dailj PRO .YEABlXIV. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE MM. •» »1 rfllm rkU..a m .«JiA*. 91 /PJiniara ijilo bivfim vojakom pred Hooverjem i je neizogiben, toda kongres bo nsdglasovaL Največji i Hooverjeve administra-celo njegovi prfartaži no t ali za bonus ___ijton, D. C. — Hoover- j vlada je v četrtek doživela i otj ve^ji poraz, odkar je na ko je senat sledil niiji ja kongresa in odobril na-[ivitanja posojilne vrednosti litih certifikatov v posesti vojakov na 50 odstotkov, je bil v senatu sprejet z vi proti 12. Četo vodite-re republikanske garde so Bverili Hooverju in giaso-predlogo. je bil hitro poslan v Be-kjer ga je čakal pred- kov veto. Hoover je že prej lil, da zavrže načrt v teku r. Ogromna večina, s katero načrt sprejet v obeh zbor-pa je garancija, da bc ps lahko ovrgel predsediiiŽ-s potrebno dvetretjinakc in predloga bo zakon, matu je tbila kratka debs-stvari, toda govorila je le nasprotnikov, ki so doka-kakšna krivica ae zgodi če bo morala zvezna vi* (iti za okrog poldrugo mi-dolarjev posojil, ki jih bivši vojako na svoje me certifikate. Senator je predlagal, da se naičrt lira, da smejo iskati poeo-oni veterani, ki so brez de« Imendment je utonil v kriku bil sprejet podIpret-treba pomAgatrww lim bivšim vojakom, kl so 11 v svetovni vojni. Teh je 3,400,000. Ako se val iijo posojil, ki jih nudi «vi-vrednost certifikatov, dobi rečno $500 vsak, toda od pomora plačevati fttlri in pol »tka obresti. »g za ustanovitev nove rudarske unije ellaire, O. — Na zborovaftju irjev, ki se je vršilo v dvo-Roma in katerega so se u- «11 pristaši treh rudarskih tij, je Adolph Pacifico, biv-podpred*. rudarskega pod-ikta, sugestiral ustanovitev «nije in izvolitev novfh od-»ikov. Predlagal je, naj ae konvencija, na katero naj if> vse tri distriktne organi? svoje delegate, ki naj im dogovore glede nove uni-IVifico ja opozoril na brez-™ boj. ki ga vodijo prista-pMarskih frakcij. "Ta boj * lx) privedel nikamor", je .i«1 samo v korist ae-uradnikom, ki se v prvi 11 brigajo za svoje intereee za interese ruradjev. De-J* na konvenciji naj bi raz-X1' h kateri uniji, naj ee j!6 orH*nizadJ« pridružl-odločevala bi večina, bodi-za staro, reorga-fli levičarsko rudarsko t- Analiza «kaikaga avta* ga masakra v letu 1930 V rekordnem številu 1184 irtev je bilo čez polovico pasantov Chicago. — Mrliški oglednik Bundejsen je te dni Objavil poro-tik», kako je 11*4 irtev avtomo-bttnih nezgod v ¿ikaikem okraju Cook v letu 1960 umrlo na cestah. Od omenjenega rekodnega žtevila je bito 671 oaab povoženih, ko so hotele prekoračiti cesto; ostale ižrtve so bile v avtih in padie so v kotkijah. Bilo je 285 smrtnih slučajev v kolk i j ah med avti, 56 v ko-Hzijah med avti in vlaki in 41, ko ao se avti zaleteli v stene, drogove in druge trdne predmete. Žrtve se dele na 864 moških in 270 2*nek. Med žrtvami je bilo 177 otrok do 14. leta; največ žrtev, 494, je bito v starosti od 24. db 54. leta. V asemrnosemdese-tih smrtnih slučajih so avto gonili »-letni mladeniči. Vzroki nesreč so bili Blodeči: mokra cesta valad dežja in snega je zakrivila 281 nezgod s smrtnimi slučaji, prehitra vožnja 108 slučaje, pretakanje 160 slučajev in pokvarjen mehanizem 207 slučaje*. Stavka «MaiilaHi delav-aav v daw York« Vodi Stav- je ia izboljšanje delovnih raz- New York, -r (FP) — Glav-ni stan Needle Trades Workers Industrial unije poroča, da je šest ur po razgla^enju stavke v oblačilni Industriji pustilo delo okr^g 10,000 delavcev. "Situacija je nepričakovano ugodna," je dejal voditelj stavke. "Deset tovarn v raznih delih mesta je bilo natrpanih s stav-karji. Več kot štiristo oblačilnih delavnic je priaadeitih radi stavke, med njimi ducat tova-ren, kl imajo pogodbe z International Ladies Garment Workers unijo, kl so se odzvale našemu pozivu na stavko." Predsednik Jerry Clothing Co. je zaprl izhode iz delavnice, ko so delavci povedali, da bodo pustili delo, in poklical je policijo. Pet delavcev je bilo aretiranih, ko so razbili vrata, da pridejo na prosto. Policija je potem izpustila aretirance. Zvijača, katero el zamislil predsednik firme, ni uspela. Stavkarji so predložili zahteve za priznanje unije, garancijo minimalne mezde, enako distribucijo dela, odpravo plemenske diskriminacije, zvišanje mezde za 20% in zavarovanje zoper brezposelnost. a» aai al o-s~ « ^mkTmni CMon* M* »oboU, 21. februarja (February 21), 1001. st apedal raU of pootag» pieeižož far la sdotlua nÖ^uTöfOei. t, 19», aothoriasd oa Juae 14» itU. BttUcnptton $«.UO STEV.—NUMBER 44 francoskih mrličev najdenih v skladiščih 20- febr. — Te dni so pribhžno 14,000 mumij *k h jakov v zapuščenih ~ v '» umontu pri Var- F*r ^ Francozi padali kot bftksfc z Nemci ^ V1** francoska trd-ITrupU ao hila posuU k *h™j«a. ker vojno imeli čaaa niti iv-koptvanja. Potem l1^ POUMH n. nje. iron ninu k.pra! f#4>r -G^a pre-hti , " cesarjev, ki r*rin/_ »a javni K k ],n4*i> ne more prtva-^ Kakor v* kade. aa Z2 i*1*1'1 S* * h : "imoroma • rk. Clkaukl policijski šef v konflikti Z veleporoto Chicago. — Policijski šef Al cock noče odsloviti sedmih poli csjev, katere je Izredna velepo-rota obtožila, da prejemajo pod. kupnino od butlegarjev. ftef ee opira na rasne tehn{kalnosti in očitno prezira veieporoto. katera preiskuje zadeve policijake korupcije. Ko ao detektivi, kl po-magajo vetoporoti, prišli v pro-store nekega butlegarja v engle woodskem distriktu, je U rekel: "VI nas ne morete aretirati. Mi plačujemo $300 mesečno polici ji da nas ne bo nihče aretiral!" Trt Chkagu Chicago. - V noči od četrtka na petek so bile v razdobju dvwh ur kar tri bombne rasetrelbe v raznih krajih mesta. V veeti alu čajih so prizadeta biznidks ped Machmdova strahovlada na Kubi Delavake oni je ae nočejo pokoriti diktatorju In Izzivajo aje- govo policijsko in vojaiko silo Havana. — (FP) — Dasi se diktstor Machado nI prav nič obotavljal pri zatiranju opozicl-onalnega Časopisja, je na Kubi vseeno ena organizacija, katero si ne upa napasti. To je Narodna delavska konfederacija, kateri je pridruiena. Havanska delavska federacija. Caprav ima diktator 18,0000 vojakov ln 2,-000 policajev, ni še dosedaj ukazal zatvoriti glavnega stana konfederacije v Havani. Njegova policija je sicer aretirala več delavskih voditeljev, toda urad delavske konfederacije je še vedno odprt. Vzrok je jasen. Človek, ki je brezobzirno zatrl študentovake in druge organizacije, se b6ji organiziranega delavska na Kubi. On prav dobro ve, da bi zatvori-tev glavnega stana konfederacije pognala delavsko gibanje v druge struge, da bi se razVUo podzemsko gibanje, katerega ne bi mogla zatreti policijska ln vojaška sila. Machadovo postopanje proti dijakom, profesorjem in drugim intelektualcem dokazuje, da jih sovraži bi zaničuje, a da ss jih ne boji. Pred delavskimi organizacijami pa kaše tudi stutfi ln bojazen. Konfederacija ja še vedno voditeljica kubanskih maa. Nameščenci cestne železnice v Havani, ribiči, tekstilni delavci, vozniki buaov , tobačni in prietanMčnl de-lavci so or^mihiig^ u^ah^ ki tovščina ielezničarskih delavcev ji je naklonjena. Kubanska delavska konfederacija je bila ustanovljena po španskih radikailnih delavcih v povojni dobi. VeČina izučenih delavcev na Kubi je prišla iz Španijo in organizirali so unije po e-vropskem vzorcu. Kakor so prvi angleški in nemiški delavci, ko ao prišli v Združene države, sponsorirsli strokovno delavsko gibanje, prav tako ao Spanci bili glavni agitatorji pri unijonizi-ranju kubanskega delavstva. Tako človek, ki pride v delavake dvorana na Kubi, opazi na stenah slike Marxa, Lenina in drugih voditeljev mednarodnega delavskega gibanja. Kubanskim delavcem niso tuje ekonomske teorije teh voditeljev in celo konservativne unije, ki ao pridružene KUbanski delavski federaciji, so sprejele rdečo zsstavo za svoj prspor. v Westmoreland okraj« Greensburg, Ps. — Od 73,577 delavcev, ki so v normalnih časih zaposleni v fndustrijsh Westmoreland okraja, Jih je sedaj 14,-mi brez dala, kot poroča governor Jeva komisija za pobijanje brezposelnosti. Zaposlenost v glavnih industrijah tega okraja je 80% nižja kot v normalnih časih, obrat v premogovnikih pa se j« znižal za 184%. Razvoj vodalh ali v Kanadi Ottawa, Kanada. — Kanadska vlada je v prošlem letu potrošila $80,000,000 za razvoj vodnih eil v evrho produkcije elekrike. Pričakuje ee, da bo v tekočem letu v lete namene po-trobtla več kot $800,000,000. Pri teh delih je bilo prošio leto stalno uposlenih krog dvajset tisoč delavcev. Jeklarska kempaaija jlls Pittsburgh, Pa. — Vslie ve-v časopisju, da se jeklar I ake Industrija pativlja, dejstvs govore drago povast. Pittsburgh Bteel Ca je bai sadaj naznanila da bo omejila obrat na pet dni v tednu Pisarniški uslufbencl so U prejeli obvestil«, ds jim bo