Katolišh list. Danica izhaja vsak petek na ceh poli, in velja po posti za eelo leto 4 gld. 00 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert letal gld. 30 kr. Y tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za eetert leta 1 gl . ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Teéaj XXXIIL_V Ljubljani 16. prosinca 1880._List 3. Izgledi bog olju bnih otrok iz vsih časov kersanstva. MM. -v 15. Sv. Germana. (Dalje.) d) Huda mačeha. Kmali je prišel v Lovrenčevo hišo drugi velik križ, ki je bil zlasti silno težak za mlade rame bolehne sirote Germane. Zarad gospodinjstva so bili oče Lovrenec primorani še enkrat se oženiti. Germana je dobila drugo mater — mačeho, ki prav nič ni bila podobna njeni ranjci pravi materi. Predenj dalje pripovedujem, moram opomniti, da ime mačeha je sploh po krivici v tako slabem slovesu; mnoge mačehe so silno dobre žene, prav poštene in verle matere, skerbne za dom in za vae otroke. Zel6 krivično bi tedaj bilo vsim očitati in oponašati, če so bile kedaj ktere menj vestne in blage med njimi (kajti v nobenem stanu niso prav vsi dobri). Vendar ravno te mačehe, ki jo je dobila Germana, nikakor ne moremo dobrim prištevati Bila je sicer terdna in zdrava, zelo delavna ženska, a bila je tako skopa, da še potrebne hrane ni privoščila bolehni deklici. Bila je lakomna in čudna, samoglavna in prepirljiva, brez prave pobožnosti. Kmali je nastalo v hiši narobe-gospodarstvo, tdko kakoršno je v tistih hišah, kier kaka hudovoljna žena gospodari, mož pa bojazljivo vboga. . O koliko je morala bolehna sirotica Germana pre-terpeti! Že precej perve dni, ko je mačeha prišla k hiši, ni imela za ubožico lepega očesa, nikar še dobrega ma-ternega serca. Sovražiti in zaničevati je koj začela ubogo slabotno in hromotno deklico. Nikoli ji ni mogla deklica vstreči, nobena njenih besedi ji ni bila prav. Tepenie in zmčrjanje — rekel bi — je bil njen vsakdanji kruli, ki ga je prejemala iz terdih rok hudoserčne nove matere. Hudo mater so pozneje jeli posnemati tudi njeni otroci in so tudi žalili ubogo Germano. Prav gerdo so se obnašali do nje; dajali so ji žaljive primke spakovali se ji, po krivem jo dolžili in tožili pri očetu in materi, žalili so jo kakor so vedili in znali. Nikogar ni bilo več v hiši, ki bi bil Germano rad imel in branil — oh, še oče ne! Dali so se preslepiti in pozabili so svoje obljube pri smertni postelji njene dobre matere, pozabili tudi njene velike ljubezni, s ktero jim je v bolezni miloščine prosila iu tako ljubeznjivo stregla: raji so imeli druge zdrave in terdne otroke; bolnica Germana je bila povsod zadnja. Kakor jagnje je bila v sredi m«d volkovi in še očetova roka je ni branila vselej. Njena edina tolažba je bila pri Jezusu in Mariji, in pri ljubi materi v nebesih, ktere se je to-likrat spominjala. Mačeha je zapovedala, da mora Germana vsak dan, po zimi iu po leti, goniti ovce na pašo, zdaj po planot-nih, zdaj po brežnin in gozdnih pašnikih. Pa tudi na oaši ni smela biti slabotna deklica brez dela, morala je íe prediva seboj jemati in presti pri ovčicah. Opoldne ni smela domú prihajati, da bi z druzimi otroci južinala, marveč zjutraj je dobivala seboj ko» kruha za celi dan. Kadar je zvečer ovčice domú prignala, je bila spet neprijazno sprejeta. V tistih južnih krajih namreč, kjer je živela Germana, ni zima tako huda. Morala je tudi po zimi paati ovce; saj tudi po naših krajih mnogokrat po zimi pasejo ovce in koze, kadar sneg odkopni po solnčnatih bregovih. <3e so tedaj v mokrem in merzlem vremenu perstje oterpnili in so bile ovce bolj nagajive, ni mogla toliko napresti kakor po leti. In zmerjanja pa karanja ni bilo ne konca ne kraja: „Ti si leno in nemarno dekle, ki ne maraš nič delati itd." Večkrat je bila revica celó tepena. Pa ta^nečloveŠka žena je šla v svoji grozovitosti še dalje. Čeravno bolehavost Germanina ni bila nalezljiva in nevarna, ji je vendar prepovedala v hiši prenočevati. Rekla je, da bi utegnili otroci od nje bolezen dobiti, in pa da bi ne bilo dobro, če bi oni, tako veseli, morali poleg sebe gledati tak žalosten strah. Uboga, zapuščena deklica je tedaj v ovčnjaku med ovcami spala — po leti in po zimi! Pri vsem tem je ostala Germana mirna in zadovoljna; njeno serce je vživalo tisti mir, ki ga svet ne more dati, pa tudi ne vaeti, kterega daja Jezus le svojim izvoljenim. Tudi zastran uborne obleke so jo drugi otroci zaničevali. Pa še bolj so jo zasramovali in zasmehovali zarad njene nenavadne pobožnosti. Kadar je namreč pobožna pastarica zjutraj zgodaj prignala svojo čedo na pašo, vzela je vün Matere Božje svetinjo, ki io je bila dobila po ranjci materi, in obesila jo je na kako drevo ali pa na germ. Pokleknila je ter tam v samoti dolgo molila vsegapričujočega Boga, pri- ierčno častila Marijo, na ktero jo je vedno spominjala svetinja, dragocena aapusčina nepozabljive matere. Ko je zjutraj v vaški cerkvi zvon prijazno klical in vabil pobožne k sv. masi, je Germana v zemljo aa-sadila svojo pastirsko palico in ovčicam velela, naj se mirno okrog palice pasejo, dokler je ne bo nazaj. Potem je hitela v cerkev in je bila z vel ko pobožnostjo pri naj svetejbi daritvi. Po sv. masi pa je precej spet tekla k svojim ovčicam, ktere je vse skupaj našla na tistem kraji, kjer je bila prčd palico v tia zasadila. — Velikrat je po kmetih grešna nemarnost, ker se ne