KATOLJŠK CKRKVEN UST.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za cetert leta 5 tiskanrici sprejenaana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide I>anif
1 srid. SO kr a d m t: poprej.
Tečaj XXXV,
V Ljubljani, 17. listopada 1882.
Ust 46.
izgledi bogoifubnih otrok iz vsih časov kerieanstva• 111.
(Dalje.)
4. Sv. Terezija.
Ravno je minulo 300 let, kar je na Španjskem nehalo biti nenavadno pobožno in blago žensko serce, — serafsko serce sv. Terezije. Po vsem Španjskem so z veseljem in navdušenostjo vsi dobri katoličanje obhajali tristoletnico svoje ljubljene junaške rojakinje. Tudi naš sv. oče Leon XIII, ki znajo v svoji očetovski ljubezni tako lepo ceniti serčno pobožnost vsih svojih vernih otrok, te slovesnosti niso prezerli, ampak so pobožnim španjskim romarjem posebno srečo izrekli, da imajo za rojakinjo tako slavno svetnico; enako kakor so tudi unkrat z nami čutili, ko smo s toliko vnemo obhajali slavni spomin slovanskih bratov aposteljnov ss. Cirila in Metoda.
Rojena je bila ta velika služabnica Božja 1. 1515 v mestu Avili. Njeni starši so bili plemeniti po rodu in po mišljenji. Ko je bila 20 let stara, postala je karme-ličanka. Ne le, da si je sama visoko popolnost pridobila, je tudi prav veliko pripomogla, da so se pravila tega reda jele natanko spolnovati in da se je mnogo novih samostanov vstanovilo. In smemo reči, da veliko svetnic se ima njej zahvaliti, da so v nebesih. Umerla je 4. okt. 1582. Na povelje svojega spovednika je sama popisala svoje življenje. V tem popisu sama sebe prav ostro sodi in se ponižno obtožuje pred Bogom in pred ljudmi naj manjših napdk in pomanjkljivosti. Kar se je spominjala iz svoje mladosti, je jako podučljivo, in tukaj se hočemo tudi le na njeno mladost ozirati.
I.
Starši sv. Terezije so bili zelo vdani sv. veri in so svoje otroke prelepo učili in k pobožnosti napeljevali. Sveta hči kaj spoštljivo o njih piše tako le: „Imela sem tako čednostne in bogaboječe starše, da bi bila z božjo milostjo prav lahko naš'a pot bogoljubnosti in po njej hodila, ko bi ne bila sama tako zlobna. Moj oče so radi brali spodbudne bukve in so jih veliko nakupili, da bi tudi otroci lahko v njih brali. Naša mati so nas pridno opominjali k molitvi. To me je v šestem
ali sedmera letu (kolikor še včm) zel6 z^lo nagibalo k dobremu.
„Kar bi me bilo imelo pa še bolj priganjati, je bilo to, da sem pri starših zapazila, da si njihove ljubezni ne morem drugače pridobiti, kakor s čednostjo in pobožnostjo. Sami so nam v mnozih čednostih izgled dajali. Moj oče so imeli posebno ljubezen do ubozih in do bolnih; tudi do poslov so bili usmiljeni in dobrotljivi, tako da jih ni bilo pripraviti, da bi si bili sužnjev nakupili, ker so se jim preveč smilili. Ko je bila nekikrat pri nas sužnja mojega strica, so ravno tako ravnali ž njo, kakor s svojimi otroci, in so večkrat rekli: „Težko se mi zdi, da se tej deklici ne dd prostost. Tudi so bili velik prijatelj resnice. Nikoli jih ni bilo slišati kleti ali o druzih slabo govoriti. Spodobnost in red so zel6 ljubili.
„Tudi naša mati so imeli veliko čednosti; bili so n. pr. zel6 poterpežljivi v svojem obilnem terpljenji, zelo pohlevni in spodobni brez vse ženske neČimernosti, prijazni pa kakor angelj do slehernega.
„Bilo nas je: devet bratov in tri sestre, ki so vsi posnemali pobožne starše, le samo jaz ne, čeravno so me oče najrajši imeli. Preden sem začela Boga žaliti, so me pač po pravici smeli radi imeti, ker mi je zdaj sami žal, če se spominjam, koliko nagnjenje za dobro mi je Gospod dodelil in kako slabo sem si ga v prid obračala."
Čeravno je bila jako veselo dete, je vendar že v pervi mladosti kazala veliko resnobo in modrost, da so ji dali ime „modra in pametna gospica*. Že v sedmem letu je kaj rada brala življenje svetnikov in zelo hrepenela po večni sreči, ki jo vživajo v nebesih.
II.
Med brati je posebno enega rada imela, ki je bil štiri leta starji od nje. Imč mu je bilo Roderik. „Sicer sem vse svoje brate in sestre serčno ljubila — nam sama pripoveduje — pa naj ljubši mi je bil Roderik." Bil je namreč enako pobožnega, zel6 vnetega serca. Njega je navadno vprašala, če je v kaki reči svčta potrebovala, njemu je razodela, če je nameravala kaj posebnega v slavo božjo pričeti.
Skupaj sta brala življenje in zgodbe svetnikov in po več ur se pogovarjala, kako je lepo v hiši nebeškega Očeta in kako srečni so svetniki in zveličani tam gori.
Kadar sta brala o mučencih in grozovitem terp-ljenji, ki so ga svetniki Božji, med njimi celó otroci, dečki in deklice, imeli prestati za Jezusa, sta biia posebno ginjeua in blagrovala sta jih, da so tako hitro po tako kratki poti prišli v nebesa in bodo Boga gledali večno, večno!
„Ali bi midva ne mogla biti tudi mučenca?" vpraša nekikrat nedolžna deklica svojega blazega bratca. „Roderik! pojdiva še midva kam, tako daleč v taki kraj, kjer živč nejevérniki, »n bova tam umorjena za sv. vero!"
Roderik, ki je že tudi sam v svojem pobožnem sercu enake žeije čutil, z veseljem poterdi prediog modre sestrice in zdaj se začne posvetovanje, kako bi se dal ta skiep zversiti. V tem sta hitro edina, da mora to ostati skrivnost, ki je ne smejo zvedeti ne oče ne mati, pa tudi nihče drugi ne, ker bi jima sicer utegnili zabraniti, kar sta sklenila.	9
Toda kam iti? Domača dežela je vsa katoliška, tu bi bilo zastonj pričakovati krone mučeniške. Dogovorita se toraj, da pojdeta v Afriko k nejeverskim Mavrom in tam hočeta prositi v imenu Jezusovem, da jima glavo odsekajo.
Ko je bilo vse pripravljeno, — kajti da je pot v Afriko dolga, to sta vedela, in je bilo treba brešna za več dni, — Rezika in Roderik skrivaj zapustita hišo in hitro ubirati» male stopinje naravnost ven iz mesta po veliki cesti, čeravno ne vesta, ktera pot prav za prav pelje v strašno deželo grozovitih Mavrov.
Dokaj daleč imata že domačo hišo za seboj. Rezika se čuti vso srečno, veselja se ji svitlo oko blešči in poskakuje nedolžno serce. Roderik pa začne že nekoliko dvomiti, ali bosta pač tako mogla doseči zaželjeni namen; začne ga skerbeti. Pa tega noče precej sestrici razodeti, češ, da ne poreče, da je tako hitro serčnost zgubil.
„Meni se zdi, Rezika!" slednjič vendar spregovori, „meni se zdi, da bo težko za naju postati mučenca. Kako pa bova našla tisto deželo nejevernikov?"
Toda „modra gospica" hitro prestriže sleherni ugovor, rekoč: „Kako, najpred prideva do morja, potem čez morje v Afriko, in ko bova tam v deželi Mavrov naju bodo umorili, ker sva kristjana."	'
„Kaj pa, če naju Mavri ne bodo hoteli umoriti; ker sva tako majhna, jim še mar ne bo za naju."
