Letnik 1908
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXVII. — Izdan in razposlan dne 18. avgusta 1908.
Vsebina: (Št. 164—168.) 164. Razglas o podelitvi dopustila za lokalno železnico Čejč—Ždanice in o izpre-membi dopustilnih pogojev za lokalno železnico Zaječi—Hodonin. — 165. Zakon o uporabnosti zadolžnic nižjeavstrijskega investicijskega zajma za namene deželnih železnic v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. - 166. Zakon, s katerim se ustanove in odmembe, ustanovljene povodom šestdesetega leta Mojega vladanja, oproščajo kolkovnin in neposrednjih pristojbin, nadalje dovoljujejo davčne olajšave iz istega povoda. — 167. Uka/, zaradi izvršitve čl. I zakona z dne 11. avgusta 1907. 1. o kovanju novcev po sto kron. — 168. Razglas o izdaji jubilejskih deželskih zlatih novcev po 100 K avstrijskega kova in o njih kovanju za zasebni račun.
164.
Razglas ministrstva za železnice z dne 24. julija 1908. 1.
o podelitvi dopustila za lokalno železnico Čejč — Ždanice in o izpremembi dopustilnih pogojev za lokalno železnico Zaječi —Hodonin.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi „Lokalna železnica Zaječi—Čejč—Hodonin“ na Dunaju, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ter zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 24. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 210) dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od družbene postaje čejč čez Klobouk v Ždanice, tako, da se družbeni progi Zaječi—Čejč—Mutenice—Hodonin in Čejč—Klobouk —Ždanice združita v enotno podjetje.
Iz lega povoda se dopustilrie pravice in dolžnosti imenovane delniške družbe ustanavljajo na novo izpremenjenhn razmeram ustrezno, takole:
Oddelek I.
§ 1.
Za lokalno železnico od Zaječi čez Čejč in Mutenice v Hodonin ostanejo določila v §§ 2, 3 in 4 dopustilnice z dne 21. avgusta 1896. 1. (drž. zak. št. 165) tudi v bodoče v moči.
Določila v §§ 1 in 5 do vštevši 15 dopustilnice z dne 21. avgusta 1896. 1. (drž, zak. št. 165) pa izgubč svojo moč.
§ 2.
Za lokalno železnico od Čejča čez Klobouk v Ždanice uživa družba v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§ 3.
Družba je dolžna, gradnjo lokalne železnice Čejč—Ždanice dokončati najdalje v enem letu, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico
(Slovenlsch.)
136
izročiti javnemu prometu ter tudi vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dâ družba na zahtevanje c. kr. državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 4.
Da izdela železnico Čejč —Ždanice, se podeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
Oddelek 11.
V ostalem naj se za progi, ki tvorita enotno železniško podjetje, uporabljajo naslednja določila.
§ 5.
Družbi se je ob gradnji in obratu železnic ravnati po vsebini tega razglasa in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadö morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, posebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izdd ministrstvo za železnice.
§ 6.
Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru ter glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsakčas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožnike, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in kontrolne zbore.
Družba je dolžna, da pristopi k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opremnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripoma-ganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, dalje da pristopi k vsakčas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakčas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, potem vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobč za družbo moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dolični železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado šele po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobč za družbo veljavnost tedaj, kadar se ji naznanijo uradno.
Te dolžnosti ima družba samo toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj teh prog in na olajšila, podeljena vsled tega gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Družba je dolžna, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§ 7.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze.
§ 8.
Obrat železnic, ki sta predmet tega razglasa, vodi država za račun družbe, in stroške, ki nastanejo v resnici vsled tega obratovanja, eventualno se določijo s poprečnino, bo morala družba povrniti upravi državnih železnic. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo med državno upravo in družbo.
§ 9.
Družba ima dolžnost, po pogojili in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsak-čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljanih železnicah ali posameznih njunih kosih.
§ 10.
Besedilo dolžne listine, ki se izdd, da se vzprejme zajem, ki se zagotovi železniškoknjižno in ki ni razložen v delne zadolžnice, potrebuje odobrila državne uprave.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena tako dolgo in toliko, dokler in kolikor ni trajno zagotovljeno njih obrestovanje in razdolžba po izkazih, ki jih preskusi ministrstvo za železnice.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnic, vštevši nabavo vozil ter za dotacijo stavbnega reservnega zaklada, iu se prav izkažejo, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti
k napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški prav izkažejo.
Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
§ H'
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeni železnici odkupiti vsakčas po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred odkupom ; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Ako se odkupi v času, v katerem ni niti gledé proge Zaječi—Hodonin niti gledé proge Čejč—Ždanice nastopila davčna dolžnost, tedaj je do poteka davčne prostosti proge Zaječi— Hodonin tako najdeni poprečni čisti donos teh petih let odkupna renta, ki se izplača davka prosto. Ob enem je za nadalje oziraje se na to. da poteče davčna prostost za obe progi ob različnih časih, odkupno rento poizvedeti tako, da se vsakčasno za čas, po-čenši od tistega dne, katerega vstopijo posamezne železnične proge v davčno dolžnost, preračuni nanjo pripadajoči davek z dokladami vred po odstotnem postavku let, privzetih v poprečni račun, in se odbije od donosov dotičnih let, tako da se za čas po preteku tudi davčne prostosti proge čejč— Ždanice, odbije od donosov obeh prog njim ustrezajoči davek z dokladami vred. K ostanku se z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je odslej plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa.
3.	Če se pa odkupi po preteku začasne davčne prostosti ene ali obeh prog družbenega podjetja, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški, gledé donosov v času odkupa še davka proste proge pa naj se zmislu primerno uporabljajo v spredaj stoječih odstavkih obsežena določila.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je za dotične
proge tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa.
4.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem družbi kakor odškodnino za odkup železnic v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
5.	Ako bi pa po spredaj stoječih določilih v odstavkih 1 do 3 najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavkih 2 in 3, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnini, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžbo z odobrilom državne uprave v založbo vštevnih na-pravnih stroškov vzprejetega, železniškoknjižno zagotovljenega zajma, prištevši tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnic v tem, da država plačuje spredaj navedene letnine v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne družbi rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
G. Državi se pridržuje pravica, da prevzame, da kadarkoli namesto družbe sama plača zajme, vzpre-jete v dobavo novcev za dopuščeni železnici, v znesku, ki v času odkupa še ni poplačan po odobrenem razdolžnem črtežu; v tem primeru je odkupno rento, ki jo je plačati, znižati za potrebščino za obrestovanje in razdolžbo oznamenjene zajmove glavnice ter, ako pride tako, za tej potrebščini primerno kvoto pribitka, ki ga je v zmislu določil odstavkov 2 in 3 prišteti poprečnemu donosu.
7.	Državi se pridržuje nadalje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati družbi, plačati glavnico, ki je enaka znesku glav-nične po štiri od sto na leto diskontovane glavnične vrednosti tega plačila, računaje obresti od obresti, — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavkov 2 in 3 v teh plačilih.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste
8.	Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 7, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki z odobrilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek dopuščenih železnic z vsemi dotičnimi premičnimi in nepremičnimi rečmi, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe, in postranska opravila, ter iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom državne uprave.
9.	Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki naj se zgodi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči družbi najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se odkupi železnica;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj, bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v poplačilo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača družbi, eventualno s pridržkom poznejše poprave odkupne cené (št. 1 do 7), ki jo je ovedeti začasno, z navedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
10.	Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo ob enem postaviti posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imo-vinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, po-
trebuje počenši od časa odkupne izjave pritrditve tega posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali povzročujejo trajno obremenitev.
11.	Družba je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bosta odkupljeni železnici obratovali za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo družbi, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnic do gorenjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
12.	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 9) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna, državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine,1 katere bi bile morda še potrebne ž njene strani.
§ 12.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na čas do vštetega 20. dne avgusta 1986.1., ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava sme po pogojih, navedenih v § 16, izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka.
§ 13.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena
lastnina in užitek dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične 'zaloge, kake do-vlačnice, ki so last družbe, in postranska opravila, ter iz napravne glavnice narejene obratne in glav-nične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom državne uprave.
§ 14.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupita železnici (§ 11), obdrži družba last reserv-nega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih, oziroma pridobljenih iz lastne imovine, katera si je družba sezidala ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§ 15.
Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnic in pa odratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo, in posebno po nadzornih organih, pošiljanih ob stroških družbe, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, ima tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstojništvo družbe, ter na občne zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javnim koristim; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi takoj odločbo ministrstva za železnice, ki jo je dati brez odloga in ki veže družbo.
§ 16.
Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dopustilne ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to
zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom do-pustilne dobe. Zlasti se sme izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred potekom dopustilne dobe, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v § 3 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata proge Tscheitsch—Steinitz, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
Derschatta m. p.
Ki 5.
Zakon z dne 31. julija 1908.1.
o uporabnosti zadolžnic nižjeavstrijskega investicijskega zajma za namene deželnih železnic v plo-donosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
S pritrditvijo obèh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Zadolžnice investicijskega zajma, ki ga vzprejme dežela nižjeavstrijska na podstavi zakona z dne 12. novembra 1907. 1. (dež. zak. in uk. št. 141) za namene deželnih železnic v najvišjem znesku 18 milijonov kron, se lahko porabljajo za plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, urada poštne hranilnice, potem pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev in po borznem kurzu, toda ne nad imensko vrednostjo, za službene in kupčijske varščine.
§ 2.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojim ministrom za finance, pravosodje, notranje stvari in železnice.
V kopališču Ischl, 31. dne julija 1908. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Klein s. r.
Korytowski s. r. Bienertli s. r. Derschatta s. r.