zaiiana za 14%. ANGLEŠKA TRGOVINA BfONI-VAMBISKO Federacija brltaUfti iaduetrij ho poslala delegacijo v Kanado London. — (FtPi — V teku je intenzivna kaomnja, da Kanada kupuje izdelke, ki jih ne producira v zadostni meri doma, v Angliji namesto v Združenih drŽavah. Dosadij je pokazala precejšnje uspe^f, kar je razvidno iz zadevnega vladnega poročila. Kanada sa je po vzgledu Združenih držav obdala s carinskimi zidovi, ka« omejuje trgovino med obema državama. Federacija briti£lh industrij je nedavno naznanila, da bo poslala delegacijo v Kanado, da a-ranžira program, M bo omogočil tesnejše trgovinske stike med obema deželama. Zqeno z naznanilom je prlilo pojasnilo, da delegacija nima namena ovirati razvoja industrij v Kanadi. "Federacija prizna,, da imajo kanadske Industrij« pravico do rasvoja, da tako tadoste zahtevam pri dobavljanju potrebščin v čim večji meri in ml smo pripre vi jeni jim v tam oziru nuditi vsestransko kooperacijo," je izjavil predsednik , federacije James Lithgovv. "Pričakovali smo, da bo imperty|i« konferen- Komitija ustavila obrat v tovarni Pretakava je dognala Izkoriščan* je delavk in kršenje zakona o Madtaon, Wia. — (FP) — Dr-žavna Industrijska komisija Je zaprla tobačno tovarno v Msdi-sonu; ker Je plsčevsla delavkam od $6 do $8 na teden in jih silila delati od dvanajst do štiri-najst ur na dan. Vsaka delavka, ki Js proteatirala proti dolgemu delovniku, je bila takoj odslov-ljana. Ko je član Industrijske komisije obiskal uradnike tobačna kom panIje, mu j« bilo rečeno, da tovarna ne more plačevati v 22 centov na uro kot določa zakon o minimalni mezdi. Ta izjava ja bila nekaj izrednega, ker je komisija še prej ugotovila, da tfr> varna plačuje pridslovaloem tobaka polovioo nižja osne za tobak kot jih je pr«d par leti in da nt znižala cen cigaram, cigaretam in drugim tobačnim izdelkom. Uradniki dcuKbe so pledlrall pred komisijo, da bo njen odlok vrgel več kot tristo delavk na oasto ln se bo s tam daprealja še povečala. Dobili so odgovor, da zniževanje mezd ne more izboljšati situacija in da Ženska ne bodo nič najslabšem, če prenehajo tlačaniti sa tobačno kom-panijo. Fred M. Wilcox, načelnik državne komisije, j« dejal, da so v teku preiskave glede delovnega " k*i rasvoj tr- |o4j|Ja v drUirih tovi|rnah ln ^ govinskih odnošajev v tvojem'^ komi-|jÄ wpr,A v>e ^ k, območju, toda to sa ni zgodilo in vprašanja šs vedno čaka rešitev. Obisk naše delegacije v Kanadi Js gests, ki naj, doksže, da so brltskl industrljff11 odkritosrčni in se ,v npfllci brig^Jv za pgvz-dlg trgovine v deželah, ki tvorijo Veliko Britanijo." Glavni namen delegacije je, prepričati Kanadčane, da Ja v koriet ekupnlh interesov, če kupujejo blago, katerega ne pro-ducirajo njihove induetrije v zadostni meri, v Angliji nsmeeto v Združenih držsvsh. ZakljaM Katko fahtar- Mllljon pisem po polti js prine-- slo komsi Uskaj čas $1000 ns-mesto psi milijona dolarjev ss bednet Chieago. — Oovernerjevs ko-misija, ki pomaga bednim valed brezposelnosti In ki ja v ta namen še v zadnjem novembru hotela zbrati pet milijonov dolarjev s prispevki bogatih Cikala-nov, Je v četrtek priznala, da ni dosegla svojegs namena. Zadnji teden je le manjkalo pol milijona dolarjev do gori o-merjene vsote. Tedaj ja komisija naredila zadnji poskus. Dobi-Is je dovoljenje od pošte, ds lsh-ko sdresira apel poltnine prosto ln direktno na privatne naslove sa prispevke. Razposlanih je biki čez mLHJon apelov na toliko ns-slovov. Komlalja Je upala, da vsak prejemnik pošlje vsaj sn dolsr, lair bi vsč kot pokrilo primsnfkJjsJ. Prišlo ps Js Is bor-nih $5511! Ogromna večina sa nI odzvala. Komisija bo «daj zaprta knjige in zaključila fehtanje. Tako se Je obnesla privatna dobrodelnost v Chlcagu. Razvalevalrl pariva Isvajevall ITI per< vi zahtevo Chicago. Bakery, Cracker, Pie A Yeaat Wagon l>rivers unija Je te dni obnovila pogodbo z delodajalci. DeU»l*JakJ ao zahtevali, naj prevaialcl pristanejo na redukcijo meed in ns skrajšanje plačanih počitnic na en teden, toda unijo «1 hotela nič slišati o tem. Pb več tedenskih pogajanjih js blls pogodba sprejeto pod atarinU pogoji. Pisés pre-valsies js $50 ns teden In provizija, po4eg tega pa so delež dva tedna plačanih počitnic vsako Isto. kršijo zskon o mlnlmslnl mezdi. Dalavtka zakoaaiaja Državna zbornica sprsjala prod logo sa odpravo "yellow dz«" pogodb Indianapolis, Ind. — (FP) -Ker sta oba «bornlci državna legislature sprejeli predlogo proti takoavantm "yellow dog" pogod bam, bo predloga postala zakon kakor hitro Jo bo governor Harry Leske podpisal. Predloga določa, da ja vsaka pogodba, bodisi ustmena aH pismena, med delavoem In dalo-dajalcem, kl prspovaduj« dalavcu vstop v unijo ali biti član unij«, nelegalna. Organizirano delavstvo v Indian! J« a sprejetjem ta predloge triurniIralo. Značilno pri t«Rt je dejstvo, da J« v višji zbornici bil oddan samo en glas proti predlo gl. To Ja bil glas Frank C. Hol-mana, jeklarskega magna ta v Hammond u. Reakdonarjom v Obeh zbornicah ae je posrsčflo, da so s ob-strukcijo zavlekli raapravo o drugi socialni zakonodaji. To so predlogo o državnem zavarovanju zoper brezposelnost, glede ht- l*»!|A/inju '»«iHki-lmriMk^ifH Mko- na In predloga o starostni poboj* nlni. Henderson svari narode pred oboroževanjem Jackson mAra akti akft druži Rdeči križ aaalčaj« farmarje Miss. — Rdeči križ okrbeti za 80,000 farmar-drutin, prizadetih talad Su-If Farmarji ss prftožujsjo, ds Js pomoč nezadostna, kajti na vaško posamezno družino j« določena podpora $5 na mss*. Rdeči kril vodi odpomočno akcijo s pomočjo krsjevnlh komltajar« k I določajo odmerka. Bksplssljs «Ml« Iv« otroka Chkago, — Eksplozija pllaake peči v kuhinji h v petek «Jtttrsj užgsls «nonadstropno hišo Ro-berta HavHčka, 8511 Normal s ve., in v ognju sta zgorela dva otroka, osem ostalih oseb v dru žini Js ps bilo bolj aH manj elg* nlh. Dva druga otroka boeta najbrž umrle. //Irutnih IiUanUl. Morda v «nem mesecu bodo občinske volitve, ki pokažejo, kam piha voter. Ako dobro pokažejo, pridejo čez dva ali tri mesece provlnfine volitve in enkrat v jeseni volitve sa ustavodajno skirpAčlno. Dalje j« vlada naansniia, da skupščina revidira španako u-stavo, ampak v mejah monarhija, Kralj bo vodil revizijo in vprašanje monarhijo ali republike na bo na dnevnem redu, niti a« pride n« dnavnl red vprašanje ločitve katoliške oerkve od držav«. AjvanlJa mora ostati katoliška! — J« dekret kralja Alfonza In njegovo cKIlnodlktatorske vlad«. , Revizija as bo bavila le s kazenskim zakonikom ln drugimi takimi malmkostmi. Da potoM kronične liberalne revolucionarje v Kataloniji, Je kralj oblJUbll Katakmcem, da do-be avtonomij* to j« nekaj takega, kar lmijo danes Irci v Imperiju VsHk« Britanije. Medtem, ko kraU Alfonz ln njegova stars mumijo Izdajajo dekrete, ps vre med ljudstvom ln revolucionarno gibanje prodira v zadnje kote IpanVje. Propadanj« kajMtaMatli* Kanadski farmarji pozivajo na sodelovanje pri gradnji nove človelks družbe Calgary, Alberta. — (FP) -"Naše mnenje Js, da Js ssdanja ekonomska kriza, kl Js objels skoro vse industrijske države, prva faza In simptom razpadanja kapitalističnega sistema," ss glasi izjava, ki Jo je podal iavr Ani odbor Unltad Farmers unljt delegatom na letni konvancljl» kl ss J« vršila v tam mestu. "Upanja nova civilizacije sloni na čtovežkl Iznajdljivosti, da zgradi državo, kl ne bo temeljila na konkurenci, temveč na vzajemnosti skupnega dela in kooperacije. Taka drŽava pa ns more biti zgrajena a pomočjo izbruhov neuke mas« temveč a smotrenlm In organiziranim delom, kl naj ustvari gibanje za kolektivno od. govornost. Dosti Js šs trpljsnjs in nsjbrt ss gs ns bo dalo odpraviti! še tako kmalu, toda pre-megali ga burno sčasoma, ako •v, />ir ii/imo v borbi za odpravo slstsms, kl Js v prvi vrsti odgovoren ss leans In ekonomsko krizo Jn Is katars ns mors najti Izhoda," Pozval Je narode, naj omejijo bojne priprav«, da aa tako ab-varje civilizacija pred propadom London. — (FP) — Arthur Henderson, tajnik za zunanja zadeve v angleški delavski vladi in pradatavnlk njene mednarodna politike, j« v svojem govoru v radio otvoril kampanjo, da ustvari mad narodi razpoloženje sa rasorotevanj*» o katerem se bo razpravljalo na prihodnji konferenci valsall. Poalval j« naroda, naj as Jar«š«jo proti militarizmu ln naj reducirajo oboroževanj«, da tako prepračljo propad civilizacije. Njegov govor j« poslušalo na milijone ljudi. Ob tej priliki j« Henderson podal j seno sliko "prihodnjo vojne", "Prihodnja vojna bo gros-nejša od sadnje svetovne vojne," J« dejal, "Neki mllitartstltaJ ekspert js rekel, da «mo v svetovni vojni morili na drobno, toda v prihodnji a« bo klanja vršilo na debato. Glavne bKke bodo v zraku ln s strupenimi plini. "Vsako leto ima naža letalska