GLASILO OSNOVNE ŠOLE VIDEM Glasilo tudi v digitalni obliki na zavod.solavidem.si Kazalo © Uvodna beseda ravnatelja mag. Roberta Murka © Bralni kotiček • Noč knjige malo drugače • Zaključek bralne značke • Mednarodni dan materinščine • Drugošolci na bibliobusu • Teden pisanja z roko © Video kotiček • Velikonočna kuharska delavnica • Vsak trenutek je zaklad • Prešernov dan • Dan samostojnosti in enotnosti • Peka jabolčnega zavitka - video vodnik © IKT dnevi © Uhojen gojzar - planinski pohodi e Šmarno gora • Resevna . Bistriški Vintgar • 3. razred tabori • Planinski tabor na Boču in še več © Šport • Jesenski kros • Šport špas • S klopotkom na pot e Ribičija • ESET zimski dan © Umetnost vseh vrst e Mala likovna kolonija Haloze e Krožek ročno ustvarjanje • Zborovski bum na Ptuju • Intenzivne vaje MRZ © Popotnik • Spoznavamo države EU • Potujoča srca © Šolska tekmovanja • Dobitniki zlatih priznanj na državnih tekmovanjih e "Kaj veš o prometu?" • Male sive celice © Razredi se predstavijo Zbrana likovna, literarna dela in ostali uspehi naših učencev. Videm pri Ptuju 47 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 02-761-94-10 e-naslov: info@solavidem.si Uredniški odbor: Tamara Vamberger, Manja Vinko, Barbara Ambrož, Tina Drevenšek, Olga Zelenik H glasilu so prispevali UČENCI in UČITELJI OŠ Videm. Fotografije: Arhiv OŠ Videm Urejanje in oblikovanje: Žan Žnidar Jezikovni pregled: Damjana Hliš, Tina Drevenšek Odgovorna oseba: mag. Robert Murko, ravnatelj Spoštovani! Šolske obveznosti se počasi zaključujejo, devetošolci se poslavljajo in tudi ostali učenci se že spogledujejo s počitnicami. Pred vami so novi OCVIRKI, z novimi vsebinami in novo interaktivno podobo. Ponosni smo na rezultate, delo in sodelovanje, pri katerih znamo strniti moči zaposleni, učenci, starši in lokalna skupnost. Dokazali smo, da smo zgradili dobre temelje in da nas tudi viharno obdobje zadnjih dveh let ni zamajalo, temveč smo skupaj jadrali po poti vrednot. Naš cilj niso le tekmovanja, nagrade in priznanja, temveč želimo naše učence vzgojiti v samostojne, odgovorne in čuteče posameznike ter jim privzgojiti vrednote, ob katerih bodo "fair play", medsebojna pomoč in čut za sočloveka samoumevni. Verjamem, da nam dobro uspeva, hkrati pa se zavedamo, da moč argumenta vedno doseže cilj. Povsod naj vas spremlja zavedanje, da je moč argumenta nad argumentom moči. Dragi učenci, zaključuje se šolsko leto, v katerem ste spoznali in doživeli mnogo novega ter spletli številna prijateljstva. Za nami je šolsko leto, ki ste ga skoraj v celoti preživeli v šoli, saj je pouk na daljavo trajal le en teden. Šele sedaj se zavedamo privilegija, da lahko vsakodnevno prihajamo v šolske prostore, pridobivamo nova znanja in se srečujemo s prijatelji. Spoštovani starši, skupaj smo vaše otroke, naše učence, uspešno vodili skozi šolsko leto, polno novih situacij in izzivov. Zahvaljujem se vam predvsem za zaupanje. Z roko v roki stopamo in skupaj vzgajamo mlajše generacije, jih usmerjamo, jim svetujemo ter medsebojno iščemo kompromise in tako delamo v dobro otrok. Z delavnostjo in posluhom za potrebe otrok nam uspeva tudi v zahtevnih situacijah. Hvala vam za konstruktivne predloge in dobro sodelovanje. Učitelji so v svoje delo uvajali nove pristope, se srečevali z novimi izzivi in delili znanje med naše učence. Zavedamo se, da morata znanje in vzgoja hoditi z roko v roki, zato smo bili pri svojem delu pozorni na oboje. Želim vam, da v počitnicah ustvarite mnogo lepih spominov. mag. Robert Murko, ravnatelj NOC KNJIGE MALO DRUGAČE V mesecu aprilu obeležujemo kar dva pomembna dneva, in sicer 2. april, ki je svetovni dan knjig za otroke, in 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Slednji poudarja, kako pomembno je branje, in spodbuja ljudi, še posebej mladino, da odkrivajo, kako uživati v branju. O knjigah smo razmišljali kar cel mesec april in spodbujali branje pri učencih. Osrednjo misel letošnjega praznika knjige smo črpali iz življenja in dela pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Letos namreč praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Verz Nosimo srca v dlaneh iz njegove pesmi Ko človek bo človeka prepoznal je bila letošnja osrednja tema ustvarjanja. V šolski knjižnici in razredih so učenci veliko brali in tudi ustvarjali. Učenci 1. in 2. razreda so izdelovali bralne kazalke, tretješolci so risali najljubše pravljične junake ter se pogovarjali, katere so njihove najljubše pravljice, prav tako so izdelali knjižico najlepših besed. Učenci višjih razredov pa so se prelevili v pesnike. Prav tako so sedmošolci v mesecu aprilu obiskali Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju v okviru projekta Rastem s knjigo, ki spodbuja branje slovenskih mladinskih avtorjev. V dar so prejeli roman Vinka Moderndorferja Jaz sem Andrej. »Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic. Bilo je zabavno in poučno. Učitelji pa si želimo, da bi otroci še več brali in uživali v svetovih, v katere stopamo ob branju. 2-A^l/JUČE^ 2-r^AČ^B V>e.vG. Wy<^£, Živi "V^oč iivy\jG.\nj.« V ponedeljek, 14. 6., nas je na Osnovni šoli Videm in obeh podružnicah obiskala ga. Liljana Klemenčič, odlična knjižničarka in pravljičarka iz knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Za svoje dolgoletno strokovno delo in dosežke je prejela številna priznanja. Z izvrstnimi pripovedovalskimi sposobnostmi oživlja pravljične like in prebuja domišljijo otrok in odraslih. Tudi nas je navdušila z zanimivim pripovedovanjem in izjemnim občutkom za otroke ter nas popeljala v svet knjig in pripovedništva. Učenci od 4. do 9. razreda pa so si v torek, 14. junija, ogledali predstavo Korak za korakom v izvedbi Društva za boljši svet. Predstava nas je popeljala po poti od dojenčka do človeka, ki je lepa in zahtevna hkrati, predvsem pa dolga in polna presenečenj. Vsak posameznik se na njej sooča s podobnimi vprašanji, ki se dotikajo samozaupanja, medosebnih odnosov z vrstniki in s starši ter z drugimi odraslimi osebami, predvsem pa oblikovanja sistema vrednot, ki jim želimo slediti skozi vse življenje. V letošnjem šolskem letu je bralno značko opravilo kar 258 učencev. Posebna pohvala velja devetošolcem, ki so vsa leta šolanja dosegali bralno značko in so v letošnjem letu postali zlati značkarji. To so: Mišhel Kovač, David Rižner, Lana Vindiš, Dan Fišer, Simon Perko, Ana Šmigoc, Eva Zemljak, Timotej Štrucl, Luka Bratušek, Damira Čatič, Kaja Fideršek, Zoja Grula, Vanessa Kojc, Rene Kolednik, Danja Milošič, Valentina Milošič, Alen Šeliga, Sara Vidovič. Tina Drevenšek Mednarodni dan materinščine BONJOUR HOLM Tone Pavček je dejal: "Pravijo: majhen narod, majhen jezik. Resnica pa je drugačna. Jezik ni ne velik ne majhen, je sam v sebi popoln, ko izraža in ubeseduje človeka in življenje. Je popoln bodisi kot molitev ali kletev, ko izpoveduje ljubezen ali preti s sovraštvom, je svoj posebni glas, prepoznaven in enkraten, kakor je samosvoj in enkraten vsak človek. Je glas med številnimi glasovi narodov sveta, svojski, edinstven, kot je vsak človek, vsak posameznik v milijardni množici ljudi." Tudi na Osnovni šoli Videm smo 21. februarja obeležili mednarodni dan maternega jezika. Spomnili smo se, kako pomembno je ohranjati slovenski jezik. Mednarodni dan materinščine je praznik spoštovanja jezikovne raznolikosti in večjezičnosti. Materni jezik je tisti, v katerem prvič z nami govori mama, v njem spregovorimo svojo prvo besedo. Besede v maternem jeziku so tako tople, domače, nas objamejo in ogrejejo. Ni pomembno, če smo doma ali na drugem koncu sveta. Materni jezik je jezik našega razmišljanja, naših sanj in čustev, naše kulture in identitete. Z učenci smo se pogovarjali, kako pomemben je naš jezik, da ga moramo ohranjati in čuvati, vsak je nato izbral zanj najlepšo besedo in jo zapisal. Izbrane so bile same lepe besede, ki kažejo, da vrednote na naši šoli niso pozabljene. Soglasno pa smo odločili, da so najlepše slovenske besede: ljubezen, prijateljstvo, prosim in hvala. Tina Drevenšek Učenci 3. b razreda Učenci 5. b razreda DRUGOŠOLCI NA BIBLIOBUSU V občini Videm se vsak mesec ustavi Potujoča knjižnica - Bibliobus. Drugošolci jo z veseljem obiskujejo, še posebej takrat, ko lahko