t'RI
pOŠTl
64.
V n
-n tv

il
“' v- m
•A
čevljar
letnik X) občinska knjižnica
novem JE90 T^----------
a/^

11

glasilo delovne organizacije tovarne obutve
■ v ■ v
trzic


AKTUALNO - DRUGA IZMENA
Po resni ogroženosti naših proizvodnih načrtov smo v šivalnicah zgornjih delov podaljšali delavnik za eno uro in vse sobote. Tako smo ublažili pomanjkanja v proizvodnji zgornjih delov in oskrbi v montažah. Montaže so s proizvodnjo v zaostanku, predvsem zato, ker kooperanti ne izpolnjujejo svojih obvez. Po-
daljšan delovnik v šivalnicah je bil začasna rešitev. Delavke so z razumevanjem sprejele nase veliko breme. Produktivnost se V takem ukrepu dvigne, če pa take izredne razmere trajajo dalj časa, izbijajo na dan napetosti in slabosti, ki slabšajo medsebojne odnose.
Potrebe po zgornjih delih bodo v letu 1984 še bistveno večje. Povečujejo se kapacitete v montažnih oddelkih aktiviran pa bo tudi stroj Desma za direktno brizganje podpla-
tov. Ugotavljamo pa, da je najbolj zanesljiva oskrba iz lastnih obratov. Po temeljitih razpravah smo prišli do zaključka, da je treba izkoristiti prav vse možnosti za povečanje proizvodnje zgornjih delov kjer so za to seveda dani pogoji. V Trbovljah bomo z dozidavo objekta pridobili nova delovna mesta, ker je na razpolago dovolj delovne sile. Enako je v Budučnosti, kjer naj bi povečali število zaposlenih v šivalnicah in tako že v letu 1984 pridobili 1600 ur dnevnih kapacitet.
Tako v Budučnosti in Trbovljah, povsem drugače pa je v matični tovarni. Prostorska razširitev je nemogoča. Edina rešitev je uvedba druge izmene. Kadrovski oddelek namreč ugotavlja, da bi bilo na razpolago toliko delavne sile. Do januarja bi pridobili 30 delavk, ki jih bomo postopoma uvajali v proizvodnjo. Ne bo pa mogla steči druga izmena (na eni liniji) samo z novimi delavkami — priučenimi šivalkami, ampak bo potrebno izmeno popolni-ti s prešivalkami iz dopoldanske izmene. To bodo seveda tiste, ki bodo ime-
»AVNOJ« je temelj bratstva, sloge in enotnosti katerega ne more nikoli nihče več zrušiti. AVNOJ bo deloval za dobrobit enotnosti vseh naših narodov.
(Tito)
40 let mineva od takrat, ko je bil sredi vojne vihre, ko je bila »Evropa na kolenih«, sprejet edini parlament odločen za vsako ceno ohraniti in učvrstiti sadove zmage naših narodov.
OB DNEVU REPUBLIKE VSEM ISKRENE ČESTITKE

le pogoje in same hotele delati dvoizmensko delo.
Ob grobih izračunih in znanih kapacitetah v montažnih oddelkih bo v prihodnjem letu kljub po-
večani proizvodnji zgornjih delov še vedno manjkalo 800 tisoč do milijon parov zgornjih delov, kar bomo dobili z angažiranjem novih kooperantov.
SOCIJALISTlCKA republika hrvatska SKUPŠTINA OPČINE LUDBREG
UVJERENJE
Ovime se potvrđuje da je Skupština opčine Ludbreg na sjednici održanoj 22. rujna 1983. godine, rješenjem broj 01/1 - 2259/1 - 1983. dodijelila
PLAKETU
Radnoj Organizaciji »Peko« Tržič
za naročite zasluge na razvoju opčine Ludbreg.
Ludbreg, 3. listopada 1983. godine
Predsjednik
Skupštine opčine Ludbreg Franjo Novak
/
PRIZNANJE
3.	oktobra, na sam praznik občine Ludbreg, so bile na slavnostnem zasedanju Skupščine občine Ludbreg podeljene občinske nagrade »TREĆI LISTOPAD«. To so priznanja zaslužnim delavcem, organizacijam in društvom za posebne zasluge in prispevke pri razvoju občine Ludbreg.
Priznanje je dobila tudi naša delovna organizacija. V Ludbregu ga je prevzel predsednik KPO Franc Grašič.
USPEHI IIM PROBLEMI V MREŽI
Prav pred kratkim smo obravnavali rezultate, dosežene v devetih mesecih leta. Obravnava je bila prav zanimiva, saj so dogodki v mreži to tudi pogojevali. Skozi vse leto smo se srečevali z nizom okoliščin, ki so zanikale vse napovedi v pričetku, do sedaj za mrežo tako uspešnega leta. Dokaj visoka zaloga, ki smo jo prenesli v letošnje leto je bila modno in cenovno aktualna, novo pomladno in kasneje letno blago smo uspeli dobaviti v poslovalnice prav ob glavnih prodajnih konicah, pravzaprav prav ob najbolj prodajnih obdobjih v mesecih, zimska in letna razprodaja sta odlično uspeli, obutev starejšega datuma je bila koncentrirana na Deteljico in se odlično razprodala, vremenske prilike so bile za prodajo obutve zelo ugodne. Novo blago smo prinesli na tržišče pred konkurenco in bili ob izraziti modni kolekciji tudi cenovno zanimivi. Poleg vseh teh nekaj naštetih dejavnikov pa je bila na tržišču prisotna psihoza, da se bo obutev bistveno podražila in da se bo tudi težko dobila. Prav splet teh okoliščin so v večini poslovalnic uspeli izkoristiti na najboljši mogoči način.
Ob analiziranju devetmesečnih rezultatov smo pa že ugotovili določene posledice tako povečane prodaje. Kot vemo je bila ta po količini večja za 20 % in po vrednosti kar za 79 %. Mesec oktober je bil lahko rečemo tudi zelo uspešen, čeprav je bila prodaja po količini samo za 2 % večja, po vrednosti pa za 44 % napram istemu mesecu v preteklem letu, posebno ob dejstvu, da je bil lanski oktober najmočnejši prodajni mesec v letu. Da je bila parska prodaja povečana v zadnjem mesecu samo za 2 %, so bile vzrok že močno znižane zaloge. Ob koncu oktobra so padle zaloge po količini napram istemu obdobju preteklega leta kar za 26 %. Ta v povprečju za več kot četrtino zmanjšana zaloga, pa se izraža v precej poslovalnicah prav drastično. Vrsta poslovalnic ima zalogo tudi za polovico manjšo. V zadnjem mesecu lahko kot primer pogledamo poslovalnico Sarajevo, ki je prodala kar za 23 % manj obutve, kot v tem mesecu preteklega leta, zaloga pa ji je padla kar za 43 %. Vprašljivo je, kako bo poslovalnica v no-
IZ ZDRUŽENJA
SPLOŠNO ZDRUŽENJE USNJARSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE SLOVENIJE
Na seji komisije za razporejanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov pri izvršilnem odboru splošnega združenja usnjarsko predelovalne industrije Slovenije so med drugim pregledali poslovanje ozdov usnjarske industrije v I. polletju 1983 v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Ugotovili so, da so rezultati razmeroma ugodni, saj izgub, ki so v drugih dejavnostih zelo visoke, praktično ni, z izjemo izgube Industrije usnja Vrhnika — TOZD Opekarna Vrhnika, ki pa ne sodi v usnjarsko predelovalno panogo. Ugodni rezultati so bili doseženi kljub nezadostni in neredni oskrbi s surovinai in reprodukcijskimiu materiali.
Opozorili so, da se zmanjšuje devizna participacija, kar vpliva na manjše možnosti uvoza, vedno več pa je kooperacijskih in kompenzacijskih poslov ter uvoza na račun maloobmejnega prometa. V zvezi z blagovnimi krediti, ki naj bo ozdom omogočili premostitev nastalih težav in povečanje izvoza, so poudarili, da je postopek za odobritev kredita zelo zapleten in dolgotrajen. Problem so tudi neizplačane izvozne stimulacije. Tako se zmanjšuje likvidnost usnjarsko predelovalne industrije, kljub temu, da imajo v sestavi trgovinsko mrežo. Iz analize rezultatov poslovanja je vidno, da je rast porabljenih surovin in materiala bistveno večja kot rast zalog, kar pomeni, da je oskrbljenost ozdov osnjarsko predelovalne industrije znatno slabša v primerjavi z gospodarstvom in industrijo ter postaja kritična. Za amortizacijo sicer izločajo precejšnja sredstva, vendar so investiranja v opremo zelo majhna, ker na domačem trgu ni opreme za potrebe te panoge. Zavedajo pa se, da če ne bodo ves čas obnavljali opreme ne bodo mogli izvažati, zato menijo, da bi bilo treba ponovno uvesti neke vrste retencijske kvote. Rezultati poslovanja OZD usnjarske industrije v I. polletju 1983 v primerjavi z lanskim enakim obdobjem po podatkih ozdov so naslednji izvoz na konvertibilno področje — v I. poletju 1982 je bil
21.909.000	din, v I. polletju 1983 pa 38.864.000 din, indeks primerjave prvega polletja 1982 in 83 pa je 177,4.
