OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing , of All Kinds
Vol. XXIX.—leto xxrx.
CLEVELAND, ohio, WEDNESDAY (SREDA). SEPTEMBER 25, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 188
Škof Hurley je dospel v Zagreb kot zastopnik papeža
BELGRAD, 23. septembra. — Katoliški viri tukaj poročajo, da v Zagreb ameriški ka-oliški škof Joseph Patrick Hur-iz Augustine Fla., kot poseb-^^stopnik papeža Pija, da preišče aretacijo nadškofa Ste-Pinac, proti kateremu se naj-^že naperi obtožba "zločinov PPoti narodu."
Hurley, ki je papeški nuncij v Belgradu, pred odhodom v Sreb ni hotel podati nobene-Sa razloga za svoje potovanje.
i® prišla vest o Stepinacovi Aretaciji, se je nahajaT v Rimu, 'lakar ga je papež takoj s poseb-letalom poslal v Belgrad. Medtem ko belgrajsko časo-P^sje molči o Stepinacovem slu-pa so zagrebški listi pri-®®li splošen napad na voditelje s^toliške cerkve, katere dolži-Jo organizirane gonje proti sedanji Vladi.
®8tri napadi na cerkvene Roditelje na Hrvatskem
Glasilo Hrvatske narodne
fonte v Zagrebu tozadevno pise;
"Kdo je odgovoren za dejstvo, znaten del katoliške duhov-scine hodi po poti ustaško-kri-^rske teroristične politike ? Kdo 3® odgovoren, da je bil pretežen ,. cerkvene organizacije v služ-^ Ustašev in tujcev?
Kdo je v prvi vrsti kriv dej-da so bile križarske za-®tave blagoslovljene in da so bi-^ gotovi samostani, župnije in ' ^^dškofova palača središča te-^ortzma in zločinski brlogi, ka-a*' se je želelo izpodkopati red ^ deželi?
Mi vemo, da odgovornosti ne ^^^si samo en človek, temveč tol-kriminalcev. Toda en človek ki je predvsem odgovoren za to, in to je nadškof Stepi-
&ac.
Xito ka
je delal za razkol z Vati-
'■Oom, je trdil Stepinac
. 24. septembra. — Tukaj
^ilo danes poročano, da je
^ Stepinac v zadnjem pastir-
® pismu, predno je bil areti-
dal razumeti, da je vlada
. ^^ala Tita pritiskala na ka-
O'isko cerkev v Jugoslaviji, da
^ napravila prelom z Vatika-nom.
Stepinac je rekel, da so oni, ®o urgirali tak korak, "dobro da jih ne bomo posluša-
^sedilo pastirskega pisma, ^ 3® bilo naslovljeno 3,000,000 j^®'^°ličanom v Jugoslaviji, je bi-
dobljeno od zastopnikov ju-^°slovanskih katolikov, ki se 1 ^"^jajo v Rimu. V pismu je ' ° izraženo obžalovanje nad ^•nanjkanjem duhovnikov, in 1 ^ jih je bilo mnogo v ječah in ^i^centracijskih taborih, kjer Pomrli.
. y pismu je Stepinac dalje iz da katoliški listi ne mo-la^? Izhajati, da se je cerkvena ^^ttiina omejila, da cerkvene in-^ ^j^cije ne morejo pomagati re-j. in da se nunam ne dovo-dp. bi vršile svoj poklic.
, \
Jagoslovanski begmci razdm- 2%%" jeni glede škofa Stepinaca
Srbi ne morejo pozabiti strašnega terorja proti članom pravoslavne vere
RIM, 20. septembra, (O.N.A.)—Aretacija zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinaca je razdvojila jugoslovanske begunce v Italiji, dasiravno so vsi nasprotni režimu maršala Tita.
Medtem ko so bili tako katoli-*
ški Hrvati kot pravoslavni Srbi med temi begunci enotni, ko je šlo za Dražo Mihajloviča, pa ista skupina nikakor ni v soglasju glede zagrebškega nadškofa.
Srbi smatrajo Stepinaca Za voditelja Ustašev
Ne glede na to, kako veliko je sovraštvo Srbov do Tita, pa še vedno smatrajo Stepinaca za simbol proti-srbskega ustaškega gibanja med Hrvati, ki je bilo med vojno odgovorno za neza-slišna grozodejstva proti pravoslavnim Srbom.
Katoličani med begunci v Italiji pripravljajo obširno kampanjo v prilog škofu Stepinacu, medtem ko hočejo Srbi čakati, da vidijo, kaj bo prinesel razvoj. Stara narodna in verska napetost, ki je vladala med Srbi in Hrvati v predvojni Jugoslaviji in tekom vojne, še vedno obstoji in je eden izmed poglavitnih faktorjev, zakaj se sile, ki so nasprotne sedanjemu režimu v Jugoslaviji, ne morejo zediniti. Stepinacove roke niso *'čiste," pravijo Srbi
Hrvati ne morejo pozabiti predvojnega "velesrbstva," ki jih je tiščalo k tlom, Srbi pa ne morejo pozabiti grozodejstev, katere so vprizarjali hrvaški Ustaši v prvih mesecih po razpadu stare Jugoslavije nad srbskimi kmeti.
Neki vodilni Srb v Rimu, ki je odločen nasprotnik Tita, je danes rekel:
"Mi smo seveda simpatični napram vsakomur, ki ga preganja Titov režim, ampak na drugi strani se ne sme pozabiti, da so Stepinacove roke vse prej kot čiste."
Tudi' katoliki priznavajo škofove zveze z Ust^i
Ugotovljeno je, da mnogi katoliški begunci dvomijo, da bi bilo pametno, da bi se premočno zavzemali za obtoženega škofa. Ti begunci priznavajo, da je Stepinac kolaboriral z Ustaši, toda vztrajajo, da so bili Ustaši in Nemci vodilna oblast na Hrvaškem in da je bila taka ko-laboracija potrebna. Pravijo, da škof ni mogel zaupati pravoslavnim Srbom generala Mihajloviča ali Titovim komunističnim partizanom, in da mu torej ni preostajalo drugega, kakor da je kolaboriral z edino silo, katera je preostala, z Nemci in Ustaši.