bojna ftotlla manevre v zraku pomiaMll, kaj ti mans vri pomenijo? Pomsn(jo, da aa naš arma-dni Štab, kakor armadnl štabi drugih držav, prav dobro zavoda, da ae bodo operacije v prihodnji vojni vržile v zraku ln da bodo napadi namenjeni velikim industrijskim srodlščsm ln ctvllnamu prebivalstvu. "MoJ apel je namenjen narodom vseh držay ln, dr NtfftUžjo o vprašanju, pred katerim «loj ža generacija. Naža dofcnoet j«, da končamo mednarodni kaoa prošDosti ln da uatVarimo pogoja aa novo dtudbo, v dosego tega pa je v prvi vrsti potrebna razoroži-tsv, "Nesmiselno je protestirati, da bi bila taka vojna mednarodni zločin. Prošls iskužnjs so nas dovolj IsuAUs, da Je humanhtlra-nj« vojne nemogoča stvar. Kadar Je vojna napovedana, js ne mors noben človek, nobena vlada ali katera druga stta kontrolirati." Hendsraonov apal sa omajttav oboroževanja j« dobil odobravanj« celo v angleškem konserva-tivnsm časopisju, dasi je london-ski "Times" v svojem komentarju dajal, "da ja nekaj Izrednega, ker Je anglsžkl minister zunanjih zadev naslovil svoj spel ns ljudstvs dragih držav ln na na predatavnlks Inozemskih vtad." Kapitalizem propada, pravi Psstsr Dsnvsr, Colo. — Na snem največjem delavskem shodu v Dsn-vsrju v prošllh petnajstih letih, kl zs Js vršil v Brosdwsy gledsli-šču, Js med drugimi govorniki nsstopll tudi Wllllsm Z. FosUr. "Zlvlmo v nsjpomembnsjšl dobi zgodovine," Jo dejsl FoeUr. "Kapitalistični olstem srka ln imsnjen naro-terlm stoji na- FsrmarAa unija, ^^¿¡'poj.vljajo es Is znsmsnjs, kl aie J S ver , , ./,1.1 un nnva na zadružni podlagi kot 75,000 članov in Je naj močno jža farmaraka organizacija v Kanadi. Tri milijone avtov predanih na obrokeI WaShlngton, D. C. — Trgovinski department poroča, da Je bilo v Združenih državah v letu 1080 prodanih 2,#05422 avtomobilov na odplačevanje v obrokih. Skupna vsota dolga na teh avtih znaša $1 £29,065,000. To je veliko manj kot v letu 1029, ko je bilo 8.MM20 avtov prodanih na o-broke brezposelnih a pelirlje Sacramento, Cal. — Vač deUv-eev In trljs policaji 00 bili ran Jo-nI, ko je peticija navalila na pohod bresposslnih. ki 00 korakali 1 Roosevelt nsznsnjsjo rojstvo novo človs-ške druži*»." V dokss U trdltvs Je Poster nsvedsl svetovno Industrijsko kriso In brespossl-noet, mrzlične priprave ss vojno In rrvolucionsrni vsi, kl ae širi med ljudatvi nsznsnjsjo propad kapitalističnega sistema, ki mora priti v prihodnjih ds-eetletjlh. Pollcljs Je ssotrsžlls vee vhode v gledališča, toda vmešavala os nI v Uvsjsnjs govornikov Ia ahod ae Je v miru končal. Isns jdltel j so «bil v «rajem letal« Now York. — Emry Davis, sUr 7f 1st, Js dve teti dolsl ns svojem novem letal«, o katerem je trdil, da bo revoluelonlralo letalstvo. Danes je mrtev Zadnji «etrtek se js ubil ns letališču Kleid, ko js poskušsl Berlin, 20. fsbr. — Dr. Keller, kl js bil prlvstni M nik bivše nemžke cessrke. Je! p^n mostni hiši, ds prodtoželsvojo iznajdbo In js padel na tla, včeraj Izvršil samomor. evoje zahtevo meetnlm očetom. I letalo pa na njega. m PB08VETA PROSVETA THE ENUOHTOTftDfT IM« M kto. «M* m pot uu. 9ÍM m Mrt Uto; m Im (tan $IM m M* 9S.T» « pal Mai « la» aat ka PRO«VETA UmmámU Ava, Of TRI KCOUUTSO primer (Jan* M« éa na la • Im Gandgev program Amerižld poročevalci v Indiji eo zednje dni dobili v roke popoten program indijskih nacionalistov, ki pod vodstvom starega "svetnika" Gandija vodijo pasivno revolto za neodvienoet in svobodo Indije. Do zdaj Je zunanji svet vedel le toliko, da Gandl pojmuje avobodo Indije v tem, da ee izključi iz d ¿žele ne le angleška armada in na njej sloneče politične oblast, temveč tudi angleški in sploh vvafc inozemski kapital. Indija se mora vrniti v svoje staro in primitivno življenje. Zdaj, na podlagi omenjenega programa, pa vemo, kako namerava Gan-di doseči "svobodo" avoje dešele. Gandfjev ekonomski In socialni program sa Indijo je sledeči kot je bil kabllran ameriškemu časopisju: Kakor hitro dobi Indija neodvienoet ali vsaj samoupravo (dominijon) od Anglije, mora takoj začeti s podpisa vanj em velikega no-truijega posojila (vsota ni navedena), s katerim poravna vsa zunanja poeojila in odkupi vae inoaemake Industrije' ne svojih tleh, da poeta-ne gospodarsko samoetojna; obenem odkupi vae one domače industrije, katerih lastniki ne bi hoteli sprejeti domačega standarda produkcije (domači standard gneči primitivno blago Is domačega pridelka ln izdelka). To poaojilo mora biti odplačano v desetih letih. Z nsmsnom, ds posojilo ne bo flasko In da ae odplača v določenem čaeu, se morejo val prebivalci Indije, resen angleških civilnih uradnikov, podvreči splošnemu desetletnemu žrtvovanju. To žrtvovanje bo zshtevalo, da se sle-heml Indijec pdreče vaem ugodnostim t i vrenja, obdrfti zase le toliko, da oetane pri življenju In živi ter trpi deeet let ze Indijo. Gendljevl strokovnjaki so Izračunali, da indijska družina lahko eksietira s 60 rupiji (ru-pi Je približno 86 centov ameriške veljave) na mesec ln valed tega Je za dobo omenjenih deset let določena makalmeina plsčs 60 rupljev na m«MC, a katero ae morajo zadovoljiti val domači delevci in uredniki ne gleJe na to, koliko ao amožnl In kako vleoka je njihova sltaiba; kdor ne bo hotsl služiti aa to plačo, bo socialno In politično bojkotiran. Vsak domsči uradnik more nositi obleko ls domačega platna. Bo še druge točke programa, kl pa naa ne zanimajo, ker ae tičejo reguliranja jedi, pijače, druži natega življenja in verskih stvari. Gornje točke ao glavne. Ne podlagi teh točk hoče Gandl potisniti 820 milijonov ljudi na desetletno stradanje m garanje samo zato, da dobi denar, e katerim bi plačal angleškim kapitalistom tovarne, katere bi potem aaprl, da ne bodo motile primitivnih domačih obrti. Ip vselndljakl nacionalistični kongres je ta prog-ram sprejel! Uboga Indija! o sreči Glasovi iz naselbin Zealsnive beležke Is raznih krajev Nemški učenjak Rinetcin je spet "krenil a svojega polje.** Topot Je prtari metafiziko—in podporniki metafizičnih sanjarij mu bodo naj-brž epievdiraii ns njsgovs najnovejše opombe. Saj ao dosledni 1 Einstein ee je lotil socislnegs problema ln je rekel pred več «to dijaki instituta tehnologije v Paaadeni. Cel., da civilizacija ae še nI pravilno porfužlla aptlciranih znanosti. Te znanosti— praktične vede kot elektrotehnika itd.—še niao prinesle sreče človeštvu. Zakaj ne? Zato ne. ker ljudje še ne vedo, kako porabiti aplicirane znanosti, je rekel Kinetoin. Namesto ds bi stroji osvobodili človeks Is eužnoeti napornega de-ls In materialnih skrbi, ao ga pretvorili v H večjega sužnja m mu nalošilt še več ekibl. Kinetoin je povedal reenloo, aamo vzroke je aemotčal, aakaj Js tako, dasi jih lahko ve, če ss zanima as soeislno vprašanje. Silen napredek tehnike, kl je ustvarila «troje, avta, film, letalo Itd., nI osrečil ljudi radi tega. ker tekni ka a ostalimi praktičnimi vedami vred še ved no služi privatnemu dobičku nameato potreb-ščinam In komfortu ljudstva aploh. Dokler Je Privatni dobiček prvi ta glavni motiv strojna produkcije, toliko čaaa bo človek sušenj «troje, namesto ds bi bil njegov goepodar. Kakor hitro bo stroj soctallslrana last druž-be. ne bo več človek njegov suženj. Kkonomako In soclalao zavarovano človeštvo Mihraokee, Wle. — Zahotelo ss Je tudi meni nekolika napisati o delavski • izobrazbi zato, ker vem, da Je potrebna in ima velik pomen za delavatvo. Predvsem e potrebno, da delavstvo (1) razmišlja in ae uči, kaj pomeni-o delavske organizacije in kako velik vpliv imajo pri izboljšanju delavekega poloe.aje; (2) naj se uči in razmttljuje, kaj ao politična stranke, kako dalsč sežejo v ekonomske 4n socialne raamere; (8) naj razmišlja je, ksj pomeni politika slona in osla, v znamen-u katerih blufajo pridno v naivno ljudstvo, da glasuje za demokrate in republikance. Obljubljajo vse, kadar pa ljudstvo privedejo v svoj tabor, ga nade-belo izkoriščajo. Najbolj pa Je potrebno, da udetvo razmišlja o socializmu, njegovem bistvu, naukih in programu. Socializem ne zahte-va nič drugega kot to, da imajo ljudje pošteno in udobno živ- jenje. Ze doeego tega pa js po- ___ trebno, da se dobrine, ^ jih pro- b^^roč^i," od komada ; delavstvo je znižanje sprejelo molče. Sedaj pa znaša znižanje nedeljivih 10 do 26 odstotkov. Tudi to neananllo Je delavatvo vzelo na znanje molče, toda gnevom ifrn obupom. Neki moj prijatelj, ki je zaposlen v tej tovarni že 20 let, bo zaslužil sedaj po vseh teh letih 28 centov na liro manj kot je zaslužil, ko Je pri ¿el delati. Položaj pa je tako ža-loaten v tovarnah, da ae delavstvo ne upa zganiti in protesti* ratl. S ta v kujoči delavci pri Green-baum Tannlng Co. so se po dva» dnevnem boju podali nazaj na de. lo. Pri uhodu Je lastnik tovarne vsakega vprašal: "Ali hočeš delati aa 26c na uro?" Ker