(GV 7. 10. 1983)
vembru in decembru dosegla približno po staro milj ardo prometa, če ima na zalogi samo za staro miljardo in pol din blaga. Opozorilo, da se mora za mrežo planirati obutev vsaj v določenem delu pravočasno in da baziranje sortiranja blaga na izvoznih ostankih v daljšem časovnem obdobju ne bo zagotavljalo stalno dobrih rezultatov, se že kaže kot opravičeno.
Na zadnjem zasedanju našega delavskega sveta je bila ob analizi rezultatov posebno izpostavljena zahteva, da se mora upoštevati pri planiranju mreža kar najbolj resno. Obutev za prihodnje leto bomo morali dobiti pravočasno, saj posebno aktualne zaloge po sedanjih gibanjih na tem področju ne bomo prenesli v prihodnje leto.
Kot zanimivost pa še nekaj podatkov ob koncu oktobra. Letni plan prometa je ob tem času izpolnjen že 99 %. Plan je doseglo oziroma v nekaterih primerih že močno preseglo kar 65 poslovalnic, preko 90 % izpolnitve plana pa ima še naslednjih 59 poslovalnic. Poslovalnica Tržič-Deteljica, Zagreb I. in Beograd II. so v skupnem prometu že presegle letos 11 starih miljard prometa, poslovalnica Maribor I. pa nad 10 starih milijard din. V mesecu oktobru je poslovalnica Tržič-Deteljica prodala preko 22.000 parov obutve, kar je brez prometnega davka 2 in pol stare miljarde din in poslovalnica Zagreb I. nad dve milj ardi. Poslovalnica Dubrovnik je bila do sedaj najuspešnejša s 5,40 kratnim preobratom zaloge, kar 32 poslovalnic pa je doseglo več kot trikratni preobrat zaloge v letnem merilu.
Prvi mesec zadnjega tromesečja se je kot finiš v mreži dobro izkazal. Bolj skeptični pa smo lahko za zadnja dva meseca. Dejstvo je, da teče proizvodnja v tem času v večji meri za domače tržišče in da bodo v glavnem izvozni ostanki od-premljeni v poslovalnice, vendar nam močno znižanje zalog ne vliva posebnega optimizma. Kljub eventuelnem izpadu najugodnejših rezultatov v zadnjih dveh mesecih pa je že gotovo, da bo leto kot celota med najuspešnejšimi v mreži na-sP^°h-	Karel Zajc
IZOBRAŽEVANJE
OB DELU
MILENA REMŠKAR iz elektronsko računskega centra je diplomirala na višješolskem študiju smer Uporabno računalništvo.
IVANKA GOLMAJER iz tozd Poliuretan je opravila zaključni izpit na Ekonomski srednji šoli pri Dopisni delavski univerzi »Univerzum« Ljubljana.
K doseženemu uspehu iskreno čestitamo.
PRED NAMI SO VOLITVE
Mandatna doba članom organov upravljanja TOZD, DSSS in delovne organizacije bo potekla 26. 1. 1984.
Delavski sveti bodo razpravljali in sklepali o razpisu volitev na zasedanjih v mesecu decembru, osnovne organizacije sindikata, ki so pristojne za pripravo predlogov kandidatov in za izvedbo predkandidacijskih postopkov, pa na tem že aktivno delajo.
Ob sestavi predloga kandidatov bodo osnovne organizacije sindikata upoštevale določbe pravilnika o volitvah, delu in odpoklicu organov upravljanja in delegacij predvsem, da bodo v organih zastopani vsi deli delovne organizacije oziroma TOZD, da bo sestava ustrezala socialni strukturi delavcev ter da imajo kandidati ustrezne kvalitete za zaupanje funkcije v organu upravljanja. Pri izbiri bodo upoštevali tudi dosedanjo aktivnost pri delu organov upravljanja in pripravljenost sodelovanja v posameznem organu, za kar mora kandidat, podpisati posebno soglasje.
Postopek izvedbe volitev je že utečen, potrebno pa je dovolj pripravljenosti in resnosti ob sprejemanju kandidature, saj to pomeni sprejem zaupanja in obveznost do svojih sodelavcev za resno delo v organu upravljanja ter za zastopanje stališč svojih volilcev in interesov vseh delavcev DO pri sprejemanju odločitev.
DEVETMESEČNI REZULTATI POSLOVANJA
KLJUB TEŽAVAM USPEŠNO
V letošnjem letu marsikaj ne hodi po začrtanih poteh. Zaradi tega se pri našem dnevnem delu vedno znova soočamo z nepredvidenimi razmerami. Tako delo zahteva od nas predvsem razumevanje in odločnost povezano kljubovati neugodnostim. Letošnjih devet mesecev plovbe po nemirnem morju nas je obogatilo z novimi izkušnjami in predvsem dokončno prepričalo, da so naše lastne roke in glave tista lestev po kateri bomo priplezali na svetlo.
Oskrba proizvodnje je bila v tem obdobju zelo motena. Primanjkovalo nam je zgornjih delov in še marsikaj drugega. Organizirali smo izdelavo zgornjih delov v podaljšanem delovnem času in v prostih sobotah. Pohvaliti moramo polno razumevanje zaposlenih.
Neizpolnjevanje dogovorjenih dobavnih rokov je vnašalo nove resne težave v naše poslovanje. Usklajevanje dobavnih rokov in načrtovanja proizvodnje iz dneva v dan težje obvladujemo ob takem neredu na nabavnem trgu. Cene osnovnim in tudi ostalim materialom so dobesedno podivjale. Na zahodnih trgih so precej nižje. Naši končni izdelki se tako na zahodu ne morejo enakopravno meriti z njihovimi.
Razpolagamo z manj kot polovico ustvarjenega deviznega priliva. To je za normalne nakupe za naše modno usmerjeno proizvodnjo odločno premalo. Vse obdobje nam je primanjkovalo deviz za najnujnejši uyoz in za združevanje z našimi domačimi dobavitelji. Vrzel smo premoščevali z različnimi kratkoročnimi deviznimi krediti in precej večjim obsegom začasnega uvoza nekaterih osnovnih materialov.
Proizvodni program je bil v tem obdobju zahtevnejši, kljub temu smo izdelali 1 % več parov čevljev.
Kako smo naše izdelke prodajali!
SREČANJE V DOBRNIČU
Dobrnič je bil po 40 letih spet gostitelj udeleženk ustanovnega kongresa slovenskke protifašistične ženske zveze 17. in 18. oktobra 1983. Vseh prič tega zgodovinskega dogodka seveda ni bilo na proslavo. Mnoge med njimi so padle pod streli okupatorja nekaj jih je umrlo po vojni.
Majhna dolenjska vasica Dobrnič letos slavi jubilej. 40 let je minilo od kar je bil tu 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze. V mogočnem razmahu osvobodilnega boja so slovenske žene sklenile trdno zvezo, da se bodo borile za osvoboditev svojega naroda in srečo bodočih rodov. V Dobrnič so 17. in 18. oktobra 1943 prispele delegatke iz večine slovenskih pokrajin. 180 jih je bilo. Njihova pot na ta kongres je bila izredno nevarna, kajti v tem času se je namreč pripravljala velika nemška ofenziva. Nemški okupator se je odločil, da odpravi osvobojeno ozemlje in uniči narodnoosvobodilno vojsko — partizane. Kongresa so se udeležile mnoge borke iz partizanskih enot aktivistke OF, matere padlih partizanov CK KP Slovenije IOOF Slovenije, glavnega štaba NOV in POS in zavezniških vojnih misij. Kongres je potekal pod geslom »Vse za partizane — do dokončne zmage«.
Razen pretresljivih izpovedi delegatk o trpljenju in žrtvah je bilo na tem kongresu povedanih tudi veliko dragocenih sporočil o uspehih boja, ko je na tisoče žensk s svojim aktivnim delom pripomoglo k zgodovinskim pomembnostim.
Kongres v Dobrniču je v verigi dogajanj še posebno pomemben dogodek — postaja na poti k osvoboditvi in enakopravnosti žensk, k priznavanju njihovega enakopravnega deleža v skupnem boju zatiranih ljudskih množic in v ustvarjanju novega sveta. Bili so to prvi poiskusi bojev žensk-pro-letark proti izkoriščanju in zapostavljanju, bili so to boji za enakopravnost in boji proti diskriminaciji žensk.
Ko so se letos 16. oktobra še živeče delegatke in aktivistke spet zbrale na Dobrniču si na njihovih obrazih opazil znake neizmerne sreče in zmagoslavja.