Eden najtesnejših Stepinaco-vih kolegov je bil ljubljanski skof Rozman, ki je bil nedavno spoznan krivim v Jugoslaviji, da je bil organizator anti-komuni-stične mladinske milice (Bele garde) ter v odsotnosti obsojen v ječo. Rozman, kakor se poroča, živi sedaj na Koroškem.'
Tržaški anti-fašisti brez izjeme za Jugoslavijo; smatrajo socialne vzroke odločilne
Zanimivo, dasiravno tenden-čno poročilo, objavlja "New York Times" od svojega kores-pondenta v Trstu, po imenu Ca-mille M. Cianfarra, ki je očivid-no po rodu Italijan. Poročilo, ki je datirano 21. septembra, med drugim pravi:
Oskar Ferlan, predsednik Anti-fašistična zveza Italijanov in Slovencev katera je kontrolirana po komunistih, je izjavil danes, da je končni cilj te in vseh drugih pro-jugoslovanskih organizacij, delati na to, da se zajamči aneksija Trsta k Jugoslaviji.
"Kar se mene tiče, ni nikakih narodnostnih, tradicijskih, kulturnih ali ekonomskih razlogov," je rekel Ferlan. "Obstoje le socialni razlogi. Prepričan sem, da je ankesija Trsta k Jugoslaviji v najboljšem interesu te pokrajine.
"Jaz vidim Trst kot točka, kjer se srečavata dva imperializma—imperializem zapada, ki
Jlj^POčITNICE V
"-^ifornuo
P^tek večer se bo z letalom Ce ^ Califomijo na počitni-y • Miss Lillian E. Merhar, hčer-45a	Mrs. Louis Merhar,
J . 149 St. Obiskala bo pri-v Los Angelesu, Holly-Corona, Riverside, La-Beach in San Francisco, ji obilo zabave in razve-^ ter srečen ppvratek!
akcijami njegove organizacije, ki je osredotočila svoj napad na zavezniško vojaško vlado, medtem ko Italijane pušča pri miru.
Komunistični list "Lavatore" je danes objavil karikaturo, ki predstavlja britskega leva, ki gloda trupla, predstavljajoča Grčijo, Indijo, Palestino in Egipt. Nad sliko stoji zapisano: "Ako se bo sprejel načrt anglosaksonskih imperialistov za vlado svobodnega ozemlja, pride Trst prihodnji na vrsto. Tržača-ni, bodite na straži!"
WASHINGTON, 24. segt.— Bivši trgovinski tajnik Wallace je danes v formalni izjavi rekel, da je izjava sovjetskega premi-erja Stalina, da ni nevarnosti, da bi prišlo do nove vojne, "prinesla upanje za vse številne milijone na svetu, ki so lačni in žejni miru."
Kot nadaljni dokaz, da se nova vojna da preprečiti je Wallace navedel izjavo bivšega britskega zunanjega ministra Ede-na, ki je po poročilu iz Londona rekel, da morata Amerika in Anglija v svojih odnošajih z Rusijo "porabiti nov duh in nov način postopanja," in s tem odvrniti strah, da stoji svet pred novo vojno..
Eden je rekel, da je napetost rastla od tedna do tedna, kar je ustvarilo "resno vznemirjenost," da pa ne vidi nobenega vzroka, zakaj bi kapitalizem in komunizem ne mogla živeti v miru, ako se oba nehata vmešavati v zadeve drugih dežel.
Vodja stavke električnih delavcev v Pittsburghu in okofid obsojen v ječo
ŽIDJE POGNALI S PE-TROLJEM OTOVORJEN VLAK V ZRAK
JERUZALEM,. 24. sept.—Ma-skirani židovski ekstremisti so pognali v zrak s petrolejem otovorjeni vlak med Tel Avivom in Haifo, nakar je sledil požar, ki je bil viden iz daljave 40 milj.
židje so očividno to storili kot odgovor Angležem, ki so dan poprej ustavili neko ladjo, ki se je bližala Palestini, pograbili 591 židovskih beguncev ter odredili njih deportacijo v koncentracijsko taborišče na otoku Ci% oru.
Kongres preiskuje ogromne dobičke vojnih ladjedelnic
WASHINGTON, 24. sept.— Kongresni odsek za trgovsko pa-roplovbo je na otvoritveni seji včeraj odkril, da je 19 korpora-cij, ki so operirale vladno lasto-vane ladjedelnice,, v . katere, je vlada vložila 424 milijonov kapitala za opremo, tekom vojne napravilo 356 milijonov dolarjev dobička.
Ena korporacija, St. Johns Shipbuilding Co. v Jacksonville, Fla., je investirala v ladjedelnico samo $600—šest sto dolarjev —svojega kapitala, toda je med vojno napravila nad dva milijona dolarjev dobička. Vlada je v to ladjedelnico vložila nad 16 milijonov dolarjev kapitala.
Kot priča je bil pozvan na pričanje ladjedelniški magnat Henry J. Kaiser, ki je izjavil, da so številke, ki jih je predložil kongresni odsek "nepopolne, za-vajalne in netočne."
DELAVSTVO NAJ BI DUŠILO KOMUNIZEM
SARATOGA SPRINGS, N. Y., 24. sept. — Kenneth C. Royall, podtajnik v vojnem oddelku vlade je nagovoril 12. letno konvencijo Industrial Union of Marine and Shipbuilders of America CIO, ob kateri priliki je dejal:
"Varnost našega naroda v ve-ga zastopajo kapitalistične de- j Uki meri je v rokah delovnega mokracije, in imperializem ljudstva, tako v vojni kot v mir-vzhoda, katerega zastopa social-
na demokracija Rusije. Vse drugo je postransko."
Ferlan je dejal, da se bo boril z vso močjo, Star je ima, da se "zapadu odvzame ta važna pokrajina." Dostavil je, da je Trst naravna luka za centralno Evropo in dežel v okviru ruske interesne sfere, medtem ko je mesto danes samo eno izmed mnogih italijanskih luk.