Zakon z dne 2. avgusta 1908. L,
s katerim se ustanove in odmembe. ustanovljene povodom šestdesetega leta Mojega vladanja, oproščajo kolkovnin in neposrednjih pristojbin, nadalje dovoljujejo davčne olajšave iz istega povoda.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Ustanovitev ustauov in odmenilnih aktov za učne, dobrodelne in človekoljubne namene povodom šestdesetega leta Mojega vladanja se oprošča kolkovnin in neposrednjih pristojbin, ako se izvrši do konca leta 1908. ali ako se je že izvršila.
Enaka oprostitev se dovoljuje tistim pravnim opravilom, spisom in uradnim dejanjem, ki se usta-nové, oziroma izvršč do konca leta 1908., da se dado v moč v prvem odstavku oznamenjene ustanove in odmenilni akti.
Člen II.
Vlada se pooblašča, v členu I določene oprostitve dovoliti tudi takim ustanovam in odmenilnim aktom, ki se ustanové ali so se že ustanovile povodom šestdesetega leta Mojega vladanja in ki imajo za predmet kak drug občekoristen namen, zlasti izboljšanje gospodarskega in socijalnega položaja delavcev za mezdo in sploh manje imovitih slojev ljudstva ali ustanovitev ali izpopolnitev pokojninskih zakladov, ki se ustanové v zmislu zakona z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.) o pokojninskem zavarovanju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službah.
Člen III.
Ako izvršč odmembe, katerim so po členu I in II v korist tarn oznamenjene pristojbinske ugodnosti, javnemu obračunu zavezana podjetja na dolg svojih v zmislu § 98 z. o o. d. neobdačenih starih reserv, naj se dotične reserve in zakladi ne obdačijo dodatno iz tega povoda.
Člen IV.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
(drž. zak. št. 201), se v letu 1908. povodom slavlja šestdesetega leta slavnega vladanja Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva kujejo in dadö v promet po naslednjih določilih:
V kopališču Ischl, 2. dne avgusta 1908. 1.
Franc Jožef s. r.
Keck s. r.	Korytowski s. r.
169.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 13. avgusta 1908.1.
zaradi izvršitve čl. I zakona z dne 11. avgusta 1907. I. (drž. zak. št. 201) o kovanju novcev po sto kron.
Na podstavi čl. I zakona z dne 11. avgusta 1907. 1. (drž. zak. št. 201) in čl. V zakona z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 127) se v pora-zumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom določa kovna pristojbina za kovanje novcev po sto kron za račun zasebnikov, dokler se ne ukrene drugače, s 30 vinarji za novec in z devetimi kronami za kilogram čistega zlata.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 13. decembra 1892. 1. (drž. zak. št. 210) o kovanju novcev po dvajset kron za zasebni račun, naj se uporablja tudi na kovanje novcev po sto kron za zasebni račun.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Korytowski s. r.
i<;§.
Razglas finančnega ministrstva z dne 13. avgusta 1908. 1.
o izdaji jubilejskih deželskih zlatih novcev po 100 K avstrijskega kova in o njih kovanju za zasebni račun.
Stokronski kovani novec ima na sprednji strani (avers) doprsno podobo Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva z naslednjim okolnim napisom:
„FRANC. JOS. I. D. G. IMP. AUSTR. REX. BOH.
GAL. ILL. ETC. ET AP. REX. HUNG.“
Revers kaže na oblakih sedečo žensko postavo, koje desna roka drži nesklenjen lovorjev venec med letnici 1848—1908 in koje leva roka se opira na ščit s kronanim dvoglavim orlom.
Gornji del plani izpolnjujejo žarki, prodirajoči iz oblakov; okoli njih je nameščen okolni napis z letnicama 1848—1908 in z oznamenilom vrednosti 100 COR. Spodaj pod ščitom je napis:
„DUODEG1M LUSTRIS GLORIOSE PERACTIS.“
Rob je gladek in ima s poglobljenimi črkami geslo :
„VIRIBUS UNIT1S“
Obrobék sestoji na obeh straneh iz ploščate palčice, koje notranji obod se dotika venca iz biserov (biser ob biseru).
Premer slokronskega novca znaša 37 milimetrov.
Gledé kovanja stokronskih novcev za zasebni račun proti pobiranju kovne pristojbine, določene z ukazom finančnega ministrstva z dne 13. avgusta 1908. 1. (drž. zak. št. 167), naj se zmislu primerno uporabljajo določila ukaza finančnega ministrstva z dne 13. decembra 1892. 1. (drž. zak. št. 216) o kovanju dvajsetkronskih novcev za zasebni račun.
Risbe teh novcev so v prilogi.
Deželski zlati novci po sto kron, ki se kujejo na podstavi zakona z dne 11. avgusta 1907. 1.
Korytowski s. r.
Priloga.
Jubilejski deželski zlati novci po sto kron
avstrijskega kova.
I iu> t ^4. v i R i b v a •>— «	Tuttu	« o i