skerbi, da bi pastirji hodili k Božji službi ob nedeljah in praznikih, dasiravno bi se to zgoditi zamoglo. Pač je bila Germana krotka, dobra in nedolžna pastarica, kakor jagnjeta, ki jih je pasla; in vendar so i o malov.edni ljudje zaničevali, beržkone marsikteri zato, ter jim ie bila tolika gorečnost glasno očitanje njihove dušne mlačnosti in oterpnjenosti. Rekli so ji, da je hi-navka, da jc postopavka, ki le zato hodi v cerkev, ker se dela boji itd. Kje pa je hotela zapuščena sirota pribežališča in tolažbe iskati, če ne pri milem Jezusu, ki iz taberna-keljna vsem kliče: „Pridite k meni vsi, ki terpite in ste obteženi, jaz vam bom polajšal!" — Kako so vendar čudni tisti ljudje, ki Jezusove sladke ljubezni ne poznajo! Ali pa res ni bilo nobenega človeka na svetu, kteri bi bil znal po vrednosti ceniti dragi biser, ki je bil skrit pod zakerpano obleko zaničevane pastarice? boste vprašali. Kakor je bila tudi sploh zaničevana doma in drugod; nekdo je vendar le bil v vasi, ki je poznal in vedel ceniti to žlahtno serce. Blagi gospod župnik, pravi Kristusov namestnik, edini so poznali in razumeli to lepo dušo; le pri njih ni zastonj tolažbe iskala; pri svojem dušnem pastirju je uboga ovčarica prejemala obilno tolažil, ne človeških, marveč nebeških. Z ljubeznjivo skerbjo in marljivostjo so jo pripravljali za pervo sv. obhajilo. Veliko usmiljenja in poterpljenja je bilo treba, ker je le takrat mogla k poduku prit', kadar ni pasla; bilo je pa tudi veliko veselje za če*titega duhovna vi deti, kako goreče se pripravlja naj boijši otrok izmed vseh v njegovi duhovni|i za pervo sv. obhajilo, kako željno pričakuje to naj ljub*-znjivše jagnje izmed njemu izročene čede tistega trenutka ko ga pervi krat v presv. Zakramentu ob šee Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta! Večkrat so bili sami do solz ginjeni, ko so pre-mišlievali njeno plamtečo pobožnost, njeno živo vero, njeno detin*ko ponižnost, ne*lišano poterpežljivost in nedolžno spokornoHt, zraven pa se britko kesanje! Poiem so ji dovolili vsako nedeljo pristopiti k mizi Gospodovi, ker jim je ža tako skerbno pripravljanje za pervo sv. obhajilo zadostno kazalo, kako sveto je njeno mišljenje in vedenje. In to ji je bilo preobilno plačilo za vse, kar |e m rala hudega terpeti. Da je imela zdaj tudi zastran pogostega obhajila marsikako grenko preslišati, to se tako vč; pa vse za ničevanje je bilo le v njeno korist. Kadar te zastran dobrih del zasmehujejo in zaničujejo, takrat so tvoja dela čisto zlato ali demant: dobra dela pa, ki j h brez težav opravljaš, za ktera si še morebiti pohvaljen, se dajo primerjati ie srebru; če pa še zarad dobrih del trpeti moraš, to je pravo zlato. Zveličar sain pravi: „Klagor vam. če vas zavoljo mene zaničujejo, preganjajo in vse hudo lažnjivo zoper vas govorč. Veselite se in veselja poskakujte, ker vaše plačilo bo obilno v nebesih!" (Daije sledi.) MMvfaki ii, ciirßaki uni, aH rtrofne vermte rtroöoß in pretepi. Med belim Nilom (Baher-elabbiad) in Darfur-ons v srednji Afriki je okra|ina Kordofán, od 1 1824 pod turškim gospostvom. Poprej se je štel Kordofán k Se-naaru. Njih mesto El Obeid z 20.000 prebivalci ima veliko mohamedanov. V novejšem času je tudi že katolišk misijon v deželi, vstanovljen od prečast. škofa Daniela Kombonia. Domačini Nuba-zamurci in sorodni Dongolci (Dunglári) se pečajo z živinorejo, kupčujejo z zlatnino in slonokostjem, stanujejo raztreseni ob severnih in južnih krajih, in so veči del ohranili svoje lastne šege m navade. Dalje od turške Nubije ob Džebel-Kordofanu (Kor-dofanski gori) se nahajajo še čisto izvirne zamurske navade; med temi so tudi nekaki prav pogosti dvoboji. Pa kakošni dvoboji? Z biči. Narodi namreč, kteri ker-šanstva ne poznajo, ali pa so djansko odpadli, so hujši kakor zveri, ker ne da bi razžaljeoja odpustili, hočejo hudo zopet le s hudim povračati. Po Kristusovem nauku in po zdravi pameti je velikodušno in lepo djanje le takrat, ako razžaljeni razžalivcu odpusti, in še več: ako mu celó hudo z dobrim povrača, rajši še v novič hudo terpi, kakor pa da bi se znosil, stresil, zmaševal nad sovražnikom. Torej je govoril Kralj mirú: „Ako te sovražnik udari na eno lice, pomoli mu še drugo" (prej in rajše, kakor pa, da bi se nad njim maševal). Po šegi divjakov, nevednežev in tacih olikancev, ki imajo lažnjive misli o časii in poštenji, je pa ravno nasprotno: taki namreč išejo časti v tem, da se goro-padno zmašujejo nad razžalnikom. Čudno je, da v tem so dostikrat tisti naj veči divjaki, ki se štejejo za učene in olikane. Kako breznerčen Človek mora biti, kdor si domišljuje, da je rešil čr.st, ako nasprotniku roko odbije, oko izkoplje, lice odčesne ali ga celó popolnoma ubije I Kteri pošten človek je vendar zmožen tako barbarstvo čast imenovati? Ali to je lepo, to čast, ako svojega nasprotnika za vse žive dni storiš enookega (čorovega), slepega, hromovega, šepastega itd. ? Ali more tako surov tepec (v pravem pomenu) še kdaj veselo serce imeti, ko je tako obsekal ali celó ubil, časno ali celó večno nesrečnega storil svojega bližnjega! Ali se ne bo vsakemu poštenemu človeku studilo do tacega ničvrednega človeka? Kes, le kdor je sam divjak, bode toliko divja-štvo štel za čast! Pa tudi še taki ne. Poglejmo pa, kakošen dvoboj imajo med seboj surovi divjaki v Kordofanu. Ako se dva zamurska razdražena petelina