prisluhnejo pravljici. Pred prvim vstopom na Bibliobus so si učenci z zanimanjem ogledali poslikavo Bibliobusa. Na eni strani lik kurenta s Ptujskim gradom v ozadju, na drugi strani lik koranta med haloškimi griči. Oba tradicionalna pustna lika imata v rokah knjigo, ob njiju pa je še več knjig, na katerih so imena občin, ki jih Bibliobus obiskuje. Po vstopu v Bibliobus so se učenci udobno namestili in prisluhnili pripovedovanju pravljice Janček Ježek, ki je bila predstavljena na poseben način; gospa knjižničarka je zgodbo pripovedovala ob slikah ob lesenem odru - kamišibaju. Učenci so navdušeno poslušali, na koncu pa so se še posladkali. Nekateri so postali novi člani in si z veseljem izposojajo knjige. Mateja Gabrovec in Tanja Godec Rt PUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN iRORT \-1 afVuJvtvrr <$>&• & JjAjvnj /1 Zavod Republike Slovenije za šolstvo / riL tufk*' 20, Oss' 21, V tednu od 17. do 21. januarja 2022 smo na Osnovni šoli Videm pri Ptuju in podružnicah Leskovec ter Sela obeležili Teden pisanja z ro ko. Namen projekta in nas učiteljev je ozaveščati splošno in strokovno javnost o pomenu ohranjanja pisanja z roko, kar je še posebej pomembno v času, ko hoče digitalno pisanje izpodriniti pisno sporazumevanje. Živimo v času, ko je branje z ekranov pogosto naša prevladujoča dnevna aktivnost. Raznolikost pisav nas bogati, zato nikakor ne smemo dopustiti, da bi pisanje z roko v celoti nadomestilo tipkanje. Vsaka pisava je edinstvena, kot je tudi edinstven naš prstni odtis. Arthur Polotnik pravi: »Pišete, da sporočite srcem in razumom drugih, kaj gori v vas. In uredimo, da se ogenj prikaže skozi dim.« Ai wlllk /m Jjm,, CMv-AdV. rr -VI' 'tvcl, Vid/Sr "h h? (\y ČA/k ■rk h4)f& rv(c čdM' .rtditiL -h.A /VA&C, tjszd 6 Na žalost pa učitelji opažamo, da mladi skoraj ne znajo več pisati z roko, njihovi gibi so togi in nerodni. Vedno več osebnih sporočil pišemo s pomočjo računalnikov in telefonov. Takšen primer so čestitke za rojstni dan. Z učenci smo ugotovili, da če take vrste besedil napišemo z roko, postanejo veliko bolj osebna. Pisanje z roko moramo spodbujati, saj naši možgani bolje delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Tudi informacija, ki jo zapišemo, se v našem spominu zadrži dlje časa, hkrati pa ob pisanju dobimo veliko več idej in tudi dlje časa ostanemo pozorni. Ugotovili smo, da pisanja z roko nikakor ne smemo podcenjevati ali opustiti, samo zato ker je »lažje pisati s pomočjo računalniških pripomočkov. Vse to je lahko le dopolnilo k drugim oblikam učenja. Z učenci smo se strinjali, da je pisalo simbol človeka, ki razmišlja in ustvarja. Samo zapisana beseda bo ostala za vse večne čase. Tina Drevenšek /trd'/Mr /Tii Jd /r-A-S, z1-,n j fid /rjV-^Ihvr' f ;/nV9yt 1UZ022 dr dtncVTv . iiJui d Ln^airr. m5x«ojdku. ** IrotLff Wwv tud. MK d . SsuxCruL. kjuKauhAJuL djitaJf-njuCji, V četrtek, 7. 4., na svetovni dan zdravja, je na naši šoli prijetno zadišalo. V medgeneracijskem sodelovanju z Društvom kmetic občine Videm in izbirnim predmetom sodobna priprava hrane smo izvedli kuharsko delavnico peke prazničnega kruha (gnezdec, pletenic, ptičkov) in barvanja pisank. Učenci so zamesili testo in oblikovali različne kruhke. Potrpežljivo so čakali, da se spečejo. Na koncu so seveda tudi vse dobrote poskusili. Vsem so šle v slast. Prav tako smo izdelovali različne pisanke. Tudi risanje z voskom nam je šlo odlično od rok. Učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije - TV so z učiteljema Tamaro Vamberger in Žanom Žnidarjem delavnico posneli in poskrbeli za trajen spomin. Tukaj si lahko ogledate video montažo kuharske delavnice. Pritisni na video. S Vsak trenutek je zaklad - Marec 202 Imf Watch on OVbuTube Dan samostojnosti in enotnosti Jabolčni zavitek S Jabolčni zavitek NASVETI PRIPRAVA ŠTBUDELJ ZA rrsTE OBLuL^IT! KAKO PRIPRAVITI NAJBOLJŠI JABOLČNI ZAVITEK? ID Copy link Watch on OVouTube ŠMARNA GORA Planinski pohodi Obetala se je lepa majska sobota in presrečni smo bili, da je takšna tudi bila. Z veliko dobre volje smo se v organizaciji PD Naveza podali na, za veliko udeležencev, še neosvojeni vrh obrobja našega glavnega mesta. Pričakovanja so se uresničila in po dokaj zahtevnem vzponu v hitrem tempu smo bili nagrajeni s čudovitim ambientom ter razgledom. Pohod smo zaključili z namakanjem utrujenih nog v osvežujoči Savi ob kajakaškem poligonu v Tacnu. Ponovno smo ustvarili veliko novih spominov in prijetnih doživetij. Vabljeni v našo družbo spet jeseni ... V sodelovanju s planinskim društvom Naveza smo izpeljali tudi čudovit pohod na Resevno. To je 682 m visoka vzpetina nad Šentjurjem, ki je dobila ime po resju, s katerim je porasla. Na vrhu je tudi stolp, iz katerega se vidi še veliko dlje. Vsi, od najmlajših do najstarejših, smo bili z vzponom na Resevno nagrajeni s čudovitim vremenom, lepim razgledom in naravnimi lepotami, ki smo jih lahko občudovali. RESEVNA Tokrat nam je čisto zares uspelo in kot je dejal eden od udeleženih staršev, prav vsi smo bili zmagovalci. Pot ni bila preprosta, zato smo morali združiti kar zadnje atome moči, da smo premagali končni vzpon. Vendar je bilo vredno, saj smo bili poplačani s čudovitim razgledom in daljšim počitkom. Da smo takšno druženje zares potrebovali, je zgovoren podatek, da se je tega izleta udeležilo kar 35 otrok od vrtca pa vse do zadnjih razredov osnovne šole. O pisani druščini pove vse fotografija. Mentorice Težko pričakovano taborjenje smo za učence 3. A in 3. B. razreda izved v ponedeljek, 30. 5., in v torek, 31. 5. 2022. Aktivnosti so v največji meri soustvarjali učenci, zato smo se veliko gibali in igrali njihove najljubše igre. Posebno doživetje je bil nočni pohod z lučkami". "Z vrha hriba smo uživali ob pogledu na nočno osvetljeno Ptujsko in Dravsko polje. Ob sproščenem -klepetu smo raziskovali okolico šole. Taborjenje smo zaključili ob sladkanju s sladoledom in z ustvarjanjem v bližnjem parku. Učenci 3. A in 3. B z učiteljicami Darjo, Lidijo in Marijo Po dolgem premoru smo končno spet dočakali planinski tabor, ki sta ga organizirala zavod OŠ Videm in planinsko društvo Naveza. Tabor je bil izveden na Boču. Mladi nadobudni planinci so v sklopu tabora opravili tudi planinsko šolo in zato bili nagrajeni z diplomami in značko. Udeležilo se ga je 30 učenk in učencev od 4. do 9. razreda iz vseh treh šol. S pomočjo naših učiteljic in izkušenih vodnikov so spoznavali in pridobivali veščine, ki jih dober in pravi planinec mora poznati. Prvi dan nam je bilo vreme naklonjeno, zato so bile izvedene vse načrtovane aktivnosti. Drugi dan bivanja nam jo je vreme malo zagodlo, zato se nismo mogli povzpeti na vrh Boča. Kljub temu je bilo skupno sobivanje prijetno in dobrodošlo. Navdušeni že čakamo nove planinske podvige. Olga Zelenik, učiteljica HERB Pri naravoslovju so učenci šestih razredov izdelovali herbarije. Herbarij je sistematično urejena zbirka posušenih rastlin oziroma rastlinskih delov. Beseda Herba v latinščini pomeni rastlina. Učenci so iz naših ekosistemov nabrali in etiketirali 20 pomladanskih rastlinskih vrst. Razstava herbarijev bo na vpogled pred naravoslovno učilnico med 6. in 20. junijem. Vabljeni k ogledu. narav@in@vvi! tab®r Naravoslovna pismenost je definirana kot znanje, spretnosti in stališča posameznika na področju naravoslovno-znanstvenih vprašanj. Naravoslovno pismeni posameznik se je pripravljen vključevati v argumentirano razpravo o naravoslovju in tehnologiji (RISA, 2018). Za udejanjanje naravoslovne pismenosti je v ospredje treba postaviti realne probleme in posameznika opolnomočiti h kritičnemu mišljenju, samovrednotenju ter oblikovanju stališč. Pri pouku naravoslovnih predmetov ob eksperimentalnih vsebinah vse bolj poudarjamo aplikativne kompetence. V okviru priprav učencev na tekmovanje iz znanja naravoslovja smo 8. in 9. aprila 2022 na OS Videm izvedli 6. naravoslovni tabor. Veseli smo širokega zanimanja za naravoslovje, saj se je tabora udeležilo kar 47 učencev OŠ Videm in podružnične šole Leskovec. Ob aktivnem eksperimentalnem delu smo za učence pripravili dodatne aktivnosti, in sicer ogled dokumentarnega filma z naravoslovno vsebino ter športne igre. Učenci so bili razdeljeni v tri eksperimentalne skupine, katerih vodje smo bili Davorin Horvat, prof. kem. in biol., Sabina Tajhmajster, prof. biol. in kem., ter Andrej Primužič, učitelj fiz. in tit. Dogodek sta v popoldanskem času popestrila strokovnjaka iz astronomskega društva Kosci, g. Roman Ocvirk, prof. fiz., in g. Matjaž Habjanič, prof. geo. in tit. Za učence sta pripravila malo šolo astronomije ter izvedla opazovanje neba s kombiniranim teleskopom. Prof. Roman: »V astronomskem društvu deluje kar nekaj profesorjev, zato smo dobro povezani z učenci in dijaki. Za učence organiziramo astronomske delavnice in nudimo šolam strokovno podporo pri izbirnih predmetih astronomije. Pod našim mentorstvom učenci in dijaki posegajo po najvišjih priznanjih na tekmovanjih iz znanja astronomije. Posebej smo veseli nekdanjih učencev, ki se po končanem šolanju pridružijo društvu in postanejo naši kolegi.