Ferlanovi nazori soglašajo z
nem času. Delaystvo bi moralo — in lahko ■— ustavi vsako komunistično prodiranje, dokler delavstva samega ne upropasti in ga ne diskreditira v očeh naroda in ne zniža vpliva delavstva kot takega v Ameriki."
PREISKAVA GLEDE ANGLO-AMERIŠKIH ČET POTLAČENA
LAKE SUCCESS, N. Y., 24. sept.—Poizkus Rusije, da bi varnostni svet Združenih narodov preiskal navzočnost britskih in ameriških čet v tujih nesovraž-nih deželah, je bil danes poražen, ko je Kitajski delegat izjavil, da je navzočnost Amerikan-cev na Kitajskem njihova zadeva.
Ruski predlog za preiskavo je bil poražen s sedmimi glasovi proti dv^ma. Z Rusijo je glasovala edino le Poljska.
PISMO IZ DOMOVINE
V našem uradu ima pismo iz starega kraja Mr. Frank Hof-fert.
Shod Slovanskega kongresa
v petek večer, 27. septembra se bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. vršil velik shod, katerega prireja Ameriški slovanski kongres. Shod se bo pričel ob 8. uri in nastopili bodo govorniki iz Sovjetske zveze, Cehoslovakije, Jugoslavije, Poljske, Bolgarske, Avstralije in Palestine. Nastopil bo tudi slovaški zbor Stefanek. Vstopnina k temu pomembnemu in velikemu shodu je prosta in javnost se vabi na obilno udeležbo.
Potovanje v Evropo je še omejeno
State Department v Wash-ingtonu izdaja potne liste za Evropo samo osebam, ki imajo tam "uradne opravke", dasi se to pojmuje na mnogo načinov. Tako turisti še vedno ostajajo na ameriški strani, dasiravno nekaj manjših parnikov že sedaj plove med Ameriko in Evropo.
Dne 25. oktobra bo izročena civilnemu prometu velika angleška ladja "Queen Elizabeth" od Cunard White Sts^r linije, America" pa prične voziti 17. oktobra za United States Lines. Obe odplujeta iz New Yorka v navedenih dnevih s civilnim tovorom.	i
"Queen Elizabeth" je največja ladja na svetu in lahko vzame na krov 2,314 potnikov, medtem ko "America" vzame na krov le 1,050 potnikov. Tema velikima ladjama se v kratkem pridruži tudi "Queen Mary" in skupno bodo prepeljali te tri ladje d o 20,000 potnikov n a mesec med Ameriko in Evropo.
Cene za potovanje z ladjami se bodo znižale. Za enostransko potovanje iz New Yorka v Anglijo na pamiku "Queen Elizabeth" se bo računalo: prvi razred $365, kabinski razred $225, turistični razred pa $165. Cena za enostransko vožnjo na par-niku "America" je $170 in več. K vsem tem cenam je treba dodati še 15 odstotkov federalnega davka.
Dobil je eno leto zapora, ker je odredil stavko navzlic sodni prepovedi; paraliza industrije se še vedno veča
PITTSBURGH, 24. septembra — George L. Mueller 35-letni predsednik neodvisne unije električnih delavcev pri Duquesne Light Co. je bil danes od sodnika Harry H. Rowan da spoznan krivim kršenja sodne injunkcije in obsojen na eno leto zapora, med tern pa se stavka v elektrarnah, ki skrbijo za razsvetljavo in električno silo celega pittsburškega okrožja še vedno širi z naraščajo paralizo industrije.
Sodnik Rowand je delavskega*
voditelja vrgel v ječo, ne da bi mu dal pravico do sv6bode pod kavcijo.
Obsodba je bila izrečena po celodnevnem zaslišanju glede preliminarne sodne prepovedi, ki je bila z nekaterimi manjšimi spremembami podaljšana za nedoločen rok.
Nocoj je imel Pittsburgh samo polovično cestno-železniško
postrežbo, toda razsvetljava na domeh in drugih poslopjih je bila še vedno popolna. Na javnost so bili izdani apeli, da varčuje z elektriko.
U. S. Steel Co. je v pittsbur-■škem okrožju poslala domov 4,000 mož in obrat se je omejil tudi po nekaterih drugih tovarnah.
Kaj pomeni posojilo vojaške vlade tržaškim industrialcem
ZAHTEVA UNIČENJE KORUZE
Distriktni pravdnik je na priporočilo Pure Foods and Drugs Administration vložil tožbo na federalnem sodišču, v kateri zahteva zaplembo in uničenje 12,-900 funtov koruze pokalice (popcorn), katere lastnik je Cleveland Concession Co., ker je onesnažena z podganjimi odpadki in mrčesom. Ta koruza je bila poslana v Cleveland od William G. Scarlett & Co., Baltimore, in od A. L. Bazzini Co., New York.
Britaniji in ustanovitelj tovarne Aquila v Trstu pravi naslednje;
"Koliko denarja je posojenega, ni važno. Ako se vrnejo v Trst normalne razmere—to je, ako pride pod Italijo ali pod internacionalno kontrolo, bodo posojila takoj vrnjena."
Trenotno je tovarna Aquila v skupni posesti tvrdk Fiat Motor Co. in italijanskega sladkornega trusta, Montesi. Toda govorice trde, da so Britanci kupili dovolj delnic, da imajo kontrolo nad podjetjem v svojih rokah. Z druge strani pa prihajajo na-migavanja, da imata Standard Oil in Aquila skupno ravnateljstvo.
ZAVAROVALNINA ZA AVTOMOBILE SE BO ZVIŠALA
National Bureau of Casualty Insurety Underwriters pripravlja novo lestvico za razne zavarovalnine avtomobilov, glasom katere se bo pristojbina zvišala za 40 odstotkov ali celo več. Vzrok temu je veliko število nesreč, katere povzroča rajajoča mladina, veterani in pa slabo vzdrževani avtomobili, kateri ne spadajo več na cesto.