,0 pač, umorili naju bodo, umorili; to me ne skerbi. Saj veš Roderik, da so Mavri hudi sovražniki našega Gospoda, in zmiraj radi kristjane morijo, tudi male med njimi, ker se bojé, da bi zrastli in Mavre spreobernili v kristjane."
„Pa kako bodo spoznali, da sva kristjana?"
„Sla bova, pa jih bova prosila miloščinje v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, in potlej porekó, ta mali deček in deklica Bta kristjana, in tako naju bodo prijeli in umorili in zdaj bova mučenca in angelji bodo prišli in naju nesli naravnost v nebesa!"
Potem ui vedel Roderik ničesar več ugovarjati ter sklene moško in junaško se deržati. Tako potujeta zdaj z novo 8erčnostjo dalje.
Toda potovanje v deželo Mavrov, ki sta ga tako spretno in serčno pričela, ni imelo biti brez nesreče. Nenadoma ju na cesti sreča — njun stric. Mala nedolžna pop »tnika mu razodeneta svoj namen, znabiti celó v otročjem zaupanju, da ju bo spremil in jima pomagal doseči edino željo, ki jo imata še na zemlji. Pa kako se zavzameta, ko stric ne le noče ž njima, ampak tudi samih ne pusti dalje. Terdoserčni stric se nikakor ne dá pregovoriti in preprositi. Zdaj jima ne ostane dru-zega, kakor mučeništvu slovó dati in zopet, rada ali nerada, k staršem domú Be verniti.
Domd so bili že v velikih skerbčh, ker niso vedeli, kam sta otroka zginila. Ko stric mlada popotnika domu pripelje, najde mater vso objokano. Otroka sta bila kregana, ker sta domačim tolik strah napravila. Hujši del je zadel Roderika, ker je bil stareji. Toda on (pravi otrok Adamov) vso krivdo na sestrico zvrača. Natihoma pa so gotovo starši hvalili Boga, da jim je dal tako dobre otroke.	(Dalje naal )
Slomšek — ha/j fan.
i	ko,nčanih bogoslovskih ukih prišel je Slomšek
1. IÜ20 za kaplana k sv. Lovrencu na Bizeljskem; čez dve leti potem je bil prestavljen k Novi cerkvi priCelji; leta 1829 bil je imenovan za špirituala v Celovškem semenišču.
Kako mu je v duhovakem pastirstvu prav prihajalo m lepo služilo, da se je v semenišču tako skerbno pripravljal za duhovski stan! Ker je veliko molil in bral spoznal je važnost duhovskega stanu, ter je svoje dušn^ in telesne moči daroval svojemu vzvišenemu poklicu, in je dolžnosti svojega stanu tako natanko spolnoval, da so ga verstniki njegovi imenovali pobožnega duhovna in gorečega pastirja. Bil je rad doma, je zvesto prebiral potrebne bukve, veliko molil in živel v vednem zatajevanju*); ogibal se je velikih drušinj in gostilnic **): vesel pa je bil v družbi duhovnov in pobožnih laikov, kjer se je tudi nedolžno šalil, in rad prepeval vesele pesmi. Ker je bil tudi pesnik, je več pesem zložil, zdravje in druži h, v kterih duha človeškega v veselji k Bogu obrača. Skladal je take pesmi, ktere um razsvitljujejo, serce razveseljujejo in čut blažijo. ***) Slomšekove pesmi se ne bodo pozabile, ker zelö so se razširile med slovenskim ljudstvom, in zel6 so priljubljene; tudi gospodje učitelji kranjski petindvajsetletnih so jih prepevali z ve-
1 QQorad?8ti° pri sl0Ve8C08ti 8v°je 251etnice 6. septembra 1882. Slomšek je tudi pozneje kot škof skladal pesmi za otroke in odrašene. Smč se reči, da Slomšekove pesmi so imele m bodo imele v prihodnje blaživen vpliv na slovensko ljudstvo; ne bodo pozabljene, kakor tudi njega ne bodo pozabili pobožni Slovenci: „memoria eius in benedietione erit". ****)
Oglejmo si Slomšeka kot pridigarja ali cerkvenega govornika. Bil je Slomšek resnega obnašanja, milega obraza, imel je ognjevite oči, čist, poln glas, mladeniško gorečnost. Bil je izversten cerkveni govornik, ki je poznal človeško serce in dobre in siabe lastnosti slovenskega ljudstva. Iz bližnjih in daljnih krajev so ljudje skup vreli poslušat njegove pridige, in rekli so: „ta gospod tako govorijo, kakor bi rožice sadili" Govoril je v kratkih stavkih, jedernatih, nobena beseda m bila preveč; znati je, daje z veliko pridnostjo
*) Miram innocentiam pari cum poenitentia sociavit quam virtutem dein Episcopus reginam inter virtutes sacerdo-tales appellavit.
**) Nolite, fratres! conformari huic saeculo visitando et frequentando diversoria, — sed aemulamini charismata meliora et recipietis immarcescibilem coronam gloriae.
***) Slovenci, kupujte si Slomšekove pesmi in druge spise njegove, ktere ima naprodaj g. Lendovšek na Ptujem.
***♦) Utinam omnea poetae, tum laici tum clerici intelli-gerent ac saperent, quae sit vis carminibus inter populum spar-«ia; utinam poetae sequentes divuin Slomšek talia poemata componerent atque ederent, quae cedant in aedificationem, non vero in destruetionem; utinam poetae talia carmina ederent, quae publicasse eos non poeniteret in articulo mortis, appari-turos ante tribunal sanctissimi ac justissimi Judicis! Pisatelj.
pridige spisoval *) in jih z vnemo govoril; toraj je on kot škof pisal v pervem pastirskem listu duhovnom svoje škofije: Murorum instar supra firmam petram exstructo-rum opponite Vos undis ingruentis morum corrupteiae, quacum fides evanescit, ascendentibus ex corde impuro nubibus rationis lumen obtenebrantibus sive exstinguen-tibu3, ut veritatem, cui fides innitatur, intueri baud valeant.
Slomšek je bil pa tudi vnet katehet in velik prijatelj mladine.
Kakor je Tobija zapuščal kosilo in mertve po dnevi skrival v hišo, po noči pa pokopaval, tako je tudi ranjki Slomšek s svojim blagim tovarišem in prijateljem Virk-om v nedeljah in praznikih vstajal od kosila, ter hodil pod-učevat v nedeljski šoli mladino, za ktero je bil silno vnet, in ji je tudi spisal primernih šolskih knjig. Slomšek, izverstni katehet, je potem kot škof zarad šole pisal duhovnom sledeče tehtne besede: „Si animarum curator scholam ut pupillam oculi fovet, florent matures-cuntque flores virtutis et scientiae. Quapropter dilecti fratres! sit pupilla oculi Vestri schola Vestra, et aicut Jesus semper circumdatus fuit discipulis suis, et Vestri discipuli sint corona, qua semper ornamini, cohors, qua stipamini." In dalje priporoča vnemo in gorečnost kate-hetom, rekoč: „En talenta nobis concredita, nOn ut in sudario ilia abacondamus, sed ut uberrimum foenus inde percipiamus, ut qui in minimis fideles sumus, super magna constituamur. Nov equidem hocce pondus diei et aestus; propriis oculis observavi, quantas in id impenderint vires, quantopere desudarint plurimi Vestrum zelosi in Domino; perbene novi, nonnullos prandium fere ad coenam usque procrastinasse, ut frangerent paneno esurientibus, institu-tionem laudabiliter anhelantibus. Vobiscum hocce jugum portare non abhorrui, sed et dulcissimorum inde gaudio-rum fructus gustavi, quibus superabundanter Dominus benedixit curis nostris. Operamini igitur dum dies est, et si taedet labor, aspicite praemium." (Glasilo škofa ljubljanskega, Tomaža Krena.)