namerjata med seboj tepsti, se zberejo skup obeh divjaki sorodniki in prijatli in pripravijo na-redbe k dvoboju. Na kakem prostem prostoru postavijo „angereb" (nekako kratko klop). Na vsaki plati klopi se vstopi eden borivcev, ki je opasan z usnjatim pred-pertom, na plečih pa ima kožico od živali mravljinčarja. Vsaki ima v desnici močen bič iz jermenov živinske kože Sorodniki in prijatli atojé v pol krogu okoli svojih ret« paéev. Dobro oborožen bojni razsodnik da znamnje pretepu in «es tepež nadzoruje. Vsak borivec gleda in iše, kako bi on pervi nasprotniku prav gorko z bičem pritisn 1. Ako eden zadene, mu jo drugi iše z ravno toliko urnostjo in zvijačo poverniti. Vendar pa zamurski divjaki v humaniteti, omiki, miloserčnosti daleč presežejo dvobojnike evropeiskih „omikancev" (!V). ker glavo z bičem noheden ne smé zadeti, temuč le rame, roke, pleča persi in ledja si s strašnimi udarci razmesarita, da kri lije in dere iz života. Krogstoječi divjaki opazujejo. kako »e divjak*, ne da bi kteri besedico čerbnil, bijeta, ^strojita in zdelujeta, da so tudi jermeni vse ker-vavi. Še le kadar eden druzega tako mahne, da mu bi6 is roke pade, ali sicer oslabljen spusti bič na tla, takrat je dvoboja konec; zda ci tudi premasavec bič verže proč in premaganemu podá roko. Gledavci razmesarjenemu rane umijejo, in slednjič se v miru in spravi vsi poživljajo z „miriso", ki je nekak ol, opojljiva pijača. Kdor ta dvoboj primérja z dvobojem „olikanih petelinov", ali ne bo primoran razsodbe izreči: „Divjaki ti, divjaki uni!" Toda brez vse primere veči divjaki in hudodelniki so ti, ki vedó ojstro prepoved Kristusa, Sinu Božjega, in se vendar v dvoboj podajajo. Tudi, kar tiče sploh vojsko, je znano, da zamurski divjaki se ne koljejo na stotine in tisoče, temuč kadar sačne kri teči, precej je vojske konec ter začnejo mir delati. — Po več krajih, kjer keršanstvo ni prav živo vko-reninjeno, zlasti tudi pri nekterih Jugoslovanih, je v navadi brezbožna „osveta". To je maščevanje družine nad takim, kdor je n. pr. koga iz njih družin ubil. Ravno adaj pišejo , Pučke novine", da je neki Božo Corkovič ubil „iz osvete" Petra Corica, Jure Vuklija pa hudo ranil. To je strašno ostudna, popolnoma protikeršanska pošastnost! K našim domačim divjakom se smejo šteti tudi sploh pretepavci in pulivci. Že pastirji iz raznih vasi se včasi zaenó med seboj kavsati, na koražo klicati in pretepati. Na to naj bi gospodje posebno pazili i a otroke svarili pri spraševanji za pervo «poved in *v. Obhajilo, pri tako imenovanih „malih keršanskih naukih", ter jim živo pojasnovali, kako velik greh in kolika nevarnost da je to. Sovražljivost raznih vasi med seboj je včasi tolika, da se brat zoper brata boii, ako je vsaki v drugi vasi v pastirski službi. In to je tudi začetek poznejših sovražljivost, prepirov in pretepov, kadar pobi že odrasejo. Kadar pastirji raznih vasi skup zadenejo, se morajo lepo med seboj nagovoriti in pozdraviti: Hoj, Jaka! koliko imaš ovac? Ali že tudi mladi janjčki hodijo na pašo? Jožek, kaj so ti dali mati za inálico? Jurče, ali boš kmali domu gnal? Kam boš pa jutri gnal past? Janez, ali že hodiš k spovedi? Se že učiš za pervo sv. Obhajilo? Mihec, znaš li brati? Imaš bukvice pri sebi itd.? Bog ne daj pa, da bi se med seboj zmerjali, zaničevali, na koražo klicali ali celó stepli! — Pastirji naj imajo pred očmi, kako hudo je skerbelo dobrega Abrahama, ko so se njegovi in Lotovi pastirji prepirali. Rad je zapustil tudi naj boljši pašnike, samo da bi mir bil in se greh ne delal. Tako so dolžni tudi odrašeni, zlasti ▼išji, starši, gospodarji skerbe'i, da se otroci in sploh mladina raznih krajev ne sovraži, ne prepira med seboj. Grozno hudo, pravi pekel je, kadar se odrašeni začnč sovražiti in prepirati, bodi si v družinah domá, ali pa z druzimi iz tujih hiš, vasi, sosesk. Nimam namena te reči tukaj obravnavati, ker pisati bi bilo treba silo veliko, opomnjeno bodi samo, kako skerbno naj se vsak varuje virov tega prehudega greha, kakor so: jeza, nevošljivost, nesrečno ponočevanje, pijančevanje, storjene krivice, obrekovanje, opravljanje, jezičnost itd. Sv. Duh govori v pregovorih: „Komu gor jé? čegavemu očetu gor jé? kdo ima prepir? kdo pade v jamo? kdo ima rane brez vzroka? kdo kalne oči? Ali ne oni, ki pri vinu sedé in pridno kozarce izpivajo." (Preg. 23, 30.) „Ustnice abotnikov se v prepir vtikajo, in njegove usta kreg napravljajo." (Preg. 18, 6.) „Togoten človek prepire napravi; poterpežljiv napravljeno potolaži." (Preg. 15, 18.) „Kakor oglje pri žerjavici, hi derva pri ognji, ravno tako togoten človek prepire vname. Podpihoval-Čeve besede se pozdevajo nedolžne, pa vendar v oserčje sežejo." (Preg. 26, 21. 