TRST, 18. septembra (O. N. A.)—Naznanilo zavezniške vojaške vlade v Trstu, s katerim je legalizirala posojila večjih zneskov denarja tržaškim industrijalcem, je presenetilo mnogo Amerikancev, ki se nahajajo tukaj in utegne postati povod popolnega preloma med tukajšnjo levico in anglo-ameriškimi oblastmi.
Ta teden je naznanila vojaška*	~	'
vlada, da namerava podpisati posojila v skupnem znesku 800,-000,000 lir—preko $3,500,00—v prilog nekaterih zasebnih delodajalcev in industrijskih sindikatov, vključno velike refinerije petroleja Aquilla Oil in tukajšnje tovarne, ki je last tvrdke Standard Oil, New Jersey.
Zanimivo je, da je prišlo do teh posojil radi tega, ker so vse banke zahodnih zaveznikov in tudi lastniki podjetij sami odklonili, da stavijo na razpolago sredstva za obnovitev industrijske opreme, in sicer radi nesi-gurne politične bodočnosti ozemlja.
Tuji interesi odločeni, da preprečijo vpliv Jugoslavije
Nekateri Amerikanci so presenečeni radi političnih implikacij teh posojil, toda tukajšnji levičarji so bili prvi, ki so spoznali vso dalekosežnost zadeve.
Predstavnik italijansko-sloven-ske proti-fašistične unije, ki je najmogočnejša pro-jugoslovanska skupina v Trstu, je izjavil naslednje:
"Kar hočemo ali govorimo,
postaja nevažno. Anglo-ameri-ške denarne sile so se vgnezdile tu in prevzele oblast. Trst ne bo smel nikdar priti pod Jugoslavijo ali celo v vplivne sfere Jugoslavije, ako so vpleteni tako mogočni interesi."
Predstavniki nekaterih anglo-ameriških denarnih podjetij so bili dogodka zelo veseli. Dejali so, da smatrajo, da so ta posojila jamstvo tega, da bosta Zedi-njene države in Velika Britanija skrbeli za to, da pride do italijanske aneksi je ali pa vsaj do take internacionalizacije, da bo Jugoslovanom nemogoče, da se vsidrajo na tem ozemlju.
Dr. Franz Kind, ravnatelj Manchester Oil Refineries v
JE SLEKEL ŽENO DO NAGEGA NA CESTI
ATHOL, Mass., 24. septembra. — Tukaj se je danes primeril slučaj, ko sta se mož in žena skregala in v prepiru je mož slekel ženo do nagega v navzočnosti več sto ljudi. Zakonca sta bila aretirana in odvedena na sodišče, kjer sta bila obsojena na $30 kazni zaradi kalje-nja miru. Policija pravi, da ko je dospela na lice mesta, je žena imela, na sebi samo še eno nogavico.
BRATA IŠČE
Marija Mlakar iz Ravnobrda št. 8, pošta Prežgan je pri Litiji, bi rada zvedela za svoja dva brata Franka in Ferdinanda Mlakarja, katerima je že par-krat pisala, a ni dobila nobenega odgovora. Baje se nahajata v Clevelandu. Piše, da je v veliki potrebi zlasti za obleko in obutev. Ce. kdo ve kje se nahajata, se prosi, da se ju opozori na to prošnjo.
STR\N 2
ENAKOPRAVNOST
25. septembra, 1946.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. nzai ST CLAIR AVENIJE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta)___
For 3 Months—(Za 3 mesece)___
-$7.00 - 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) _
.$3.00 - 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)___$9.00
For Hall Year—(Za pol leta)__5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
PonalU iz "Slovenskega poročevalca"
Donald Bell (O. N. A.):
PROBLEM POLJSKE ZAPADNE MEJE
Ako izjava sovjetskega zunanjega ministra Molotova glede poljske zapadne meje ni bila le taktičen manever, proti-poteza na nedavne izjave ameriškega zunanjega pii-nistra Byrnesa v Stuttgartu, je zdaj končno veljavno do-gnano, da bo Sovjetska unija branila novo poljsko mejo na Odri in Najsi tako proti Nemcem kot proti Anglo-Ameri-kancem, ako bi prišlo do poizkusa, da se del ozemlja, ki leži za njo, vrne Nemčiji.	«
S tem pa je končano tudi razpravljanje o neki baje nameravani zvezi Rusov z nemškimi nacionalisti—za ceno povratka Slezije. Že takrat, ko se je o tem govorilo, je bilo mnogo strokovnjakov za vzhodno evropske'zadeve in poznavalcev tamošnjih razmer iaredno skeptičnih, kajti vsa znana dejstva so kazala v nasprotno smer.
Okolnosti, ki so spremljale Molotovo izjavo, nam povedo, Tla ni šlo le za taktično potezo. Izjava je dolga, skrbno izklesana in je videti v vsakem pogledu resna in dobro premišljena—objava sovjetske politike na dolgo razdobje.
Drugačno postopanje s strani ruske vladi bi bilo težko razumljivo. Ako bi se bili želeli z vezati z nemškimi nacionalisti, zakaj bi bili potem podrli in uničili oba sloja, ki sta bila nositelja tega nacionalizma, namreč junker je in industrijalce, katerim so odvzeli posestva in tovarne, ter tako gospodarsko izpodkopalL' temelj njihove sile in njihovega vpliva.
Upoštevati je treba tudi, da so privolili v izselitev Nemcev iz ozemelj predanih Poljakom, da so sami premestili Poljake izza Curzonove linije in nasvetovali poljski vladi, naj te svoje ljudi nastani v Šieziji. Pozneje so pomagali poljski vladi izvesti plebiscit o vprašanju zahodne poljske meje in celo prepustili poljski upravi plovbo na reki Odri. Da je ta korak sovjetske vlade ostal tako malo opažen, in da se je tako malo pisalo o njem je značilno.
Vprašanje je seveda, da-li se je minister Byrnes tudi varal glede sovjetskih namer v Nemčiji. Splošno je prevladovalo mnenje, da je bil namen Byrnesovega govora v Stuttgartu ta, da povabi nemške nacionaliste na našo stran radi tega, ker se je bal zveze teh nemških elementov s Sovjetsko unijo. Zdaj pa je jasno, da smo ponudili roko nemškim nacionalistom, ne da bi nas bila Rusija s svojo politiko k temu prisilila.