Tako nam je pač Slomšek izgled gorečega učenika mladine z ozirom na zlate besede sv. pisma: „Ibant flentes, semina sua mittentes, sed venient cum gaudio portantes manipulos suos" (cum laboraverint in patien-tia et perseverantia).
Kar je kot kaplan tako zvesto spolnoval, je kot škof živo priporočal v pastirskem listu: „Diligite ceilulas Vestras, Vestrumque habitaculum; sit vel parvum vel majus, templum tamen sit devotioni studioque destina-tum." Naj tu sledi še pozdrav gg. bogoslovcev: „Nonne et vos salutare mihi Iiceat, alumni et candidati clericalis militiae, hortulam instar mane flores suos exultanti corde contemplantis? Nonne gaudere mihi iiceat de Vobis velut de arboribus, quae fructum dabunt tempore suo? Vos estis gaudium, Vos exultatio mea. Nolite fallere episco-pum Vestrum, inventi botris Sodomae similes, pulchri quidem aspectu, sed intus horribiles'"
Slomšek bil je kot kaplan vzor ter izgled kristjanom sploh, posebno pa nam duhovnom, za sklep naj sledi toraj serčna želja: „Domine Deus, da nobis Tibi in eodem špiritu famulari, in quo Tibi servivit famulus Tuus Antonius Martinus Slomšek. Fiat.
*) Ipse sit nobis exemplum, quantam diligentiam adhibea-mus in elaborandis et addiscendis concionibus; sine dubio est pretiosissimum tempus, quod impendimus concionibus conficien-dis, in quibus populo esurienti — defatigato curia, laboribus, aerumnis, deloribus, et reliquis rebus asperis per hebdomadam occurentibus — panem verbi divini frangimus; nam homo non vivit solum in pane, sed in omni verbo, quod procedit de ore Dei. (Matt. 4, 4.)
O v c i c a.
(Pis. M. Skalovič.) (Dalje.)
34. Ovce poznajo svojega pastirja. Ko jih kliče, gredč za njim, ko jih zavrača, da naj v škodo ne gred6, ga poslušaio. Sej Kristus sam je r^kel: „Moje ovce poslušajo moj glas, in jaz jih poznam in za menoj gredč" (Jan. 10, 27). Zveste ovčice Kristusove poznajo svojega vikšega pastirja Jezusa in ga čez vse ljubijo. Njega poznati jim je največa učenost. Sv. Pavel namreč pravi, „da se le s tem ponaša, da pozna Kristusa križa-nega" (1. Kor. 2, 2). Poznajo pa tudi namestnika Kristusovega, vidnega naj vikšega pastirja čede njegove na zemlj;, sv. Petra, kteremu je ovčice izročil, rekoč: „Pasi moje ovce, pasi moje jagnjeta" (Jan. 21, 15, 16), in njegovega naslednika, sv. očeta papeža. Ako ovčice nočejo poznati in slušati pastirja, se bodo razkropile, zveri jih raztergajo, tatovi jih odpodč. „In razkropile so se ovce, ker nimajo pastirja, in so postale žertve vsem gozdnim zverinam, in razkadile so se." (Eceh. 5.) Nadalje pravi: „Vi pa ste moja čeda, čeda mojega pašnika, vi ljudje, in jaz sem vaš Gospod Bog, pravi (Jo-spod". (Isti. 34, 31.) — Kristus je vikši pastir, že prej napovedan: ,,Iu probudil bodem nad njimi enega pastirja" (Isti. 34, 23), a pustil je svojega namestnika. Ako včrne ovčice zapuste Kristusa, ali postavna svoje pastirje, duhovske ali deželske oblastnike, zlo verhu zla bode prišlo nad nje. „Zberi jih skupa1, kakor čedo za mesnico." (Jer. 12, 3.) Od pervega puntarja v nebesih, satana, do naj novejših francoskih „anarhistov" (brez-vladuhov; vsi imajo isto načelo: „Non serviam" (ne bom služil); ali kakor je program genevskih anarhistov: „Kdor je naš gospod, ta nam je sovražnik".
Posebno pa se strinjajo vsi krivoverci in brezbož-neži v serdu proti vikšemu pastirju čede Kristusove,
Eroti papežu: Kakšne gnjusne besede je izbljeval že uter proti papežu! Kako je gobezdal „arlekin" Gari-baldi proti sv. očetu ? Ali v istem času, ko je Luter naj vikšo cerkveno oblast gerdil in zaničeval, je Bog po svoji neskončni modrosti zbral naj iskrenejšega zagovornika in brambovca sv. apostolskega sedeža: sv. Ignacija, začetnika jezuitovskega reda. V istem letu, ko je Luter na deržavnem zboru v Vormsu očitno od katoličanstva odpadel, se je Ignacij popolnem Bogu posvetil v Mon-seratu v cerkvi one preblažene Device Marije, ki je rekla: „Glej, dekla sem Gospodova" (Luk. 1, 38f, ter je spisal imenitne duhovne vaje. V istem letu, ko je krivoverec Kalvin začel krivo vero trositi v Parizu, je Ignacij prišel v Pariz ter začel ondi zbirati vojšake za 8veto vojsko, svoje tovarše. V istem letu, ko je Henrik VIII, angleški kralj, razglasil samega sebe za glavarja angleške cerkve, ter pod smertno kaznijo zapovedal, da se ima ime papeževo zbrisati iz vseh pisem in knjig, ktere so imeli njegovi podložni, je očak jezuitov sv. Ignacij postavil temelj družbi, ki je poglavita terdnjava vikše oblastnije sv. očeta papeža, njemu v vseh obzirih popolnem podveržena. — Od todi je oni strašanski skrivnostni serd krivovercev in brezbožnežev, zlasti dandanašnjih framasonov proti jezuitom, da celo katoliško Cerkev psujejo z imenom ,,jezuitizem". Tako se oglaša nek zagrizen bezničar, kreha take-le brezbožnosti in laži in pravi: „Framasonstvo stoji v vseh svojih načelih v naj ostrejšem nasprotji proti jezuitizmu. Obe stranki nameravate in imate pred očmi ravno nasprotni cilj. Jezuiti so sužnji *) brez lastne volje svojim predpostavil Kdo neki je veči suženj, kakor ravno napihnjeni brezverci, ki le sami svojo nezmožnost in zanikarnoBt molijo!
ljenim vdani,*) ter bi radi vse ljudi kot popolnem pokorne sužnje rabili za svoje sebičoe namene, k' t golo orodje duhovskega tiranstva **); nasproti pa framason-stvo si prizadeva na vse žile da bi vsi ljudje se izne-bili sužnjosti ter iz nevednosti se povzdignili do najviše stopinje človeške izomike. Sam iz svojega lastnega nagiba da človek dospe do nravnosti ***) in dobrodelstva, in v tem d» svoje veselje ima, nobeni oblastniji podložen." (Pachtler, der Götze der Humanität itd. p. 206.)
Kolik krik in razsajanje so zagnali vsi brezvérni in liberalni časniki, ko je poslednji občni cerkveni zbor proglasil versko resnico: „nezmotljivosti papeževe v verskih reééh". Ta resnica pa se je morala ravno v današnjih časih zató razglasiti, ker ves protikatoličanski duh sloni na piškavem temelju, da ne smé človek spoznavati vikše od Boga postavljene oblastnije; a pravi katoličan pripoznava od Boga postavljeno oblast, bodi si duhovska, bodi si deželska in nji je serčno vdan: čeda Kristusova ljubi dom in ljubi Cerkev, in isto tako vikše zastopnike teh dveh za človeško družbo neizogibno potrebnih napráv. „Kakor človeško telo naprej stopa (po dveh nogah) kamor ga vodi luč dveh oččs, tako vodi verska zveza dve veliki oblastniji, deržavno in cerkveno, dve očesi, po katerih dušna luč cerkveno teló vodi in razsvitljuje." (Sv. Gregor VII.) „Papeževa obleka je bela, ker pomenja mir in veselje; — svetovni velikaši pa se oblačijo v rudeči purpur in škerlat, kar pomenja kri; ker svetna oblastnija se brez podpore duhovske oblastnije ne more drugač vzderžati, kot z mečem. (J. Albertus: Socialpolitik der Kirche, p. 425.)