ao vsi molče sprejeli to znižano plač*, ae je še tleti dan pričelo z nor-malnim obratom; poraženi delavci molčijo in etiekajo pesti. Mogoče, da bodo ssdaj pričeli mielitl — mogoče. Za koncert nažih dveh umetnikov Sublja ln Benovca vlada veliko zanimanje. bom pa jee obhajal &-letnko svojega trpljenja. V tem času sem delal hudo pokoro z dvema ženama. Pe pravici bi mi ena zadostovala. Pa vae bomo voljno prestali v tej Hooverjevi proeperiteti. Bra-ni ae z vsemi štirimi, da bi kongres dowoiil kako vsoto v pomoč brezposelnim. Prosil bom sv. Antena (ženskega patrona), da mu pamet razsvstii, delavcem pa priporočam, da ae zdramijo in n« volilni dan oddajo avoje glaao-ve tistim kandšdatom, ki bodo delali za nss trpine. Delavec, «drami ae iz trdega spsnja in ai am pomagaj. Ne pričakuj pomoči od drugih. Tudi posmrtno plačilo zahtevaj še dance. Anine Zidanšek. Pojasnilo Helper, Uteh. — Ker mi mnogi pišejo za pojasnilo radi dela državi Utah ta posebno v okolici Heiperja (Geibon county), naj bo na tem mestu povedano, da v Hetperju ki okolici ni nikakih go-zdov ta eekanje lesa in tudi ne nikaktyi fabrik. Poleg nekaj far marjev, Id pa ne pridejo v po-štev, so tukaj samo premogovni' ki. Teh je veliko, ali ne obratu jejo skoraj nič. Prošli teden ao premogovni baroni odpustili ako- SOBOTA 21. FEBRUARJA raj tri četrtine rudarjev in sliši ae, da jih bodo še več. Neka teri rovi eo popolnoma prenehali z obratom. Ljudi je bree dela na stotine. Zatorej ne svetujem nikomur eem hoditi za delom, ker ga ne bo dobil. Nekaj obetajo, da bode začeli delati novo okrajno ceeto ki pe bo le krajše diatance. In za to delo je že sedaj tukaj več kot polovico preveč delavcev Kar je tukaj stalno naseljenih, imajp večinoma val velike druži ne in mnogi ae nahajajo v rečni potrebi. To sem napisal v infor macijo in svarilo tistim, kl ao nameravali eem priti in tudi kot "novico". Vreme imamo lepo, brez snega Bnkrat ae je pokazal kakšen jc pa je hitro Izginil. Kaj bo za naprej, ne vem, ker nisem prerok Drugih posebnih novic ni. John Zopancich, zastopnik Vstopnice po 60c ao naprodaj pri članih "NapreJa". Spartak. Farrsll, Pa. — Po sedmih tednih potovanja eem sopet obiskal svojo družino, kakor tudi več tu-kajšnjlh prijateljev in prijete-ljic. Pred novim letom eo po teh naselbinah prerokovali, da bodo tovarne začele boljše obratovati, ali oetelo Je samo prerokovanje, ker fabrtke še vedno spijo Dne 8. febr. aara ae udeležil društvene sej« s vso družino. Dolžnost me veže, da ee v imena vseh aahvallm odbornikom in članom sa odobronje nakaaniee aa hrplačttev odškodnine aa izgubo vida na levem ačeau. Rojakom pe toplo priporočam, da pristopi. Jo v društvo št 288 SNI»J. dokler ao adravi. ker človek no ve, kje ga nesreče doleti. Zahvalim sa hl^iapUMtov. ZagoU^Uam vse skupaj, da koder bom hodil, feflL#aU) aa koristi društev In JednoU. Ne smem possbltl omeniti, da bo društvo št 288 obhajalo 16-letnico. Slavnoet ae bo vršila t. maja. Tbraj nam bo n» doeti zabave. Messe maj Nesreče In 20-letnlca društva Skeboygaa, Wle. — Malo do-pleov prihaja iz naše naselbine, čeravno tukaj živi ddštl,8k*ven cev. Dela ae tudi pri nss slabo in ni akioraj vredno, da bi človek še govoril o delu. Nesreče ao v tem leti prav dobro ukorenini le in se-vedno kaj pripeti. Ta a zlomi roko, drugi nogo, nekater se poškodujejo pri delu, drugi pri avtomobilskih nezgodah in ras človek ne ve, kje ga nesreče čaka. Sedaj ae nahajajo kar štir je v bolnišnici, vsi v kritičnem položaju. Predpust pa je bH veae in je bilo dosti zabav. Društvo Skala št 68 SSPZ bo praznovalo 20-letnioo in v ta namen priredi veselico 1. marca Ftudernikovl dvorani, 886 Indi* na Ave. Prične ae ob 2. uri popoldne in bo trajala tudi zvečer Vebim vee občinatvo iz naše na selbine, da nss ob U j priliki poseli in s tem pomaga do boljšega tmpeha. Za suha grla in prasne želodce bo vsega dovolj, sploh jbo urejeno tako, da bo staro in mlado zapleaalo. Zatorej ne pozabite nedelje 1. marce. Joka Medla, tej Naaaaallo la zahvala FarreN, Pa. — Delavski položaj Je tukaj tako slab, da delav el ne moremo zaslužiti niti najbolj potrebne stvari. Marsikatero delsvsko družino čaka trpljenje in pomanjkanje, ako rasmere ne taboljšajo. Naj poročam žalostno vest ds mi je umrla šesta. Bolehala je dalj čaaa in 23 Jan. vedno. Zepuatila Je še tri otročiče. Žalostno Je, kadar poseže smrt v družino ln posebno Šs. ako so v hiši msjhnl o-troci. Ko pridem domov a me čakajo, da jim napravim ve-šorJ ravno tam in kakor vse kaže, se bodo združili. Hovratova skupina ima tukaj največ vpliva in Če pride do adruženja, bo uspeh gotov. Ne more pa nikdo pričakovati uspeha, dokler obstajajo tr skupine in rujejo druga prot drugi. Zadnje je le v korist pre-mogarskih baronov. Na aadnji konferenci Prosvetne matice JSZ dne 28. dec. je bi lo sklenjeno, da ae prihodnje Zborovanje vrši 80. maja na Glen-coe. Zborovanje ee bo vršila dopoldne, popoldne bo pa veselica v prid konference. Opozarjajo ae vsi klubi in društva, ki spadajo v tem okrožju k Prosvetni mat ci, da razpravljajo o tem ali dru getu vprašanju tikajoč ae orga nfeacije in delavstva. Imeli bomo mlade govornike. KiniMM-i mmn mmroti trustom. Simpatija prebi atva je bila na njeni strani; ko se je obi neposredno na javnost za posojilo, je I mnogo odziva. Leta 1909 je zveza najela majhno poboji in ae je kasneje v sličnih zadevah pogosto! bračala na javnost. L. 1926 je objavila na industrijsko posojilo v znesku 7.6 miliji kron, ki je bilo v kratkem času podpisano.! Jeseni 1922. je kupila zadružna zveza I ♦Tre Kronor" v bližini Stockholma. Leta 11 bo, ga preuredili in povečali, tako da je prodi cijaka zmožnost močno nmrastla. Kasneje I dokupila zveza drugi mlin. Njen vstop v to industrijsko panogo ji je omogočil vplivati na gibanje cen, ki jih je do tedaj neomejeno diltt ral kartel, ki je obsegal večino švedskih vá mlinov. Švedska družba velemlinov in got^ organizacije ao Izvajale monopol ln izrab!' svoj položaj, da So sicer pobijsle cene si nam, a navijale cene moki. Ko je Zadružna zveza kupila mlin, m I trudila družba velemlinov obdržati vse svoj odjemalce in avoj položaj s politiko, ki ji! tedaj bila edino ugodna. Racionalizirala prodajno organizacijo in s tem znatno zni stroške transporta; istočasno se je trudila, držati cene kot dotedaj. Težnjo, znižati | mokam in mlevskim izdelkom sploh radi ml ne inozemske konkurence, so zatrli s tem, da dosegli prepoved uvažanja inozemske mokel neomejeni količini. Kljub vaemu temu ni ■ lo kartelu, vzdržati cene. To radi konkul inozemske moke in radi konkurence onih ij skih mlinov, ki niao pripadali družbi, m» Zadružni zvezi. Zadružni velemlini so tore^ di v tem oairu atril navijanje cen in u» konkurirali a produkcijo mlinov, ki jki je^ kartel. Cena zmletega žita je padla v kj kem času od 7.60 na 4 krone. Dasi ni k t| pripomogla samo zadružna produkcija mokal vendarle v pretežni večini njena zashiga, dr švedski konzument lažje dihal. Kongres Zsdružne zveze je lets 1926 en| no sklenil pod vzeti čimprej korake, da stroj nopol čevljarske ln gumijske ind-ust ri k 1911 ao 4 šfvedske tovsrne gumijs uxtano^ dobro organiziran kartel, ki naj bi urejeval goje dobave, cene in produkcijo. Določevali ne le cene en groa, marveč tudi cene en dl kakor tudi množino, ki jo ame vsak člsn l-| la produciroti. Pod varstvom velikih cann Inozemski gumi j, si je kartel ustanovil ■ da je v deželi lahko neomejeno navijaj svoji produkciji ter bil deležen vsako letol jega dobička. Z rusko redukcijo je prvnt tudi konkurenca ruske produkcije, ln M gumijska produkcija je rastle v tedke milj Prvi korak k izvedbi sklepe zadru» kongreee Je bil poziv Zsdružne aves«' javn"» ns podpisovanje induatrijskega poeojila. > ñ Juniju 192« je bil poaiv objavljen, in :»1 M Je kartel že znižal cene ze en per moških | vUev iz gumija od 80» na 6.60 kron. torej | celi 2 kroni. Z vso pravico trdim", d» * I uspeh Zadružne aveae in njenega boja jj dar ao bile cene a osi rom na etroško d je in ceno airovin previsoke, mnogo pr^'^ Zategadelj Je zadružna zveze vztraja P^H pu, prevzeti aama fabrikacijo gumijm^ih Ijev. Koncem 1828 si Je pridobile večioo| nic neke tovarne v GlaUvedu. Ta fsbrtk» Je silno razvila ln na njen pritisk in radi | kokurence je bH kartel prielljen. znüsti | enemu paru moških čevljev ns 4.90 kr^e Ud. Na veeh poljti Je zadružno g bsr K SvedAem s svojo lastno produkcij o kartel le trusts, ds ao anlžsll ceas duktom. Najboljši dokaz, da aadružništ^o bije nsvijanjf cen. (OsUe as 8. Vesti iz Jugoslavije (Pofofevakld biro PreaveU v JageeUvijL) drobne VESTI I Ljubljana, 30. jan. 1S&1. Uko* Pobegne iz jetnitaice. Cfctf lahko. To je pokazal letni ključavničar Albin Stuss Gumera v Nemčiji, pristojen Dnguievo pri