« Aktivno učenje, kamor umeščamo tudi naravoslovne tabore, ponuja učencem vir motivacije in tako prinaša boljše učne rezultate. Učenci so pri takšnem delu miselno aktivnejši, kritični in sposobni medpredmetnega povezovanja. Davorin Horvat, vodja tabora •Uf IU-V. FVi 1 i i r u) Watch on OVouTube V torek, 5. oktobra, smo organizirali šolsko prvenstvo v krosu. Zaradi zdravstvene situacije smo tekmovanje organizirali na treh lokacijah (na Vidmu, v Leskovcu in na Selih). Sončno vreme nam je zelo pomagalo, da smo prireditev izpeljali tako, kot smo si začrtali. Veseli nas, da so učenci dali vse od sebe in uspešno pretekli celotno progo. Še posebej čestitamo tekmovalcem, ki so se uvrstili na prva tri mesta. Nekateri od njih so se udeležili medobčinskega prvenstva v krosu. Dan teka smo popestrili tudi z drugimi dejavnostmi. Učenci so si ogledali zgodbi znanih slovenskih športnikov in se podali na orientacijski pohod. Glede na to da so se vsi vrnili v šolo, ugotavljamo, da smo tudi ta de športnega dne izvedli uspešno. Nihče se namreč na poti ni izgubil. ŠPORT SPSS Končno je napočil čas, da smo lahko ponovno izvedli ŠPORT ŠPAS v živo. Športne aktivnosti so se odvijale v petek, 13. maja 2022. Po pevskem in plesnem nastopu smo se podali na tri različno zahtevne poti. Zelo veselo je bilo med učenci 1. vzg oj n o-izobraževal n ega obdobja, saj so se jim na ta dan pridružili dedki in babice, ki so z njimi opravljali športne aktivnosti. Prvošolčkom so se na igrišču za kratek čas pridružili tudi devetošolci - njihovi varuhi. Učenke in učenci predmetne stopnje so odigrali zanimive odbojkarske tekme tudi z učiteljicami in učitelji. Po vročem in športno aktivnem dnevu smo se prijetno utrujeni od 16. ŠPORT ŠPASA poslovili s plesom in dobro voljo. Olga Zelenik, učiteljica S BCLOFOTCCOIMI MA FOT V letošnjem šolskem letu je v Zavodu OŠ Videm zaživel projekt S Klopotkom na pot, katerega namen je spodbujati trajnosten način prihoda v šolo. Trajnostno mobilnost smo v okviru različnih projektov pričeli spodbujati že s šolskim letom 2014/15, takrat pod imenom Prometna kača. Nato je 3 leta trajnostno mobilnost spodbujala kokoška Rozi v okviru projekta Gremo peš s kokoško Rozi. V letošnjem šolskem letu pa nas je Klopotko povabil, da opravimo pot v šolo na trajnosten način (peš, s kolesom, z javnimi prevoznimi sredstvi, kombinirano ...). Glavni namen projekta je spremeniti potovalne navade učencev v šolo ter posledično zmanjšati motorni promet v okolici šole. Učence želimo spodbuditi, da začnejo razmišljati o prometu na drugačen način; predvsem o tem, kako lahko različne vsakodnevne krajše poti opravimo peš, s kolesom, rolerji, skirojem ... Če je razdalja prevelika, pa z avtobusom oziroma s skupinskim prevozom več oseb z enim avtomobilom ali kombinirano. Izmed naštetih želimo spodbujati predvsem pešačenje. Ti načini potovanja omogočajo, da je pot v šolo okolju prijazna, zdrava in varna. Želimo, da se učenci zavedajo, kako pomemben je zdrav način življenja, in da k temu spodbudijo tudi svoje starše. Aktivnost je potekala 2 tedna v mesecu maju. V tednu pred aktivnostjo smo ugotovili, da 65 % učencev od 3. do 9. razreda že uporablja trajnostne prihode. Določili smo cilj, ki smo ga želeli doseči v času trajanja aktivnosti - 80 % trajnostnih prihodov. Na šolskem transparentu smo prikazali stanje trajnostnih načinov pred aktivnostjo, napredek med aktivnostjo in cilj. Cilj smo uspešno vsak dan dosegli in skupno povečali trajnostne prihode na 87 % v času trajanja aktivnosti. Nekaj dni po aktivnosti bomo ponovno zbrali in analizirali rezultate z namenom, da ugotovimo učinek aktivnosti. Še naprej bomo učence spodbujali k prihodu na trajnostni način in izvajali dodatne dejavnosti na temo varne mobilnosti. S KLOPOTKOM K Mateja Gabrovec, koordinatorka projekta Tudi v tem šolskem se izvaja interesna dejavnost mala šola ribolova. Učenci že od začetka šolskega leta uspešno ribarijo in poskušajo zvezati trnek na vrvico. Pri gospe Biserki v Pobrežju so ujeli svoje največje trofeje, ena še posebej izstopa ... Boštjan Petrovič MALA LIKOVNA KOLONIJA HALOZE V petek, 13. maja, je na Vidmu potekala jubilejna deseta Mala likovna kolonija Haloze. Kolonije se je udeležilo petindvajset učencev ter šest mentorjev iz osmih povabljenih osnovnih šol, in sicer OŠ Videm s podružnico Leskovec, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Majšperk, OŠ Kidričevo, OŠ Markovci, OŠ Mladika Ptuj in OŠ Olge Meglič Ptuj. Otvoritev jubilejne kolonije je potekala na asfaltnem igrišču pri OŠ Videm, kjer so ob kratkem kulturnem programu zbrano množico nagovorili ga. Manja Vinko, pomočnica ravnatelja, g. Branko Marinič, župan občine Videm, in Marko Kunčnik, mentor male likovne kolonije. Učenci so skupaj z mentorji slikali na temo haloške krajine. Ob jubileju smo za čopiče prijeli tudi mentorji. Nastala so raznovrstna in kvalitetna otroška ter odrasla likovna dela, ki si jih boste lahko ogledali na likovni razstavi slik, ki bo v ponedeljek, 13. junija v »Drvarnici«, v prostoru KD France Prešeren iz Vidma. Prireditev bo ob 13. uri. Barve našega zavoda smo zastopali Maja Arbeiter, Julija Božičko, Sara Vidovič (vse OŠ Videm), Špela Franc, Ruby Frelih, Kornelija Jelen (vse podružnična OŠ Leskovec) ter Marko Kunčnik, likovni pedagog OŠ Videm. Marko Kunčnik, mentor Male likovne kolonij KROŽEK ROČNO USTVARJANJE Pri krožku so ustvarjale deklice iz tretjih razredov. Bile so zelo ustvarjalne in nastalo je nekaj zanimivih izdelkov. Krožek je deloval v 1. ocenjevalnem obdobju in vsem je bilo žal, da so se ustvarjalne urice tako hitro iztekle. Nekaj izdelkov si lahko ogledate na fotografijah. 3 Hi us ,111E,0 fi ,1 Sl s s mr'm mm ■ ^ rLm>v3 KJ?K. -= eKL I- V X V* a r wJ V zadnjih dveh letih je bila zborovska dejavnost med ranljivejšimi, kar se tiče strogosti ukrepov. Zato revij v klasični obliki ne bi mogli izvesti. Na JSKD so se zato odločili, da bodo organizirali zborovski dogodek s skupinskim petjem. Tako smo tudi na OŠ Videm sprejeli ta izziv. Kljub zelo zahtevnemu repertoarju nam je uspelo, da smo šolo na prireditvi zastopali. Lahko se pohvalimo s številčnostjo pevcev, saj je bilo z matične šole in obeh podružnic 92 pevcev. Zborovodjem je torej kljub težkim razmeram uspelo strast do petja prenesti na naše učence. Tako je v torek, 31. 5. 2022, na Mestni tržnici Ptuj na prvem delu tega mogočnega zborovskega dogodka zapelo 13 zborov. Iskrena čestitka našim pevcem. Ponosni smo, da svoj prosti čas namenjate petju. Potrebnega je bilo veliko odrekanja, vztrajnosti in volje. Jeseni pa novim dogodivščinam naproti! Intenzivne vaje mladinskega pevskega zbora »Cena časa, cena časa raste z leti, vsak naš trenutek, vsak naš trenutek je zaklad. Enkrat dano, enkrat dano je živeti, enkrat dano je živeti, tisočkrat pa biti mlad.« (Gombač, B.) 6. in 7. maja 2022 smo člani mladinskega pevskega zbora OŠ Videm in podružnične šole Leskovec preživeli na intenzivnih vajah v CŠOD Štrk v Spuhlji. Ob aktivnem petju smo se sprostili ob različnih športnih igrah in se tudi veliko pogovarjali. Bilo mi je zelo všeč. Sara Kraljevič, 7. b Spoznavajmo države Evropske unije V organizaciji Turističnega društva Ptuj je v petek, 6. 5. 