(Dalje sledi.)
Oçled po Slovenakeii) In dopisi.
lx Ljnbljaiie. (BlagoslovIjanje „MarijaniičaObletnica Vincenikega društva. Škofov govor.) Preteklo nedeljo o l/tb je bila v deški novi sirotišnici Vincenci-jeve družbe (ki je dobila lepo imé: „Marijanišče — Marianum") zgodovinsko pomenljiva slovesnost. Napervo so premilgsp. knez in škof dr. Jan. Krizostom novo zalo poslopje v vsih prostorih blagoslovili in med tem je verli pevski zbor čast. P. Angelika Hribarja prelepo speval nalaš sa to priliko zloženo in od P. Angelika uglasbeno pesem.
Nato se je priččl obletni shod obéh Vincencijevih konferencij (pervi pot v veliki dvorani nove ubožnice), pri kterem je pn. g. kanonik dr. Gogala ob kratkem razvil zgodovino ljubljanske družbe sv. Vincencija in deške ubožnice ter nove hiše, v kteri se imajo ubožni dečki kersansko odgojati za Boga, cesarja in domovino ter je zaklical „Slavo" presvitlemu cesarju Frančišku Jožetu, k čemur se je razlegel odglas po vsi napolnjeni veliki dvorani; pevci pa so zdajci navdušeno zapeli cesarsko pesem.
O delavnosti obéh konferencij, š jnklavške in šent-jakopske. sta poročevala preč. g. kanonik Gogala in milgsp. prošt dr. Ant. Jarc.
Sklenili so premilostni gospod knez in škof Krizostom z daljšim govorom. Pojasnovali so v raznih izgledih svetnikov, kako se je po vnebohodu Zveličarjevem z Oljske gore razširjala dobrodelnost do vsakterih ter-pečih in ubožnih po vsem keršanskem svetu; povdar-
*) Od kdaj neki je pokoršina sramota?!
**) Framasoni na jezuite obračajo, kar so sami.
***) Ne mara do tiste ..nravnosti" hočejo vse ljudi povzdigniti, da bi Boga tajili, ali celó skrivaj klali take reveže, ki njih poveljem niso slepo pokorni!?
jali so posebej vsestransko in velikansko delavnost sv. Vincencija Pavljanskega in tudi ljubljanske družbe v tem oziru. Prestopili so potem na veliko in mnogostran-sko djanje ljubljanskih usmiljenih Sester, občudovali njih zatajevanje in darovanje samih sebe v tako silo težkem poklicu pri bolnikih, blaznih, pri odgoji mladine itd. in so jih prav močno pohvalili.
Govoreč o novi ubožnici so povdarjali zasluge in djanje Vincenške družbe, zlasti pa silovito delavnost gosp. kanonika Gogala, pohvalili njegov neumorni trud in ga vredno povzdignili. Pohvalili in zahvalili so tudi dobrotnike, omenili posebej ranjc. fajmoštra Gustava Kostel-na, ki je vse svoje premoženje zapustil za to napravo. Razložili so, kako naj se dečki v tej napravi odgojajo dušno in telesno, na čast Bogu, v prid bližnjemu in sami sebi; povedali so, kaj so vse pri blago-slovljevanji te hiše prosili in v prid mladini od Boga želeli. Po8lednjič pa so pričujočim podelili sv. blagoslov.
V sklep prelepe slovesnosti so pevci navdušeno zapeli: „Hvala bod' Gospod Bogu".
Pričujoči so bili: deržavni namestnik gsp. Vinkler in njegova preblagodušna gospá, deželni glavar gr. Thurn, mestni župan Grasselli, veliko gg. duhovnov, večina zavetnikov te naprave, in mnogo deželskih gospodov ter polna sobana občinstva. Po eni strani stali so sirotm dečki, po drugi deklice pod nadzorstvom usmiljenic.
Prav ginljiv prizor je bil zares, zraven tako odličnega občinstva viditi veliko število lepo odgojevane mladine. Bog daj, da bi velik, z mnogimi stroški zedi-njeni trud rodil primérnega sadú. K temu pa bojo posebno pomagali tudi dobrotniki, ako bodo z denarnimi sredki dobrotno pod roke segli tej koristni napravi, da se čem berže dolgovi izplačajo, kakor tudi z drugotnimi darovi za hrano in vzderževanje dečkov, kterih nekaj se je že zdaj preselilo v novo poslopje, drugi, ki so v oskerbi usmiljenih sester, pa pridejo v Marijanišče ob novem letu.
Poslopje pa še ni v vsem in sploh dodelano, — med drugim kapela, ki bode zgoraj, še vsega potrebuje.
Iz Ljubljane. (1» katoliške družbe) Za katoliško družbo prav zanimiv in vesel dan je bil 5. november, kteri obeta lepe nasledke. Bil je namreč v njenih prostorih pervi že v „Danici" štev. 44 napovedani shod za osnovo dekliške šole za delavke. Zbralo se je kakih deset gospá in gospic, ki hočejo radovoljno prevzeti dotično podučevanje, in čez sedemdeset mladih delavk. Visoko častiti predsednik mil. g. prošt dr. Jarc vse prijazno pozdravi, omeni večletno različno delovanje katoliške družbe, in potem prestopi na namen tega shoda, namreč osnovati potrebno šolo za razno podučevanje mladih delavk. Zahvali se blagim gospém in gospicam, ki hočejo delati za to potrebno in hvale vredno početje in kratko spodbuda k pridnosti mlade delavke, ki so veselja vse ginjene, da se začne ta koristna od njih močno doželjena naprava.
Potem podpredsednik kanonik dr. A. Čebašek v daljšem govoru pojasnuje potrebo in namen tega početja blizo tako-le:
Značaj naše dobe so društva, kajti v društvu je moč, ki izversi, česar posamezen ni v stanu. Tudi pri nas imamo za različne namene razne društva, n. pr. za podporo revnih družbo sv. Vincenca P., za narodne stvari „Matico" itd., za šolske namene „Narodno šolo", za katoliške namene katoliško družbo in rokodelsko društvo, tudi za posamezne stanove, n. pr. duhovne, so lastne družbe in celó za duše v vicah imamo dvojno posebno družbo, da ne govorim še o velikem številu druzih cerkvenih bratovšin za razne potrebe.
To obilno število društev nam kaže od ene strani velike potrebe v raznih zadevah, kterim moči posameznih niso kos, le združena moč kaj premore; od druge strani je to priča, da v našem sicer sebičnem času ker-šanska ljubezen še ni zamerla, temuč še vedno z združeno močjo stori veliko dobrega; čedalje krepkeje dela za razne potrebe, ker tu sadi nove žlahtne cvetlice, tam tolaži žalostne serca, vlivaje olja v skeleče rane. Tudi v našem mestu so razne društva obrodile že obilno dobrega sadu za revne in sirote, za izrejo in poduk, zlasti za cerkvene in misijonske potrebe. Vsa čast in hvala gre v tem oziru naši deželi in našemu mestu, ki gotovo ne zaostaja za drugimi bolj premožnimi.
Pa dandanes je še eno društvo živo potrebno postalo, smemo reči, v nekem oziru naj potrebniše, namreč družba za keršansko izrejo in poduk mladih delavk po tovarnah; in kolikor bolj se množi število teh delavk od leta do leta, toliko glasneje se čuje potreba take družbe. Zato je odbor katoliške družbe v seji 11. okt. sklenil pod svojim nadzorstvom osnovati tako dekliško šolo za delavke. — O potrebi take družbe želim pričujoče prepričati in za njo spodbuditi.