Marija Šifrer
Za nas je izvoz na zahodna tržišča življenjskega pomena, pri tem se moramo zavedati, da moramo z ozirom na naš obseg in vrsto proizvodnje upoštevati tudi posebnosti in ugodne učinke ostalih tržišč. Strmeti moramo k harmonični prodaji naših izdelkov. Na zahod smo izvozili skoraj
1.300.000	parov obutve, 16 % več kot lani, oziroma slabih 47 % proizvedenih parov. Ostalo smo namenili za prodajo v domačih prodajalnah, slabih 42 % in ostanek na klirinško področje in prodajo na debelo doma.
Z izvozom na zahod ne moremo biti zadovoljni, saj ne dosegamo načrtovanih vrednostnih rezultatov. Rezultati izvoza zadnjih mesecev pa vlivajo upravičeno upanje, da bomo do konca leta zamujeno nadoknadili.. .
Poslovanje domače mreže je ugodno. Uspeli smo znižati zaloge za skoraj 400.000 parov, kar je vplivalo tako na rezultat poslovanja, kot na dobro dinarsko likvidnost. Uspeli smo prodati 20 % več parov kot v lanskem obdobju.
S skupnimi močmi smo se v okviru možnosti upirali težavam. Koliko nam je to uspevalo kaže obračun poslovanja. V celoti gledano smo z rezultati še vedno lahko zadovoljni kljub izpadom v proizvodnji in naštetim ter nenaštetim težavam.
Doseženi poslovni rezultat ni le rezultat obravnavanega obdobja, predvsem zaradi uspešnega znižanja zalog v prodajalnah. Doseženi poslovni rezultat moramo tudi ocenjevati v luči strmih inflacijskih gibanj. Celotni prihodek DO je višji za 69 % enako so porastla porabljena sredstva in dohodek. Čisti dohodek je višji za 74 %. Poprečno izplačani čisti OD je v Peku v tem obdobju znašal 16.571 din, za del Peka na področju Tržiča pa 17.461 din. Poprečno število zaposlenih po stanjih konec meseca je 4.408 delavcev, 2% več kot v lanskem obdobju.
Zaključujemo sorazmerno težko leto. Smo v obdobju načrtovanja za naslednje leto. Z letom se ne zaključijo tudi odprti problemi. V leto 1984 jih bomo prenesli več kot smo jih v letošnje. To pomeni, da bo naslednje leto še nekoliko težje. Zato je prav, da se na težave pripravljamo in ustrezno pripravljamo ukrepe predvsem na področju oskrbe z materiali in zgornjimi deli ter zunanje trgovinskem področju.
PORTRET
SODELAVCA
v______________________________________/
Stane Novak je šofer kamiona v BudučnostL Vsak drugi ali tretji dan je na poti od Ludbrega do Tržiča. Že popoldne naloži zgornje dele za v Tržič, v Ludbreg pa pripelje usnje in ostali material za njihovo proizvodnjo.
Stanetu želimo na cesti srečno vožnjo.
ALŽIRCI PRI NAS
Motiv iz Frende
PEKO V ALŽIRU
V Alžiru ni nič posebnega. Druga skupina naših delavcev še ni odšla na pot, čeprav je bil prvotno določen datum
1.	november. Kasnijo namreč dela pri montaži strojev in opreme. Oprema, ki so jo izdelali v naši Orodjarni pa je že vsa v alžirskem pristanišču.
Odprema opreme za El Bayadh.
VI VPRAŠUJETE Ml ODGOVARJAMO
Že skoraj leto je mimo, ko smo vas poskušali vspodbudi-ti, da bi nam pisali, kaj vprašali za rubriko VI VPRAŠUJETE — MI ODGOVARJAMO. Rubrika naj bi nadomestila INFORMATIVNI DAN, ki se ni obnesel. Pri prvem je bilo vprašanj preko trideset, drugem petnajst, tretjem štiri pri četrtem pa vprašanj že ni bilo. Kaj vas res nič ne zanima? Lepo smo se dogovorili, da vas pod vprašanje ne bomo podpisali, če to nočete. Pa še vedno nič. Imam prošnjo, željo ali predlog, kakor hočete temu reči. Pomagajte mi popestriti zadnjo številko v letošnjem letu. Nasujte nam vprašanj. Glejte, toliko govorimo o stabilizaciji, težavah v proizvodnji, o uvedbi druge izmene v šivalnicah in podobno. Prav gotovo pa je še mnogo stvari, o katerih še premalo vemo. Kajne, da bo v naslednji številki tudi vaš prispevek?
Urednica
Po šestih mesecih usposabljanja se je s prvo skupino vrnil v Alžirijo tudi vodja izdelave zgornjih delov MOHAMED GUERBI. Šivanje mu gre tako dobro od rok, da bi mu lahko zavidala marsikatera prešivalka. Pred odhodom nam je o svojem delu in vtisih dejal:
Po predhodnih testih sem bil izbran za vodjo šivalnice v Frendi. Doma sem v Alžiru, verjetno pa se bom za stalno naselil v Frendi. V čevljarski industriji delam že 7 let. Tu pri vas sem pridobil veliko izkušenj in novega znanja, kar bom prenesel v našo novo tovarno v Frendi. Šest mesecev sem bil tu. Poznam samo Slovenijo, drugje nisem bil. Mislim, da je pri vas zelo lepo. Delate dobro. V Frendi bo sistem in razpot reditev dela isti. Razlika je le v tem, da so pri vas za stroji samo ženske, pri nas bodo samo moški. V Alžiriji delajo ženske samo v administraciji.
O ČEM
RAZPRAVLJAJO V LUDBREGU
ZAČETEK DELA OB 7. URI?
Izvršni odbor Gospodarske zbornice regije Varaždin je predlagal, da bi v vseh delovnih organizacijah na področju regije začeli delati ob 7. uri
Občinski sindikalni svet Ludbreg je predlog preučil in načelno sprejel, ter ga poslal v delovne organizacije v razpravo.
Predlog o začetku dela ob 7. uri ima več pozitivnih strani. Predlog je sprejet prvenstveno na osnovi poznane energetske situacije. Pričakuje se tudi, da bi poznejši delovni čas zmanjšal število nezgod na delu, kasnejši začetek dela, bi pa tudi bolj odgovarjal zaposlenim ženskam. Če bodo sprejeli predlog Družbenega dogovora, se bodo železniški in avtobusni, takozvani »delavski prevozi« prilagodili novemu delovne-
mu času'	(Ludbreški list)
Ustanovitelji IGD PEKO
IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
S temo o naši osemdesetletnici smo zaključili. Posebna komisija bo pregledala in ocenila vse spise, pesmice in šale. Dobili smo namreč 54 prispevkov. O odločitvah komisije in nagradah pa prihodnjič.
PRI ZOBOZDRAVNIKU
Joj! Danes moram k zobozdravniku. Uredim se in se odpravim v zdravstveni dom. Še preden vstopim, se mi tresejo kolena. Strah me je. Že takoj, ko vstopim, mi v nos udari vonj po zdravilih. Povzpnem se v zgornje nadstropje in odrinem vrata čakalnice. O, še sreča, da jih je toliko pred mano. Sedem na stol in razmišljam. »Bo zelo bolelo?« se mi venomer mota po glavi. Štejem, koliko bolnikov je še pred mano in poslušam vsa prestrašena tisti bzzz, ko revežem vrtajo po zobeh. Tako nekaj časa sedim in zbiram pogum, ko pridem na vrsto. Vstopim in sedem na stol.
Zobozdravnice ni in jaz si lahko ogledam vse pripomočke. Nad sabo zagledam neko iglo na traku. »Kaj je to,« se sprašujem. A kmalu občutim. Brž ko pride zobozdravnica, mi začne vrtati po zobeh. Auu! Kar vzdigujem se od bolečine. »Bo že nehala ali ne?« pomislim. In res. Komaj utegnem to pomisliti, že
POLET Z
Prav gotovo si marsikdo želi, da bi letel pod modro nebo. Mahal s krili kakor ptica! Ta želja pa je ena tistih, ki je težko uresničljiva. Pa vendar se nekaterim uresniči. Nimajo kril kot ptice. Namesto njih imajo zmaja. Velikokrat sem občudovala ljudi ptice, ki so mirno jadrali med nebom in zemljo. Želela sem jih videti od blizu.
Neko nedeljsko jutro smo odšli na Kriško goro. Bilo je zgodaj in sonce je sramežljivo pošiljalo svoje žarke na zemljo. Pot je bila dovolj naporna. Ko smo prišli do vrha,
se ta hudobna čebela ustavi in zobozdravnica prime v roko sveder. O, kako urno se suče v mojih ustih. V usta mi potisne vato in reče, naj jih ne zaprem. Medtem pa se v mojih ustih dogaja veliko reči. Nabira se slina in pravo jezero je že tu notri. Drugič se pridite kar kopat, če vas veseli! Poglej, poglej, tam sestra nekaj meša. Kaj je to? Plomba. To bom imela v zobu? Seveda. Končno lahko zaprem usta. Vso tisto slino požrem in sedaj je v mojih ustih le še jezik, brez jezera. »Končano!« se zasliši iz zobo-zdravničinih ust. Kar poskočim s stola. »Dve uri ne smeš jesti!« se glasi ukaz. Ojoj, pa tako sem lačna. »No pa če smo preživeli to mučenje, bomo tudi dve uri še zdržali«, pomislim in odhitim domov.