Mariboru. Zaljubil v Celju radi nekih feopkov. Pred dnevi pa je potni! ročaj ilice. Ker ga je bilo » operirati in odstraniti ro-iz želodca, »o ga prepeljali v tfjansko bolnico. Pol uspeha. Iti jetniku v bolnico, je pol be-Zdaj je treba samo še pono-l((jaj vstati in pobegniti v bol-haJji. In tako je storil o-njeni. Iz ljubljanske bolnice ifinil. Akt na celjski sodnijj ¿»ka, oblasti ga lovijo. Ne pa, kod bi ga iskali. je pogorel posestniku __ v Braalovčah. Ves kozo-je pogorel. Sumijo, da je bil podtaknjen. __ska Sobota dobi novo šolo. ! vrsto občin in mest v Slove- plačala sodnijekemu upravitelju Samu Zuljeviču v Thermopolisu, Wyoming. Poleg omenjenih sestra pridejo za dediče vpoštev &e štirje S popofcratje in sestre. Razdelil se bo denar baje tako, da dobe prve tri sestre pe nekaj nad 900 dolarjev, ostali pa dobe po nekaj manj. Prve tri sestro pa so tudi že dvignile 34,900 Din, ki jih je ime) Kozlevčar v ljubljanski Mestni hranilnici, ter «i jih razdelile med seboj. Zapuščina v Aaneriki pa ae bo razdelila po določbah, ki jih predvideva v zapuščinskih zadevah država Wyoming, kjer je John Kozlevčar umrl. . Redukcije, redukcije ... Stra-šilo lazi po Jugoslaviji, strašilo redukcij. Neprestano slišimo o tej ali oni tovarni, da je odpustila toliko in toliko delavcev. Odpustila jih je mnogo Trboveljska družba, odpustila jih fie bo, odpustila jih je Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ............odpustila jih še bo, odpustila jih ki so dobila nove osnovne je papirnica v Goričanih in jih še bo stopilo tudi prekmursko bo, odpustila so jih stavfbna pod- it« Murska Sdbota. Banska u i\a je sklenila in naložila Mur-Soboti in okoliškim občinam, sezidajo novo poslopje. Oko-občine se sicer nekaj bra-a bodo morale prispevati k oikcm. Murska Sobota bo da-v ta namen pripravno zemlji-ter bo prispevala dve tretjini alih stročkov. Eno tretjino pa lo krile okoliške občine, ki po-jo deco v mursko-soboško Določili so, da vnese v leto-proračun rakičanska občina 000 Din, CernelavČi 30,000 in NemŠevci 40,000 Din. Ob-so se proti temu pritožile, 1 so njihovi stanovalci tako Dmašni, da ne bi zmogli tako ianih dajatev. Odgovorile so, plačajo lahko Rakičanl 25,-Din, NemSovoi 13,000 in Cer-vci 9000 Din. Tako se pre-Jo občine z Mursko Soboto, vsemi pa visi odlok banske ve, da morajo secddati novo to poslopje, ki bo stalo 3 mi-Din. Davkoplačevalci pa pretežkih bremen vzdihuje-in se puntajo, plačati visoke te za lolo. >iterHperg-Košaki. — V ma- orski okolici je vas Lajtenl-ali pravilno Leitereberg. je ime nemško, so zaprosili inski možje notranje minilo, da «premeni ime občine Košaki. Notranji minister je — proSnja je bila oddana Že >ne jetja. za zimo, odpudčajo jih v Rušah, odpuščajo jih tu in tam. Zdaj se je začelo tUdi v Kranju. Tovarna pletenin in trikotaž "Tka" je odpustila zadnji čas mnogo delavk in jih še bo. V Pol-lakovi tovarni jih odpuščajo že cel januar. Kolikor pa jih je o-stalo, jim bodo znižali plače za 10%. Tako je razglasilo vodstvo. Z znižanjem plač hočejo pobijati krizo svoje blagajne. Toda kriza v gospodarstvu je prav radi slabe nakupovalne moči konzumen-tov, delavcev in meščanov, ki si ne morejo nabaviti svojih potrebščin. In slabiti še bolj nakupovalno moč konzumentov z zniževanjem plač, pomeni isto, kot poostriti gospodarsko krizo. U-speh takih izprtij in zniževanj plač je prav nasproten. Uboj v Slovenskih goricah. — Ob priliki neke domače zabave v Sakušku v Slov. goricah je prišlo med navzočimi goeti v pozni uri do prepira In nazadnje do pretepa. Pri tem ee je 33-letni Ivan Segula poslužil noža ter prizadel 26-letnemu Leopold^ Cehu tako rano, da ji je podlegel. Storilca so aretirali in oddali sodišču v Ptuju. • Smrt pri voglarjenju. — Vog-larjenje je stara slovenska naya. da pri ženitovanjih. Fantje »j hiše, kjer instvo. Namesto Lajteršper-* imenuje zdaj ta vas Koše- Mom v farovž. — Zasedanj* skejfa sveta je prišlo prav celo Rilcem. Med banskimi svet-je tudi «lovenjegraški žup- Ctfek, ki »e je radi tega mu-**dnje dni v Ljubljani ter iPr»yljal z ostalimi banakimi Piki o proračunu in podobnih •vah. Proračun pa je napravi neki vlomilec v Slovenj- zberejo pod oknom praznujejo poroko, ter jih mora-jo »vatje pogostiti. Pri tem pri- Sta»«* ^ nom in žganjem. Voglarjenje J« privedlo te dnido uboja nekegn povsem slučajnega pasanta v va-si Podlfpa pri Raki v brežiški o-kolici. Fantje so se sbrall pod o-k nom posestnika, pri katerem je bila v hiši svatba. Zvečer p« je prižel tamkaj mimo docela slučajno 25-letni Alojzij Goreno iz Dolge Rake. Hotel je bržkone samo malo pogledati, kako je na svatbi. Toda fantje so bili že ne dc Mislil si je adai Im nI k°Hk<> vinjeni ter so Gorenca kar *'iihiii Hi je, zdaj ko nI____v . . „a {m ttAari\ * Wo. napadli. Nekdo ga je udaril a ko lom v trebuh" tako, da je onemogel ln obležal. Ko se je savedel, se je s težavo odvlekel domov, »">J. odprl vrata v plaarno kJer J M* Pnika doma, pa lahko pogle-k J<' kaj denarja v hiši. In ™mil\ farovž; mogoče je bil ». mogoče dva. Ubil je šipo na ^mkaj vlomil v miznlco pi-[m,Zl' Tamkaj je pognfcil 7 ^ Majrajne, odprl blagaj-Jfr iz nje krog 10.000 |To J, ¡nu'l pripravljeno žup-lu «"^••rjfvo družbo, gg sve-¡M. Razmetal je tu-a ukradel nI nobenegft r! >» k* izdalo. In odšell J* Zjutraj je farovžka ku-razmetano po adb! Z**'1*- «ia je bilo v blagajno Ko se U mU ^ t (\i •veta. poškodbam, Dajte ai puščati kril Klrurgični oddelek banovlnake bolnice v Ljubljani priobčuje v časopisih vabilo, naj se zglaaijo ljudje, ki ao pripravljeni v po-trebi dati nekaj avoje krvi . zs transfuzijo bolnikom. Oslabelim bolnikom marsikaterikrat poma ga dovajanje; sveže zdrsve krvi istega sestava. Prenos krvi hr adravega čkrtfeka v bolnika ae i- ......___ menuje tranafuzija krvi. Potreb- »k i zaHidanja banske- no pa je, da je kri darovalca late razprav o benakem sestave kakor kri bolnika, ki « je moral pač aeati zn mu kri vcepi. V U namen je tre w "'-Uvitl še preračun u- ba darovalčevo kri poprej prei- akatl. Ker je bilo v ljubljanak lx>lnlci še mnogo primerov de se potrebovali darovalcev krvi, a jih nlao Imeli, je sdsj bolnica sklenila, da akuža organizirat kader vseh onih, ki bi bili v po-* - jm u v«-ii»i|trebl pripravljeni, dati neka i*-*1 u bo razdelila med ae !avoje krvi na isapnlNT" Zato je ^^ (j0lM*Brčan in priobčilo vabilo v čaaopUju, naj K vae v višnje- ae zglaaijo v bolnici val tleti, ki Lin .*1 frhi imU» dxi'» pripravljeni sa t«. Krvi je v ¡¡ZT I K < n levčar v Sak-j primeru potrdbe vaeti komaj ka-^ ' »^k Hi97 doUrjev ia da kih 500 cm, kar Ae vpliva aa nl-»tabeaka pred kratki« is-l kogar sk*o, najmanj pa aa P^ ¡T^n proračun, kako vi* to. A^n;ks dedi«»««. _ Poro. J®'» ^ [»ri/akujejo Ui • Ovčarja, ki je J precejžnjo de- r: ^>vorilo se je o veliki j sarnlžke zapoelence. Težki dela vec pa bi moral po oddaji krvi počivati kakih 3—5 dni. Honorar za oddajo krvi znade 400 Din, če oddaš kri boljšemu pacljentu, pa "po dogovoru". -Lahko se v takih primerih pogajaš in "fallciti-raš" kaj več. Radovedni smo, aH in koliko ae jih bo javilo. Smrt mlade matere. — 2ena finančnega preglednika 33-letna Pavla Malešič iz Kosez je bila tik pred porodom. Ko je naatopil čas 30. jan. — je mož poklical bar bico, a ta je odredila prevoz matere v bolnico, ker je bilo pričakovati težkega poroda Toda še predno ao jo prepeljali v bollnf-ci, ko so jo dvignili z avtomobila pred bolnico, je mati izdihnila— nekaj minut poprej, preden bi bila dala življenju novemu otroku. A dala. je svoje življenje in otrokovo. Moža je nesreča tako potrla, da je skoraj omedlel v bolnici. Ostal je sam s petletnim otrokom. Zastrupljene sladčice? — V Šiški ae je zgidilo, da je otrok legel spat zdrav in čea dve uri umri. Je to triletna hčerkica šivilje Ljudmile R. Ta nezakonski otrok Metka nekako ni mnogo maral za nezakonskega očeta, ki je prižel pogosto k njima v vas. Zato je predvčerajšnjim pri takem obisku dala mati o-troka nezakonskemu očetu čokoladne kekfee, ki jih je kupila v trgovini, Češ, naj Jih da Metki, da ga bo rajši imela. Storjeno.. Ko sta ee potem vrnili mati in hčerka v stanovanje, je postalo Metki slabo. Legla je, mati je poklicala zdravnik}, toda otrok je čez dve uri umrl. Pravdnižtvo je odredilo obdukcijo trupelca, da se ugotovi, za čim je umrla Metka. Ali so bi-i vb! Čokoladni keksi zastrupljeni v trgovini, ali so biH s strupom potrošeni samo keksi, ki jih je kupila mati Ljudmi-a, ali pa jih je zastrupil kdo drugI. Smrt Je vsekakor zagonetna, a obdukcija bo pokazala svoje. I Sneg je začel včeraj z jutra, snežiti na vso moč po vsej Sloveniji, kar nas je kar presenetilo. PredČerajtšnjlm je bilo lepo, po-mlatfatisko sohično vreme, Jasno nobo, solnce na nJem, beli oblački, toplo v mestih, uprav