Nove naprave so nove dobrote, pa tudi nove nevarnosti, t. j. imajo svojo dobro in slabo, solnčno in senčno stran. Razun druzih tovaren imamo nekaj let novo, veliko tovarno za pripravo raznih verst tabaka. Ta naprava je dobrota v tem oziru, da ima veliko ljudi zaslužek, saj potrebni kruh; zlasti veliko število mladih žensk ima tu delo in zaslužek dan na dan. Zato so prišle mlade dekleta iz mesta in okolice, nektere celo iz daljših krajev dežele, v obilnem številu (že čez 1500) si tu kruh služit s poštenim delom. To je gotovo dobrota za Čase, ko je sicer malo zaslužka, pa ljudi veliko, in slehern privoši pridnim rokam zasluženo plačilo. Pa tik te solnčne strani se prec vidi tudi slaba senčna stran; od te omenim le dvojno, namreč, da se mlade delavke pri svojem poslu druzega za prihodnje življenje potrebnega dela ne bodo naučile in navadile, in še do-zdanje pozabile, in drugič, kar je še več, po svojih zadevah so memo druzih verstnic v večji nevarnosti za-stran spodobnega obnašanja, keršanskega življenja. Dva ozira, ki sta gotovo čez vse tehtna in zato ne le po-mislika, temuč zdatne pomoči potrebna.
I)a je potrebno, te mlade osebe podučevati v tem, česar bodo potrebovale v kaki službi ali v samostojnem življenji, tedaj v gospodinstvu, v ročnih delih, in tudi v druzih predmetih, to je tako očitno, da ni treba dalje dokazovati, to bi bilo prav odveč. Nekoliko bolj hočemo pogledati in pojasniti nevarnosti zastran pobožnega življenja naše ženske mladosti v tovarnah.
Razne nevarnosti za čednost mladih ljudi, zlasti sicer pobožnejšega, pa tudi slabejšega ženskega spola so sicer vselej in povsod velike, in nihče jih ne more popolnoma odstraniti; vendar se zamorejo zmanjšati in premagati. V to je perva in naj zdatneji pomoč in naj močneji bramba v domači hiši dobra pobožna mati, ktera živi le za pravi blagor svojih otrčk, se z dušo iu telesom in z vsim prizadevanjem daruje za njihovo časno in večno srečo, jih kot vidni angel j varh varuje hudega in spodbuda za pravo čednost. Take skerbne matere ni v stanu namestiti nobeno drugo človeško sredstvo, ne šola, ne družba; mati je le ena, druge ni! Zato srečno keršansko dekle, ki ima tega vednega in vidnega čuvaja svoje pobožnosti! vedno in večno mu bo hvaležna, ako ga posluša in uboga, že tu ji je obljubljen blagoslov božji.
Druga dovelj močna bramba in zdatna pomoč zoper dušne nevarnosti je duhovna mati nas vsih: sv. cerkev, ki je od samega Zveličarja postavljena v ta namen, in ji je zročil vea potrebna sredstva za čednost in pobož-
nost; ona nezmotljivo kaže pravo pot čednosti s svojim božjim naukom zoper zmote in krive nauke vsake verste, v nji je vsa čista resnica; ona podaja tudi pomoč ali milost zoper slabosti, in skušnjave, notranje in vnanje, ona daje čeznatorno dušno življenje v posvečujoči milosti božji, in je s tem čeznatorna pomoč in bramba za sveto življenje. O pač velika pa potrebna pomoč, od Boga samega vsim oskerbljena po tej duhovni materi vsih vernih. Tudi naša mati je ona, ki nas je že pri sv. kerstu za svoje in Božje otroke storila, nas vse žive dni vodi in spremlja po pravi poti, poierjuje v dobrem, in brani hudega v vsaki nadlogi in v vsih okolišinah življenja do zadnjega zdihlieja. Po pravici verni kristjani, mladi in stari, tu :šejo in tudi najdejo vso pomoč v vsih zadevah na popotovanji do ,.gore Gospodove". Srečen slehern, kteri se nje zvesto derži, ker tudi na njo smemo oberniti besede Modrosti božje: „Kdor mene najde, bo našel življenje in prejel zveličanje od Gospoda".
To ste dve gotovo dobri materi, ki varujete vsih nevarnost, in dajete brambo in moč za pravo pobožnost. Nima pa vsaka deklica pobožne matere, ali pa vsaj ne more vedno pri nji biti, ravno v letih, ko je nje oko in njena roka naj bolj potrebna. P6svetnost in slabi zgledi pa jemljejo mnogim zmed mladih veselje do svetih reči, do božje besede in do virov milosti, in tako začnejo zanemarjati tudi duhovno mater sv. Cerkev; marsiktera se lahkomišljeno, kakor zgubljena hči, podi od nje ▼ ptujo deželo pregrehe, kjer pozabi skerbno mater in začne samopašno živeti. Res, ne zgubi se vsaka tako, ali vsaka je v nevarnosti; jih take nevarnosti obvarovati, ter jim telesno in dušno mater nekoliko namestiti, je namen te družbe, naj bi jim ona s lepim naukom in dobrim svetom dajala pomoč za čednost in pobožnost, da bi kot Izraelci z eno roko sv. mesto zidale, z drugo se z duhovnim orožjem sovražnikov branile.
Vzemimo pri sedanjih tovarnah delavko, 15—18 let staro, ki sama sebi pripuščena le na to misli, si kaj zaslužiti in potem brez skerbi in brez nadzorovanja v posvetnem veselji dobre volje biti. Dan na dan gre zgodej zjutraj na delo in se zvečer vtrujena verne. Morebiti že pri delu sliši veliko slabega, znabiti še več med potjo; kakor škodljiv strup okuži to govorjenje še mlado serce in zaduši dobro seme lepih naukov, kterih se je učila doma, v šoli in v cerkvi, njeni posvetnosti in nečimurnosti, slabemu nagnjenju in poželjenju pa vse to vgaja! Utrujena zvečer domd ne dela, ali tudi delati ne znd; ali ima slabo, tesno stanovanje, kjer je vse revno in umazano, zato jo spet žene v drušino, znabiti še slabeji, kakor je bila čez dan, in zato taka dru-šina končd še ostale dobre misli in sklepe. Ker se to ponavlja ves teden dan na dan, zaide reva, vsa spridena, da ne vč kdaj, na pot posvetnosti in kmalo na široko pot pregrehe in nesreče.
Utegnil bi kdo misliti, v nedeljo, ko delo prestane in je dan za službo božjo posvečen, se bo zmotena reva spet bolj svoje keršanske dolžnosti zavedila in na pravo pot vernila. Toda posvetnost in slabo govorjenje ji je zadušilo veselje do svetih reči; če tudi še gre iz navade ali zavoljo ljudi v cerkev, pride taka iz cerkve, kakoršna je šla noter. Doma čez dan spet ne vč, ali nima kaj početi, misli le na kratkočasne družbe in veselice; tudi se čuti bolj neodvisno, samostojno, kakor druge verst-nice po službah, ter gre kamor hoče in pride kader hoče, ker bolj samostojna se odvadi pokoršine, in staršev ne posluša; ali si pa starši molče mislijo: saj ves teden dela in si prisluži, naj gre kamor hoče. Tako nedelja, ki je kristjanu odločena v posvečevanje, služi le v nečimurnost in razveseljevanje po gostivnah ali še slabejših kotih; terdo zasluženo se nepotrebno potrosi, dobro vest in dobro ime zgubi, in nedelja sčasoma po-
stane dan pregrehe, v kterem se več greši, kakor ves tedeD, dan Gospodov postane dan satanov. Zašla je „na pot, ki se ji zdi prava (prijetna), pa nje konec je pogubljenje!"