Res, zobozdravnik je hud mož, a ker so dobre sladkarije, mora tudi zobozdravnik pomagati za dobre zobe.
Urša Teran, 6.a
OŠ heroja Grajzerja
ZMAJEM
pa mi je bil trud poplačaj Planota pri koči je bila odeta v živopisane barve zmajev. Ti pogumni fantje so bili že pripravljeni na spust v globino, iz katere jih bo veter dvignil v modrino neba. Preden so se spustili, so še enkrat pregledali zmaja, si nadeli čelado, pripeli pasove. Zalet in že je izginil izpred mojih oči, nato pa se je kot ptica ponovno prikazal. Nekaj časa so jadrali, nato pa so pristali v gozdu. S prijateljico sva se pogovarjali in ugotavljali, koliko znanja in poguma je potrebno, da se takole prvič podaš v tako nevarnost.
Vendar tudi mene mika, da bi se odlepila od tal, se poigrala z vetrom, v letu srečevala ptice. Kdo ve, mogoče pa ta želja le ni tako neuresničljiva, če mi le ne bo zmanjkalo poguma.
Saša Kramarič, 6.a
OŠ heroja Grajzerja
PRI ČEVLJARJU
Moj stari ata je bil nekoč čevljar. Imel je svojo delavnico. Ni bila velika, pravšnja za enega čevljarja. V njej je imel polno usnja, podplatov in gume ter razna lepila. Lepila so mi zmeraj dišala. Nekoč sem prišla k njemu v delavnico in opazila, da dela majhne copate. Eno je že naredil, druge pa še ne. Vprašala sem ga, če lahko gledam, kako dela. Pustil je, da sem gledala. Na čevljarski mizi je imel podplat, premazal ga je z lepilom, potem pa pustil, da se je posušilo. Vzel je vzorce v roko in jih začel šivati. Ko je bilo zašito, je vse lepo pribil na kopito in pustil, da se je zgornji del copatka ulegel po kopitu. Potlej pa je izpulil žeblje in pod-pat prilepil na zgornji del.
ČEVELJ PRI
Čevelj spredaj je zazijal, vode se preveč napil, dihati ni mogel več, saj bi kmalu se zadušil.
Pot namenil je k zdravniku, v tovarno Peko,
Copatko je položil na mizo in jo tam pustil, da se je posušila. Toda komaj je odložil delo, je prišel sosed z raztrganimi čevlji. Ata jih je vzel in rekel, da jih bo popravil. Za poravilo teh čevljev je rabil brusilni papir, lepilo, dreto, iglo, šilo, kopito, nastavek in pa nož. Vse to je bilo pripraviti. Pomagala sem mu, da bi hitreje naredil. Kako je ropotalo v delavnici! Ata je šival, lepil, zabijal žeblje, jaz pa sem se smejala.
Sedaj je ata že star in ne čevljari več. Slabo vidi, revmo ima v nogah in zdravnik mu je svetoval, naj veliko hodi in ne sedi doma zamišljen. Mora se sprostiti. Zaradi tega ne opravlja več čevljarstva.
ZDRAVNIKU
ko zagledal je šivanko, je zamižal in zajavkal.
Branil se šivanke je, a šivanka kar po njem, en, dva, tri, čevelj spredaj je zašit.
Mateja Hafner, 5., a
SPREMLJAMO
DOGODKE
16. novembra 1973 so trije ameriški astronavti v vesoljski ladji »Skylab« poleteli na 84 dnevno potovanje po orbiti okrog zemlje.
21.	novembra 1620 je pristala pri Cape Codu ladja »Mayflower«, ki je iz Velike Britanije pripeljala v Severno Ameriko prve naseljence.
22.	novembra 1890 se je rodil Charles de Gaulle. Med drugo svetovno vojno je organiziral gibanje »Svobodna Francija« in boj proti Nemcem in Italijanom. Po vojni je bil organizator desničarskih strank v »Gibanju za zbiranje francoskega naroda«. Leta 1958 je postal predsednik vlade in leto zatem predsednik republike. Umrl je leta 1970.
23.	novembra 1747 se je rodil mentor in mecen slovenske prosvetljenske književnosti baron Žiga Zois. Zoisova slavistična prizadevanja so omogočila Kopitarju, da je napisal prvo slovensko znanstveno slovnico. Njegova zasluga je tudi, da je Anton Tomaž Linhart pričel pisati v slovenskem jeziku in da se je Valentin Vodnik pod njegovim mentorstvom izoblikoval v prvega slovenskega pesnika.
25. novembra 1914 je umrl slovenski skladatelj Davorin Jenko, avtor slovenske himne »Naprej zastave slave«.
27. novembra 1701 se je rodil švedski naravoslovec in astronom Andre Celsius, ki je predlagal razdelitev temperaturne lestvice med zmrziščem in vreliščem vode na 100 stopinj, zato se tudi imenuje po njem.
5.	decembra 1791 je na Dunaju umrl v starosti 35 let Wolfgang Amadeus Mozart.
6.	decembra 1936 je umrl slovenski skladatelj, glasbeni kritik, publicist in dirigent Emil Adamič, star 49 let. Napisal je nad tisoč skladb, med njimi za veliko število mladinskih zborov, tako da velja za pionirja slovenske mladinske glasbe.
7.	decembra 1946 je Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o nacionalizaciji posebnih gospodarskih podjetij.
V noči med 14. in 15. decembrom 1944 so partizani osvobodili iz nemških zaporov v Celju (iz starega Piskra) 300 ujetnikov, ki so bili določeni za streljanje.
30 LET INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA PEKO
-----------------I__________________y
»Spoštovane tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da pričnemo s svečanostjo ob 30. obletnici obstoja in delovanja Industrijskega gasilskega društva Peko iz Tržiča,«
je začel svečano sejo predsednik društva Ivan Zaplotnik.
Slavnostna seja
Na slavnosti so bile podeljene plakete ustanovnim in ostalim aktivnim in zaslužnim članom, priznanja za 10, 20 in 30-letno delo v Gasilskem društvu in občinska odlikovanja.
Slavnostni seji so prisostvovali predstavniki občinske gasilske zveze, sosednjih gasilskih društev in požarne skupnosti Tržič.
Po končani slovesnosti je predsednik KPO Franc Grašič predal ključe novega specialnega gasilskega avtomobila poveljniku društva Emilu Kaplanu z željo, da ga ne bi bilo treba nikoli uporabiti v borbi z ognjem in končal:
»Dovolite, da se vam še enkrat iskreno zahvalim za uspešno tridesetletno dejavnost Industrijskega gasilskega društva ter hkrati čestitam še posebej za ta vaš praznik, ki mu danes dajemo svečano obeležje.«
30 LET GASILSKEGA DRUŠTVA PEKO
Čevljarstvo je od nekdaj predstavljalo povečano požarno nevarnost v svojem okolju. Z modernizacijo tehnologije ter s prehodom iz ročne na strojno izdelavo obutve ter z uvedbo novih materialov za izdelavo obutve se je požarna nevarnost še povečala. Ker so bili manjši požari tudi v naši delovni organizaciji pogosti in nastala materialna škoda že občutna, so spomladi leta 1953 delavci iz neposredne proizvodnje ustanovili Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Peko.
Ustanovni člani so bili:
Jerko Bodlaj, Franc Lang, Janez Meglič, Anton Meglič, Ivan Novak, Alojz Pinoza, Franc Sedej, Ivan Sedej, Stanko Sedej in Franc Teran.
Prvi predsednik društva je bil Janez Meglič, poveljnik desetine Ivan Sedej in blagajnik Franc Teran.
V zapisniku ob ustanovitvi je napisano: »Namen ustano-
vitve je varovanje družbenega premoženja pred požari, preventivno delovanje ter pomoč pri reševanju imetja ob drugih elementarnih nezgodah.«
V	prvem letu delovanja je desetina dobila od delovne organizacije ročno črpalko in 200 m konopnenih cevi.
Z marljivim delom in uveljavljanjem na področju požarnega varstva so gasilci od DO postopoma dobivali ustrezno orodje in opremo. Prva motorna črpalka je bila izročena svojemu namenu 19. maja 1957.
Aktivno delo društva se je odražalo tudi ob deseti obletnici, ko je bil razvit društveni prapor.
Glede na večjo zahtevnost uvedbe sodobne opreme, je bila na osnovi sklepa DS kupljena sodobna motorna črpalka Rosenbauer. Ta pridobitev je bila pomembna pri krepitvi požarnega varstva ob 15-letnem jubileju društva.