22.» Vsak dober človek tedaj naj od svoje strani stori, kar le more, da vsakteri prepiri in pretepi jenjajo ter ljudje živč mirno med seboj, kakor se spodobi poštenim Ijudém in kristjanom. Máaf me bojié, Herod t V Madridu, glavnem španjskem mestu, je neki Otero Gonzales 30. grudoa dvakrat ustrelil proti kralju in kraljici, ko sta se v kraljevi dvor peljala. Potepoh je 20ieten prit kovsk, čokast robavs. Zadel ni nobenege. Rekel je pri izoraševanji, da je doma iz španjske okra* jine Galicije, iz neke tovarne za slaščice; da ga je k temu tirala reváina; da je hotel sam sebe končati, nekteri prijatli pa da «o mu svetovali, naj kralja napade. Pravil je tudi, da ima pajdaše sodeležoike. Hudodeinik se nič ne kesá svoje strahotne hudobije. Ta dogodba je pretresla mnoge tudi po druaih krajih; neki Španjoli v Milanu so opustili ples o polnoči, ko so zvedili ta napad. „Unita' pravi, da so le-ti bolje storili kakor pa Alfons, napadeni kralj, ki ie v sam večer napada šel k operi v kazal še, ker lepo je pokazati serčnost, ali iz te^a ne amé izvirki vnémar-nost zarad napada. — Španjolci se pri svojih španjskih junških in konjskih igrah -¡cer tudi do liudi n- morejo ravno posebne roiioserčnonti učiti, vendar vzrok napadov na velikase ti<4 v drugi stvari. Visok m »opet ta dogodba kliče: „Et nune reges ¡"teliigite! ' Zdramite se visoki, poatavodajavci, volivci poslancev, učeuiki mladine: zatirajte brezverstvo in lažnjivo libera'atvo, spoštujte sv. Cerkev, otmite mladino iz krempljev tacih, kteri jo hočejo odgojati brez Boga in vere, brez spoštovanja in pokoršine do Cerkve in do višh; odstranite časnike, ki se ustijo, kako bodo ljudi hujskali zoper duhovne in konservativce. Od kod da izvira kraljemorstvo, je undan po napadu španjskega kralja v Madridu pojasnil katoliški list „Ei Siglo futuro". Pravi namreč, da tisti, ki imajo strah pred hudobijo, nimajo strahu pred veiičastvom sv. vere, ne pred tajenjem evangelija in keršanske nrave, postavno odobrujejo pregrehe in zlasti tisto, ki meri za-treti vsaktero veljavo. Hudobije, ki so jih poskušali ti ubogi fanatikarji, kakor Monc.si in Passanante, H edel in Nobiling, ao naj prej njih zadolženja, ki zaslužijo ojstrost pravice. So pa poten zadoižeoja tistih, ki podpirajo novošegne zmote, iz kterih ae rodi aocijalizem kot nasledek predbodkov in iz česar riga kraljemorstvo kakor gnoj iz otekline. „Unitk" na dan es. treh Kraljev o mrožih svetnih velikanih piše: „Kralji ao ae bali... katoliške Cerkve, papeža, rimske kurije, cerkvenega prava, škofov, duhovnov, redovnikov in redovnic; bali so se in b jé se Sil-laba (v kterem ao naštete nove zmote in laži), nezmotljivosti papeževe, Vatikanskega cerkvenega zb ra. učne svobode, jezuitovskih kolegij, minišk h šol; niso se pa bali in ne bojé se ne rogo°ilstva, ne framasonst«a, ne malopridnih naukov, ne brezbožnosti ateizmove..." Kje je prevdarnost, kje previdnost? „Napoleon lil se je bal rimskih naukov in je ter-dil galikanisem; klical je na pomoč ' rpanske članke (o nekih lažnjivih francoskih predpravicah), na;as zbranih po njegovem stricu, in dajal je obsoifvati ziorabno šsofe; strašil so je posebej pred čhsoi.-?> gospe ?tvcm papeževim, in iskal \e vsih sredkov g« zntr< »i. Pi) IX mu je enekrati očital, rekíi: ..Crudeús Heroc^i», quid times? Neusmiljeni H*rod, kai se boiiš" (p>eateli ae poslužuje pesmi, ki jo Cerkev poje ¿3. 3 Kraljev dan). Toda, ne Cerkev, ne; ne bo te ona verga s tvoje oblasti; ako neki dau zgubiš krono, ti io bode e g!ave zbiio tisto rcvarstvo, kteremn se tolikanj «lad^dš. — In tako se je zgodilo!" Na Španjskem ao ae bili prestrašili papeževe pe-Čatnice (bulle) „Ineffabilis Deus" s versko resnico brezmadežnega Spočetja, in španjski boječi ministri so ji sicer 9. maj. 1855 dovolili „exequatur" v deželi, česar jih pa nihče ni prosil, torej je papežev poslanec vtikanje ▼ to reč slovesno savernil. Menili so ministri: bodi si pečatoica; mora se pa vediti, da bres škode deželnih postiv, naredb in vravniv, ki se sdsj ali se bodo osi-rale na svobodo tiska in očitni ali osebni uk." Toda: „Herodes, quid times — kaj se bojiš, Herod?" Je mar verska resnica o bresmsdežnosti podkorila rogovilstvo tebi v tvoji lastni biši in v pregnanstvo tirala Izsbelo II? So mar častivci Brezmadežne tisti, ki napadajo kraljico in njenega siua Alfonsa, kteri je njen naslednik v kraljevanji ? Na Nemškem niso bolje delali. Razvpiti Arnim se je med Vatikanskim cerkvenim zborom napenjal, da bi odvernil dob čenje papeževe nezmotljivosti. Vsdignil se je B'smark, ki je na vso moč preganjal Cerkev (pa tudi potlej Arn>ma — boje sa plačo, da je kakor katoličan tako isdajsko delal zoper papeža!). In Falk s svojimi majoikivimi postavam. je po čerki cbnovil klanje nedolžnih (nravi ,,Unita'), ker je odstavijal in preganjal ikoie, plenil in zapiral samostane, terpinčii župnike, maš-nike, moihn in redovnice. Tudi tem je klicala nžaljena Cerkev: ,,Herod, kaj se bojiš?''... Zakaj s svojim cesarjem vred so lahko z roko otipali, da papež zato ker ima nebeške ključe, noče nobenemu zemeljskemu krslju nseti kraljeve palice in krone. Pač pa so sovražniki papeža in kraljev, knezov in duhovnov že večkrat samemu cesarju iskali živlie^jje useti! Di se to ie dal te izpeljevati, kako zelč da so res Herodu podobni vsi preganjavci sv. Cerkve, pa bodi za sdaj dosti o tem. N»i naslednje tukaj natezana cerkvena pesem o ss. treh Kraljih po Bilcevi prestavi. Kaj straši grozni te Herod, Da prišel kraljev je Gospod? Ne jemlje kron posvetnih ti, Ki krone rajske nam deli. So Modri šli za zvezdo tje, Tje, kamor jih peljala je. Luč svitlo z lučjo išejo, Z darmi Boga spoznavajo. V studenca Čistega vodo, •) Stopilo Jagnje je krotkč: Greh ki ga on ni storil sam, Izmil je s kerutom Jezus nam. Glej, nove tukaj so moči: Se voda bistra rudeči; Povelje, vino naj cedi, Be rž rir studenca spremeni. Naj slava, Jezus, Ti doni, Ki se prikazal Modrim si; Z Očetom, Duhom hvali naj Te jezik naš na vekomaj! Ogled po Slovenskem in dopisi. Vrline, 4. proa. 1880. 