Pomislimo, da se je tako življenje začelo v naj nevarniših letih, ko mlada deklica še ni nikakor v dobrem vterjena, se sama še ne zna varovati in sveti še ne pozni, vsa lahkomišljena, nečimurna, radovedna leti kakor barka brez kermila v nevarne kraje; omahljivo kakor terst, vsaka sladka beseda, lažnjiva obljuba zapeljive kače zmoti, da nesrečni Evi enaka sega po pre povedanem sadu, in tako zgodaj naj veči zaklad, svojo nedolžnost za vselej zgubi.
(Konec sledi.)
Bos. Dabica, 9. listop. 1882. Vseh Svetnikov in vernih duš dan imeli smo v Dubici prave Benedke. Med Dubicama hervatsko in bosansko teče reka Una iz daljne Bosne med berdi in planinami, toraj sprejema polno potokov in berž narašča, kakor je nekaj dežja bilo. Kadar dežuje dalj časa, vali se mogočno in prestopa bregove; in ako je Sava (v ktero se razliva pri Jesenovcu, poldrugo uro od Dubice) velika ter Uno za-deržuje v teau, se poslednja razliva kakih 10—12 ur dolgo na vse strani. To se je zgodilo ravno o vseh Svetih, in vode smo imeli vse polno tudi v mestu Du-bičkem, kjer je po cesti, ki vodi v Gradiško, mogočno se valila ter hiše zalivala in ljudi iz njih tirala, pa z ilovice narejene stene mehčala ter rušiia. Tolika voda je bila, da je ladija prav lahko vealjala po mestu, in da so mi konji plavali, ko sem se prepeljeval iz svoje koče v drugo, ter je voda više nad kola in tudi meni do živega prišla. Hvala Bogu, da je v treh dneh upadla, četerti dan že se je lahko zopet po cesti hodilo, če tudi po blatnati. O tej priliki sem videl, kar nisem mislil, da kterikrat videl bodem. Na križevih potih se nahajajo vojaki, kteri imajo hlače zavihane še precej visoko nad kolena, in prav taki so bili Bosanci, ko so korakali hodeč po svojih poslih ali na cesti ali okoli svojih kuč. Odlične moške osebe pa imajo visoke škornje, ktere ne puščajo vode v se; v teh so vodo nekako sami sebi dopadljivo bacali na vse strani, ker to veselje imajo samo k večetnu dvakrat v letu; jeseni, ako dolgo dežuje, in pa okoli sv. Jurja pomladi, ako toplota sneg hitro topi po berdih in planinah, drugekrati med letom se povodnji ni bati; pa bi bilo naj bolje, da bi je nikdar ne bilo, ker veliko škodo napravlja Zraven tega, da ustavlja vso vožnjo, kupčijo in ves promet, ruši kuče, zaliva, ako n. pr. po noči voda priteče, hambare, ma-gazine in enake shrambe, v kterib je dostikrat veli».h vrednost; tudi ljudje dohajajo večkrat v nesrečo. Za nas katolike bila je ta povodenj še zato žalostnija, ker nikdo ni mogel priti k službi božji zavolj široko na okelo stoječe vode. Mislil sem, kako so se na Kranjskem ljudje gnjetli po cerkvah in pokopališčih, kofiko se je molilo za pokojne in milošnje podelilo njim za večni mir in pokoj : ali tukaj v Dubici ni bilo nič od vsega tega, ne v cerkvi, ne na pokopališčih. Tako je v Bosni resnično žalostno še vse, politično in cerkveno življenje.
O tej priložnosti prosim ss. mas, ker dvema nemškima misijonarjema sem obljubil, da jih jima bom osker-boval: eden teh mi je že naznanil, da je poslane opravil, ter želi druzih; ali jaz mu jih ne morem pos'ati, ker jih nimam nič odveč. Naj laglje se pošiljajo po poštnih nakaznicah, pa ne v Dubico bosansko, ampak na zadnjo pošto: Dubica hrvatska; ker v Dubici bosanski ni poste: tudi pošfe za v Bosno ne sprejemajo denarja na nakaznice, ampak samo v pismih zavitega. Z Bogom!
Lepo se priporoča Vam hvaležni
Val. Lah.
Ix Bosne. (Po neljubnosti nekoliko zakasnjeno.) Naš pregovor je: „Kud če suza, nego opet na svoje oko?" (Kam poteče solza, če ne spet na svoje oko?) Tudi jaz — kam se čem zateči, če ne k Vam ko našem dobrotniku, ki veste nase stanje in vsih siromašnih katoličanov? Jaz, pravim, vedoč in videč dobrote, ktere ta katoliški narod dela ter pošilja podpore vsim po zmožnosti, — derznem k Vam se zateči, da mene, ali bolje reči, malo cerkvico, ki sem jo napravil pred 4 leti, previdite s „križevim potom", ki ga prav potrebujemo. Vedoč za dobroto Vašega duhovstva, prosim, oskerbite nam, ako tudi ne novega, pa star križev pot iz kake cerkve, da z njim izhajamo, dokler ne napravimo veči cerkve, kar bode pa težavno pri sedanjih okolišinah v Bosni.
V Banjaluki, 13. vinot. 1882.
P. Marko Mariič, župnik in dekan.
Opomba. Tu pa tam imajo morebiti kak star križev pot, ki ga več ne rabijo, pa za silo bi vender še služil; tii bi dobro storili, ako bi ga darovali, da naši sobratje v Bosni morejo to silno koristno pobožnost ložej opravljati.	Vredništvo.
Otrokom.
Glej, očeta, mater da spoštuješ! Se glasilo nekdaj je z višave; Grom in blisk, kar terdno še veruješ, Spremljeval zakone je v nižave.
Tam če stal bi bil, in glas poslušal, Groze tresle bi se bile noge; Sklepal pač bi terdno bil, da skušal Spolnovati Božje boš naloge.
Tisti Bog, ki z gore je govoril, Še živi, spolnuje enomerno Zvezo, ki z ljudmi jo bil je storil. Oh otroci, slušajte le verno!
Blagoslov očetov sinu stavi Hiše; kletev materna podira. Srečen bo v otrocih; smert naj, pravi, Dolgo sina dobrega prezira.
Oh preljube hčere, sini blagi! Vse to terdno vtisnite si v glavo, Vam zorijo biseri predragi, Če ste staršem svojim v kinč in slavo.
Oče ak napačen je, in mati Dobrih zgledov če vsikdar ne daja, Mari treba ni ju spoštovati? O gorjč, če ta ti zgovor vgaja!
Bog pravični s hudim vsim v življenju Žuga sinu, 8 prav ojstr6 nadlogo, Kaj še v neminljivem tam terpljenju Čaka ga, ki starišev ne vboga!
S—d—n.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
20. listopada. S. Feliks Val. — 21. Darovanje Marije D. — 22. S. Cecilija. — 23. S. Felicita. — 24.
S. Jan. od Križa. — 25. S. Katarina d. m. — 26. Šest in dvajseta nedelja po Bink. S. Konrad šk.
V molitev priporočeni:
Dva mladenča za poboljšanje. — Že precej časa bolan mladeneč, ki želi na priprosnjo Marijino v Božjo čast ter slavo se ozdraveti. — Mladeneč se goreče pri-
Soroča v bratovsko molitev, da bi na milostno pomoč iaše ljube Gospč presv. Serca zmagal v silnem dušnem boju. — Že dolgo bolan mladeneč za zdravje in pomoč.
—	Dve ženi priporočujete svoja moža za poboljšanje.
—	Nekdo v zadregi, da bi dobil službo.
Opomini k modrosti.
(Is bukev Sirahovih, iz XL. pogl.)