V	TOZD Poliuretan je bila zaradi spremembe v tehnološkem procesu in povečane požarne obremenitve leta 1973 ponovno ustanovljena gasilska desetina, v kateri so bili večina člani od bivšega gasilskega društva Runo. Leto kasneje je bilo zgrajeno primerno orodišče. Leta 1974 je bila v tej TOZD v oddelku barvarne zaradi povečane požarne obremenitve ter večkratnih začetnih požarov, nameščena samodejna gasilna naprava CO2, kar je bilo za gasilce v požarno varnostnem pogledu velika pridobitev.
V	tem letu je v požarno varnostnem tednu, t. j. 5. oktobra dobila gasilska enota od DO v uporabo novo motorno črpalko Rosenbauer.
Tudi leta 1976 je bila nova pridobitev na področju požarnega varstva. Zgrajena je bila nova barvarna v TOZD Gumo-plast ter zaradi visoke požarne obremenitve, ki se zahteva v delovnem procesu, je bila tudi tu nameščena avtomatska gasilna naprava CO2. Tudi ta oddelek spada v I. požarno nevarnostni razred. Leta 1978 je ob 25-letnici IGD bil od DO dan v uporabo za gasilske namene preurejen kombi, tako je od takrat naprej tudi naša gasilska enota motorizirana.
Priznanje ob 30-letnem jubileju
Pri tako učinkovitem gašenju se ogenj res ne more razširiti.
Ker je IGD moralo zaradi gradnje upravne stavbe odstopiti prostore, je bila vsa oprema v različnih začasnih in neprimernih prostorih, zato je bila končno od organov upravljanja potrjena investicija za gradnjo gasilskega orodišča. Tako smo gasilci leta 1979 dobili novo orodišče ter večnamenski stolp za sušenje cevi. Projektant orodišča in stolpa je bil ing. Otorepec, ki je z veliko mero posluha in praktičnih pripomb gasilcev in ostalih sodelavcev projektiral sodoben, predpisano urejen stolp. Po njegovem načrtu je tovrstnih stolpov že nekaj v Tržiču ter tudi v okolici.
Zaradi razvoja DO in tehnologije v čevljarski industriji se je požarna obremenitev večkratno povečala. Na osnovi analiz in primernosti načina gašenja posameznih snovi, ki so zastopane za čevljarsko in kemično industrijo ter tudi pomanjkanje sodobne gasilne opreme v Tržiču, je bila od gasilcev, kakor tudi od strokovnih služb, predlagana in od samoupravnih organov odobrena investicija za nakup specialnega gasilnega avtomobila domače proizvodnje. V sodelovanju z ostalimi institucijami v Tržiču je bil avto sofinanciran od SIS za požarno varstvo v občini ter iz sredstev občinskega štaba za CZ ter delno iz posojil zavarovalne skupnosti Triglav iz Kranja.
Avto je bil letos januarja prevzet pri firmi Vatrosprem v Beogradu.
Prirejen je tako, da se lahko uporablja tudi za dekontaminacijo, kar pa je predvsem namenjeno enotam CZ.
V zadnjih letih je bilo na osnovi planov nabavljeno več sodobne gasilne opreme, tako da je gasilska enota sposobna gasiti tudi posebne požare.
Požarov, kateri so bili v tridesetih letih v DO ne bomo naštevali, ker jih je bilo poprečno deset na leto, da ne omenimo začetnih požarov pri sesalcih strojev za kosmatenje, kajti teh je bilo tudi 60 na leto.
Zahvaljujoč delavcem, ki so tudi gasilci so bili ti začetni požari, kateri so bili večjega ali manjšega obsega, vsi pravočasno pogašeni ter brez večje gmotne škode — le nekaj je bilo primerov z večjimi škodnimi posledicami.
Ko so bile izdelane analize o vzroku požara je bil pri 90 % prisoten subjektivni faktor, t. j. neupoštevanje požarno varnostnih ukrepov.
IGD ima trenutno 35 članov, zanimivo, da se to število pojavlja v vseh treh desetletjih, ter da danes marljivo deluje že tretja generacija od ustanovitve.
Gasilci — operativna in tekmovalna desetina je do sedaj letno imela od 12 do 20 vaj ali 400, 600 tudi do 1000 ur vaj v gasilni in reševalni teniki. Pomembno je tudi to, da gasilci delujejo na zavesti čuvanja družbenega imetja, kakršno bi morali imeti vsi člani naše DO.
Morda še to, tekmovalne desetine so se skozi vsa leta udeleževale raznih občinskih, republiških tekmovanj, pa tudi tekmovanj v panogi, ter dosegale zelo dobre rezultate. Ob vsakem požaru tudi izven delovne organizacije so priskočili na pomoč, zavedajoč se, da pomagajo reševati in preprečevati požarne ali elementarne nezgode. Tudi sodelovanje v akcijah NNNP je vedno uspešno.
Nekaj let smo imeli v društvu tudi žensko desetino, katera je bila uspešna pri delu, vendar so se mlada dekleta zaradi nujnih življenjskih razmer razšla.
Omembe je vredno tudi delovanje gasilcev na področju CZ oziroma SLO, ker ne ločimo gasilcev, ki so redni ter tistih, ki so v enotah CZ, kajti namen delovanja je od vseh isti, pomagati bližnjemu v nezgodi.
Humano dejanje gasilcev se odraža tudi pri krvodajalskih akcijah.
Naši gasilci so tudi vedno navzoči pri raznih slovesnostih, paradah, obiskih, delegacijah doma in v zamejstvu, tudi kot športniki se uveljavljajo na posameznih področjih, tako da smo kljub malemu številu vedno povsod navzoči ter tudi uspešni.
Porajajo se sicer kadrovski, osebni in drugi problemi, katere pa vedno skušamo z razumevanjem, strpnostjo ter preudarnostjo rešiti. Različnost mnenj in stališč pa včasih tudi ne škodi.
Pri svojem humanem in odgovornem delu bi želeli več razumevanja od posameznikov. Nujno pa bo v bodoče popol-niti naše vrste z mladimi člani. Zavedati se moramo, da je naša delovna organizacija razporejena v II. požarno nevarnostni razred, ter da je paleta del in nalog na tem področju tako široka, da vsakdo v delovni organizaciji lahko najde v njej svoje delovno mesto.
Tri desetletja dela in učenja, izpopolnjevanja in odpovedovanja to je doba, v kateri je lahko vsakdo mlad in star, tu se odraža zavzetost, entuziazem in uspešno delo, toda vse to z istim namenom varovati družbeno imetje in pomagati bližnjemu v nesreči.
Ob zaključku se zahvaljujemo vsem v delovni organizaciji ter tudi ostalim sodelavcem, ki so pomagali pri razvoju v naši DO in pokazali polno mero razumevanja do tistih, ki si prostovoljno nalagajo več kot sicer od njih zahteva družba.
Ivan Zaplotnik
Pena je v nekaj minutah zadušila ogenj.
Prodoren zvok sirene je zarezal v popoldan. Gori! Kje? Kaj? V barvarni je izbruhnil požar. Obrat v katerem delajo z vnetljivimi tekočinami je zajel ogenj.
Sirena zavija in kliče na pomoč. Prvi so prišli gasilci domačega industrijskega gasilskega društva s specialnim vozilom. Le nekaj trenutkov je bilo treba in pena je dušila ognjene zublje. Nekaj za prvimi so prišli na pomoč tudi gasilci iz Bistrice, ZLIT, BPT in Tržiča. Ogenj je bil kmalu ukročen, pomoč je prišla ob pravem času.
Kdaj je bilo to? V torek popoldne ob 4. uri. Šlo je le za vajo v mesecu požarne varnosti, toda delali so kot bi bilo hudo zares. Gasilci so pokazali kako in kaj uporabljajo v borbi z ognjem.
Raport po končani vaji.
Tek na Vršič: Po napornem vzponu se prileže skodelica čaja, obvezen pa je posnetek za spomin na udeležbo.
TEK IN REKREACIJA
29.	oktobra se je z maratonom »TREH SRC« v Kranju končala letošnja zelo pestra sezona rekreativnih tekov na suhem. Na teku je bilo mnogo rekreativcev iz vse Slovenije, med njimi tudi iz naše delovne organizacije.
Zadnje čase na tekih srečujemo vse več tekmovalcev, katerim tek ni cilj samo udeležba in pa zdravo počutje, ampak tudi čimboljša uvrstitev, zato rekreativni tek počasi izgublja svoj namen. Na tekih se srečujemo že s pravimi dirkami med samimi rekreativci.
Najbolj množični so bili seveda maratoni »TREH SRC« in to v Radencih, Bovcu in v Kranju. Proge so bile različno dolge; od 10 do 42 kilometrov in so zato primerne za vsakogar, ki se vsaj malo ukvarja s tekom. Vseh treh maratonov se je udeležilo 18 »Pekovcev«. Vsako leto imamo tudi ekipo za »PARTIZANSKI MARŠ« v Ljubljani, ki je dolg 28 km za moške in 14 km za ženske in je eden najtežjih tekov pri nas zaradi številnih vzponov in spustov na progi. Na letošnjem so tekli Dare Lause-gar, Stane Valjavec, Vlado Sedej in Jože Bohinc v ekipi teritorialne obrambe Tržič, Janez Amborož pa v ekipi veteranov.