21. grudna pr. 1., kvaterno nedeljo, bile so blagoslovljene tri popravljene in na novo (>ozlačeoe podobe vel cega oltarja farne cerkve Matere *) Sv Cerkev ta dan obhaja tri dogodbe: Jezusovo razglašanje po ss. treh Kraljih, njegov kerst v Jordanu, in pervi čudei v Kani na Galilejskem. Zato pesem vse troje speva. Božje. Podobe predstavljajo kronanje Device Marije v nebo vzete. Nesli so jih fantje med streljanjem in pri-terkavanjem iz duhovske hiše v procesiji; spremljale so podobe deklice z venci na glavi in prižganimi svečami v rokah. Pred podobo Matere Božje nesla se je sreberna krona na blazinici. Vreme, ktero je bilo poprej več dni zeló slabo zarad hude burje, bilo je ta dan kaj vgodno in mirno, da se je bilo nenavadno obilo ljudstva zbralo, zeló prostorna cerkev bila je napolnjena s verniki. Slovesno so bile potem podobe blagoslovljene v spodbudo včrnikov, in slovesnosti priméren govor je to ODhajanje povzdignil. Naj tedaj Marija na svojem mestu zopet kraljuje kot mogočna patrona Vremske doline, kot varhinja Kranjske ob Reki na meji Primorski! Podobe popravil in pozlatil je domači umetnik g. Simon Ogrin, iz stare Verhnike, fare Verhniske, ki pa zdaj biva v Benedkah (Fundamento giardini — ponto delle Pazienze št 2813). Delo njegovo vsakemu dopade, kdor ga vidi. Tudi je popravil in osnažil 2 sliki stranskih oltarjev: sv. Notburge in pa sv. Jožefa umirajočega. Priporočenja vreden je toraj omenjeni umetnik kot BÜkar in podobar, zlasti ker ni predrag in zná v resnici v podobo vtisniti neko posebno milobo, ktero spretnost ima le malo slikarjev. Ix Štajarskega, pervo nedeljo po ss. treh Kraljih. (O prenočevanji Marije D. in sv Jožefa.) Došlo nam jo prav priljudno prijateljsko pismo, ki lepo popisuje in hvali omenjeno češenje M. D. in sv. Jožefa; zato si no moremo kaj, ter glavni obseg naznanimo. Pravi namreč po vvodu: Koliko sto in sto očenašev in češenih Marij, koliko lavretanskih litanij so molili, ki bi jih ne bili, ako bi omenjena pobožnost ne bila vpeljana. Govorim samo od svoje fare. Lansko leto sem za poskušnjo tako rekoč skrivaj po nek'erih soseskah vpeljal pobožnost prenočišča Device Marije in sv. Jožefa, in ljudje niso mogli te reči dosti prehvaliti. Akoravno nismo ne jaz niti moji kaplani od tega s prižnice kaj povedali, je vendar gospodarjev mnogo se oglas lo. prosivših, naj jih za sveto prenočevanje vverstim 23 družin sem popisal in vver-stil 207 hiš, po katerih se je ta pobožnost opravljala. Ginljivo je bilo ob času večne luči viditi, kako so v dolgih rajdah po več ko 50 oséb z gorečimi svečami podobo Device Marije spremljali do bližnje hiše prenočevanja. Daleč po okolicah je razlegal se glas pobožnih Marijnih pesem. Klečč je gosp< dar v roke vzel podobo Device Mariie, ktero je sosed prinesel; — trepetajo je mož iz svojih rók podobo dal, veselja solzen sosed jo vzel, kušnil in v sobo nesel in jo djal na kraj v ta namen že pripravljen. Po ce!o uro so molili in peli pred podobo, kamor so jo prinesli, — noč in dan je luč pred tablo gorela, — celi dan so sosedje prihajali pred Devico Marijo klečali, molili in peli, na glas so domači jokali, ko so zveččr podobo k drugi hiši nesli; nekteri so tisti dan pri spovedi bili, ko je bila versta, da Marija k njihovi h ši pride; poprej mlačni možje so začeli goreče moliti; sosedi, ki so po več lét v jezi živeli, so se spravili; ubogi so bili prijazno sprejo mani po vsih hišah, ktere so bile za prenočevanje Device Marije odločene. Prihodnje leto hočejo po vsih soseskah in okolicah c* le fare to pobožnost imeti. Da bi pa reč toliko bolj spretno opravljala se, je treba podobe (table) nalašč za to sostavljene. Prosim Vas, nagovorite malarjev ... kterega koli izverstnega slikarja, naj bi sestavil sliko: Devico Marijo in sv. Jožefa na potu v Betlehem: — Že se začne mračiti — sv. Jožef terka na hišue vrata in prosi prenočiia, Devica Marija pred hišo stoji, jahala v tistin okolišinah ni, tudi sv. Jožef ne, torej osliča io treba ni; *) obleka mora biti po tadanji judovski šegi: av. Jože ne sme imeti niti gorenjske bassge, niti do-lenske pisane torbice in ne čutare ali bariglice; kar je nosil, je imel čes ramo, kakor neko jutrovsko ljudstvo se v sedanjih časih. Devici Mariji lasi niso po herbtu viseli, ampak na glavi bili sviti, a ruto zakriti, in ravno tista ruta je lice veči del zakrivala. Tabla mora širja biti kskor pa visoka, ker stojijo vštric: Devica Marija, sv. Jožef in ena hiša, kaka 2 čevlja ali 63*/3 centimetrov široka in 18 palcev ali 47 V3 centimetrov visoka. Kader bi slikar tablo izgotovil, bi se ali v Beču, v Ino-mostu, Einsidelnu, Monakovem, ali mar v Parizu po sliki narejen predmet (Tableau) napravil in barveni tisk, in iztis aii eksemplar smel bi po 1 gl. 50 kr. do 2 gl., se ve, brez okvira stati. Kdor bi se reči poprijel, zagotovim ga, da bi ne bilo brez čednega dobička, ker ie ta pobožnost zlasti Slovencem tako priljubljena, da bo v kratkem po vsih farah vpeljana. Pozabil sem še omeniti, da po mojih mislih sv. Jožef še ni bil veliko čez 30 Ičt star, ko se je z Marijo zaročil; bil je naj lepše neveste gotovo naj lepši ženin v rodu; toraj ni resnična stara pesem, ki pravi: Sveti Jožef, stari možek, Lepo sivo brado ima — Z brado giblje — Dete siblje, Dete boŠje — Jezusa. O. A. M. D. G. E. B. M. V. H. *♦) Nove bukve. „Duša popolna, ali molitve, pregovori