2022, na dvorišču minoritskega samostana potekala prireditev v okviru projekta Spoznavajmo države Evropske unije. Učenci šole Videm so tudi letos predstavljali Španijo. Tema letošnjega spoznavanja držav je bila Evrovizija, glasbeno tekmovanje. Učenci so se predstavljali z glasbenimi točkami, ki so posamezne države zastopale na Evroviziji. Učenki Lara Šori in Eva Lampret iz 5. razreda sta našo šolo več kot odlično zastopali s pesmijo Que me quiten lo baillao izvajalke Lucie Perez, ki je Španijo zastopala na Evroviziji leta 2011. Na stojnici so učenke sedmih razredov Sara Božičke, Dora Vinko in Evelin Kolednik predstavljale značilnosti Španije in španske udeležence Evrovizije. Obiskovalcem stojnice so bile še posebej všeč španske kulinarične dobrote, ki smo jih ponujali na stojnici. Učenke so pod vodstvom učiteljice Lidije Kosar spekle špansko tradicionalno jed churros, pripravili pa smo tudi otroško sangrijo. Urejena stojnica s kulinaričnimi dobrotami in vrhunski pevski nastop sta navdušila obiskovalce prireditve. Dejan Štuhec Projekt, s katerim smo začeli v šolskem letu 2017/2018, smo poimenovali Potujoča srca, saj so se pri vsakem srečanju stkale močne vezi in spletla prijateljstva. Ker v preteklih dveh letih projekta nismo mogli izvajati, smo bili še toliko bolj veseli, ko so nas v času med 26. in 30. 5. ponovno obiskali učenci iz Srbije s svojimi učitelji. V svoje domove so osmošolci Tia Marija, Evelina, Nika, Vanessa, Rebeka, Zal in Vid sprejeli 7 vrstnikov iz OŠ Olge Petrov v Banatskem Brestovcu. Vanja, Ana, Anastazija, Jovana, Andrea, Vuk in Miljan so spoznavali naš način življenja v šoli in doma. V petek smo jim v šoli pripravili kratek sprejem, nato pa so se pridružili pouku. Kljub temu da se s slovenskim jezikom prej niso srečevali, so ugotovili veliko podobnosti in delu pri urah poskušali čim bolj slediti. V soboto smo se z učenci OŠ Majšperk, ki je pri sebi gostila vrstnike iz OŠ Sveti Sava v Pančevu, odpravili v Rogaško Slatino. Tam so nam razkazali dijaški dom, šolski center, steklarno, preizkusili smo se v pihanju stekla in si izdelali obesek. Preostali del vikenda so jim učenci poskušali približati svoj vsakdan, predstaviti svoj kraj ter naše najstarejše mesto. Izkušnje in doživetje lahko strnemo v misli, ki sta jih delila udeležena osmošolca: »Vesela sem, da sem se spustila v ta projekt, saj sem s tem dobila novo izkušnjo in komaj čakam, da grem v Srbijo.« »Vesel sem, da sem spoznal nekoga tako daleč stran in ima tako rad čevape kot jaz. Super je bilo, ker sva imela veliko skupnega. Komaj čakam, da grem v Srbijo.« Damjana Piliš in Aleksandra Kukovič Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika, tako pravi kitajski pregovor. Tak zaklad si v čim večji meri želijo pridobiti tudi naši učenci. Nekateri so še posebej marljivi, vedoželjni in uspešno sodelujejo na številnih tekmovanjih. Že 23. septembra 2021 se je 68 učencev udeležilo tekmovanja iz logike. Bronasta priznanja na šolskem tekmovanju je doseglo 28 učencev: Viktorija Murko, Matevž Pešak iz 4. razreda, Nina Selinšek, Lana Horvat, Laura Božičko, Lara Sori, Zoja Spevan, Živa Dokl, Eva Lamport iz 5. razreda, David Vajda, Luka Klinc, Lea Majcen, Luka Turk, Neli De Medeiros Cafuta iz 6. razreda, Taja Ozvaldič, Tai Rossi, Aneja Vidovič, Tija Živko Kmetec iz 7. razreda, Rebeka Murko, Julija Božičko, Vid Krajnc, Pia Glonar iz 8. razreda, Alen Šeliga, Zoja Grula, Rene Kolednik, Timotej Štrucl, Lana Vindiš iz 9. razreda. Regijsko tekmovanje iz logike je potekalo 16. oktobra 2022 na OŠ Majšperk, udeležila sta se ga Rebeka Murko in Alen Šeliga. Državnega tekmovanja se je udeležil Alen Šeliga. Šolsko Cankarjevo tekmovanje je potekalo 9. novembra 2021, udeležilo se ga je 54 tekmovalcev. Bronasta priznanja so dosegli: Rayan Kaaouana, Žan Predikaka iz 4. razreda, Laura Božičko, Tilen Kralj, Eva Lampret, Lara Šori iz 5. razreda, Zoja Kaisersberger, Ana Krajnc, Jakob Hrga, Gaja Pečnik, Luka Klinc iz 6. razreda, Evelin Kolednik, Aneja Vidovič iz 7. razreda, Hana Jeromel, Vid Krajnc, Rebeka Murko, Pia Krajnc, Julija Božičko, Eva Vidovič Sitar iz 8. razreda, Zoja Grula, Timotej Štrucl, Sara Vidovič iz 9. razreda. Regijsko tekmovanje je potekalo 9. decembra 2021, udeležili so se ga 4 učenci. Regijska srebrna priznanja so dosegli Vid Krajnc, Hana Jeromel, Rebeka Murko iz 8. razreda ter Zoja Grula iz 9. razreda. Na državno tekmovanje sta se uvrstili Hana Jeromel iz 8. razreda, ki je dosegla srebrno priznanje na državni ravni in Zoja Grula iz 9. razreda, ki je dosegla zlato priznanje na državni ravni. Od 8. do 19. novembra 2021 je potekalo šolsko tekmovanje Bober; Mednarodno tekmovanje iz računalniškega razmišljanja. Udeležilo se ga je 64 tekmovalcev. Bronasto priznanje so dosegli: Daniel Kukovec iz 4. razreda, Mia Antič Kocjančič, Lana Horvat, Lara Šori iz 5. razreda, Vito Goričan, Miha Medved, Nik Ivančič, Luka Klinc iz 6. razreda, Žan Milošič, Sara Kraljevič iz 7. razreda, Julija Božičko, Pia Glonar, Vid Krajnc, Luka Sitar iz 8. razreda, Timotej Štrucl, Gal Vidovič iz 9. razreda. Šolsko tekmovanje iz znanja zgodovine je potekalo 7. decembra 2021. Tekmovanja se je udeležilo 21 učencev iz 8. in 9. razreda. Bronasto priznanje je osvojilo 7 učencev: Hana Jeromel, Julija Božičko iz 8. razreda, Timotej Štrucl, Rene Kolednik, Sara Vidovič, Alen Šeliga, Vanessa Kojc iz 9. razreda. Šolsko tekmovanje iz geografije je potekalo 16. novembra 2021, ki se ga je udeležilo 22 učencev iz 8. in 9. razredov. Bronasto priznanje je osvojilo 9 učencev: Rebeka Murko, Hana Jeromel iz 8. razreda, Timotej Štrucl, Gal Vidovič, Lana Vindiš, Simon Zamuda, Zoja Grula, Sara Vidovič, Alen Šeliga iz 9. razreda. w • s • • • • # • ft • * Šolsko tekmovanje iz kemije je potekalo 17. januarja 2022. Udeležilo se ga je 22 učencev iz 8. in 9. razredov. Šolsko tekmovanje iz fizike je potekalo 2. februarja 2022, udeležili so se ga 4 učenci iz 8. in 9. razreda. Regijsko tekmovanje je potekalo 14. aprila 2022 v Mariboru na OŠ Martin Konjšak, udeležila se ga je Rebeka Murko iz 8. razreda. Tekmovanje iz naravoslovja Kresnička je potekalo 14. aprila 2022. Udeležilo se ga je 106 učencev. Osvojili so 36 bronastih priznanj. Dobitniki v 1. razredu so: Taja Vindiš, Lara Furek, Iva Krušič, Leja Vaupotič, Tai Spevan, Iza Šarc, Anže Šilak, v 2. razredu: Ajda Hrga, Luka Skok, Nik Junger, Nuša Šmigoc, Luka Verlak, Kim Murko, Ana Lampret, Ella Mohorko, iz 3. razreda: Gašper Pernek, Dorian Dokl, Ema Karaš, Zala Kralj, Vid Petek, Vida Šamperl, iz 5. razreda: Laura Božičko, Alexander Kaaouana, Lara Šori, Tilen Kralj, Lana Horvat, Nina Selinšek, Zoja Spevan, iz 6. razreda: Lea Majcen, Asja Katarina Vaupotič, Ajda Krajnc iz 7. razreda: Neja Kodrič, Neli Bratušek, Sara Božičko, Evelin Kolednik, Patricija Kovač. Tekmovanje Mednarodni matematični kenguru je potekalo 17. marca 2022. Udeležilo se ga je 177 učencev. Dobitniki priznanju v 1. razredu so: Niko Varnica, Mark Vogrinec, Mia Krajnc, Teja Vlizlo, Lara Furek, Neža Stojakovič, Iza Šarc, Anže Šilak, Melani Šmigoc, Leja Vaupotič, Taja Vindiš, Zoja Vlizlo, Sofia Zavec. V 2. razredu so dobitniki priznanj: Mihael Bračič, Nuša Šmigoc, Nej Ozvaldič, Evelin Bračič, Lara Ovčar. V 3. razredu so dobitniki priznanj: Alja Podvršek, Ema Karaš, Zala Kralj, Vid Petek. V 4. razredu so dobitniki priznanj: Matevž Pešak, Ela Bohinc, Nevio Pintarič, Anže Šeliga. V 5. razredu so dobitniki priznanj: Zoja Spevan, Lara Šori, Lana Horvat, Nina Selinšek, Živa Dokl, Tilen Kralj, Nejc Vidovič. V 6. razredu so dobitniki priznanj: David Vajda, Gaja Pečnik, Luka Klinc, Neli de Medeiros Cafuta, Nik Ivančič, Maša Šibila, Vito Pipan, Ajda Krajnc, Patrik Gabrovec, Luka Turk, Vito Goričan, Franc Gajser. V 7. razredu so dobitniki priznanj: Katja Ovčar, Luka Pauman, Tai Rossi, Miha Belšak, Patricija Kovač. V 8. razredu so dobitniki priznanj: Pia Glonar, Rebeka Murko, Luka Sitar, Vid Krajnc, Taja Lozinšek, Hana Jeromel, Pia Krajnc. V 9. razredu so dobitniki priznanj: Alen Šeliga, Lana Vindiš, Gal Vidovič, Timotej Štrucl, Mišhel Kovač, Zoja Grula. Na regijsko tekmovanje se je uvrstilo 8 učencev: David Vajda, Katja Ovčar, Pia Glonar, Rebeka Murko, Alen Šeliga, Lana Vindiš, Gal Vidovič in Timotej Štrucl. Priznanja so dosegli: David Vajda, Pia Glonar, Rebeka Murko, Alen Šeliga, Timotej Štrucl. Na državno tekmovanje, ki je potekalo 23. 4. 