Poudarjali smo že, da nimamo v rokah sredstev, da izpolnima nade, katere je govor v Stuttgartu vzbudil v srcih Nemcev. Izročiti to bogato ozemlje Nemcem nazaj bi bilo mogoče le, ako bi bili pripravljeni podati se v vojno s Sovjetsko unijo, da iztrgamo iz njenih rok te kraje in jih poklonimo Nemcem,
Toda posledica tega govora je tudi to, da smo zedinili ves poljski narod proti sebi. Vznemirili smo narod Ceho-slovaške, ki se ničesar ne boji tako zelo kot obnovitve nemške sile. Ako bi Nemčija zopet postala gospodar Slezije, bi bila Cehoslovaška zopet objeta od Nemcev skoro z vseh strani.
Govor Henry Wallace-a o naši zunanji politiki, je naletel v različnih krogih na ostro kritiko, češ, da je v bistvu predlagal le to, da popolnoma prepustimo Sovjetski uniji vso vzhodno Evropo, ter da se to tiče pred vspm tudi Poljske.
Toda ako bi hoteli nadaljevati politično smer, ki je nakazana v govoru državnega tajnika Byrnesa v Stuttgartu, nas bo naše stališče v zadevi poljske zapadne meje spravilo v največje nasprotstvo z vsemi narodi vzhodne Evrope. Anglo-ameriški narodi bi izgubili prav vso simpatijo teh ljudstev.
Res je, da so poljski nacionalisti odločno proti komunizmu, toda ravno tako res je tudi, da hočejo Šlezijo zase. A jasno jim je vsem brez izjeme, da se nikdar ne bi mogli ubraniti napadov obnovljenega nemškega nacionalizma, kateremu bi mi pomagali zopet na noge, ako ne postanejo trajni, trdni in zanesljivi i^avezniki svojega vzhodnega soseda, Sovjetske unije.
^yrnes, ki se bori proti ruskemu vplivu v teh krajih utegne prisiliti ves poljski narod, da brez izjeme išče za-slombe pri Sovjetski uniji.
VAJENIŠKA ŠOLA V ELEKTRARNI TRBOVLJE
Dne 22. julija 1946 je imel vajeniški naraščaj elektrarne Trbovlje velik praznik. Odprlo se je že dolgo željeno deluvnico obratne vajeniške šole. To je po sedanjih izkušnjah nedvomno ena najmodernejše urejenih obratnih vajeniških delavnic in bo nudila slovenskemu naraščaju vse možnosti dobre in praktične izobrazbe. Ves sistem dela temelji na osebni ocenitvi samega vajenca in izključuje kakršno koli ponižavanje s strani drugih ali neumestno osebno povišanje. Z ocenitvenimi diagrami, ki so stalno pred učenci, lahko vsakdo oceni resnično vrednost vajenca. Načrt, po katerem mora vsak vajenec opravljati delovni predmet, pa ga prisili k načrtni izdelavi. Tak način pouka pripelje vajenca k razmišljanju in delavni intenzivnosti, to se pravi, da se mu že v zgodnji mladosti vcepi baš to, kar je za bodočega strokovnega delavca potrebno.
VAŽNA TISKARSKA IZNAJDBA SLOVENCA
Leopold Šimnovec, kalkulant litografije Čemažar v Ljubljani je skušal s priprostimi iznajdbami nadomestiti materijal, katerega so doslejv uvažali iz inozemstva. Na njegovo inicijati-vo ced?,j izdelujejo v litografi-ji sami tuš. Z izpopolnitvami ia s svojim delom je omogočil izdelovanje pretiskarskega papirja Brez tega papirja bi velika večina litografij ne mogla, več obratovati in časopisi ter knjige bi-ne'bile opremljene s slikami in načrti. Pretiskarski papir, je posebna vrsta, prevleče? npga z maso, ki obdrži stalno vl«žnost. Papir mora biti tudi lepljiv,, tako da sq pri prenašanju nacinkbvo ploščo ali kamen, prime in s tem pripravi za tisk.
Pri tem je šimnovec naredil načrt, ki je omogočil, da danss ^zdeluiejo pretiskarski papir p f:troj?m. Ministrstvo za industrijo in rudarstvo je dalo Šim-novcu na razpolago stroj, ki se je zdel za to najbolj primeren. v tovarni "Saturnus" uporabljajo takšne stroje za lakiranje pločevine. Stroj je predelal in namestil nanj električni ^grevalec. Pri preurejenem stroju so zaposlene 4 delavke. Dve pripravljata papir na kartone, drugi dve p^ podajata te kartone pod valjarje, ki nanašajo maso v enakomerni tenki plant! na papir. To ponavljajo toliko časa, da je papir dovoljno prepojen, nakar ga dajo sušiti. Produkcija se je s pomočjo stroja dvignila za 200 odstotkov. S tem uspehom Šimnovca bo mogoče založiti vse litografije Jugoslavije. Kakovost papirja je dosegla 75 odstotkov l^akovosti prej uvoženega blaga. Na istem stroju izdelujejo tudi avtografski papir, ki služi za prenašanja tiskanih besedil. Tudi s tem papirjem se zadosti
potrebam države.
*
BAZNE DELOVNE AKCIJE V SLOVENIJI
Lansko leto je bila v Sloveniji osnovana prva delovna brigada, ki je štela 600 mladincev. Sodelovala je pri obdelavi zemlje na Krškem polju in pri sekanju drv v Bohinju. Drugih večjih delovnih akcij, pri katerih bi sodelovale večje mladinske delovne enote lani ni bilo.
V prvem letu razmaha mladinske organizacije v svobodi pi se mladinske organizacije izvedle široke akcije; organizirale so pionirske kolonija za 6,003 I pionirjev in delovne akcije, pn Iftiterih sodeluje 5,000 mladin-! cev in mladink.