soparno v lokalih — čez noč pa pritisne nekoliko mraza, proti jutru se stopli in začne padati v gostih kosmičih, tako da je sneg kar hitro pobelil vse. Danea pa spet >rez sneženja, nebo zatrpano z meglo, medel zimski dan. Za smučarje pa je gotovo spet v planinah dovolj snega, saj ao že o-bupali, da se bodo sploh ae letošnjo zimo kaj spuščali s svojimi dilcami. Petje državne himne v cerkvi kar tjavendan — ni kaznjivo! — Pred državno himno Je treba I-meti rešpekt, pa čeprav jo zapo-jo sredi kske svečanoatne tišine ali pa sredi cerkve ter zmotijo bogoslužbe. Himna Je himna — zakaj pa je himna, če ne zato, da se jo rešpektira? Neko "vlžo" pa že morajo imeti ljudje, da jo smejo zapeti kadarkoli, ne da bi bili kaznovani. Pa se je zgodilo v SuboticI, da js prišel neki dr. Milojevlč s svojimi kolegi malo okajen v cerkev. Pa so začeli •— no, hoteli so malo poka zatl svojo razposajenost. Pa ao začeli prepevati. Izbrali ao si naj boljžo pesem: državno himno: Bože pravde, bože spase ... Ver niki so se seveda razburili, ko so sredi molitev sli maže bili prebujeni od državne himne iz pije nih grl. Cerkev je vložila ovadbo državnemu pravdnlštvu. Prišlo Je do raaprave te dni. Obtoženci ao imeli sicer lahko atall-šče: kaj naa boate obaodllf zato. ker amo prepevali državno hlm no ter kazali svoje nacionalni» čuvatvo ? Nerodna zadeva za sod nlke. Oprostili ao vae obtožence ¿cA da niso prišli navzkriž s paragrafi, če so peli državno himno v cerkvi. — Rašpekt pred dr žavnlml himnami! Umrii ae: V Krškem je umr mizar Maka Kos, star 83 let — V Mokrogu je umrl Jožef Gor j up v visoki starosti 92 let. Bil je vedno sdrav In čvrst in šele lani j« odložil svojo lovsko pužko. Bil ja več let župan, predsednik kraj. šolskega sveta itd. — V La-tkftn pri Celju je umrl Joelp Fretee, 24-letnl sin gostilničarje Fretzeta. — V Boh. Bistrici je umri Valentin Kos, posestnik ln gnatilnlčar. — Na Pregu pri Celja U umrle «-letne Jere Rv — V celjski boi- PROSVETA Neprijeten duh iz ust, njegov vzrok in preprtceqje Kadar pridejo pacijentl k zobozdravniku, se poleg zobnih bolečin samih najpogosteje pritožujejo radi neprijetnega duha is ust. Dočim morajo biti zdrava usta popolnoma brez duha, trpi skoro vaakdo večkrat ln včasih celo pogostokrat na tem zlu. Slab duh la ust ne povzroča sicer nlkakih bolečin niti drugih subjektivnih neugodnih občutkov, pa je vendar to stanje zelo neprijetno, ker začasno napravi človeka družabno nemogočega. Saj se v mnogih slučajih sam tega niti ne zaveda, med tem ko drugi, ki pridejo z njim v dotik o, to* močno občutijo. Kot uljudnl ljudje tega sicer ne pokažejo in ne govorijo o tem, ruz-ven v najožjem rodbinskem krogu, vendar pa slednjič pacljent to le sam tudi opszi in mu je zelo neugodno, če vidi, da je o-kolici nadležen. Slab duh U ust prihaja od nezdravega stanja sob in ustne dupline, ali pa je posledica bolezni kakega boQ oddaljenega bolnega organa. Povzročajo ga lahko tudi nekatera hranila, začimbe in draŽllna okrepčila, ki več ali manj časa po zavžltju kvarijo izdihani zrak. S popolno gotovostjo se lahko trdi, da Izvira več kot 90% vseh slučajev slabega duha iz uat od predolgega sestanka hrane okrog sob, ki se potom bsk-terij razkraja. Predvsem proizvajajo ostanki ogljikovih hidratov različne močnodišeče spojine mažčobnih kislin, iz ostankov beljakovine pa naatanejo neprijetno dišeče amonijakove spojine, močvirni plip in žvepleni vodik. Ostanki hrane ae držijo v brazdah na površini zob ln v medzobnih prostorih, najlažje pa v dupVnah nag nitih zob in na raskavi površini sobnega kamna. Ce je Slučajno odprta kaka korenika s segnltlm živcem, povzroča to v zvezi g.razkrajajočo hrano, ki s£ v taki duplini poaebno lahko nabira, Jssedao močen in neprijeten duh is uat. Tudi pod nesglajeniml, yeko zob atoječimi plombami in ravno tako pod prevelikimi kronami, ki se tesno ne oprijemajo zobnega vratu, ee nsbirsjo in gnijejo odpadki hrane in dajejo trajno zelo slsb duh. Valed razpadanja ki gnitja hrane se vns-me tudi prosti zob dlesna, ki «časoma izgubi svežo rožnato barvo, oteče in odstopi od zob. Tako dlesno Je silno občutljivo In krvavi že na rahel prttiak, zlasti pri uporabi zobne Ščetke, in pogosto začenja gniti. Gnoj, ki se izceja oz ognojenega dlesna, pomešan z oatankl razkrojene hrane, ki aa okrog Ukih zob posebno rad nabira in hitro akira, povzroča letotako prav neprijeten duh iz ust. Poaebno pozornost Je obračati večjim moatičkom in protezam iz kavčuka ali zlata, ker sc pod njimi nabirajo velike množine hrane ln povzročajo slab duh, če se stalno ln temeljito ne čistijo. Pri kroničnem vnetju nosne sluznice, čelne dupline in pri drugih noanih boleznih pogostokrat izdihani zrak neprijetno diši, ne da bi bila uata sama ali zobje v bolnem stanju. PogreŠ-no pa je mnenje, da more pri hajatl slab duh iz uat neposred no iz bolnega želodca ali črev, ker požiralnik ne propušča pil nov iz želodca razen v primerih *putavanjs ali bruhanja, kar pa kvečjemu le mimogrede daje slab duh Iz uat Trajnega slabe ga duha nikakor nI prlpiaovati obolenju želodca, ampak je vedno iskati ta vsrok drugje, ln sicer največkrat v gnitju zob ali dlesna. Od pljučnih bolesnl dsjo slab duh samo težka obolenja, ki ao v zvezi z razpadanjem in gnitjem pljuč. Pri sladkorni bolea-ni opažamo tipičen duh is ust, ki spominja na gnitje jabolk ali na sveži mošt. Skrobut in druge bolezni, katere spremljajo določeni simptomi v ustih, tako s krvnimi podplutbami in gnojenji, povzročajo valed tega navadno tudi slab duh iz ust. Med dobroznanimi znaki vidne bledi» ce kaže gotova vrsta bledičnoatl pri mladih deklicah poseben sna-Čilen duh iadihanega sraka. Pri kroničnem zaprtju in vseh vročinskih boleznih se opaža slab duh is ust valed prenehanja normalnih eamočietilnih funkcij ustne slusnice in pa slinavk. Pogosto se opaža slab duh is ust kot posledica zauživanja močno dišečih hranil in začimb, tako čebule, čeena, nekaterih vrst sira. rib itd. Od različnih okrepčiJ prepoji alkohol v obliki žgamja sil vina izdihani zrak In se dajo alkoholne pijače po svojem posebnem duhu dolgo časa po saužitju spoznati iz iadihanega sraka. Poleg slabega duha vsled gnitja sabstankov hrane v ustih je najeploi^ajši vsrok slabega duha uporaok tobaka. Iz nečistih uat, ki jih navadno najdemo pri ljudeh, ki tobak žveči-jo, prihaja etalno gniloben duh, pa tudi po kajenju je izdihani zrak neprijetnega duha. Za vsakega, fel ae zaveda, da trpi na slabem duhu is Ust, je neodpustljivo, če se ne potrudi, da bi ga odstranil. Ker je alab duh iz uat samo sunsnjl znak ustnih in sobnih bolesnl aH pa splošnih obolenj, je naravno, da je najprej treba ugotoviti njegov pravi vzrok, prodno ss lahko z uspehom lotimo odstranitve tega dola. Zobovje si Je trebs v gotovih presledkih dati preiakati in popraviti. Profi-laktična nega ust, stalna uporaba ščetke ln zobne paete bo v največ slučajih preprečila slab duh is ust.^ Os je bolnik fekata-regakoll vzroka nesposoben, da si sam ne more očistiti sob in ust, mors to storiti druga oseba. Plašče is kavčuka in moatič-ke je treba vaak dan temeljito očlatltl z zobno ičetko ln zobno pasto. Pri obolenju dteena in sluznice je potrebna zdravniška pomoč, da ae preprečijo težja o-bolenja, ki imajo za poeledico !>opolno propast zobovja. Rane in gnojenja je treba pogosto izpirati z antiseptičnimi rastopl-nami. Ce isvira slab duh is ust iz kake splošne bolezni, bo zdrav-nfk naavetoval primerno sredstvo, da ae odstrani. Rasen omenjene splošne higijeničsis* nege in posebnega zdravljenja Je tre-ba dovolj apanja, svsžega zraka, pogostega kopanja In pravilno izbrane hrane, ds ss dosežejo povoljni uspehi. ' ("Ženski svat.") Slovanski Narodna Podporna Jednoti 17. M» 1SOT *ér'<"< 1W04 M574» 8a, Uvažale Cklsago. Ill TtL Rock f »rž «M4 GLAVNI ODBOR S.N.P.J. UPRAVNI ODSEK: VINCENT CA INK AR, prtdsedulk.....>6»T ft. Lawndale Ave., OMsage, ni pltrd A. VIDER, ft tajnik.........mi g. Lawndsls A vs., CMeag». HL BLA8 NOVAK, Ujnik boL sddelka.,,. MIT 8. Lawndsle At*, Chlsav*. HI IOHN VOOaiCH, gl blagajalk.......8SA7 8. Uvažala Ave., Cbleaso. Ill riUP GODINA, epravUelj rlaatla.... 