20.	listop. Mlajši hudobnih ne poganjajo veliko odrastkov. .. Trava, ki pri vsaki vodi raste, se izruje poprej, kakor vsa druga trava. (Pomen: Hudobneži, krivičniki, sleparji, goljufi, samopašniki se hitro povzdignejo, naglo obogatč s krivičnim blagom; pa bodo toliko poprej kakor hobotna trava pokošeni, potrebljeni — veli krat že sami, ali pa v svojih mlajših.)
21.	Dobrotljivost je oblagodarjena kakor vert, in usmiljenje ostane vekomaj. (Pomen: Hudobnežem nasproti [gl. poprešnji dan] bo pa dobrotljivi, usmiljeni, pravični človek oblagodarjen z dobrimi, čverstimi otroci, enako lepemu vertu, v kterem raste obilno dobrega, močnega sadnega drevja.)
22.	Življenje zadovoljnega delavca je posladkano, in v njem zaklad najdeš. (Marsikteri pošten delavec, ki pod milim nebom, celo v '.ežji je svoje kosilo iz lončka, ki ga mu prinese otrok ali pobožna žena sama, je sreč-niši in zadovoljniši, kakor brezverec ali krivičnik pri bogato obloženi mizi.)
23.	Vino in muzika serce razveseli; več ko oboje pa je ljubezen do modrosti. (Veselje, ki ga iz modrosti
—	iz Čednosti vživaš, ima vse drugo veljavo in stanovitnost, kot vse počutno in posvetno veselje.)
24.	PiŠali in brenklje delajo prijeten glas; Čez oboje pa je prijazno govorjenje. (Prijazno, pošteno govorjenje med prijatli preseže vse druge vedrila.)
25.	Zlato in srebro je nogam podloga; Čez oboje pa je dober svet. (Bogastvo in premoženje je hitro pognano, ako kdo ima slabe prijatle, ki mu pomagajo zapravljati, ne da bi mu prav svetovali, kako naj obrača svoje zlat6 in srebrč, da bo prav zanj.)
26.	Bogastvo in moč serce povzdigujete, Čez oboje pa je strah Božji (Bogastvo in telesna moč sicer dajeta človeku serčnost in zanašljivost; toda vse bol ji in stal-niši serčnost Človeku dela strah Božji, živa vera v Boga, pri kterem je v milosti.)
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. (Podeljenje.) Premilostni gospod knez in škof dr. Janez Krizostom so na predlog preča-stitega s to 1 n e ga kapiteljna ljubljanskega vred-niku tega lista z odlokom od 7. listopada 1882 kanonikat Tomaža Cemažarja pri stolni cerkvi dobrotno podelili.
Pojasnilo. To novico so bili nekteri „rudeei" komunisti malo prezgodaj zvedili in zdajci so si pervo stran „Zg. Danice" v posest vzeli in jo z „rudečo tvarino" napolnili zoper vednost vred-nikovo, in tebi nič — meni nič podpisali so se za „Daničarje". Pravooblastni „Daničar" tega ne more na vest vzeti: sami naj gledajo! ker so pa vender to „rudečkarji" pohlevnega plemena: bodi jim iz serca odpušeno, in podamo jim tudi še „pohvalno pismo".
Tonzaro in manjši redove so premilg. knez in škof
delili 16. t. m. 27 bogoslovcem (vmes l frančiškan). Bog daj gg* novincem srečo in obilni blagoslov!
Kaki gospod dnhoven V pokoju v neki napravi v mestu zamore dobiti vso oskerb in dobro postrežbo in Še dobre intencije proti temu, da bi vsak dan gotovo uro maševal. Vredništvo tega lista bi vedilo povedati bolj natanko.
Marija, Zgodnja Danica, Mati milosti Božje. Molitvene bukve Marijnim častivcem, po 18. natisu poslovenil Janez Volčič. V založbi Mat. Oerberjevi. Cena: z zlat. obrezkom 2 gld., v usnji 1 gl. 45 kr. Na čelu ima prelepo podobo M. D., sicer ima 717 strani in obsega v 9 oddelkih in še v dalinem pridavku skoro vse mogoče molitve in češenja k Mariji Devici. Ime Janez Volčič jih obilno priporoča, še zlasti tudi, ker ta lepa Marijina knjiga je bila najberže saj nekoliko vzrok, da je zadnja Danica imela zaznamnjan tako lep dar za študentovoko kuhinjo.
Kruh angelski. I- molitvene, II. pripravljavne buk-vice na pervo sv. Obhajilo. Priravnal znani pisatelj P. Hrisogon M. Mala oblika 2o4 str. lepa podobica na čelu, prav lična knjižica. V založbi pri Gerberji, cena z zlat. obrez. 60 kr.. v usnji 40 kr., v pap. 25 kr. Priporočena zlasti za perve obhajance.
Posvečevanje stolne cerkve v Djakovaro * i Bila je
slovesnost veličastna. Škof Strosmajer ni razposlal posebnega vabila, ampak rekel je: Ljub nam bo vsaki, kteri pride. Prišle so deputacije, kakor tudi odlični možje, med drugimi knez Sapieha, grof Salkovsky, dr. Hieger iz Prage, prost Maršal z Dunaja, škof Posilovič iz Senja, župan Zagrebški dr. Hofman z dvema svetovalcema itd. Škof Posilovič je cerkev zjutraj posvetil. Ob desetih bil je škof Strosmajer slovesno vpeljan v cerkev; spremlje-valo je škofa 250 v lepih ornatih oblečenih duhovnov, kterim so sledile deputacije mest, društva in korporacije. Pri sv. maši sta bila list in evangelij brana tudi v slovenskem jeziku. Škof Strosmajer je imel navdušen govor, v kterem je razlagal misli, ktere so ga navdajale pri zidanji te stolice — in misli so bile: edinost naroda in ljubezen iti vzajemnost. V cerkev natlačeno prinesel je tudi Turk, poslan od nekega bega, darov za cerkev.
Ob eni popoldne je bilo slovesno sprejemanje pri škofu; potem pa slavnostni obed. V Djakovem bilo je vse polno gostov, zlasti iz Slavonije in Ogerske; videti je bilo tudi mnogo Nemcev in Madiarov. Celi dan so dohajali telegrami iz vsih dežel evropejskih. Cerkev je prečastitljiva in se prišteva cvropejskim znamenitostim.
LurŠka božja pot. Vaneški škof na Francoskem (v Bretagni) se je 1. sept. s 1500 romarji svoje škofije iz Lurda d< tnu povernil. Naslednji dan je na svitlo dal pastirski list, v kterem očitno naznanuje ozdravljenje gospodičine Julije pl. Breilove. Ta oseba je bila do čistega slepa; več zdravnikov si je zastonj prizadevalo ta žalostni stan ji zboljšati. 30. avgusta je bila pri sv. maši v duplini Lurški in prejela je sv. Obhajilo; potem se je dala peljati v Piscino (neki oddelek te božje poti), in prišla je iz nje popolnoma zdrava, to je, dobro je vidila. — Skof pravi ob enem: „Veliko druzih duhovnih in telesnih predobr6t je pri tej priliki pridobljenih". **)
Dijak — potepuh v Wiirzburgu so porotniki nekega študenta Jurja Fehrer-ja, ki je v 9 do 10 letih
*) O tem je ,,Danica" sicer že poročala, ker pa ta spisek ima še marsikaj zanimivega, naj ima tu svoj prostor.
Vred
**) O tej priliki bodi še enkrat prav živo priporočena preznamenita knjiga: „Lurška Mati Božja; spisal Fr. Marešič."
„zaitudiral" čez 26.000 gl., obsodili na dvč leti v ječo. Ta gunevet je ob enem terpinčil svojo lastno mater in ji iugal m revolverjem. — Naj le pride v Ljubljano, kadar bo odsedel: ne solda ne dobi is dijaške kuhinje!
f RiM so v teku obravnave, da se med zveličane prišteje ta kardinal Fišer in kancler Tomaž Morus, ki sta pod sloglasnim Henrikom VIN na Angleškem za katoliško vero bila mučena. Ima se pa ob enem še kacih 300 za sv. vero umerlih prišteti med zveličane.