2022 na OŠ Limbuš, se je uvrstil Timotej Štrucl. Tekmovanje Mehurčki je potekalo 29. marca 2022. Udeležilo se ga je 15 tekmovalcev, vsi so prejeli priznanje za sodelovanje. ♦ e * e • • Tekmovanje iz znanja angleškega jezika za 9. razred je potekalo 11. 11. 2021, udeležilo se gaje 7 tekmovalcev. Bronasto priznanje sta osvojila Sara Vidovič in Timotej Štrucl. Tekmovanje iz znanja angleškega jezika za 8. razred je potekalo 11. 11. 2021, udeležilo se gaje 8 učencev. Bronasto priznanje so osvojili: Hana Jeromel, Nely Golub in Luka Sitar. 20. oktobra 2021 je potekalo tekmovanje iz biologije. Udeležilo se ga je 28 tekmovalcev. Tekmovanje iz Vesele šole je potekalo 9. marca 2022. Udeležilo se ga je 21 učencev. Bronasto priznanje so prejeli: Evelin Kolednik, Miha Belšak, Hana Jeromel, Rebeka Murko, Zoja Grula, Timotej Štrucl in Rene Kolednik. Šolsko tekmovanje Logična pošast je potekalo 5. maja 2022. Udeležilo se ga je 90 učencev. Biserno priznanje so prejeli: Anže Šilak, Niko Varnica, Mark Vogrinec iz 1. razreda. Zala Kralj, Tjaša Murko, Alja Podvršek iz 3. razreda. Viktorija Murko, Matevž Pešak iz 4. razreda. Jure Štrucl, Lana Horvat, Lara Šori, Zoja Spevan, Nina Selinšek iz 5. razreda, Jurij Murko iz 6. razreda, Rebeka Murko iz razreda 8. razreda ter Lana Vindiš iz 9. razreda. Bronasto priznanje so dosegli: Nuša Šmigoc, Mihael Bračič, Nik Junger, Rene Zadravec, Ajda Hrga, Nej Ozvaldič, Luka Skok, Julija Trstenjak, Lara Ovčar, Kirn Murko iz 2. razreda, Ema Karaš, Pia Božičko, Teo Sitar iz 3.razreda, Nik Podgoršek, Maks Krajnc, Rayan Kaaouana, Anže Šeliga, Ela Bohinc, Nevio Pintarič iz 4. razreda, Neža Zamuda, Danijela Milošič, Eva Lampret, Mia Antič Kocjančič, Tilen Kralj, Noe Sečki, Živa Dokl, Jan Krajnc, Laura Božičko, Tilen Kmetec iz 5. razreda, David Vajda, Nik Vaupotič, Miha Medved, Jakob Hrga, Luka Klinc, Lea Majcen, Nej Majcen, Ajda Krajnc, Julija Vinko, Neli De Medeiros Cafuta, Asja Katarina Vaupotič, Ana Krajnc iz 6. razreda, Sara Božičko, Evelin Kolednik, Katja Ovčar, Sara Kraljevič, Aneja Vidovič, Luka Pauman iz 7. razreda, Julija Božičko, Vid Krajnc, Nika Ovčar, Luka Sitar, Ela Strelec iz 8. razreda, Gašper Pešak, Jan Fišer, Timotej Štrucl, Rok Vidovič, Gal Vidovič, Zoja Grula, Alen Šeliga 9. razreda. Na državno tekmovanje Logična pošast, ki je potekalo 21. maja 2022, se je uvrstilo 14 učencev: Niko Varnica, Anže Šilak, Marko Vogrinec, Kirn Murko, Zala Kralj, Matevž Pešak, Zoja Spevan, Nina Selinšek, Jurij Murko, Nej Majcen, Katja Ovčar, Rebeka Murko, Lana Vindiš, Alen Šeliga. Srebrno priznanje so dosegli Anže Šilak iz 1. razreda, Matevž Pešak iz 4. razreda, Zoja Spevan iz 5. razreda, Rebeka Murko iz 8. razreda in Lana Vindiš iz 9. razreda. Zlato priznanje na državnem tekmovanju so pridobili Niko Varnica, Mark Vogrinec, iz 1. razreda in Zala Kralj iz 3. razreda. Zelo smo ponosni na njihov uspeh. Izjemen rezultat pa je dosegel Niko Varnica, ki je postal tudi državni prvak. Območno tekmovanje ekip Prve pomoči je potekalo 25. aprila 2022. Tekmovalke so dosegle 4. mesto. Tekmovale so: Liza Bezjak Sitar, Neli Bratušek, Maša Furjan, Sara Kraljevič, Eva Kukec, Tia Rossi, Urša Seka. Območno tekmovanje Širjenje znanj iz Rdečega križa: Mladi in gibanje Rdečega križa je potekalo 24. maja 2022. Tekmovalke so dosegle 3. mesto. Tekmovale so: Liza Bezjak Sitar, Neli Bratušek in Sara Kraljevič. ŠPORTNA TEKMOVANJA Medobčinsko tekmovanje v krosu je potekalo 19. oktobra 2021 na OŠ Hajdina. Udeležili so se ga: Živa Dokl (7. mesto), Eneja Habjanič (13. mesto), Tilen Kralj (4. mesto). Blažil Stramič (12. mesto), Antal Gerečnik Goričan (14. mesto) iz 5. razreda, Julija Vinko (8. mesto), Nejc Topolovec (l. mesto) iz 6. razreda, Tia Živko Kmetec (24. mesto), Sara Kraljevič (14. mesto), Aneja Vidovič (8. mesto), Tine Gorše (4. mesto). Tim Lah iz 7. razreda (20. mesto), Gal Vidovič (4. mesto), Gašper Pešak (30. mesto) iz 9. razreda. 21. marca 2022 je na OŠ Laporje potekalo področno tekmovanje v odbojki v kategoriji starejši dečki, osvojili so 2. mesto. Ekipo so sestavljali: Simon Perko, Gašper Pešak, Timotej Štrucl, Gal Vidovič, Žan Valenko, Rene Kolednik, Leon Ivančič, Leon Pulko iz 9. razreda ter Luka Sitar in Teo Zupanič iz 8. razreda. Na medobčinskem tekmovanju so se jim pridružili še Alen Šeliga, Žiga Stramič, Nik Špurej. Ekipo za Medobčinsko prvenstvo v odbojki za starejše deklice so sestavljale: Vanesa Črnko iz 8. razreda, Kaja Fideršek, Z oj a Grula, Vanessa Kojc, Valentina Milošič, Janja Milošič, Anja Lederer in Saška Drevenšek iz 9. razreda. Ekipo za Medobčinsko prvenstvo v odbojki za mlajše deklice so sestavljale: Tija Živko Kmetec, Evelin Kolednik, Sara Božičko, Taja Ozvaldič, Nika Bračič, Ana Franc, Manja Šmigoc, Aneja Vidovič, Sara Kraljevič, vse iz 7. razreda. V ekipi na tekmovanju Medobčinsko prvenstvo v odbojki za mlajše učence so bili: Tine Gorše, Tim Lah, Tilen Jelen, Emanuel Feguš, Nik Klasič Srdinšek iz 7. razreda, Luka Turk, Jakob Hrga, Nik Ivančič iz 6. razreda, Jurij Murko. Ekipo, ki je na Medobčinskem prvenstvu v nogometu za mlajše učence in v finalu dosegla 3. mesto, so sestavljali: Nej Majcen, Jakob Hrga, Tim Lah, Tine Gorše, Nejc Topolovec, Nik Ivančič, Tilen Jelen, Gal Cafuta in Luka Turk. Na področnem tekmovanju v odbojki so mlajši dečki dosegli 3. mesto: Tine Gorše, Tim Lah, Tilen Jelen, Emanuel Feguš, Nik Klasič Serdinšek, Luka Turk, Nej Majcen, Nik Ivančič, Jakob Hrga in Nejc Topolovec. Učenci, ki so se uvrstili na medobčinsko prvenstvo v atletiki, so: Jakob Hrga, Tine Gorše, Jure Letonja, David Vajda, Nej Majcen (2. mesto - met žvižgača), Evelin Kolednik, Aneja Vidovič, Gašper Pešak (3. mesto - štafeta), Žan Valenko (3. mesto - štafeta), Timotej Štrucl (3. mesto - štafeta), Alen Šeliga, Gal Vidovič (3. mesto - štafeta), Rene Kolednik, Teo Zupanič, Tjaša Galinec, Nika Bračič, Vanessa Kojc, Klara Milkovič, Urban Milkovič, Aljaž Pernek. Na področno prvenstvo v atletiki so se uvrstili: Tine Gorše, Nej Majcen, Vanessa Kojc, Gašper Pešak (1. mesto na 60 m in 1. mesto v štafeti 1x100 m), Žan Valenko (1. mesto štafeta 1x100 m), Timotej Štrucl (l. mesto štafeta lxl00m), Gal Vidovič (l. mesto štafeta 1x100 ), Nika Bračič (3. mesto skok v višino). V sredo, 8. junija 2022, je potekalo državno tekmovanje iz atletike za osnovne šole, ki je potekalo v Mariboru. Nanj se uvrstilo 5 tekmovalcev iz naše šole. V ekipi štafete 4x1 OOm so tekli: Timotej Štrucl, Gašper Pešak, Žan Valenko, Gal Vidovič iz 9. razreda. Gašper Pešak je tekmoval tudi v teku na 60m, Nika Bračič iz 8. razreda pa v skoku v višino, kjer [e dosegla rezultat l,43m. « f Dobitniki zlatih i* :vi priznanj na državnih tekmovanjih \ ■& Šolsko leto nas vsako leto pričakuje z različnimi izzivi, ki se jih učenci zelo uspešno lotevajo. Ponosni smo na vse, ki se udeležujejo raznih natečajev, tekmovanj, prireditev, kjer uspešno zastopajo našo šolo. Imamo pa tudi nekaj takih, ki jim je uspel izreden dosežek na državnih tekmovanjih. Tako je Zoja Grula iz 9. razreda osvojila zlato Cankarjevo priznanje na državnem tekmovanju. Nič pa ne zaostajajo njeni najmlajši prijatelji, ki so se tudi letos udeležili tekmovanja iz logičnega mišljenja Logična pošast, kjer so se najuspešnejši učenci uvrstili na državno tekmovanje. Tam so kar trije učenci pokazali res odlično znanje in dosegli zlata priznanja. To so Niko Varnica (l. a), Mark Vogrinec (l. a) in Zala Kralj (3. a). Zelo smo ponosni na njihov uspeh. Izjemen rezultat pa je dosegel Niko Varnica, ki je postal tudi državni prvak. Mateja Krajnc T@km@vava|@ • • • • • • • • • • • • 1 - -•« *##•••< - e • • • • • • • • • e e • • • • e • • • e • e • • s • • »Kaj val @ pramatu« e e • • Vzgoja kolesarjev je dandanes zelo pomembna, saj med otroki prevladuje nezdrav sedeč način življenja, v luči trajnostne mobilnosti pa moramo vzgajati bodoče kolesarje, ki bodo varno kolesarili vsak dan. Promet postaja iz dneva v dan gostejši, celo nevaren. V njem veljajo pravila. Ljudje so sprejeli dogovore, ki jih je potrebno spoštovati, da ne pride do nesreč. Izguba življenja je prevelika. Prihaja predvsem do človeških napak zaradi neznanja ali neupoštevanja pravil. Tekmovanja »Kaj veš o predmetu« so dodatna spodbuda za učenje prometnih pravil, razvijanje spretnosti in pravilne vožnje v prometu. Zato uporabljamo različne načine dela, da spodbujamo otroke in mladostnike, da bodo nabirali še kako potrebne izkušnje v prometu že zdaj. Tekmovanje je zasnovano tako kot kolesarski izpiti, in sicer iz: teoretičnega dela o poznavanju cestno-prometnih predpisov, ki poteka preko spletnega portala, spretnostne vožnje na poligonu in praktične vožnje v prometu. Po dveh letih je bilo v petek, 13. 