Naj večji uspeh letos pa je bil na krosu Dela v Ljubljani, kjer je ekipa Tržiča zasedla 1. mesto v ekipnem delu tekmovanja. K uspehu so prav gotovo pripomogli tudi naši sodelavci: Janez Ambrož, Franc Homan, Lidija Ambrož, Jože Bohinc in Mirko Dobre.
Poleg teh večjih in že tradicionalnih tekmovanj so naši nastopili še na krosu v Se-ničnem, Križah, Kokrici, Srednji Dobravi, Mošnjah
pri Radovljici, v teku na Vršič, okoli Bleda, po ulicah Tržiča in pa drugih tekmovanjih kot so; kolesarski maraton, planinski pohodi, pozimi smuačrski teki in pa v akciji »brazde vzdržljivosti« pod pokroviteljstvom RTV Ljubljana. Rezultat tu ni najbolj pomemben, pomembno je, da vsak na svoji naj ljubši in naj lahkotnejši način vzdržuje zdravje in telesno zmogljivost. Vsako leto je več tekmovanj in s tem se veča tudi število udeležencev rekreacije, ki postaja med občani vse bolj priljubljena.
Jože Bohinc
NAMIZNI
TENIS
Državnega prvenstva v namiznem tenisu se je udeležil tudi naš sodelavec v sekalni-ci, Franc PRELOG. Tekmovanje se je odvijalo v Mariboru, Franc pa je sodeloval v kategoriji D 3.
Zmagal je že pri tekmovanju republiškega ranga, tako da se je uvrstil kot najboljši iz Slovenije na državno prvenstvo. Na tem tekmovanju so sodelovali vsi zmagovalci republik in pokrajin.
V razgovoru z njim smo zvedeli, da naslova državnega prvaka ni pričakoval, ker je bil favorit tekmovalec iz Vojvodine. Toda že v prvi partiji je dobil po žrebu, ter brez težav zmagal, pot do državnega prvaka je bila tako lažja.
Za naslov najboljšega v državi Francu iskreno čestitamo!
Matevž Jenkole
NOGOMET
V sredo, 12. oktobra je bila zanimiva nogometna tekma med Vzdrževalci PEKA ter ALŽIRCI, ki so pri nas na praksi. Zanimanje za to tekmo je bilo veliko, saj si je tekmo ogledalo približno dvesto gledalcev.
Ekipa vzdrževalcev je nastopila v naslednji postavi: Ropoša, Perko, Valjavec, Uzar, Rajsar, Vogelnik — elek. delavnica, Benedik, Dobrin — meh. delavnica. Alžirska ekipa pa v postavi: Boulezreg, Hmamda, Belarbi, Boulenovar, Djidel, Hadid, Laredj, Moliš, trener — Tahar, Šehi.
Čeprav je ekipa vzdrževalcev dobra nismo pričakovali tako visoke zmage. Rezultat je bil 7 proti 2 za Pekovo ekipo. Gole za Peko so dosegli: Perko 3, Dobrin 2 ter Valjavec in Benedik po enega.
Tekma je bila zelo fer, tako, da sodnik — Janez Majcen ni imel velikega dela.
Po tekmi so prijatelji iz Alžirije povedali, da so veseli takega sodelovanja in pohvalili organizacijo posebno pa vzdrževalce, ki so pripravili to srečanje. Nogometna ekipa vzdrževalcev že nekaj časa ni izgubila nobenega srečanja v okviru delovne organizacije. Oktobra je igrala tudi z ekipo (tozd Mreža) in jo premagala kar z 8:2.
Peter Perko
Začetek kot na pravi nogometni tekmi (foto Boris Šinigoj)
UPOKOJILI SO SE
V	oktobru smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavk
Mire KOSEM iz šivalnice 512,
Damjane ROBLEK in
Marije SREČNIK iz finančnega sektorja.
V	življenju jim želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
ŠPORT
AVTO MOTO ŠPORT
Za vse ljubitelje Avto moto športa, se je letošnja tekmovalna sezona končala. Vprašali se boste, v čem je pomembnost tega prispevka.
Letošnjo sezono tekmovanj v cestnohitrostnih dirkah po Evropi se je reklamno udeleževal tudi »Peko«. Znanemu tekmovalcu Janezu Pintarju iz Kranja je poleg naše tovarne, finančno pomagala tudi Sava, Iskra, IBI ter Merkur iz Kranja.
Že v sami pogodbi o reklamnem sodelovanju, je bilo dogovorjeno, da bo Pekova reklama na tekmovalnem motorju znamke MORBIDELLI — 125 ccm, ter na prikolici, v kateri Janez vozi motor, rezervne dele ter orodje.
V letošnji tekmovalni sezoni, je na podlagi lanskih dosežkov uvrščen v skupino 30 dirkačev iz celega sveta, katere mora prireditelj dirk za Svetovno prvenstvo, sprejeti na štartno listo.
Povedati moramo, da s tem še ni uvrščen na vsako dirko. Že tri dni pred tekmovanjem za svetovno prvenstvo, mora biti na prireditvenem prostoru, to je v tekmovalnem boksu. V četrtkih popoldne je tehnični pregled motorja, kombinezona, rokavic, ter varovalne čelade. Na nekaterih tekmovanjih je še zdravniški pregled. Brez potrdila o tehnični brezhibnosti motorja se naslednja dva dneva ne more udeležiti uradnih treningov. V petkih so trije treningi, v soboto pa dva. Prireditelji vzamejo na nedeljski start 36 tekmovalcev, kateri so si po času na treningu zagotovili nedeljski štart. To se pravi, da mora Janez vse treninge odpeljati z vso resnostjo in močjo, ter se paziti padcev ali okvar na motorju. Pred vsakim treningom se motor pregleda od A do Ž, ker lahko najmanjša okvara povzroči padec ali odstop (gume se morajo obvezno kontrolirati).
Kako velika izenačenost tekmovalcev je na treningih, povedo že časi. Včasih se zgodi, da je v eni sekundi uvrščenih tudi 20 tekmovalcev, tako da je že uspeh uvrstiti se na dirko. V letošnji sezoni je Janez sodeloval na 7 dirkah za Svetovno prvenstvo. Rezultati so bili naslednji: velika nagrada Italije v Monzi: 25. mesto velika nagrada Nemčije-Hockenaeim: odstop v prvem krogu, zaradi okvare sklopke,
velika nagrada Avstrije v Salzburgringu: 19. mesto, velika nagrada Nizozemske-Assen: 21. mesto, velika nagrada Belgije: padec na treningu, motor preveč poškodovan, ni nastopil,
velika nagrada Anglije-Silverston: padec na treningu, vendar brez poškodb 18. mesto
velika nagrada Jugoslavije-Grobnik: odstop v 5. krogu zaradi okvare menjalnika.
Janez se je udeležil tudi več mednarodnih dirk. Tam je imel odlične rezultate. V Nemški demokratični republiki je vozil v Schlaizu, ter osvojil 3. mesto, ter v Sachsenringu, kjer je bil odličen 2. Povedati moram, da je na dirko v Sachsenring prišel direktno iz Belgije, kjer je na treningu padel, ter
Janez Pintar na dirki
zelo poškodoval motor. Nakupil si je rezervne dele, ter v Vzhodni Nemčiji pri prijatelju Rolandu Rentschu, kateri tudi tekmuje z motorjem, tri dni popravljal motor, tako, da nas je v nedeljo potem razveselil z 2. mestom. Tekmovanja se je udeležil tudi na Češkem. V Karvini je zmagal, v Höricah pa je osvojil 2. mesto. Zadnjo mednarodno dirko pa je vozil v avstrijskem mestu Scawanenstadtu, kjer je bil v konkurenci svetovnih asov — 8. Zanimivo je to, da se vse te mednarodne dirke vozijo po cestah skozi vasi ali mesta, tako kot pred leti pri nas v Kamniku ali Škofji Loki. Udeležba na teh tekmovanjih potegne za sabo velika finančna sredstva.
Samo potovanje v Anglijo je zneslo, stroški benzina, cestnin ter trajekta, okoli 7 starih milijonov. Za zanimivost naj povem, da ko se je Janez pripeljal pred bokse v Silversto-nu, ga prireditelji — redarji niso pustili v boks, ker ni imel kombija ali počitniške hišice. Pripeljal se je z očetovim fiatom — 125, ter potujočo malo prikolico, v kateri ima motor. Šele direktor dirke je dovolil vstop Janezu v boks, ter postavitev šotora, v katerem je spal in pripravljal motor. Vsi ostali tekmovalci imajo kamione, kamp prikolice ter mehanike, Janezu pa pomagajo prijatelji, ki gredo z njim.
Druga zanimivost je bila v Hockenhaimu. Redar pred vhodom v tekmovalni boks, se je začel smejati, ko pa je zagledal registrsko tablico z oznako —- KR — Kranj, je takoj rekel: A »oberkrajnerji« —<■ Slavko Avsenik, ter Janezu takoj pokazal lepo mesto v boksu.