Mladina Slovenije, je vključena v več delovnih akcij. Med I drugim pomaga pri gradnji pro-;ge v Borovnici. Pomaga pri I vceh delih v usekah, v kamno-
lomu, na nasipih, pri zasipanju bombnih lijakov itd. V začetku julija so bile v dogovoru z upravo železnic in sekcij, ki grade to progo, poslane v Borovnico tri mladinske brigade mesta Ljubljane, ki štejejo skupno 620 mladincev.
Tam gradijo položnejšo novo progo, ki bo dolga 11 km. Dela pa le počasi napredujejo zaradi, hribovitega terena in graditve velikih nasipov. Drugo veliko javno delo, pri katerem sodeluje mladina Slovenije, je gradnja avtostrade Ljubljana - Vrhnika. Cesta, ki je tekla že prej, bo sedaj razširjena in asfaltirana. Delovna sila za gradnjo avtostrade je bila zaradi pozno odobrenih kreditov zbrana precej na hitro ter jo še sedaj primanjkuje. Zato je pomoč mladinskih delovnih brigad pri tem delu toliko bolj važna. Sodelujeta dve delovni brigadi mesta Ljubljana s 350 mladinci ter brigada Julijske Krajine s 248 mladinci. Mladina dela na odrejenih sektorjih, s čimer je možen pregled, koliko dnevno napravi. Njeno delo obsega planiranja terenov, čiščenje zemlje, rušenje hiš, ki so postavljene na terasi, itd.
Mladina pomaga tudi pri gradnji ceste Ljubljana — Je-žica. Dosedanjo cesto v predmestju Ljubljane bodo razširili n s kockami tlakovali. Gradnjo vodi direkcija cest. Pri tem sodeluje ena delovna brigada mesta Ljubljane z 210 mladinci.
V tej brig&di dela tudi večji odstotek srednješolcev, ki imajo pripravne izpite. Po delovnem času se dijaki v posebnih krožkih pod vodstvom profesorjev pripravljajo na izpite.
Četrta akoija je regulacija reke Pesnice ^ri Ptuju. Vsa dela pri regulaciji ^ reke Pesnice je začela izkljilčno le iniciativna mladina. Predsedstvo vlade je na predlog mladinske organizacije odobrilo kredit pet milijonov dinarjev za pričetek dokončnega .^reguliranja rečne I struge. Reko Pesnico v ptuj-jskem okraju regulirajo že od-j kar ljudje pomnijo, vendar vse j doslej še niso doseženi zadovo-I Ijivi rezultati. Prihod mladin-iskih brigad v dolino Pesnico je ivlil upanje obubožanemu prebi-I valstvu. Trdno so prepričani, da jim bo mladina ukrotila reko. Šest delovnih brigad z 1,500 mladinci dela na skoraj dva kilometra dolgem odseku 50 metrov širok kanal na ustju reke.
Mladina pomaga graditi tudi progo Otovac - Bubnjarci. To je zadnja še porušena proga v Sloveniji. Porušili so jo partizani po kapitulaciji Italija. Po osvoboditvi so bile popravljene vse proge, sAmo proga od Otovca pri Črnomlju pa do Bubnjarcev I na Hrvatskem je še čakala delovnih rok. Popravilo te proge se je pričelo prav tako na inicv ativo mladinske organizacije. Pri tej gradnji delajo tri delovne brigade s 600 mladinci. Vsa dela na progi opravlja mladina sama pod vodstvom inženirjev, dočim grade viadukte in mostove kvalificirani delavci.
Ljudska mladina Slovenije stavi v delo brigad velike nade. Tu ne gre le za velik uspeh, ki ga bodo dosegle v obnovitvenih naporih, temveč tudi za prevzgojo mladega človeka. Ljudska mladina trdno pričakuje, da bodo ti mladinci in mladinke postali pravi mladinski aktivisti, ki bodo dali v novem šo!-' skem letu mladinski organiza-: ciji novega poleta. I	*
IILM O OSVOBOJENJU ČEŠKOSLOVAŠKE
' Začetkom avgusta so v Ljubljani začeli kazati dokumentarni film o zasužnjenju in osvoboje-nju Češkoslovaške. Film je bil izdelan k v študijih dokumentarnih filmov'v Moskvi, snemali pa so ga operatorji prve, druge in
četrte ukrajinske fronte, medtem ko so posneli vstajo v Pragi češki rodoljubi sami. Vsebina tega filma je zgodovina češkoslovaške republike, kakor se je začela v črnih dnevih 1938 leta.
VELIKA PUNTARUA" VPRI-ZORJENA NA PROSTEM
Igralska skupina kulturno-prosvetnega odseka Dragomelj-Pšata so koncem julija zelo dobro podali Kreftovo igro "Velika puntarija". Igralci so se zavedali, da je to precej težak gledališki komad. Kljub temu niso odnehali. Z veliko požtvovalno-stjo in močno voljo so dva in pol meseca, čeprav utrujeni od svojega poklicnega dela na polju in v tovarni, žrtvovali večer za večerom in se učili igre. Z močno voljo in medsebojno povezanostjo so igralci lahko izvedli to težko igro na vaškem odru na prostem. Nastopilo ie do 50 igralcev. Gledalci so kljub dežju vztrajali na svojih prostorih in vzpodbujali igralce k nadaljne-mu izvajanju. Po tretjem dejanju je bila radi hudega naliva dežja igra prekinjena in se je na splošno željo navzočih ponovila na istem prostoru v nedeljo 4. avgusta.
*
PRIREDBA ZA GASILSKE POTREBŠČINE
V bližini znane "Županove jame" v kotlino potisnjena ždi na-
ša vasica. Obkroža jo bujno pelje in zeleni hribi, bele ceste se vi jejo mimo nje proti Turjaku, proti Ljubljani, druge vodijo na Notranjsko. Tako je naš Št. Jurij pri Grosuplju zadihal novo življenje, čeprav še ni popolnoma zamrl reakcijonarni vpliv iz preteklosti, ki pa vidno izginja, saj ljudje sami čutijo, kolike koristi je njih delo za skupnost. Delo pri šoli je bilo domala opravljeno s prostovoljnim delom, v tekmovanju so pomagali drug drugemu.