5. 2022, ponovno izvedeno 22. Medobčinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu" na OŠ Gorišnica. Sodelovalo je devet šol. V ekipnem tekmovanju smo osvojili 1. mesto. Iskrene čestitke tekmovalcem! , • • • e e e • • • • • • • • • • • • • J • • • . e • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 1 • • • e e • • • Male sive celice Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju iz matematike, logike, poznavanja kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V septembru smo najprej preko spleta reševali kviz. Uvrstili smo se med osem najboljših v naši regiji, nato smo se pomerili še na ustnem delu tekmovanja. V studijsko oddajo smo se po opravljenem ustnem delu uvrstili med štiri najboljše zmagovalne ekipe. Ker pa nismo kar tako, sta se v letošnje štiri zmagovalne ekipe uvrstili kar dve ekipi naše šole. Ekipo matične šole so sestavljali: Miha Belšak, Hana Jeromel in Rene Kolednik, ekipo podružnične šole Leskovec pa Jakob Šulek, Marsel Jelen in Špela Franc. Tekmovanje se je za nas zaključilo z osmino finala. Naši učenci so se izmed 278 ekip uvrstili med 16 najboljših v celi Sloveniji, kar je tudi odličen uspeh. Na snemanjih so pridobili neprecenljive izkušnje, samozavest in znanje. Pri tem so jim pomagali navijači, ki so zanje navijali in jim pomagali pri igri Labirint, kjer sta bili obe naši ekipi nepremagljivi. Navijali so preko zoom povezave in tudi zanje je bil kviz zanimiva izkušnja. Naslednje šolsko leto bo naša šola gostila predtekmovalce kviza za štajersko področje, zato se bomo že kmalu začeli pripravljati na tekmovanje. Učenci 6., 7. in 8. razreda vabljeni, da se pridružite pripravam za KVIZ MALE SIVE CELICE. Ksenija Samojlenko, mentorica Likovno ustvarjanje Na plavalnem tečaju Drugošolci so dopolnili poved ... Najbolj mi je bilo všeč, ko sem delal »bombice«. Vesel sem, da sem šel na plavalni tečaj. Smešno mi je biloz ko je učitelj delal smešne stvari. Nikoli ne bom pozabil vožnje z avtobusom. Težko mi je bilo plavati brez pripomočkov. Pustne maske Rene Zadravec Soviče Oke Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili v globokem bazenu. Vesela sem, da sem priplavala do konca bazena. Smešno mi je bilo, ko sem naredila stojo v vodi in sem smešno padla. Nikoli ne bom pozabila plavalnega tečaja. Težko mi je bilo narediti morsko zvezdo. Nuša Šmigoc Najbolj mi je bilo všeč, ko smo plavali v velikem bazenu. Vesel sem, da sem se naučil plavati žabico. Smešno mi je bilo, ko je učitelj Boštjan plaval pod vodo. Nikoli ne bom pozabil, da sem bil na plavalnem tečaju. Težko mi je bilo v globokem bazenu plavati žabico. -tis jfc OŠ Videm z okolico r 3. a L_____J Učencem 3. a je bilo na taborjenju všeč: • da smo imeli pred spanjem disko, da smo se lahko igrali, kar smo si želeli. Gašper Pernek • da smo se zunaj igrali različne igre in šli na jutranji pohod. Neli Verlak • nočni pohod in da smo bili budni do pol enih. Urban Bezjak Sitar • da smo lahko igrali nogomet, da smo jedli kokice in poslušali glasbo. Nik Koderman • vse mi je bilo všeč. Ema Karaš • da smo dolgo bedeli in hitro vstali. Zala Kralj • nočni pohod z lučkami. Tilen Šimenko • igre, nogomet, pohod in disko. Luka Perger • da smo se igrali različne igre. Semijana Macanovič, Lionel Emeršič • igranje z avtomobilčki, klepet z Luko pred spanjem. Nik Plajnšek • igre z vodo. Filip Maroh • dolgo bedenje. Julija Mandl • da smo lahko prespali v šoli. Da naj a Krajnc • Urbanovo odlično domače pecivo, učiteljica Darja Urban Čof, Čof V beli hiši živi Urban, ki ga imata zelo rada njegova mami in sestra, še bolj pa ati. Urban ima zelo rad ribolov. Nekoč je ujel 19,633 kg težkega krapa. To je njegov rekord. Nekega dne ga je ati poklical na kosilo. Urbana je zanimalo, kaj je za kosilo. Sedel je za mizo in jedel pasulj. Naenkrat je atija prosil, če lahko pri kosilu dobi več koruze. Oče je rekel: »Saj zoblješ koruzo kot krapi v vodi.« Kar naenkrat se Je Urban začel spreminjati v krapa. Oče je hitro nalil vodo v pomivalno korito in dal Urbana, sedaj krapa, v vodo. Prestrašen ga je vprašal, kaj naj naredi, da bo postal spet Urban. »Kupi mi rolo za ribolov. Rod Pod in ribiško palico,« je rekel Urban. Oče je rekel: »Vse naredim, samo da postaneš spet Urban.« Ko je ati odšel v ribiško trgovino Jure, je Urbana pustil v pomivalnem koritu, kjer je po mili volji čofotal, da je voda škropila na vse strani. Čez eno uro se je ati vrnil. Ko je Urban videl, da je prinesel vse, kar mu je naročil, se je spremenil nazaj v dečka. Ati je bil zelo vesel. Potem sta skupaj odšla na ribolov in preizkusila novo opremo. Urban Bezjak Sitar Gašper Pernek Semijana Macanovič Zala Hop Hop V majhni vasi stoji bela hiša s črno streho, v kateri živi Zala. Najraje imata Zalo mami in ati, še malo bolj pa brat Tilen, ki ji včasih tudi ponagaja. Zala rada nosi obleke, ne mara pa trenirk. Nekega dne jo je brat Tilen čuval. Bila sta sama doma. Ko je bil Tilen pri njunih zajčkih, je Zala po hiši metala knjige. Tilen jo je lepo prosil, če lahko s tem preneha, vendar se je Zala delala, kot da ga ni slišala. Tilen je postal jezen. Iznenada je spregovoril: »Bolj poredna si kot zajčki!« Ko je to spregovoril, si je v hipu položil roko na usta, saj sta se Zalina uhlja preselila na lase in postajala sta vedno večja in bolj rjava. Zala je skupaj s svojo oblekico postajala vedno manjša in manjša. Hotel jo je vprašati, če naj pokliče rešilca, toda ravno tisti trenutek je Zala postala pravi rjavi zajček. Ko je dvakrat poskočila, se je slišalo samo hop - hop. Tilen je zaskrbljeno rekel: »Kaj naj zdaj storim? Čez eno uro prideta mami in ati!« Zala mu je nagajivo povedala, da ji mora izpolniti tri želje, da bo postala spet Zala. Tilen je pohitel: »Katere želje?« Zala mu je rekla, naj ji vsakič dovoli, da zajčkom da brikete, da dovoli, da sta zajčka v njeni sobi in da ji da nekaj, kar mu pomeni največ na svetu. Tilen je začel: »Ampak ...« Zala gaje prekinila in rekla: »Potem bom pa za vedno ostala zajček.« Tilen je hitro vse obljubil in storil in Zala je postala spet Zala. Zala Kralj Luka Perger Lione I Emeršič mm ■ ■ ar r i 3. b L______J Ko bodo počitnice, bom zjutraj spala zelo dolgo. Šla bom na sladoled. Z atijem se bova crkljala. Ko bo mama prišla domov, bomo šli na morje. Zelo se veselim počitnic. Šla bom nabirat češnje. Doma bom risala in izdelovala. Z Vido se bova vsak dan družili. Tine in jaz se bova igrala. Upam, da bomo skupaj šli še v toplice. Neva Gorše POČITNICE OČITEK Tl DA DDIH. RKOVANJE BESED 3E ZZIV. ORBA V KOTU LEŽI, ZUNA3 ABIRAMO SAD3E SEDA3 Ml. G RA 3E PRAVA, KO MAMICI VETLICE DAM IN SE 3IH RAZVESELI. KO-SMETI LOČU3EMO Ml. || 11 x ^ Neva Gorše prijazne bssezilne zjirobne _me tanstore Tvlove |ucvt^|V Vid Petek b: . d- ^ ifj'; b Ji).