Na tekmovanjih pa ne gre tudi brez padcev, Janez je letos štirikrat padel, na srečo vselej brez telesnih poškodb, več poškodb je utrpel motor, tako da je na oklepu motorja večkrat zamenjal »Pekovo« nalepko. Več reklamnega materiala naše tovarne pa je razdelil med tekmovalce, ter ljubitelje moto športa, kateri na vsaki dirki pridejo v bokse, prosijo za slike, avtograme in reklamne nalepke.
Ža naslednjo sezono se je Janez začel že sedaj pripravljati, upamo da bodo uspehi enaki, ali celo boljši.
Matevž Jenkole
Padec Janeza na dirki v Češkem mestu Jiindrichov Hradec (foto Jenkole)
NAGRADNA KRIŽANKA
IANICL3IV0 IME ZA STARKO
CORA V KARAVANKAH
SVETOZAR
MARKOVIČ
PREBIVALKE
ABESINIJE
10RAUA
1EMUA
JETRNA]
KLOBASA
DOBRO IME RENOME
P0PAR3EU
KRUH
AVSTRIJE,
POROCEV.
IAQF.UC13A
OTOK PRED TRI NIDADOM
LEOPARDU
PODOBNA
AMERIŠKA
MAČKA
GREGOR
KLAUCUIK
OCAUEC,
ORCA
IZRASTEK UA GLAVI
POKRATINA IU MESTO HÀ SEVERU SARDINIJE
TVAR
MATERIJA
FIGURA PRI SINKO Pl RAUEM RITMU
BRIGA,ZA NIMANJE
IZDELOVA LEC IGEL
IME BALET-KEMLAKAR
ČETRTI
RIMSKI
CESAR
PRIPRAVA ZA STEPANJE
A
VOJNI
ODSEK
SRŠEN
EVA
MESTO V FRANCIJI 'PREPROGE ARA5)
R3AVCH3E
IIJKRETO FELC Ul IZLOČEK
KOROŠKI
LJUDSKI
PLES
IME ITAL. IGRALKE MIRAUPE
AMERICIJ EUOZLOZUI-CA BREZ NAGLASA
EUOTAZA
MERJEUJE
TOPLOTE
NAŠE
GRAD8EU0
PODJETJE
SLAVUO
5TAR0GRŠ,
MESTO
GRŠKA
ČRKA
NAPAD,
NA5K0K
PLUG ZA ORANJE
ZNAČAJ,
URAVI
TENISKI
REKVIZIT
TIHOTAPSKE
BLAGO
„OKAT
ČLOVEK
5TAR0RIM
PE5N1K
OVIDIUS)
mTSTča
VKTLJIVKA
FR.FILMS. KOMIK 'JACQUS.. .PRAZNIK’.
IZRAELSKI
POLITIK
S
VIDNOST, OPAZI JI-VOST
DRŽAVNIK V STARIH ATEUAH
PRIDELEK
SOLILI
FRCANJE.
LETENJE
VILKO
AVSENIK
POJAV NA VODI
ONA IN ..
PETER
AMBRO?
AFRIŠKI
VEIETOU
TRETJA
0EETHOV
N0VA5IM-
FONIJA
ZEVUARSKA
POTREB
ŠČIUA
DEL VOZAj OJNICE
ZIMSKI
ŠPORTUIK
DEČEK S ČUPEŽkIO SVETILKO
N
REPNO ALI
PESINO
PERJE
Za zadnjo križanko smo dobili 31 rešitev. Nepravilno rešenih pa je bilo 8 križank. Izžrebala jih je naša sodelavka iz splošnega sektorja Ivanka HORŽEN. Razdelila pa jih je takole:
160 din — DAMJANA SNEDIC - 700 120 din — MARIJA NIKOLIČ — 700 80 din — ANI HRGOVIČ - 512 40 din — MILENA SNEDIC — 200 40 din — VALENTINA ZARABEC - 200
Za reševalce križanke smo pripravili prijetno presenečenje. Odbor za obveščanje je na zadnji seji sprejel sklep, da se nagrade za reševalce povečajo za še enkrat, glede na to, da so že več let enake. Dobra vzpodbuda ali ne?
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« do 2. decembra 1983.
ZAHVALE
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta FRANCA KRISTANCA
se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem prodajnega sektorja za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.	Kristina Jerman
Ob smrti moje drage mame
ŠTEFKE KERN
se najlepše zahvaljujem članom Komornega zbora »PEKO« za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje ter lepo petje ob mrtvaškem odru. hčerka Milka Jekovec in družina Kern
Ob izgubi drage mame
LJUBE LUKUNIĆ
se toplo zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem šivalnice 512/4 in prirezovalnice 512 za denarno pomoč in izrečena sožalja.
Hčerki Marija in Dragica
Iskreno se vam zahvaljujemo za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in za tolažilne besede ob izgubi naše ljubljene hčerke in sestre Mojce, ki je morala še vsa v cvetu mladosti v tako prerani dom večnega počitka.
Žalujoča družina Švigelj
V SPOMIN
Na pokopališču v Begunjah pri Cerknici smo se 29. oktobra 1983 za vedno poslovili od naše sodelavke iz poslovalnice Ljubljana II.
MOJCE ŠVIGELJ
Leta 1975 je prišla v poslovalnico kot drobno dekletce z željo, da bi postala dobra prodajalka in da bi bila med nami. Toda usoda ubira svoja pota. Komaj štiriindvajsetletne Mojce ni več. Cesta je terjala svoj davek. Njen nasmeh je zamrl za vedno, toda spomin nanjo bo ostal med nami.
GASILCI NA IZLETU
Po praznovanju 30-letnice ustanovitve gasilskega društva Peko smo v soboto 29. oktobra odšli gasilci na izlet, pravzaprav poučno ekskurzijo v cinkarno Celje in TAM Maribor. V Celju smo lahko videli delo gasilcev in civilne zaščite, se pogovarjali o izkušnjah in problemih, o nabavi opreme, o vajah in podobno. Lepo so nas sprejeli in pogostili.
Pri poklicni gasilski enoti v Tovarni avtomobilov Maribor smo imeli kar pravo predavanje o izkušnjah njihove enote, o delu gasilcev in članov enot civilne zaščite. Ogledali smo si tudi tovarno in gasilski napad.
Obiskali smo tudi poklicno gasilsko brigado Maribor, kjer smo videli vse vrste vozil; za gasilsko reševalno službo in CZ. Poveljnik brigade nam je lepo razložil kako Vozila delujejo, kako prihajajo prijave. Najbolj zanimivo pa je bilo to, ko smo doživeli in videli resnični alarm. V nekaj sekundah so odšli gasilci s tremi vozili v TAM, kjer so imeli vajo NNNP.
Izlet smo zaključili s kegljanjem na Beli. Tudi v avtobusu je bilo dovolj petja ob zvokih kitare, tako, da še ozvočenje ni imelo posebnega haska. Sicer pa nam je vodja izleta tov. Petek že zjutraj predložil celodnevni program in urnik. Za zaključek lahko rečemo le: Veliko smo videli in se lepo imeli.
Janko Januš
PRIŠLI ODŠLI
V	TOVARNO
Potočar Bojan, Meglič Marko, Kolar Matjaž, Franko Romana, Hostnik Alojz, Mekuč Božidar, Vozelj Ana, Zavrl Boris, Malec Marko, Papier Igor, Pavšek Sonja, Dornig Uroš, Donat Vladimir, Bohinc Ignac, Košir Jože, Merzelj Irena, Lončar Mitja, Geč Marko, Crtalič Drago, Jančič Suzana, Duh Andreja, Stojko Andreja, Bohinec Milan, Gubič Erika, Jeraj Ciril, Lupša Lovro, Uršič Branko, Kos Marija, Kos Blanka, Čorkovič Ivo, Zaplotnik Janez, Vodnik Marija, Bešter Franc, Markovič Natada, Boštar Filip, Žunko Bojan, Kotar Terezija, Plavšič Gordana, Grdič Milan, Pavkovič Stanislav, Ribnikar Stanislav, Sušnik Marija, Kenda Irena, Meglič Damjana, Praprotnik Irena, Pavlovič Miloš, Borštar Dušan, Završnik Roman, Frank Majda, Černilec Irena, Tišler^Angela, Ilieva Lenče, Alagič Adin, Kralj Franci, Gosar Jože, Stanc Karmen, Motoh Vera, Polajnar Matej, Oljačič Jelena, Puh Draga, Ramšak Vesna, Bešlagič Ajka, Dobrin Robert.