Y Berlina se je 14. t. m. s cesarjevim govorom priččl novi deželni zbor, kteri bo silo važen v tem oziru, če se bo Bizmark nagnil k središa (100 odbornikov) in konservativcem (136 odb.), ali pa bo šel svojo pot V pervem primerljeju bi imel gotovo večino in pomen bi bil: konec kulturne borbe; misli se pa, da si bo skušal neko srednjo stranko dobiti. Zadnjikrat so bili prusaki katoličane nekaj prekanili; naj berže bodo skušali tudi zdaj.
¥ Rusiji oz gori Rarabetovski je vstal nov ognjo-metnik. Pol milje daleč se je zlijala ognjena žlindra iz novega žepna.
Zopet kazališe pogoriie — pogorel je v Novem Jorku namreč „Parktheater", ki je do čistega upepeljen. Ravno se je hotla neka „madama" Langtry pervi-krat zverati in skazovati.
Previdni bodite s petrolejem! Gospi Raily v Mil-waukeji v Ameriki je pred nekterimi dnevi s petrolej-sko svetilko v roci šla v drugo sobo; prepuh je plame zagnal v posodico z oljem, svetilka se razpoči in uboga gospa je v plamenu. Njen sin skuša plamen zadušiti, kar se mu je še le posrečilo, ko je bila mati že tako strašno ožgana, da ni bilo več upanja jo rešiti in je bil tudi sam hudo ožgan.
Dnhovske spremembe.
? Lavantinski Škofiji: Č. g. Anton Hajšek je pre-zentiran za Slov. Bistrico; č. g. Anton Jazbec je postal župnik in dekan v Marenbergu, in č. g. Juri Galun, kurat v Radvanji. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Anton Vamberger v Poličane; Alojz Vojsk v Ribnico; Juri Purgaj v Dramlje in Fr. Geč k sv. Marku pri Ptuju.
Dobrotni darovi.
Za Študuntovsko kuhinjo: Pod napisom: „Ex devo-tione za čestitanje" 50 gl. — Iz Kovorja 80 kr. — Č. g. župnik Mart. Narobe 5 gl. — č. g župnik J. Urbanček
2	gl. star. den. — Preč. g. dekan A. Drobnič 5 gl. — C. g. župnik Fr. Jereb 1 gl. — Blagor. gv Iv. Hribar, glavni zastop. banke .,Slavije", 2 gld. - Č. g. župnik J. Mesar 3 gold. — C. g. župnik P. Svetlin 5 gold. — <3. g. Val. Orehek 3 gld. — Č. g. Val. Bernard 1 gld. Č. g. Ivan Pop 1 gl. - Č. g. Mat. Videmšek 2 gl. — Č. g. Mat. Prežel j 5 gl. — Neim. po č. g. stolnem kapi. M. Kolarji 20 gl.
Za desko sirotišnico Collegium Marianum v Ljubljani: J. M. 5 gl.
Za družbo sv Vincencija: Neim. po č. g. M. Kolarji 10 gld.
Za -pogorelce v Ctrovcu v Stopiški fari: G. „Gostač"
3	gld.
Za pogorelce pri sv. Magdaleni nad Idrijo: Milg. prošt dr. A. Jarc 4 gl. — Farmani na Dolgem po č. g.
župn. Jan. Aiman-u 3 gl. 20 kr. (za pogor. cerkev). — Č. g. M. Narobe 1 gl. — Z Verha po preč. g. dekana J. Kogeju 2 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Po č. g. Martinu Videmšeku 2 gld. — Iz Mavčič po č. g. župniku 18 gld. 60 kr. — Ana Ambrožič 50 kr. — lz Lučen po č. g. A. Dolinarji 5 gl. — M. J. 55 kr. — Po č. g. kapi. Zagorjanu 2 gold. 20 kr. — Iz Kovorja
1	gl. 4 kr. — Iz Idrije po preč. g. dekanu J. Kogeju 46 gl. 30 kr. — Neim. po č. g. stolnem kapi. M. Kolarji 10 gl. — J. M. 3 gl.
Za cerkev v Bohinjski Bistrici: Iz Lučen po č. g. A. Dolinarji 5 gl.
Za opravo uboŠnih farnih cerkev naše škofije: Neimenovana 1 gld. — Iz Mošenj 13 gld. — Iz vFužin za lansko in predlansko leto 11 gl. 49 kr. — Iz Šeat-Vida pri Ljubljani 56 gl. 1 kr.
Za obgrobnico f Jan. Stritarja: č. g. M. Narobe 1 gld.
Za Tirolce in Korošce s povodnijo poškodovane: Neimenovan 10 gold. — Pn. g. stolni župnik Ant. Urbas 5 gl. — Neimenovana po č. g. stolnem kaplanu Šara-bonu 1 gl. — Milg. prošt dr. A. Jarc 6 gl. — Po č. g. Greg. Jakeljnu 4 gl. — Spoštov. Kat. Pogačar 3 gl. — Pn. g. kan. dr. A. Čebašek 10 gl.
Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: Milg. prošt dr. A. Jarc 4 gl. — Neim. po č. g. M. Kolarji 5 gld. — Pn. gosp. kan. dr. A. Čebašek v drugo 20 gld.
Za katoliško pokopališče v Sarajevu kan. dr Jegliču : Dobrotnik 200 gl. (Ko bi za to se ne obernilo, pa za stolno cerkev.)
Za Bosno: Neim. po č. gsp. M. Kolarji 5 gl. Za sv. Očeta: Z Verha po preč. g. dekanu J. Kogeju
2	gold. — Po č. g. A. Dolinarji iz Lučen 10 gold. — C. g. M. Narobe 1 gold. — Neimenovana po č. g. M. Kolarji 10 gl. — J. M. 2 gl.
Za sv. Detinstvo: Po č. g. Greg. Jakeljnu 8 gld.
3	kr. — Z Jesenic po č. g. župniku 1 gl. — Č. g. M. Narobe 2 gl. — Po č. g. dr. Marinku 8 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Neim. po č. g. M. Kolarji 5 gl.
Za afrikanski misijon: Po preč. g. dek. J. Kogeju: Iz Idrije 13 gl. 60 kr.; z Verha 1 gl. — Neimen. po č. g. M. Kolarji 5 gold. — Po č. g. župniku iz Blagovice 3 gl. — Po č. g. župn. Jak. Maroltu s sv. Križa p. T. 8 gld. — Po č. g. župn. Mat. Videmšeku 5 gld.
—	Po č. g. župniku Fr. Dolinarji iz Horjula 5 gl. 60 kr.
—	Po č. g. župniku M. Tavčarji iz Komende 7 gl. — Iz Kovorja 2 gl. 16 kr. nabirk. — Z Jesenic po č. g. župniku zbirka 3 gl. — Z Zlatopolja po č. g. župniku K. Lapajnu 6 gl. 50 kr. — Neimen. 10 gl.
Za amerikanski misijon: Č. g. župnik Jak. Marolt 1 gld.
Za naj potrebniŠi misijone: Z Mavčič po č. g. župniku M. Preželjnu 5 gl.
Za bratovŠino sv. Leopolda: Milg. prošt dr. A. Jarc 2 gld.
Za bratovŠino Naše ljube Gospe presv. Serca: Neim. po č. g. M. Kolarji 20 gl.
Za bratovŠino za verne duše v vicah: Neim. po č. g. M. Kolarji 10 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. S—in v A.: Vse lepo došlo; Bog plati prijaznost in dobroto!
Odgovorni vrednik: Luka Jeran — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikoii nasledniki v Ljubljani.