* V. lofui) '/, s VJ AUat j ■ J|| - iicEČvyOTvXliL. AJiuMvčidt. -3’B ..rigj. | 4. a DEKLICA Z ZLATIM SRCEM Nekoč sta živeli dve sestri. Starejša sestra ni marala opravljati hišnih opravil in je v ta namen izkoriščala svojo mlajšo sestro. Ta je namesto nje morala pometati po hiši in pospravljati. Starši so mislili, da vse to počne starejša sestra, zato je bila večkrat nagrajena. Mlajša sestra je vsak dan odhajala v gozd, kjer se je razjokala pred gozdnimi živalmi. Zdelo se ji je, da jo samo one razumejo. In res. Živali so jo prav dobro razumele. Nekega dne, ko je spet prišla v gozd, je zastrmela, saj so ji živali pripravile zabavo. Še nikoli se ni tako zabavala. Rekle so ji, da si zasluži srečo, ker ima zlato srce. Na zabavo je prišel tudi gozdni princ, ki se je takoj zaljubil v deklico. Živela sta v gozdu srečna do konca svojih dni. Zoja Kolmančič AKROSTIH Ali je potrebno v šolo hoditi? Deliti besede in tople objeme? A meni najbolj pomembno od vsega je Misli, srečo in veselje loviti. Adam Kukovec Domačo nalogo opravi hitro in iznajdljivo. A pozna vse poti in nima nobenih skrbi. Noče se preveč igrati, noče na mestu ostati. Ima rad naravo, ki daje gibanje zdravo. Enkraten je v družini. Le to mu je pomembno, da delimo zamisli. Daniel Kukovec Nia Flajs in Sara Broz Nik Podgoršek KAKO BI BILO, ČE BI BIL/A OČE/MAMA ... Če bi bil oče, bi bil včasih strog. Veliko časa bi preživel s svojim sinom. Kuhal bi kosilo, kosil travo in se družil z družino. Šel bi zadnji spat. Hodil bi v službo in skrbel za družino. Bil bi prijazen do svojih bližnjih. Skupaj bi hodili na počitnice in se zabavali. Imeli bi kužka. Rad bi imel svoje otroke. Večkrat bi šli v planine. Mojim otrokom bi uresničil želje. Matevž Rešak Če bi bila mama, bi bila srednje stroga. Pozno bi šla spat. Kuhala bi kosila, večerje in zajtrke. Tudi sesala bi. Imela bi psa in mačko. Zoja Novakovič Če bi bil oče, ne bi bil tako strog. Otroka bi učil nogomet in košarko. Z njim bi se crkljal. Vzel bi si več časa za njega. Z njim bi igral video igre. Otroku bi prebral pravljico za lahko noč. Kuhal bi za družino. Zadnji bi šel spat. Žan Rredikaka Če bi bil oče, bi skrbel za otroke. Kuhal bi in sesal. Imel bi kuščarja, kače, psa in mačke. Veliko bi potovali. Imel bi se lepo. Bil bi prijazen. Rayan Kaaouana MAČKA Mačka ima glavo, trup, 4 noge in rep. Na glavi ima ošiljena ušesa, smrček, dve očesi, usta in brčice. Mačke so predvsem nočne živali, zato imajo dobro razvite oči, s katerimi lažje vidijo v temi. Kot odličen lovec morajo imeti tudi zelo razvit sluh in voh. Slišijo za dve oktavi višje kot ljudje. V temi mačkam pri izogibanju pomagajo tudi občutljivi brki. So različne barve. Telo ima pokrito z dlako, na koncu vsake noge ima kremplje. Samica nosi mladičke približno 9 tednov. Skoti lahko od 1 do 10 mladičev. Ti so ob rojstvu nemočni. Teden dni so tudi slepi. Do 8 tednov se hranijo z materinim mlekom, potem pa se začnejo privajati na drugo hrano. Mačke lahko živijo v stanovanju ali zunaj. Prehranjujejo se z mesom, saj so mesojede. Za preživetje potrebujejo tudi vodo. Viktorija Murko NA KAJ SO PONOSNI UČENCI V 4. A? Tudi jaz sem dober sin/hčerka, ker ... pomagam pri hišnih opravilih, mamici velikokrat naredim zajtrk, atiju pomagam v mizarski delavnici, sem prijazen do svojih staršev, ubogam starše. Sara Sinkovič, Lara Čopa k, Gal Štelcer, Matevž Pešak, Eva Medved Tudi mene imajo drugi radi, ker ... jih spoštujem, sem dober prijatelj in rad pomagam, sem prijazna, imam smisel za humor. Nia Flajs, Jakob Bračko, Mia Dukarič, Maks Krajnc NARAVOSLOVNI TABOR ZA ČETRTOŠOLCE Naravoslovni tabor za četrtošolce je letos potekal od srede, 13. 4. 2022, do petka, 15. 4. 2022, v CŠOD Škorpijon, ki leži na slemenu Kozjaka in se razteza nad dolino reke Drave. Čas, ki smo ga preživeli na taboru, je bil čas preživet v naravi, kjer smo združili naravoslovne in športne aktivnosti. Raziskovali smo naravo in življenje v potoku, ustvarjali živali iz naravnih plodov, se učili preživetja v naravi in postavljali bivake, se preizkusili v jahanju in lokostrelstvu, povzpeli smo se na Žavcarjev vrh in imeli nočni sprehod do državne meje z Avstrijo, kjer smo si ogledali mejne kamne, zakurili smo ogenj, na katerem smo si spekli preproste kruhke - tvvisterje in si tako popestrili večer. Spoznali smo nove prijatelje, se učili strpnosti in sodelovanja ter razvijali dobre medsebojne odnose. Stanka Vogrinec, vodja šole v naravi RDEČA RAČKA IN MUCA LIZA Packa se je sprehajala po KSlB ■ Bilo je poletje. Prišla je Liza. Bili sta prijateljici. Packa je padla, zlomila sije —Muca Liza jo je pripeljala k svoji j-^^[ j. Pozdravili so jo z okusno iri^»-*5 . m Se nikoli ni jedla boljše. L -r. •'Packa je bila srečna. Se naprej seje S. Lizo. i- ,h, L^>V OM, fjuA. cUu^. ^ v touto-, A io zr*. lo/J aUjT-LL />JW ič. '|VU^p>N-Č^v,. AZ-lfcK^. AZVrvO. rv jtfjU.! z iccr ^O/ zmJ^vS ! V-oL, J<, 'Lo- za. ži-cJZoviav, zi*. 4ztjwtoy- Ema Krajnc Il 5. a Življenje Življenje ni večno, naj pa bo srečno. Imejmo ga radi, živimo za njega. Včasih se konča prej, včasih pa traja. Ljubezen nam pomaga, da ga živimo s polnim srcem. Je nekaterim ponujeno dobro, nekaterim pa slabo. Eni ljudje ga vzamejo resno, nekateri pa se z njim igrajo. Ne smemo ga tvegati, ker je le eno samo. Je romantika, ki jo živimo. Edina izkušnja, ki jo doživimo. Danijela Milošič, Eva Lampret Moja pesem Neja sem jaz. Ena sem in edina. Jezim rada brata mlajšega. Ampak rada ga pa imam. Hitro bo minilo najino otroštvo. A takrat se ne bova več jezila. Bova skupaj žurirat hodila. Jezna bom, če me ne bo ubogal. A takrat mu bo kazen sledila. Nič si ne bova zamerila. In vse si bova odpustila. Čeprav je mladost norost, je lepa. Neja Habjanič Tačka Tačka je moja mačka. Ampak ona ni igračka. Čičke čačke dela s svojimi malimi tačkami. Kras pršut ima rada. Abrakadabra in druga mačka je postala. Neja Krajnc Sodobna morska deklica Nekega dne je sodobna morska deklica praznovala 15. rojstni dan. Za darilo je dobila pametni telefon. Odpravila se je na površje in začela iskati prijatelje. Zagledala je čoln in na njem ljudi. Eden izmed njih jo je skoraj opaziI, a je hitro odplavala vstran. Spet se je vrnila na površje in opazila, da je motorju zmanjkalo bencina. Ljudje na čolnu so obstali na mestu. Naenkrat pa se je čoln začel sam premikati. Zagledali so sodobno morsko deklico, ki je potiskala njihov čoln. Na obali so jo razglasili za morsko kraljico. Ta novica je zaokrožila po vsem svetu. Sodobna morska deklica je bila vesela in žalostna. Žalostna je bila, ker ni mogla oditi na kopno. In zgodil se je čudež. Zrasle so ji noge. Lahko je stopila na kopno. Znanstveniki so to preučili in ugotovili, da je sodobna morska deklica lahko človek in hkrati morska deklica. Če še ni umrla, še danes plava v globinah morja ali pa se sprehaja po kopnem. Tilen Kralj Najina pesem Pesnik naj večji Slovenec bil je. Rad pisal pesmi je. Edino 3ulijo ljubil je. Še pesmi zanjo pisal je. Edino ona zanj marala ni. Rad imel jo je, a ona se z drugim poročila je. Enako kot Julijo izgubil prijatelja Čopa je. Nekega dne zaradi bolezni umrl je. Alexander Kaaouana, Blaž Stramič Vesoljka Najprej so oblaki, potem so zvezde in nato še mesec. Šele zatem je moj dom. Šele zatem je vesolje. Levo ni nikogar, desno ni nikogar. Nikogar, ki bi z mano se igral. Nikogar, ki bi z mano rojstni dan praznoval. Tukaj zgoraj sem samo jaz. Jaz, vesoljka. Ajda Šamperl Vid Vaupotič PESEM O VODI ZAKAJ Sl POMEMBNA? Voda, ti pomembna si, za življenje živali in ljudi. Pijemo te kar iz pipe. Ko res čista si, pri tebi barve, vonja in okusa ni. Svetiš se, kot zvezdica obliko spremeniš, v trdno, plinasto, tekoče, kakor kdaj se ti zahoče. Vsako snov v sebi raztopiš. Iz ledu se v tekočino spremeniš. Iz morja pa na soncu izhlapiš. VODA Voda za življenje potrebna si, saj brez tebe preživeti ne bi mogli vsi. Potrebujemo te vsi živi organizmi: ljudje, živali in rastline. Izgledaš kot kristalček, saj pitna si, nimaš barve, vonja in okusa. Če kdo te onesnaži, vsi nastradali bi. Lara Šori Nejc Vidovič Prijatelje imamo vsi. Razred smo mi. Igramo se in kregamo. Ja, težko je najti prijatelje, A zame ne, zame to lahko je. Tebe in tebe izberem, da prijatelji ste mi. Ena dva in tri, prijatelji smo vsi. Le to vem, da prijatelji za vedno bomo mi. Jutri in danes. Svet se vrti. Ti in ti, Vedno prijatelji bomo mi. O kot krog prijateljstva smo vsi. Angelina Golc Minaya VODA Brez vode življenja ni, potrebujemo jo prav vsi. Lahko je trdna, plinasta ali tekoča, da snovi v njej raztopimo, nam omogoča. Slane je veliko, a pitne primanjkuje že, storimo nekaj, da rešimo vse žene, otroke in može. Srečo imamo, da pri nas iz pipe priteče, v Afriki vsak drug že ponjo teče. V njej lahko plavamo ali se ob poletni vročini zunaj zabavamo, brez nje dehidrirali bi vsi, zato skušaj jo ohraniti tudi ti. Jure Peter Zoja Speva n /&«./»« h di/n U^i „ 1Z “r r Jo A vv ^ al 4">h ^ ^ / V»0^ $MV$ Jf+ijt**/?