V	TOZD BUDUČNOST
Dorčič Branko, Koprek Dubravilo, PIrilač Ljubica, Zadravec Zlatko, Lukačič Renato, Štefanec Katarina, Turek Marija, Gerič Mirjana, Gizdavec Ljiljana, Gerič Karmen, Vukina Vera, Havaic Jasenka, Zadravec Mirjana, Popovič Jasna, Horzič Verica, Borko Marica, Medjimurec Dragica, Novosel Nadica, Novak Mirjana, Stancin Djurdjica, Dijasič Dijana, Piljak Djurdjica, Medjimurec Jadranka, Muzek Milica, Jakupek Božica, Knežek Ružiča, Tišljar Ružiča, Dolovski Anica, Kladič Vesnica, Ipsa Kirstinka, Kovačič Ljubica, Spo-ljarič Marija, Borko Djurdjica, Kos Josip, Stamcin Marija, Bene Ljiljana, Repič Zdenka, Osman Djurdjica, Satrocič Mirsada, Busija Božica, Tomiša Anica, Meštrović Marijana, Greguraš Nadica, Antolek Ani, Horvat Snježana, Kivac Gordana, Havaič Vesnica, Sokol Ljuba, Balija Snježana, Mihoči Marinka, Ivanuša Nadica, Jagic Marija, Biskup Ljubica, Kezman Katica, Cicek Mirjana, Nadj Tatjana, Bedekovič Milica, Medjimorec Bernarda, Skegro Emina, Banjkovec Katarina, Novosel Ružiča, Posavec Bernarda, Blažič Vesnica, Zganjer Mladen, Gerič Zlatko, Frengeš Mirjana, Mihiča Djurdjica, Struski Marijan, Modric Mladen, Kosmacin Seka, Novak Josip, Meljnjak Vlado, Novak Vladimir, Tarandek Stjepan, Vuk Božidar, Oros Snježana, Zlatar Rajka, Horvatič Stenaia, Turek Ljuljana, Dežič Katarina, Marčec Nadica, Namjesnik Željka, Bestijanič Marina, Solrič Anka, Zelezina Bozinko, Bene Mladen, Slatina Ivan, Markulinčič Zlatko, De-zič Zrinka, Vručina Verica, Gača Darko, Kosi Rade, Funtek
Darko, Dovečer Franjo, Klekar Milivoj, Habjanič Zoran, Švagelj Ivica, Zember Krunoslav, Namiesnik Dražen, Bačani Darko, Cindori Redrag, Hizak Ivan, Stefan Tihomir, Funtek Predrag, Simič Milinko, Horvat Ivan.
V MREŽO Koper
Ljubljana III Tržič II Pula Split III Zagreb III Valjevo I Vranje Maribor I Rijeka III Zagreb I Zagreb II Niš II
Srem. Mitrovica Zenica
IZ TOVARNE
Bergant Alojz, Sadikovič Mirsad, Roblek Damijana, Srečnik Marija, Golmajer Zoran, Komovec Vida, Kosem Marija, Dronič Mila, Radič Ana, Fende Zofija, Januš Frančiška, Je-renko Terezija, Triller Božidar, Lončar Mitja, Teran Tomaž, Dukanovič Milan, Bohinec Milan, Jeraj Ciril, Zavrl Boris, Zoran Darjo, Dornig Uroš, Vertelj Joža, Banovič Marija, Božič Danica, Raščan Magdalena, Šabič Kata, Meglič Ana, Pretnar Igor, Bura Nevenka, Perko Alenka, Kos Blanka, Otavnik Ivana
IZ TOZD BUDUČNOSTI
Golub Nada, Zdelar Alojz, Medjeral Ružiča, Kunič Anki-ca, Markovič Biserka, Povijač Katica, Čukec Anica, Sacer Jelka, Kaprek Dubravko, Horvatič Zdravko, Gotič Krunoslav, Petrikovski Božo, Petrinec Milka, Tenčič Biserka, Fabi-jančič Blazenka.
IZ MREŽE'
Celje II Split II Beograd II Niš II
Ljubljana II Valjevo II
Jeranko Tatjana Mustič Manda Miljkovič Zoran Stankovič Zoran Švigelj Mojca Isidorovič Milan
Markežič Ingrid
Bubnič Sonja, Kraljič Jožica
Hrgovič Mirko, Smukovič Brigita
Jelinčič Vesna
Dželalija Nada
Deželan Anton
Godevac Snežana
Krstič Zorica
Zagoranski Romana
Milinovič Ljerka
Novakovič Mica
Milinkovič Marijana
Stankovič Zoran
Vladič Dušanka
Potokovič Fatima
Splošno gradbeno podjetje Tržič je izvajalec del za garažo pri gasilskem orodišču. Če bo vreme primerno za gradnjo bo garaža gotova še letos, gasilska avtomobila pa pod streho.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem sodelavkam iz šivalnice 512/3 za darilo, izkazano pozornost, posebno pa še za iskreno prijateljstvo sodelavk.	Ančka Meglič
II. ZVEZNO TEKMOVANJE
Tudi letos je Zvezni odbor sindikata tekstilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije organiziral
II.	zvezno delovno proizvodno tekmovanje delavcev obutvene industrije Jugoslavije. Tekmovanje je bilo v organizaciji Planike iz Kranja 21. in 22. oktobra. Sama priprava je zahtevala veliko dela in naporov, kajti uskladiti vse za nemoten potek in izvedbo tako množične prireditve ni lahko.
Svečanost se je pričela v petek 21. oktobra, ko se je z dviganjem zastave na dvorišču DO Planika začelo tekmovanje. Pozdravni nagovor je imela predsednica OO ZK Planika in sekretar zveznega odbora delavcev usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije. Vsi udeleženci tekmovanja smo si zatem ogledali proizvodne hale v Planiki. V popoldanskem času se je v Tekstilnem in obutvenem centru Kranj odvijal tehnični del tekmovanja v poznavanju zakona o združenem delu, samoupravljanja in iz področja za katerega je delavec tekmoval. Vsak tekmovalec je moral odkriti tudi tri napake na stroju, kar je seveda bil tudi del tekmovanja. Ob osmih zvečer je bila v domu JNA v Kranju svečana otvoritev tekmovanja. Pokrovitelj tekmovanja je bil predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Stojče Stojčevski. Navzoči so bili tudi ugledni gostje slovenskega političnega življenja Zdravko Krvina, Marjan Orožen, Ivanka Sulgaj in drugi.
V soboto pa je bilo glavno tekmovanje iz stroke, to je praktična izvedba tekmovanja. Vsak se je po svojih močeh in izkušnjah prizadeval, da bi dosegel čim boljši čas in seveda tudi kvaliteten izdelek. Tekmovanje je obsegalo: modeliranje, sekanje zgornjih delov, šivanje sestavnih delov, sekanje spodnjih delov in montažo. Izdelovala se' je moška in ženska obutev. Za modeliranje moške obutve je tekmoval Marjan Aljančič iz modelirnice, v sekanju zgornjega usnja Bogdan Klemenčič iz vzorčne prirezovalnice, za montažo pa sta tekmovala Franci Aljančič iz montažnega oddelka 521 in Vlado Sedej iz 524 oddelka, za izdelovanje moške obutve pa sta tekmovala Drago Grguraš iz montažnega oddelka 523 in Božo Debevc iz montaže 524. Za ostale panoge tekmovanja pa so tekmovali delavci iz Planike, Tovarne usnja Slovenj
Gradec, Cicibana in Alpine. Vodje ekip sta bila Pavel Roblek iz Peka in Srečko Kavčič iz Alpine, pomočnika pa Vili Aljančič in Janko Rupnik. Slovenska ekipa za izdelavo ženske obutve je dosegla 1. mesto v izdelavi moške obutve pa je ekipi pripadlo 5. mesto.
Naši tekmovalci so se uvrstili: Božo Debevc in Franci Aljančič 3. mesto v montaži ženske obutve, Marjan Aljančič
4.	mesto v modeliranju moške obutve, Vlado Sedej 4. mesto v izdelavi ženske obutve, Drago Grguraš in Bogdan Klemenčič pa sta bila peta pri sekanju zgornjih delov.
Prvo mesto v modeliranju ženske obutve je pripadlo mo-delirki iz Planike Zdenki Aljančič.
Prihodnje leto bo zvezno tekmovanje v tvornici obuče Beograd v Zemunu.
Vili Aljančič
Ekipa nastopajočih Peko.
PRIZNANJA MODELIRJEM
UKIM združenje kreatorjev in modelirjev obutve je na Beograjskem sejmu prisodilo DIPLOMO našemu modelirju Francu Bučanu za model moškega čevlja. Za Diplomo so glasovali potrošniki.
Naši modelirji sodelujejo na skoraj vseh tekmovanjih, kjer dosegajo lepe uspehe. Na vsakoletnem tekmovanju splošnega združenja usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije v Slovenj Gradcu odnesejo več kot polovico nagrad in priznanj o čemer pa premalo vemo. Na tekmovanjih podeljujejo priznanja in nagrade posameznikom, o nagrajencu delovna organizacija ne prejme obvestila. Prav bi bilo, da bi organizator o priznanjih in nagradah obveščal tudi delovno organizacijo.
Nagrajeni model na Beograjskem sejmu.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.