Ker jim je okupator uničil vse gasilske naprave, so imeli v nedeljo 4. avgusta prireditev v korist gasilske čete, za nabavo novih vodnih cevi in drugega orodja. Tone Žmuc je vodil kulturno stran prireditve. Mnogo odobravanja je doživel v simbolični vaji "Bratje, le k luči, svetlobi . . . " Zbrano ljudstvo je pozdravil stara korenina, gasilec .Tožp Šippli. ki ie pri svodih letih še vedno korenjak m mlade-niško navdušen gasilec. "Vse za obnovo, napredek in lepše dni," mu je v srcih odgovarjalo ljudstvo, ki se je v velikem številu udeležilo prireditve.
Vaš donesek za otroško bolnico Y Sloveniji bo -znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"!
Za dokončno uničenje fašizma
Iz govora ministra za delo v vladi LRS tovariša Toma Brejca na velikem protestnem zborovanju v Ljubljani
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca"
Na velikem protestnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani proti nasilju fašizma v Španiji, na katerem je Ljubljana zahtevala dokončno uničenje ostankov fašizma v svetu, posebno pa v Francovi Španiji, Trstu in Julijski krajini, govoril minister za delo VLRS tovariš Tomo Brejc, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
"Nismo mislili, da bomo po veliki osvobodilni vojni proti fašizmu, ki je svobodoljubne narode veljala toliko dragocenih življenj, še morali demonstrirati po naših ulicah in zahtevati svobodo za herojski španski narod, za uničenje fašizma, v tej deželi, v kateri se je ljudstvo prav tako goloroko kakor naše leta 1941 pred desetimi leti vrglo v boj proti fašizmu, najstarejšemu sovražniku delovnega ljudstva in malih narodov.
"Demokratične množice vsega iveta so pričakovale—glede na velike obljube in blesteče besede o svobodi in demokraciji, s katerimi voditelji Anglije in Amerike med vojno proti nemškemu in italijanskemu fašizmu niso varčevali, da bo prvo delo teh voditeljev po vojni, da bodo v interesu miru in svobode pod-vzeli vse potrebne ukrepe za odstranitev poslednjega žarišča fašizma v Evropi, generala Franca pa kot vojnega zločinca postavili pred sodišče.
"Zgodilo pa se je nekaj nezaslišanega, nekaj kar je v osnovnem nasprotju z načeli resnične iemokracije. Franco, ta prosluli rasistični zločinec, ki bi se že davno moral pred sodiščem zagovarjati za svoje neštete zločine, ni bil odstranjen, temveč je šc vedno, kakor da se ni nič zgodilo, na čelu fašističnega režima v Španiji, ki pred očmi vse Evrope vsak dan ubija resnične borce za svobodo in demokracijo ter pošilja tisoče in tisoče španskega ljudstva v koncentracij-3ka faborišča.
"Spomnite se, tovariši in to-varišice, dni našega suženjstva, spomnite se streljanja naših borcev, spomnite se koncentracijskih taboiišč, v katerih so bili mnogi izmed vas in pomislite:
"Tak je danes položaj španskega ljudstva.
"Politika množičnega uniče-
vanja ni bila samo grozna zamisel Hitlerja, Himmlerja in njegovih krvnikov, bila je in je še vedno zamisel in taktika fašista generala Franca in njegove falange.
"Franco in njegova falanga sta uničila nad milijon Špancev in nadaljujeta prelivanje krvi.
"Španija pod vodstvom generala Franca, pod režimom terorja, lakote, bede in zločinov, je danes ena sama velika ječa ali bolje rečeno—ogromno pokopališče.
"Toda Franco ne pomeni; ne-I sreče samo za španski narod. Francova Španija je zatočišče ostankov evropskega fašizma. Tu živijo in rovarijo fašisti vseh ' držav, ki so bile v tej vojni premagane.
"Režim generala Franka pomeni največjo nevarnost za mir in kljub temu sedi Franco še vedno na svojem mestu. Zakaj? i "Zato, ker mu pomagajo tisti i reakcionarni krogi, ki vidijo v njem oporo za boj proti demo-'kratičnim silam sveta.
I "Prav ti reakcionarji preprečujejo tudi pravično rešitev Trsta in Julijske krajine. Vemo, kdo ščiti fašistično drhal v Tr-3tu in kdo zapira antifašistične borce!
"Ti in še mnogi drugi dogodki v svetu jasno dokazujejo, da boj proti fašizmu še ni končan."
Ob zaključku svojega govora je minister tovariš Brejc dejal:
"Naj živi neizprosna borba za dokončno uničenje fašizma in vseh njegovih ostankov!"
Govor ministra LRS tovariša Brejca je ljudstvo prekinjalo z odobravanjem in zahtevalo iztrebljenje fašističnega zla, ki uničuje špansko ljudstvo in ograža demokratične pravice ljudstva Trsta in Julijske krajine. ki si jih je priborilo v svojem boju proti fašističnemu imperializmu. Prav tako odločno kakor uničenje fašistične Falange in krvnikov v Španiji, so zborovale! zahtevali tudi uničenje terorističnih tolp v Trstu in Julijski krajini.
j Nato je govoril španski prostovoljec tovariš Furlan, ki je med drugim dejal:
"Slabo oboroženo, brez organizirane vojske, v borbi proti desetkrat močnejšemu sovražniku.