in zgledi za dmo hrepenečo po popolnosti.11 (Dušne pomoči 4. bukve.) Predragi Čitatelj! naznanjam ti, da sem s Božjo pomočjo sostavil imenovane bukve, čemu so spisane? Kakor so lansko leto na svitlo prišle: „Dušne pomoči 3. bukve" zlasti za spreobračanje grešnikov pripravne: tako so te 4. bukve „Dušne pomoči" z naslovom: „D u š a popolna" posebno pravičnim in pobožnim dušam k dosegi obilniši popolnosti in svetosti prav močno koristne. One so vodilo k popolnosti. Prav za prav vodijo spovedniki sebi izročene duše k popolnosti; ali čas za sv. spoved odmerjen je pogostoma zavoljo obilnega števila spovedencev tako kratek, da spovednik sam ne za more vsega storiti. On ne more vsake spovedencu potrebne čednosti obširno razložiti, ne ga za njo dovolj ogreti in vneti, ne mu vsih njegovih dvomov razjasoiti, tudi ne vsih za svete čednosti potrebnih pripomočkov z gorečnostjo priporočevati. Pobožne duše morajo same aa popolnost skerbeti, kolikor jim je mogoče, posebno se morajo za dobro spoved pripravljati. Pobožne duše iivé včasih tudi v kakih zmotah: pogosto imajo nebistvene reči v čednostih sa bistvene; bistvenih reči pa ali celó ne poznajo ali pa ne cenijo po vrednosti, in aato se za nje ne prizadevajo, pa tudi zarad tega popolnosti ne dosežejo. In kdo je v spoznanju popolnosti tako močno razsvetljen, da bi lepoto in koristnost vsake čednosti zsdostno spoznal? Pa če jo tudi dovolj spozcá, je za popolnost neogibno potrebno, da se njegovo serce sa njo bolj in bolj ogreje in vname; zakaj sicer se ne bo sa njo s vso močjo in stanovitno prizadeval. V teh bukvicah so čednosti popolne duše obširno in gorko raz- *) Pri več dni daljnem popotvanji, ko sta mogla marsikaj seboj vseti, je skorej verjetno, kar se od nekdaj slika, da sta namreč kako živinče seboj imela za robo; pa tudi ježa s postranskim sedežem je prav lahna in pripravna. Vr. **) Serčna hvala! Imenika duhovskega še ni na svitlo. Vr. ložene. Ker pa le svetniki in svetnice Boije popolnost duše dobro poznajo in tudi droge učiti zamorejo: aato so te bukvice sostavljene skoraj le a besedi in zgledoT svetnikov in svetnic Božjih. Ti izreki in sgledi so dovolj močni po popolnosti hrepenečo dušo o lepoti čednosti popolnoma prepričati, in jo aa popolnost bolj in bolj ogreti in vneti. Marsiktera duša, ktera se je morebiti dosedaj pobožno menila, bo sposnala, kako malo je svetnikom v čednosti enaka: zatorej se bo pred Bogom globoko poniževala, pa se tudi v prihodnje po naukih in sgledih svetnikov sa popolnost s veči vnemo in gorečnostjo prizadevala. So sicer tudi v mnosih druzih prav lepih bukvah nauki o popolnosti duše razloženi: vendar pa upa piaa-telj, da bodo po Božji milosti zarad priproioje Device Marije in sv. Jožefa tudi sedaj omenjene bukvice marai-kteri pobožoi duši k dosegi obilniši popolnosti in svetosti vsaj nekoliko malega pomagale. Za ktere duše so te bukve doveršene? Ne ustraši se, dragi čitatelj, naslova teh bukev: „Duša popolna", in ne misli, da so pisane le za duše ie resnično popolne ; ampak kakor razlaga naslova dalje govori, pisane so: ,,za duše hrepeneče po popolnosti". Torej so pisane tudi za tebe, dragi čitatelj, ki si morebiti še ves nepo-polen, poln slabost in pomanjkljivost, ki se vsak dan v kaki reči nekoliko pregrešiš; pa v svojem sercu goreče želje po popolnosti imaš, ali če jih sedaj v sercu še ne občutiš, vendar jih imeti želiš, in za nje vedno aii vsaj pogostoma Boga prosiš. Če le žel š kdaj popolen, svet in aveličan biti, dragi prijatelj! za te so pisaoe, beri jih torej z dobrim sercem, in pogostoma to branje ponavljaj; in s Božjo pomočjo boš zadobil tako hrepenenje po popolnosti, da se boš za njo močno prizadeval; in ravno v tem obstoji tista popolnost, ktero v sedanjem življenji doseči zamoremo. Naj ti služi, predragi čitatelj, branje teh bukev k pridobitvi p> božnosti ali popolnosti, kakor je služilo sv. Frančišku Salezijanu pisanje bukev o pobožnosti, imenovanih ,,Filoteja", k dosegi obilniši popolnosti ali svetosti; to nam sam naznanja v predgovoru k imenovanim bukvam, ki pravi: „Rad spoznam, dragi čitatelj, da pobožen še nisem, čeravno pobožnost popisujem; pa vendar priserčno želim pobožen biti, in ravno ta moja znotranja želja mene priganja tudi tebe učiti pobožno živeti; zakaj visoko učen in imeniten mož tako govori: „Dobro je pogostoma premiši)evati reč, ktere se hočei naučiti, še boljši je učenike poslušati, kteri o tisti reči podučujejo, ali naj boljši je tisto reč druge učiti, ktere se hočeš sam temelitejši naučiti." Tudi sv. Avguštin je pisal svoji duhovni hčeri Florenciji naslednje besede: „S tem, ker drugim darujemo, ?ami daru na) vredoiši postanemo; in takrat, kadar druge podučujemo, se sami naj bolj naučimo." Ne le čednosti sploh, ampak tudi njeno naj bolj ljubljeno prijatlico, sveto pobožnost v človeškem sercu, hočem popisovati ali naslikati. To delo hočem posebno zato izveršiti, da se bo podoba svete pobožnosti tudi v moje serce vtisnila takrat, kader jo drugim prav živo popisujem. Ako bo namreč dobrotljivi Bog ljubezen do pobožnosti v mojem sercu zagledal, morda jo bo tudi mojemu sercu sa družico vekomaj dal. Natančnega popisati obseg vsih tvarin teh bukev tokaj bi bilo odveč, le toliko bodi rečeno, da bodo 4. bukve obsegale nekaj malo več pol, kakor tretje bukve „Dušne pomoči". Pisatelj ne pripisuje sebi zaslug pri