8SBT 8. Uwa4sls A vs., Chtoseo. Ill IOHN MOLEK. oradnlk glasila......tS07 8. Uwndale Ave.. Ckicago. Ill ODBORNIKI ANDREW 7IDR1CH, prvi podpredaedatk, 009 RuasslI Ave., Johnstown, Pa DONALD J, LOTRICH, drugI po4preds„ t*3T 8. Trumbull Ave., Chicago, Ilk JOHN J. ZAVERTN1K, gl sdiamlk........8714 W. 80tb 81., Chic.go, DL U08P0DAR8K1 ODHRKi PRANK ALESII, predsednik..........1114 g. Crawford A v.., Chicago, IU IOHN OUP...............................3084 W. 87th St.. Chkago, Ilk JOSEPH 8I8K0VICH................loot E. 74th 8treet, Cltvslaad, Obla POROTNI ODSEK i JOHN GORŽEK, pndssdalk..........414 W. Ray 8t., Springfield, III ANTON SULAR...................................Dos 87« Arms, Kana JOHN TRChU, %,.,,,,«,•*•••%,,*,.... i.......Reg MT| Slr»l»Hnc, Fa PRANK PODBOJ................................Baa 81, Park Rill Pa. PRANCES SAKOVftEK.................101« Adaias St., No. Ckleago, IU okrožni zastopniki i GEORGE SMREKAR, prva okfolje.......187 Mala Ave* W. Allqulpps, Pa JOHN LOKAR JR., drugs okrolje........80s E. lttnd St.. Cleveland. OM* PRANK KMJN. tretjo okrolje.................Boa 068, ChUholm, Mia* JOSEPH HRATKOV1CH, «strto okrolje..........R. R. I, Plttsberg, Kaaa PRANK KLOPClC, peto okrolje............Boa 1M, Rook Hprlngo, Wyo. nadborni onam i FRANK BAITS, predsednik.................ISSS W. 80th St, Ckleago, ni ALBERT HRAM*.k...............1018 W. Pierce St, Milwaukee, Wla MICHAEL PLESHE..............110 Madlsoa Ave.. N. 8., Pittsburgh, Pa 4: rosoa i-inmhmmn • «uf«i»i wiwtmm. m aaa « «i ma m m VIA rWM4. M M ftižžAžJž AA Hlli tfl» HVéHliNMti Ml ü MllHI Ml a^ÉHÉalllf^ BP vsa OSNASNS MSI»««« Si M«mí U * UUk it oswvms* «SmS« le Meeto nM« M| M HWib M UlnlllT*. VM aa>i>«i w Mans B PHI Vw w4tf«, I iml ■ klmsjnuklail sms. mJ M MllkU* m vm earrolaa ai«* wmb*** v it vÍNSKH'ií mma • sb^^SS^Mrt» 1¡?ui« " "rseafata^Tíit s "l^íTciSi,'^? NOrai Clspiaii'l uiii «H* Um Ii»iw otom ewcM to ii» ml m * fis gis SPSS |mMwI (hcokl Is MSmwI ii M^y AU l^^ll ikssld Ikg addreaaad la Ilia iíllei, niči je umrl 6ft-letnl Klorijan PU-huta, kovač la 8v, Jurija ob Južni železnici. — Peter Kuhar, po-soataik is Cerkelj pri Kranju. aUr M let, je umrl v IJubljanaki bolnici. V Ljubljani aU umrla 1-van Gantar. 7« let atar, ln Peter Pavlin, U let- - V Ljubljani je umrl dr. Jueip l^aar, profetor liogoalovja, rodom Is Ribnice — V Ljubljani je umri Ivan Trip-lat, gostilničar ia poaeatnik na Ambroževem trgu. — Na Savi pri Litiji ja umrl 1, Lukač, lelaa ničar v i>okarve glede na nj4h svetlost ln ton, V koloroakopu sta dve sve-tUHmoelektrlčnl celici, ki lapre-inlnjata avetU»»>o v odgovarjajoč električni tok, ki se to4no ravna Ki narvnh In njih svetlosti. V os. :ah vodiujoni ebktrlTni toki ae ojačljo in v nasprotni smeri dovajajo galvanometru. ki pokaže odklon na eno ali drugo stran. A-ko sta dve barvi/ ki istočasno vplivata na celici, enaki, potom ostane kazakc galvanometra na ničli, Pri najmanjši raallkl. ki je oko ne more zaznati, pa ae kazalec odkloni ln vettkoat odklona mf km redno imknže velikost raa-nobarvnasti. u!*La i'. . rVi iés^iiÍ fiaaiir i hnbtenioe tkav. trtica) je dosegel nič manj kakor 33 cm. TI Is* ras tki so podaljžkl trtica ln ae Vi-tlijo včaal tik po pgrodu ter nima. Jo mibenlh vretenc. v Poakual s jecljavd Mnogi vzgojitelji ao amatrali jecljanje za snak duševno boles ni in so trdili, Ma se jecljavi o-trocl le počaal in težlu» vsgojljo. Poskusi dr. Elizabete M. McDowell na univerai Columbia pa ao dognali, da Jecljavi otroci kar nič ne zaostajajo za drugimi v napredku. Ta amerHka zdravnica je napravila svoje poskuse na 7L'M otrocih ln je dognala, da U majo jecljavi otroci prav late zmožnosti lcaW normalni učen» d; da imajo-analu) liogato bese obervanlh zaboja, nabitih ljudmi in drugimi stvarmi, staviJajoč na modrem nebu beli oblak svojega diha. PcklfTtoko vrvenje je vladalo v malem kvadratnem proatoru, polnem mziarjane pare. kl ae je it grobnice., podobne kuhinji, razliva v bufe vsgufl rsetaiaaU Močan ief kuhinjs. debel in ms-le rasti, je bil strašen kakor ne sorog. Zmagonoano sujoč ns p£j svoj ogromni trebuh, okrašen z velikim iiredpaealkom. s je krčil pot mimo drugega, tret j<*gs in četrtegs kuharja k maj hnim zunsn j im vratom, da in spicira natakarje, ki eo ee sukal po bufetu. Na njegovem maat nem obrazu so osorne mežikale bele oči. Vsi nsUkarJI v bufe-tu se poapašno pripravljali naro kler si zdrs v in močsn, de lahko garaš — zs druge, a nepridiprav, potepuh, čim ti zmanjka moči ali U obišče boisaen! Jote je to dobro vedel in prav zato je nos« svoje prihrsnks v banko, ds bi mu ne bilo trebe vzeti konca od hudega, če bi gs zsdels kakšna nesrsčs. In zdsj, ko ni vsč ssm, bodo trpeli štirje, če gs zsloti nesreče brez prihrankov v banki. Toda Jote si ni upal odkriti ženi svojih skrbi. Bal ss je, de bi jo s tem uftalil, da bi videle v njem stisksča, ki ničessr ne privošči svoji ženi In on ji je privoščil vse, o, še več, kakor ji je mogel dati t A ženske so tako neuvidevne! Kar na lepem te krivično obsodil Zato Jsboljs molčati. In Jois je molčal in čakal, da se Ančka spametuje in začne varčevati. Nekega dne pa mu je ušlo nekaj njegovih skrbi in pomislekov. Ančki se Je zehoUlo diamantnega pratana. Jois Ji js Ml sicsr že kupil dva, a sU biU oba cenena; po sto dolarjev samo ... ki sosed je lMptt svoji žsnl prsUn sa tristo in Ančks seve ni hoUla saosUti • Tomisli, Jote, ona, lena navadnega deUv-ca, ima tak prsUn, a jaz, žena izučenega mizarja, ki zasluti šs enkrat toliko, ga nimam 1" je šgolela vanj ter ga zaljubljeno-proeeče po-gledovaU v oči. "AKse ne zdi tudi tebi zsms-lo? In—kajne, motlšek (toploU v njenih po-gledfl» ae je potrojiU), da ne boš dopustil, da bi ae U ženska poeUvlJaU z lepšimi diamanti kot tvoja fteničice? 8aj vem, še lepšega ml boš kupil. Včeraj sem vidsU v Izlotbi krasni diamantni prstan in poceni—samo štiristo ... Saj mi ga boš kupil, aH ee, Joše?" Jotetov obrez ss js zmračil. Ančka sa je začudila. Tako mrk še ni bil, odkar sU se vse-l*. "Ssj se menda ne Jezi zaradi borih štirih etotatov?!" jc šinilo skozi njene ženslovbistre možgane. Jote pa je ostal prk in molčeč. 'štiristo!" js odmevalo v njegovi lobanji. »In v banki je oeUlo komaj štiritisoč! Ko sva ss vspls, jih je bilo dvanajst! V dobrih dveh letli Je šlo k vragu oeem tisočakov, poleg tega pe še vee zaslužek! Kam to vodi? Se eno leto in bančna knjižica bo izčrpana. In dalekovidnejši ljudje še napovedujejo elabe čase. Ksj bomo počeli, če ss sle nepovedi uresničijo?" Met js tetko vzdHmil. 'Sej bi rad, Ančka, a ns morem. Se /Itiri tisočake imava v banki ln čs bo šlo Uko naprej, bove kmalu brez denarja ln odvisna od mojega raskika, ob kaUrega lahko pridem v bližnji bodočnosti. Slabi časi niso vsč dalsč ki kaj bomo počeli, če izgubim delo aH če nas zaloti bolezen? Od hudega nas bo konec! Saj bi vendar moraU vedeti, da je boljo umrstt kot pa biti bolan ali brez dela in še brez prihrankov, possbno v Ameriki! Zato moramo varčevati, dokler Imamo kaj, kajti ko bomo enkrat pri konca, bo prepozno! Brez preUne boš prav lahko živela!" Ančklne ustne so se nabrale v uporno šo- blco. "Saj sen} vedela, da boš Imel sto pomislekov, da ti le ne bo treba poseči v lep! O vsem govotttiš: o brsaposslnostl, ki js ns bo, o bo-lesnih In nesrečah, samo da se iamateš! Kot da bi ne imel stalnega dela in kakor da bi ne bili ml vsi sdrevl! Taki ste moški: radi bi imeU lepe lene In da bi vas nič ns sUlo! Da ls mo-rsš biti Uko trd in skopuharskl i menoj, 1U U imam tabo rada! 6e toliko mi ne privoščiš kot eeeed svoji leni, ki ga ns ljubi polovico toliko kot jas tabel" JotsU js zabolela PHOSVETA i "> SOBOTA, 21. rt&RUARjA reU Jsc If' vprsša čena jedila, pribore in krošnike. — Hej, ti mel! — sakriči šef kuhinje na četrtega natakarja. — Kdo ti je dovolil, da oddajal na okencu ovčje kotlete? — Mislil ssm, da >o to kotlstl. katere asm naroČil. — Misli kje hošsš, Um doma. v vaši prekleti hiknji. Tu ni dovoljeno, ds misliš. — AH so is U kotleti gotovi? — vpraša drugi natakar. — Ne preganJaJU ms. Zsmo rect .Kaj ste se rezbarili? Tu trsba delati mirno In prsmlšlje-no. TO je slufba v vosu belih, e ne ne zamorskem pikniku I>rugi kuhar posUvl krožnik s kotleti Sel kuhinje vtmne krožnik a okenes In obllše prste — To sU vi, rumeni. Hajd, vmiU as. Neaite krošnik. Po-kailU jim, da znate streči! Star-šl kuhar Je prsetopsl s ene strani na droge, si brisal s ki snoj z obrvi in kričal na vae. Neto je obrnil svoj trsbuh in šal ns-taj k peči. K okaneu pošlje tret jegs kuharja, da pazi na red pri tsdajenju naročenih Jedi. Jsck — služil je kot tretji ku-hsr — zavtame mesto pri oken cu ln začne ladajati naročene jedi. Nikdar le ni slutil m nlški progi, aH že prve dni ss je dobra vživel v svoj novi pase! Stopil je v službo ae želsaniškt da bi prekinil s Hsrts Ko ss js raaatal a Rose. jO Jack čutil, da ae mora sedaj Iztrgati Is atmosfere Harlema. — Ako sedaj na odidem ls Har-me bo Harlem stri — je modroval Jsck. NI hotel, da gw zopet med nosače v veliko mor sko pristanišče. In ni hoUl niti, da bi šel kot mornar na daljno pkftt». Sklenil je, da služI pri ki v vagonu-resU vrači j i Eno ali dvs noči v Harlemu, i vss ostali čas v vosu. Doba vrvenja je minula. Vse je umirilo lir ut»milo. Hodni ki vagona-rssUvrscije so se o ill lačnih, neatrpenlh go '«Mel" je čistil la umival Drugi natakarji so zla gall srebrno posodo, češe, uma tane m lane prU. Delo v kuhinji je bilo istotako končano ln štirje kober j i so se Izvlekli ia svoje grobnice In šli v roaUvraeija dn vsrkaj« čisti srak. 8edell so od-deljeni od natakarjev, ki eo stre-gN v restavraciji. Kuharji in natakarji — to so bili uslužbenci rasnih kategorij. Vsdno so as drtali odvojeno In adruševaU jih je samo Igra v karte. Pri veliki mlet so ssdeU štirje natakarji In Igrali poker. Jack ae jim je hoUl pridružiti, ali nI Imel denarja. Peti natakar je sedel pri majhni mlel In ČIUL To js bil mladi človek srednje rasti, s neš niml lasmi temne barve, pravdnih poles x obvaau In s majhnim otiljkom na ustnicah. Jack pride k njemu In ga prosi, naj mu po- .