Opis
Kontrastivna razmišljanja o glagolu. Prispevek ostaja v okviru besedne tvorbe,natančneje tvorbe glagola s pomočjo pripon.Primerjamo glagol v italijanskem in hrvatskem jeziku, tako glede na obliko kot na pomen. Opozarjamo na probleme pri prevajanju takih glagolov. V prispevku tehtamo glagole, izpeljane s priponami, in sicer tiste glagole, za katere lahko predpostavimo onomatopejski, posnemovalni vir. Največkrat je to posnemovalni medmet. V hrvaškem jeziku so pripone, ki se pritikajo, -ati, -čati, -etati, -jati, -kati, -otati, -tati. Njihove ustreznice v italijanščini pa so glagoli,tvorjeni s priponami -eggiare, -azzare, včasih pa taka izpeljava iz glagolskega morfema ni vidna (-are, -ere, -ire). Ponajvečkrat služijo ti glagoli za izražanje značilnih glasov živali, tako domačih kot divjih, pa tudiglasov ptic. Rabljeni v prenesenem pomenu so lahko del ćloveškega govora, dokaj redko jih najdemo v otroškem govoru. Včasih se jih človek posluži za posnemanje zvokov v neživi naravi: vetra, viharja, vode, izvirkov, slapa, morja, valov, groma.