izdelavi teh bukev; nasnanja v pervič priserčno zahvalo Gospod Bogu in Mariji Devici, potem pa tistim g »spodom. kteri so v imenovani namen pripravne vire spisovali, is kterih je on aamogel te četerte bukve „Dušne pomoči" sosta- -riti. V drugič nasnani priserčno ssbvslo tistim gospodom, kteri so pripomogli, da samorejo bukvice take, kekorine so sedaj, na svitlo priti. Ko jih je namreč pisatelj doveršil, ao jih potem pregledovali: č. g. župnik Martin Barlič, preč. g. profesor pastirstva, ko ikofijski pregledoik, in preč. g. semeniski vodja. Gospodje so rokopis olepiah in rssodeli sadovoljnost z delom ter upanje, da s Božjo pomočjo bode mnogo pripomoglo k veči čssti Božji in k sveličanju duš. Iz njih veljavnih besed se smč soditi na notrsnjo vrednost teb bukev. Bog jim plačaj stoterno njih blagoserčni trud. Slavno vodstvo Ljubljanske hiralnice in sirotišnice, kteremu je bila vsa saloga bukev „Dušne pomoči14 darovana, je pri lanski rečni loteriji mnogo istisov za dobitke porabilo in razdelilo. Z dobitki so mnoge bukve „Dušne pomoči" sedaj razširjene po slovenski deželi, kjer so ljudje imenovane srečke kupovali in dobitke prejemali. S tem razširjanjem bukev je njih pervi namen doaežen. Pisatelj naananja še priserčno željo in naslednjo prošnjo: Pomagaj, dobrotljivi Bog! na prošnjo Marije Device in sv. Jožefa, da vsim prejemnikom obilno koristi prinesč vsakemu za-se in sa druge, ki j.h bodo brali, za sedanji čas in za večnost. Pisatelj raj sme tudi še naslednjo prošnjo izreči: Z dobitki so spečane vse perve bukve „Dušne pomoči" leta 1854, in mnogi izrisi so prišli takim prejemnikom v roke, kteri jih nikdar brali ne bodo, ker le nemške knjige čitajo, kakor po mestih, ali po Kočevskem. Skoda bi bila, ko bi vedno nečitane ležale v predalih, in ko bi jih molji glodali. Naj blagovolijo torej častiti gospodje, kader za kake t-»ka bukve zvedč, njih posestnike prositi, da naj jih darujejo za novomsšnike, in naj blagovolijo poslati jih preč. vodstvu ljubljanskega ae-meniša. Obdarovani se bodo gotovo svojih dobrotnikov pri daritvi sv. muše spominjali. S takim darovanjem bi dobrotniki dvojno blago delo storili: pervo so hiralnici in airotišnici, arugo bi pa mladim dunovskim pastirjem. Da ao vse čvetere bukve „Dušne pomoči" resnično koristne posebno novomsšnikom v njihovem težavnem du-hovakem pastirstvu, spričuje aam preč. g. profesor pa-atiratva, kteri je dosedaj vsako leto vse na svitlo prišle bukve „Dušne pomoči" svojim častitim gospodom bogo-alovakim poslušalcem pred odhodnjo v njihove službe sa rabo toplo priporočal, kar so imenovani gospodje pisatelju naznarli Poslednjič se še naznanja, da so tudi te četerte bukve darovane hiralnici in sirotišnici ljubljanski, torej, kfcdar bode naznanjeno, da so na prodaj, naj se podvizajo jih kupiti, kteri jih imeti želijo. Božičnica. (Prosto poslov, po: „Ks ist ein' Ros' entsprungen". „Can-J tate" str. 96.) iz žlahtne korenine Požene rožica, So peii starašine Iz ruda Jeseta. Pognal je rajski cvet, Ko tiha noč je krila Srei z me tužni svet. T" c~etho lzaija Pred veki je slavil, Devic» je Marija, Nje cvet — «h, rajsko-mii'! Po sklepu Večnega Devica je rodile To Dete — čiste vsa. Njo avet'ga Duha moč je Obaenčila z višin; Je v čiato nje naročje Si želel Božji Sin. Vea reven v hlevcu tam, Bil kraljev Kralj je rojen, Nebč odperl je nam. Paatircem to naznani Krilatov množica; Ki z radostjo navdani So v hlevcu našli Ga; Častili prelepč, Tam Detice in Mater, Nebeško rožico. Radotlav. Razgled po sveta. Y Reapeljna SO čez veliko lét na dan nedolžnih otročičev zopet imeli preslavno Dete-Jeauškovo procesijo. Ta procesija, ki gre iz cerkve sv. Marte, je pri prebivalstvu neizrečeno priljubljena; vse mesto je bilo na nogah zjutraj ob šestih in je šlo za č. g. Jan. Par-kalla-tom, ki je nesel Jezuska; okoli poldrugi sto bra-tovšin ga je spremljalo s prižganimi svečami, naprej ao nesli zastavo in križ. Med množino ljudstva je bilo tudi veliko vojakov; med veselim petjem se je silna množica v procesiji pomikala proti določeni cerkvi. Take očitne spoznavanja sv. vere kažejo, da italijanski narod je t resnici veren in satanovi služabniki framasoni se zastonj péhajo, da bi ga k odpadu zapeljali. Protestanti in njihovo vérstvo. V bolanškem „Wa-geninga Weegbladu", ki ga vredujejo proteatanški pa-atorji, je izrečena spomina vredna obsodba čez luteran-atvo iz lastnih ust zadevnih velikašev. Precej obširno pripoveduje list, kako silno se razširja nejevera pri pro-testanskih vércih in pravi dalje po besedi: Protestan-štvo doživlja bridke čase in vsiluje se nam vprašanje: „Ali ima pač še prihodnjost?" V tacih okolišinah je še areča, da biva katoliška Cerkev z dvema stotinama milijonov duš, ktera ima v sebi skrivnost, da veliko večino svojih udov obderžuje v redu in jih splošne div-jačnosti obvaruje. Mialite si katoliško Cerkev proč in njene verce spremenjene v tako imenovane proteatante po šegi našega 19. stoletja! Potem bi avet šel naproti avojemu koncu. Bridko nam je te reči izreči, mnogim gotovo v pohujšanje. Toda kaj nam pomaga politika tice štruca!..." To pa je osoda vsake krive vere. Obstoj in stanovitnost ima le prava Kristusova Cerkev, kteri je sam obljubil, da pri nji ostane vse dni do konca sveta; zato toraj le sama katoliška Cerkev razpasti ne more. Is Babilonskega. Monsinjor Elija Abolionan, kal-dejski