/ M 11 e /-i \/i /-J A It* I ^7 I/ :q-^. Miha Medved Marie Serdinšek Zaključna ekskurzija v 6. razredu Učenci in učitelji smo se dobili pred šolo in zaigrali igro kamen, škarje, papir, da smo lahko izbirali sedežni red na avtobusu do Bleda. Naša prva postaja je bila Arboretum Volčji Potok, dobili smo vodiča, ki nam je razložil, kako se rastline razmnožujejo. Na igralih smo imeli prosti čas za malico in igro. Pogledali smo si tudi dinozavre. Nato smo nadaljevali naše popotovanje na Bled, kjer smo se s pletnjo peljali do Blejskega otoka, imeli smo prosti čas za sladoled in nakup spominkov. Ko smo prišli nazaj z otoka, smo do prihoda avtobusa namakali noge v jezero ter občudovali račke. Nato smo se odpeljali v avtokamp Sobec, kjer nas je čakalo kosilo. Po kosilu smo se najpogumnejši namočili v naravnem kopališču. Odpeljali smo se proti domu in našega izleta je bilo konec. Lea Majcen in Tia Vaupotič 7. a in 7. b Voda. Brezbarvna, čista, tako vsakdanja. Ponekod. Pitna, onesnažena, slana, sladka ... Voda, ki vir življenja nam je! A jo sploh varujemo? V različnih oblikah in stanjih. Jezera, ribniki, reke, morja, oceani... Vse to je voda! Je onesnažena, za kar krivi smo mi, saj denar nekaterim pomembnejši se zdi. Porabljamo jo vsakodnevno, saj je to za življenje zelo pomembno. Vsem živim bitjem življenjski dom uničuje se, ker pri nas preveč vode porabljene je. Ponekod ljudje pitne vode nimajo, zato bolezni in virusi hitro pridejo. Dandanes ozaveščamo vse, da problemi pitne vode pojavljajo se! Vodo rešili bi, če bi že uporabljeno prefiltrirali. V vodo ničesar ne izpuščajmo, saj s tem živali zastrupljamo. V gospodinjstvu pomembna je za potrošniške naprave, kupujmo tiste, ki so dlje časa uporabne in ne toliko porabne. V morju plava veliko raznovrstnih smeti, zato veliko je ljudi okoljskoozaveščenih, ki to želijo popraviti in te smeti odstraniti. Pri svoji higieni zapirajmo vodo, saj je neopazno odteče ogromno. Ko dežuje, deževnico bi porabili in z njo zalili vrtove, ki smo jih pokrili. Mislim, da smo pozabili, da brez vode preživeli ne bi. Dandanes vodo nadomestile so sladkane pijače, ki nam zdravje uničujejo. Če z vodo pravilno ravnali bi, bi vsi ljudje zdravi bili. Večina ne zaveda se, da voda ključnega življenjskega pomena je! V prihodnje si želim, da pomen pitne vode ozaveščali bi vsi, da tudi naši zanamci, bi lahko kozarec iz pipe natočili si. Storimo za nas in otroke vse, vse naše prihodnje generacije, da voda spoštuje se. VODA, KI VIR ŽIVLJENJA NAM JE! Evelin Kolednik, 7. a S S 8. a in 8. b Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja Pojdimo na sprehod ... Voda je zame eno največjih bogastev, čeprav jo velikokrat premalo cenimo. Zdi se nam samoumevna, a enkrat nam je lahko zmanjka in s tem zmanjša možnost za preživetje tako ljudi kot živali in rastlin. Vsi imamo pravico do pitne vode, a z izkoriščanjem jo lahko izgubimo. Prve sledi javne oskrbe s pitno vodo segajo že nekaj stoletij nazaj. Danes se z oskrbo ukvarja že veliko organizacij, prostovoljcev, društev ... Želim si, da bi bilo tega čedalje več, saj imajo nekatere države že zdaj veliko stisko. Med najbolj rizičnimi so Katar, Libija, Indija, Pakistan ... Izmed 17 držav z najvišjim tveganjem jih kar 12 leži v Severni Afriki in Bližnjem vzhodu, kar je po mojem mnenju zastrašujoče, saj ne moremo vedeti, kdaj smo lahko na vrsti mi. Veliko ljudi je o vodi slabo izobraženih, ne zavedajo se, kako pomembna je, kakšna je njena vloga, kakšne so posledice smetenja in tako dalje. Menim, da bi se o tem morali tako doma kot v šoli več pogovarjati. Za našo prihodnost pa ni pomembna le voda, ampak vsa narava okoli nas. Lepše kot bomo z njo ravnali, manj smeti kot bomo odvrgli na tla namesto v koš, manj dreves in ostalih rastlin kot bomo posekali ali uničili, boljša bo naša prihodnost, saj se bomo lahko sprostili in odšli na sprehod v lepo in čisto naravo. S tem pa ne poskrbimo le za našo prihodnost, ampak tudi za prihodnost naših prednikov, vseh ostalih živih bitij ... Če bi vsi stopili skupaj, bi nam lahko uspelo in bi tudi območja skoraj brez vode in z onesnaženim okoljem na novo zaživela. A uspe nam lahko, če se bo večina strinjala, varčevala z vodo, smeti vrgla v koš, za krajše razdalje pa uporabila kolo ali šla peš ... Začeti moramo čimprej, ker drugače je lahko prepozno. Kitajski pregovor nam pove, da vrednosti vode ne poznamo, dokler se vodnjak ne posuši, zato srčno upam, da bom v svoji prihodnosti živela v lepem in čistem okolju in da bo tako povsod. BREZ MODRE NI ZELENE, BREZ VODE NI ŽIVLJENJA VODA - vir življenja ali le zmešane molekule? Voda vsakemu pomeni nekaj ... Za nekatere je neprecenljiv zaklad, za druge tisto, kar priteče iz odprte pipe, za vse vir življenja, spet s posebnega zornega kota samo zmešane molekule vodika in kisika, lahko je vir dobička ali razlog za smrt, dar matere narave ali tisto, kar poplavi dom in ti vzame vse, kar imaš. Vsekakor pa je to nekaj mogočnega. Nekaj, kar je treba ohranjati. A tega se vsi ne zavedamo. Zavedajo se predvsem tisti, ki je nimajo. Za le-te so posledice žal še predobro vidne. A kako ta problem rešiti? Odgovore sicer poznamo. Potrebno je zapirati vodo med umivanjem zob, se na hitro tuširati, uporabljati stroj za pranje posode ... Pa so ti načini res vse, kar lahko naredimo? Kaj pa stranišča, kjer lahko rečemo, da v nič steče šest do devet litrov pitne vode. To je zaklad, za katerega bi nekateri na svetu dali vse, kar imajo. Pa onesnaževanje ... Vode po celem svetu so že onesnažene. Nekatere opazneje, druge z očesu nevidno mikroplastiko. Od kod torej čista voda iz pipe? Ali je res tako čista? Seveda ne! Dandanes že tudi voda iz pipe vsebuje delčke mikroplastike. Tako lahko ugotovimo, da tudi pretirana uporaba plastike v zadnjih letih vpliva na pitnost vode. Še en zanimiv način porabe vode je tekstilna industrija. Le redkokdo ve, da se kosi blaga v večjih tovarnah režejo z močnimi tankimi curki pitne vode. Zakaj in od kod ta ideja? Odgovor je v denarju. ija Božička, 8. b Ta voda, ki se za rezanje blaga uporablja v primerjavi z delovno silo, ki jo tovarna potrebuje za rezanje s škarjami ali drugimi stroji, je relativno poceni. Vendar se takšnim informacijam v večini prepreči prihod v javnost. In ta nesprejemljiv način porabe vode se nadaljuje brez vsakršne seznanjenosti javnosti in posledično brez ukrepanja. To je treba popraviti. A kako? Najprej bi vsi pomislili, da tega ne znamo, ne zmoremo. Povedala vam bom, kako. Odgovor se skriva v pregovoru: »V slogi je moč.« Pa vzemimo za primer velike »napade« kobilic v Starem Egiptu. Takrat je bila invazija jate kobilic, ki je pokončala vse pred sabo. Tudi živali. Pa bi to uspelo eni sami kobilici? Odgovor poznate. 3a, kaj bomo sedaj naredili? Dan ali dva varčevali z vodo, nato pa na vse skupaj pozabili? Ali se bomo s tako velikim problemom soočili? Ali bomo ukrepali, ko bomo sami v težavah? Takrat bo prepozno. Ko si tam, si tam. Ni poti nazaj. Torej, bomo upali spregledati ali si bomo še naprej zatiskali oči? KUL SOLA V KULTURI Med 11. in 13. ter 13. in 15. oktobrom smo se osmošolci osnovne šole Videm s podružnico Leskovec v dveh skupinah z vlakom odpravili v našo prestolnico, kjer smo doživeli izkušnjo doživljanja kulture. Pripravili so nam bogat program. Ogledali smo si ustvarjalni laboratorij Krater, predstavo Vse je v redu, s katero so dijaki in dijakinje prikazali izzive, s katerimi se srečujejo v šolskem okolju, sprehodili smo se po ljubljanskih ulicah po poteh kulture, si ogledali razstavo lutk na Ljubljanskem gradu, ob različnih delavnicah smo skozi gledališke in druge dejavnosti spoznavali tudi kaj o sebi ter drug o drugem. Ob malo drugačni obliki nastanitve v Stari elektrarni smo videli, kako cenimo svoje domače postelje. Izkušnja je bila drugačna, zanimiva in nepozabna. 8. a, 8. b in 8. e z 9. a in 9. b Krvava balada Svet je v vojni. Brat ubija Brata, človek krivi človeka, kri je kot voda, ki teče po rekah. V zraku vali se vonj smodnika, temni oblaki so kot prevleka. Mati objema sina, zadnjič ga poljubi v slovo. Dete, ki nekoč gaje povilo, zdaj v roke puško bo dobilo. Gleda ga s spomini v očeh. Dete, ki nekoč je hodilo z mamo, zdaj koraka na fronto samo. Vsaka solza, ki jo mati taji, je odveč, dete njeno šlo je preč. Na polju edina mejaje bilo igrišče, le to postalo je strelišče. Edina poškodba bilo je koleno popraskano, sedaj pa si s povojem oskrbuje strelno rano. Naboji so kot besede, letijo v neznano. Tiste, ki zadenejo, pa pustijo rano. Rene Kolednik, 9. b Zavod OŠ Videm, 't Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju 2. TIK TB