NOVA PRAVLJICA kraljično, nalepi se nanjo kolek. pošlje se pristojni oblasti, tam to zapišejo v protokol, pritisnejo Tiste dni je v uradnem listu štampUjko potem dobi prošnjo neke daljne dežele spet izšel kra- uradnlk' ta J° izroci drugemu ljev^ poziv za rešitev njegove kra- m^medtem nam kraljična umre Pa šo se v nekem mestecu brž ?d lakote- NL' ne- Š°sP°d k™}i> spravili v štirisedežni avto: Jane- Jaz i50™ osvobojeval kakor v sta-zek, njegov prijatelj šofer, sosed rlh faslh' brez Pismenega dovolje- Tine z daljnogledom in njegov nJa-« znanec, ki je služil za akrobata In Janezek je takoj odredil, naj ga v cirkusu z nJeŠ°vimi tremi tovansi peljejo Srečno'so se pripeljali na kra- Y ,?°.bo kraljične, naj prinesejo Ijevski grad in vratar je že od da- |edl m PUace pnpravijo samovar leč pozdravljal Janezka. *er zaklfnejT°- Nlh^e ne,sme,v so" »No, dobro, da si že prišel, sam bo dok er Janezek ne dovoli. kralj je že vprašal, ali si že tu, ker o Zgodilo se je, kakor je odredi. si zmeraj prvi, kadar gre za osvo- Samo nekaj si je kralj lzgovoril, boditev kake kraljične.« namrec, da sme ostati za vrati m »No, in kaj pa si je izmislil moj gjedati skozi kljucavnicno luknjo. dragi gospod Brkobrb to pot?« T°mii Je Janezek milostljivo do vpraša^Janezek vohL Potem je kljucavnieno luk- Vse ti pove gospod kralj, moram njo zaknl s cepico ter se s tovariši te peljati k njemu. Kaj pa tile lotil — jela. Ej to jim je tekmlo, trije?« to so se L°stili! Kraljicna jih je »Le naj gredo kar z menoj! To kar gledala, a ni rekla ne bev ne so moji tovariši. — In da ne poza- mev- Zvecer so vsi legli, Janezek bim: avto daj, gospod vratar, ne- pa je prej zaklenil jedi v skrinjo kam v garažo, toda naj bo pri ro- m klJuc sPravl1 Pod zglavje. ki, če bi ga slučajno potrebovali.« Zjutraj so vstali ter so soet jedli Kralj je sprejel Janezka zelo in pili ves dan. Kraljična se spet iskreno. ni menila za nič, le zdaj pa zdaj se »Ah, ah,« je vzdihnil, »to je spet je prijela za trebušček, nekako udarec, ta Brkobrb, ta nam jo je tam, kjer nam navadnim ljudem spet zagodel. Pomisli, začaral je želodec kruli. In tretji dan prav naši dragi kraljični želodec. Ne tako. Tovariši so se gostili, naj- vzame ničesar v usta, tudi če bi jo bolj je šlo akrobatu v slast. na kolenih prosili. Juhe noče in Proti večeru, ko so že vse po- špinače tudi ne, korenček je vrgla jedli, se je nenadno oglasila kra- skozi okno in kašo tudi, revica, ljična, češ da je lačna. In da bi ra- niti torta s stepeno smetano in ba- da jedla jastoga z majonezo ali pa nane ji ne diše, čokoladni bonboni čokpladno torto s sadjem. in kiki tudi ne, celo sladoleda ne »Šentana reč,« pravi Janezek, »to mara. Torej ne vem.« je težko, imamo samo še pol kile Janezek se je popraskal za uše- krompirja in venjne moremo, ker som: smo zaklenjeni. Če hočeš, ti sku- »To je zlo, to je zlo, ko niti sla- ham malo krompirjeve juhe.« doleda ne mara. Bo menda res za- Kraljična da noče. Toda ponoči čarana.« jo je prijela taka lakota, da je zbu- »Pa si vložil prošnjo?« pravi dila Janezka: »No, pa mi skuhaj kralj, »saj veš, pri nas gre vse po krompirjevo juho ali kako se že uradni poti. Napiše se prošnja za pravi tej čudni jedi, ki je nisem dovoljenje, da smeš osvoboditi še nikoli videla.« 30 ^m »Deklica zlata,« pravi Janezek, krat sem si priboril zlato čelado. »kdo bo zdaj ponoči kuhal! Am- Samo če bi vedel, kje je to.« pak veš kaj, imam skorjo kruha, Oni z daljnogledom pravi: je trda kakor usnje, no, če imaš »Čemu pa imamo daljnogled?« zdrave zobe, jo boš lahko grizla.« In že ga je priložil k očem in de- Kraljična je pograbila suho skor- jal: »Jejmene, to bo križ. Gnezdo jo in se je je s slastjo lotila. Jane- vam je na tako drobni veji, da ne zek je odstranil čepico s ključav- more nihče do njega.« nične luknje in kralj ni hotel ver- /7*5Sk »Živio, živio, kraljičina je rešena! BIBSB^^^^^^^^^i^lJ jal, da ne zahteva niti kraljične T^H^Kff^^^^^^, ^ttp prošnje, ni šel uradne poti itd., jS^^^^^H^hf^^^^^ mora plačati še globo za nedovo- ljeno reševanie. »Ha, ha,« se je zasmejal oni iz Kralj je tem gospodom prigo- cirkusa, »da ga ne dobimo? To bi varjal; no, slednjič so si dali do- bilo čudno!« Brž v avto in zdrveli povedati. Ampak, da ne bo imel so. Srečno so se pripeljali k dre- Janezek tega zastonj, mora nekaj vesu, oni iz cirkusa je bil takoj pri storiti, kakor je že to v pravljicah gnezdu, vzel štampiljko iz njega — običaj. in sonce je ravno zahajalo, ko jo »Tri sto kilometrov odtod,« pra- je Janezek izročal tistemu ministru. vi ministrski predsednik, »je gozd. Potem je Janezek pravično raz- Sredi gozda stoji drevo in na njem delil nagrado. Namestu prestolo- je gnezdo. V tem gnezdu stanuje nasledstva in kraljične je dobil sraka, ki nam je ukradla uradno tako vrečo bankovcev, da so jih štampiljko. Ima jo v gnezdu. Če vsi štirje komaj pospravili... nam prineseš to štampiljko do To bi vi morali videti mater, ko sončnega zatona, ti izpregledamo ji je Janezek stresel stotake na globo in te povrh še nagradimo.« mizo, ki je bila mnogo premajhna. Janezek je pokimal, češ da ra- Janezek je s stotaki pokril še vsa zume, in šel k svojim tovarišem. tla v sobi,vso vežo in stopnice na Povedal jim je, kako in kaj, in podstrešje in še mu je nekaj stota- zdaj, prijatelji, pomagajte, sonce kov ostalo, ki jih že ni vedel kam bo kmalu zašlo. dati. Mati je vse lepo pometla in Šofer je odgovoril: »Ej, tri sto jih odnesla naravnost v hranilnico. kilometrov, to ni zame nič; že dva- Dr. F. G. 31