katoliški patrijarh na Babilonskem, je zopet nastopil posestvo svoje patrijarhahke cerkve v Mosul-u, ki mu je bila po upornikih ugrabljena. Angleški konzul in sir Austin Layard ata podpirala kaldejske puntarje aoper cerkev, po prizadevnoati francoskega poslanca Fournier-a pa je Turčija zopet priznala postavne pravice patrijarhove in povernjena mu je pravica, ter zopet imamo amago katoliške Cerkve v unih okrajinab. Cvet in mmd zveste molitve• Zahvala. V zahvalo in čast aa sprejete dobrote po priprošnji MaŠe ljube Gospč želim njeno pomoč nasoaoitu Bolela me je leva noga tako hudo, da nisem mogla iti, ker noga, že popred tako nezdrava, je bila zdaj še bolj poškodovana. V ti stiski prosim k Mariji za pomoč, z namenom, če bode noga za toliko bolj zdrava, kakor poprej, da želim to po „Danici" razglasiti. Zgodilo se mi je, kar sem želela; zato bodi čast in hvala Jezusovemu presv. Sercu in Naši ljubi G-ospej! Zahvalo tudi nazna-nujem aa mnogokrat že prejete dobrote po Mariji. Priporočim se pa tudi za naprej v M-rijoo pootoč. Pri vel. Nedelji, mesca prosinca 1880. R. S. Št 2. Oseba, ki se je bila v molitev priporočila, ae zahvaljuje sa uslišano prošnjo, in priporočuje sestro v spokorjenje. Prošnje. Čisto zgubljen in zaveržen bogokletnež, ki je bolj pogubljenim v peklu podoben kakor pa vernikom na zemlji, bodi prav serčno priporočen, ako bi bilo še mogoče ga rešiti na posredovanje Nase ljube Gospč presv. Serca. — Sin priporočuje očeta, ki že 7 lčt terpi prehudo bolesen v želodcu, sa zdravje ali pa saj aa voljno poterpljenje in vdanost v voljo Božjo ter sa vredno pripravo k smerti. Enako priporoča svojo ljubo mater v njenem terpljenji in križih aa potreno dušno pomoč. — Brat prosi bratovskih molitev svoji bolni sestri. — Že dolgo časa bolan mož prosi bratovske molitve za pomoč dušno in telesno. — Neki nerodnež za poboljšsnje živ-lienjs. — Bogoljubna žena T. Š. in pridna bravka „Zg. Danice" je od mertvuda zadeta nevarno zbolela. Skerbni mož in hvaležni otroci prosijo ponižno vse bratovske druinike, naj se je spominjajo pri pobožnih molitvah, vsacega pa posamezno prosijo za en zdihljej k Naši ljubi Gospej presv. Serca, da bi dosegli to, kar jim je v dušno zveličanje potrebno. — Nerodna bolna mati za spokorjenje. — Bolna oseba, serčno priporočena. Bratovake aadeve. Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec prosinec 1880. I. Glavni namen: Razsvitljenje postavodajalcev in svetovalcev. II. Posebni nameni: 19. prosinca. Sv. Kanut muč. Priporoč.: Visoki atanovi za živo vero. Spreobernjenje severnih kraljestev. Božjeropoi spovedenci. 20. Ss. Fabijan in Boštijan muč. Priporoč.: Cerkev na Laškem. Odvernjenje pijančevanja, pohujšljivih plesov, šemarij in druzih nespodobnost. Obvarovanje nedolžnih. 21. Sv. Neža muč. Pripor.: Deviški stan. Nektere aadrege. Zatrenje jeze, posebno pri Slovencih. 22. Ss. Vincencij in Anastazij mm. Priporoč.: Cerkev na Jutrovem. Umirajoči. Duše v vicah. 23. Marijino poročenje. Priporoč.: Novoporočeni sa svetost življenja. Natiboma priporočevani. Mnogi v telesnih in dušnih britkostih. 24. 3v.Timotej spr. Priporoč.: Pijančevanju vdani in preklinjevalci. Krivičniki. Otročiči v dušni nevarnosti. 25. Perva pred pepel nična nedelja. Evang.: Delavoi ▼ vinogradu (Mat. 20.) Spreobernjenje av. Pavla. Prip.: Terdovratni grešniki, posebno naj hujši v vsaki duhovniji na Slovenskem. Spreobernjenje judov. Umirajoči. Male duhovne vaje. 1. Sv. Leonard Porto Mavriški je imel posebno v navadi zdihljej: „Moj Jesus, usmiljenje!" Sveti oče Pij IX so 23. kim. 1846 na ta sdihljej podelili vselej sa tri sto dni odpustkov, kolikor-krat kdo te besede izreče saj pobožno in s skesanim sercem. Ta zdihljej je posebno primčren tudi aa umirajoče, ki ne morejo veliko moliti. 2. Presladki Jezus, ne bodi mi aodnik, ampak zveliča r. Na ta zdihljej je danih petdeset dni odpustkov, kolikorkrat ga kdo saj s skesanim sercem io pobožno izreče. Kdor pa to leto io dan saj po enkrat na dan opravlja, z«mora v osmini s^. Hi*rooima Enoilijana (začenši od ¿0. mal. serp. v 8 dneh) pod navadnimi pogoji popolnoma odpustek zadobiti. Zveličavne resnice: 1. Smert povsod na-te preži, bodi torej moder, in vedno živi tako, da vse ej sam od sebe zamoreš reči: Smert naj pride kad<*r koli, pripravljen sem na njen prihod. 2. Ako hočeš Jezu*a vedno pri sebi imeti, bodi ia serca ponižen, in ne zamudi vaditi ee v ponižni ljubezni; zakaj ponižni ne more nikoli pon žan in ljubeznjivi nikoli razžaljen biti. 3. Veselje, ki tiste čaka, kteri B"ga resnično ljubijo, se zamore pač iskati in pridobiti, ali zapopasti in njegova prava vrednost prav umeti se ne more. Listek za raznoterosti. Y st. Viški dtlhovniji nad Ljubljaro, kakor smo pozvedili, je 1 1879 um?rlo 54 ljudi m. škega in 64 žen-skega spola, skupaj l >8 (pr* ti lanskim 54 molkih in 53 žensk, skupaj 107); r> j«-nth 71 ooošr. in 80 žensk., vsih 151 (proti lanskim 88 mošk. in 69 žersk., vsih 157); poročenih je bilo 22 p-rov (proti lanskim 31). Duhovnija ima 4 podružnice: sv. Roka v Dravi,kh (božja pot); sv. Jakopa apost. v S ati« ž č b; av. Antona pui. na Glinicah; sv. Marjeta dev. u uč. v Koaezu. Š ntvidci imajo župnika — č. g. Ant. Potočnika — in duh. pomočnika — č. g. Fr. Mareš ča; prazno je pa mesto aa subsidijarja, kteri se zlasti takrat pogrrg*, kadar *o izhodi v podružnice, in to je večkrat *k