^anajivo sodi dva dolarja Dobi vi i zaprošeno, gre Jedi, da igra. mu je šlo izpod rok. Končal je s 5 dolarji. Vrni vši zamorskemu mladcu svoj dolg, reče: — Vi delaU zelo dobro. Vedno vas vidim skozi naše okence. Delate spretno, urno. nasmehne in Iju-beenjivo pogleda Jacka. Kaj čitate? — vpnsša Jsck, nsgnlvšl se preko mize. — To, ee mi zdi, je grfko. — PrečiU počasi naslov knjige. ; "S-a-f-o. Safa" — Kaj je to? — vpraša Jsck, prelistavajoč knjigo, ki je kftale na mini. — To je noman francoskega pisatelja, Atfonsa Daudet. Pripoveduje o življenju ženske, lepe kakor rota, aH z dušo mačke, ki as stalno potepa. Njeni Uubčeki so jo imenovali "Safo". Dopede ___U stvar, vendar nisem so- giasem s avtorjem, ki /e dal knjigi naslov — Safo. Jezi me te. — Zakaj? M» vpraša Jeck. — Zata ker je '«afo" ime krssne ženske, ¿riIce pesnice, Id je nekoč zares živela. — A, to pomeni, da je v tel knjigi vendar nekaj ¿flškega -reče Jack — ugani sem. Hla)yr aa nasmefcnai — Nekolfto, da. ' In začel je prtpovWov ku o Safinam življenju. "Vi soaU francoski mladec Jacka. — Parler-vous ? Mademolselle, un baiser, s'il vous plait. Voila. To sem se naučil na 9 plesih v Franciji , > ,,, — A, vi ste bili Um? — Oh, oui. camerade, -vzlikne Jack. — Sel sem tja, da ss bljem g Nemci. Nešel pa ni asm nobenega in vrnil sem sa domov. Ali, kako ste se vi naučili U jezik? Priznavam, da nissm uspel niti, 'da bi se naučil francoski čiUtL Tako, samo nekoliko fraz znam. Eh bled! Mais vous compris beaucoup. Cest ms longue maternelle I— Hm t — Jack se nakremži in se popraska sa ušeel. — Com prendre pas, tovariš, pOvejU mi v našem jeeJkü'. — Francoski, jezik js moj ms terinski jezik. Da . . . — E. ne norčujte ss, — mu sete v besedo ipek. — Kaj niste ravno tak Zamorec kakor sem jez? V* — Gotovo, Zamoree sem — reče naUkar. — AU rojen sem na Halti ,a tam govorijo Tel francosko.. — Halti? Kje ¿e to? — To Je otok v Karibskem morju v bližini Panamskega prekope. Jack je sede} kakor poelušen učenec in poslušal mladca. Zvedel je, da je duh velike franco-ake revolucije ssgel tudi do tega otoka in larval vstajo med sutnj te dežele; da je neodvisnost črnega Halti dossšena bolje dramatično, nego neodvisnost Zdru držav Severne Amerike. Prvikrat je slišal ime Tueena Luvertirá, črnega sužnja ln voditelja baltskih sužnjev. Sliša je, kako ae je U voditelj boril ln kako ja jeeraagal lastnike suš-njev, kako ia wsdsl v Haití kone, modre j ie in pravična^ nego je Kodeks, Napoleonov; ka ko je branil svobodo Halti pred Apa ne i in Angleži in reebil ka žensko ekapedicljo, katero je po slal Napoleon; kako je bU na tregtten način valed podle zvijs «s civiliziranega naroda ujet odpeljan na Francosko ln bU ss prt po ukazu Napoleone v hlad na podzemsko ječa da počasi, t zlomljenim srcem. umre. — In to je neredi! Zamorec Črni človek! 0, kako bi biti vojak pod poveljstvom takega junaka! — reče Jack sUvna Obsipal je s vprašanj svojega učitelja. Slišal je o De-salinu, ki je nadaljeval vojake, katero je začel Tusen ter branil neodvisnost Halti Jacku ee Je sdslo neverjetna ds je tako majhen otok softnjev, ki so borili ss svojo feevobodttev, mogel vzdržati boebo s tremi velikimi evropskimi drftavaml Mle dec mu je pripovedni da ja Iv ropa preživljala takrat prehodno dobo in da je U velika doba bOa Uko prenapolnjena t velikimi idejami, a njihov vpliv je bil U-ko silen, da je dvignil na nepredvideno viltno celo neiaobrs-len zamorski narod. Jack je bil po duha Amerika-nec. in je delil s ošabnimi Ame-rikanci nekak prsair k ubogim Uijeem. Kot amerikaneki Zamo '"v* " io Itako - presirom H morcara drugih drfav. Afrika je bila zasd daljna ški Zamorci, ki so živeli v pragom» — ljudošeri. No sedaj ga je objelo čuvatvo, slično tistemu, ki ga čuti v sdbi otrok, ki je prvič ssgledelo karto ee-meljske oble v barvah: pred Jse-kom se je naenkrat odprl nedosegljiv, nopoanani svet. Mladec mu je povedal, da A-frika ni nobena "džungla", ka koP ai predstavlja in da sutnj i niso bdi samo Zamorci Židi so biH sužnji Egipčanov, Orki •o zasužnjili narode, katera ao prt magali. Gali in Saksonci ao bil sužnji Rimljanov. Pripovedoval ,e Jacku o stari izginuli civiHsa olji zapadne Afril^ ia o sledeh U civilizacije, Id so se ohrsnik vse do dandanašnji, o zamorskih čarih, ki ao ae borili sa neodvisnost svojih carstev; o Prempre »u, carju Akftanbijcev, Tofu I« Dahomeje, Abebaazinu iz Beni-na, KeUvaju, carju Zuiov, Me neHku, carju Abesinije .. . AU je Jsck kdaj slišal o majhni repriblflri Ltoeriji, ki so jo o-snovali amerikanaki Zamorci? Ali o Abeeiniji, Id leti v globini Afrike, ki so je podjemiU lačni evropeki volkovi? Edini .narod, ki je bfl svoboden (n neodvisen že od nepoznanih časov vae do I Abesintjjjb najslavnejša, ki nikdar ni poznala tujega jarma, nacija starejša In origkialnejša nego Grška, U-j bistvenejša nego Perzije! Jack je poslušal vae to, ss-divljen in navdušen. Govornika ni pretrgal z nobeno beeodo. — Vse nekdanje države počasi odkrhrsjo shranjene skrivnosti svoji» civilizacije, —reče mladec. —'Mene posebno Mnims, kaj nam odkrije Abeeinija. Oi ■■I o čem sem govoril, me, poleg mojega rojetoega otoka Halti, najbolj vlečejo k sebi pravljice in legende Abesinije . a afri- vim, da pišem o njih. Etiopije. Hotel bi. da jih oši- — AH je to tisU Etiopija, o kateri so mi čitaH v bibliji? — vpraša Jack. — Ravno ta. Latinski narod4, jo vse do dsndanašnji imenujejo Etiopija. — Vi sU profesor? — Ne, študent sem. | — Kako? Kje ate se naučili angleško? — Doma, v Port-o*Prensu. Nato ssm bil na Hovardald univerzi — posnete to zamorsko uni- v Washingtonu? — sli Stud« nisem dovršil — Zato ste prišli v U vagon? Tu,ni mesU za študente. — Strijc Sem me je poslsl sem. — Kakšen strijc Sem? vzlikne Jsck. — Na smešite me. — Počakajte, pojasnim vam, reče mladec. — Vi mord* ni vo-ste, da je v času vojne strijc Ssm ssgrabil v svojo kremplje Haiti. Moj oče je imel Um visok polotaj. In ni dovolil strijcu Se-mu, da gpspodari na Haiti In o tem je govoril odkrito in jasno. Uketejo mu, da mora molčati. A ker se temu ni pokoril, so ga zappli. Moj brst tudi ni mara molčati in amerikanskl mornar j so gk na ulid ubiH-* Meni je smanjkeio sredstev da nadaljujem nauke. Moral sem zato vzet prvo delo, ki mi je prišlo pod roko. Viola.« * , — In več ao ne ufttte? — Nikdar ne preneham z u čenjem. Kakor hitro Imam nekaj minut prostosti, se Vim. Vsak sVoj prosti dan v New Yorku po rabim, da grem v blibHotekc Tam čitam, pišem. Jack sumljivo zmaje z glavo — Delo tukaj, v vagonu, je zame dobro. AU za tak^a člove ka, kakor ste vi ... In vi služite vsem tem belim? Na Ae kako že gre, ako sto kot strež k sli v kuhinji. Ali atahio h* msd to pMbtfko, ljubeznjivoS vsem kknjsti, skrbeti, ds S ustreže* ... S — Ali vse to ni tako od vrat > — reče mladec__Po ^ so ljudje pezljivi, darežljivi. dJ nes sem dobil napitnino od ugkl ne ga senitorja s Jugo. V^i m je nsjkram msni dženil. , ^ mi dal pol dolarja . . A ko 2 začne moriti otožnoat, ¿J Franka " Jack ni razumel, sli z ^o ilv je udaril s pestjo po stolu opsoval . . . Sef ga je poklical v kuhinj — Ni treba, da se družU s tai "profesorjem" in da ooshdi njegove neumne pravljice. .. Rajše sedi v kuhinji ... Ogromna črna zver laiviij^ in težko dihajoč, adrai pofet pod krov posUje Pitsburga. (Prevel I. V.) svojemu pit Ki Ali ate fle aH MlaihMlri jztslje «8 no? Ts je edbd dar titki iriilaoelj. ki ga an mal im laLL^ K^iai« ju_m BBSS pwjns svojem v PRAVI PRIJATELJ V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V VARNI BANKI ÄMERI0AM 3TÄTE BANK ltM BLUl ISLAND ATM. —— CHICAGO,ILL "i . N. P. J. SPREJSMA VSA « TISKUSKO OUT SPAMUOM KLA TStkA TtbiU ss TtMlioe in tbod^ risitalee, časnik«, knjiga koMâr-Je, letake itd. v glovengkem, hrrmtgkem, alovaikem, češkem, nemikgm, tngielkem Jedka in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfJPJ. DA TBKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Ten pojasnila date vodstvo oljske date fvvfl Pišite po S. N. P. J. PRINTERY 9K74aSa CBKimna TAM 81 DOBI NA tEUO TUM VBA U8TMKNA POJASNILA