UREDNIKOVA
pq^A
Iz Loške doline
Cleveland, O. — Mogoče bo kdo mislil, da smo Ložanje kar lepo zaspali, ko že precej časa ni bilo nič sluha o nas. Ampak naj vam povem, da temu ni tako, pač pa se prav pridno pripravljamo za našo prihodnjo veselico, ki jo priredi naše društvo Loška dolina v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Res, časi so slabi in težko je dobiti pijačo in še skoro težje pa jedačo, ampak pri nas v Loški dolini je navada taka, da vsakemu gostu dobro postrežemo, pa naj stane kar hoče. In tako bomo storili tudi na naši veselici 5. oktobra. Kako po-i:trežni smo Ložanje, to že vsi feste, ki ste bili že na naših veselicah in prireditvah, kateri pa še tega ne veste, pa pridite v soboto 5. oktobra v Slovenski dom na Holmes Ave., P^' boste videli, da vam ne bo žal-
Z vsem vam bomo postregli kar najbolje bo mogoče in tudi vesele družbe vam ne bo manjkalo. Za ples bo izvrstna godba. Ko se bomo enkrat dobro okrepčali, bomo pa še kakšno rekli. Vstopnice lahko dobite pri vseh članih društva, ali P^' jo boste dobili lahko na dan prireditve pri blagajni. Na veselo svidenje vam kliče,
Frank Baraga, predsednik.
špansko ljudstvo ni klonilo. Junaški podvigi meščanov španskih mest in ljudstva vasi, so ■;emu priča.
"Pri obrambi Madrida so herojske smrti padli komisar 13-mednarodne brigade, član Centralnega komiteta Komunistične partije Jugoslavije, tovariš Blft' goje Parovič in desetine drugih sinqv narodov Jugoslavije.
"Mednarodne brigade so se ramo ob rami borile z ljudstvom Španije proti fašizmu in v borbi in krvi skovale nerazdružno solidarnost.
"Takrat je vihrala zastava napredka nad špansko republiko. Španski narod in junaški an-tifašisti, španski prostovoljci, 30 jasno vedeli, da v bitkah pn Madridu, Gvadalahari, Harami, Ebru, Teruelu branijo in se bore tudi za nedvisnost in svobodo vseh narodov sveta.
"Španski prostovoljci smo se dobro zavedali, da s pomočjo španskemu ljudstvu v borbi svobodo Španije pomagamo svojemu lastnemu narodu v borbi za socialne in demokratične pi"^* vice.
"Nad 600 grobov naših tovarišev pred Madridom in po drugih mestih španske zemlje so priča naši povezanosti s španskim ljudstvom in kličejo P" os veti.
"Danes, ko je vojna končana, ko sta uničena njena povzročitelja Hitler in Mussolini, Franco še vedno živi in izvaja teror. Franco živi kljub strašnim zločinom, ki jih je izvrševal in jih še izvaja nad španskim ljudstvom.
"Bolj kakor kdaj koli veljajo danes besede tovariša Stalina, namenjene španskemu ljudstvu leta 1936: 'Stvar Španije ni samo stvar časti španskega ljudstva, temveč vsega naprednega človeštva.' Špansko ljudstvo mora postati svobodno, da bo svobodno odločalo o svoji usodi."
Svoj govor je tovariš Furlan zaključil z besedami:
"Španski borci zahtevamo skupaj z vsemi demokratičnimi množicami sveta: Smrt fašizm^ —svobodo narodom!"
Veliko protifašistično zborovanje v Ljubljani je še enkrat odkrilo odločnost našega ljudstva, da ne dopusti, da bi bile p®
velikih borbah svobodoljubnih
narodov proti fašistični napadalnosti še vedno ogrožane njihove najosnovnejše človečanskG pravice, bodisi v Španiji ali ^ Trstu in Julijski krajini.
25. septembra, 1946.
ENAKOPRAVNOST
smAMa
Mlinarjev Janez
Spisal: F. Kočevar
(Nadaljevanje )
Hvaljen bodi Jezus Krist na Vekov veke!" pozdravi došli dostojanstvenik grofa ter nada-JUje: "Hvaljeno in slavijeno bo-1 Gospodovo ime od solnčnega do zahoda. Mir in pokoj, • c&8t in poštenje vsem vernim na zemlji, ki so čistega srca in do-misli'"
Ne čenčaj mi predolgo!" za-^^zi grof nad njim za protipo-z rav ter nadaljuje: "Prav nič
nii danes ne ljubi poslušati Pndig in litanij, ker imam zato ®alašč najetega duhovnika v padu. Znebi se svojega poroči-^ ter čakaj na odgovor!"
Na tak nepričakovan sirov Pfotipozdrav obmolkne papežev poslanec, seže v žep svoje širo-® obleke, izvleče veliko pismo, Pecateno s črnim papeževim pečatom in pravi: "Ste li vi . ' celjski grof, kateremu je pismo pisano?"
Ako bi te hotel prepričati, . ? sem jaz res grof Urh, moral } te dati obesiti na eni-le stolp, ^ se prepričaš, kako so moji
Q^EEN of the court . . .
fpati®® Betz, Los Angeles, by fle-^ating Doris Hart, Miami, Fla., ® women's national tennis V "^Pionships at Forest Hills, The score was 11-9, 6-3.


#*'#
winner
Milton L.
kODBL
Chicago, who won the tion«] "Champion trophy at the na-at tar'	airplane meet held
Kans.
sluge navajeni ubogati svojega gospodarja. Če je torej pismo namenjeno grofu Urhu celjskemu, daj je sem, da vidim, kaj hoče rimski papež od mene!" Pri teh besedah seže Urh po pismu, katero hoče poslancu iztrgati iz rok.
"Stojte grof!" pravi poslanec, umaknivši se proti durim. "Prej ne dobite pisma v roke, dokler mi ne povrnete orožja in konja, kar mi je bilo odvzeto na vaše povelje in še le doli pri velikih vratih vam smem izročiti pismo, tako se glasi dano poročilo sv. očeta v Rimu. Ko bi bil vedel, da ste danes tako slabe volje, bi bil gotovo še nekaj dni počakal in šele potem stopil pred vas."
"Ha, ha, ha," se zakrohota grof. "Tako ošabno se že dolgo ni nihče drznil govoriti z menoj." To izpregovorivši, potegne grof trikrat za svileno vrvico, da zapoje spodaj zvonec.
"Za Boga, kaj nameravate," povpraša ga papežev poslanec vznemirjen.
"Nič drugega, kakor pismo ti bom dal po sili vzeti, ki je namenjeno meni, grofu Urhu, in katero se braniš izročiti mi. Mar-li misliš, da se bom jaz s teboj pretepal zanje? O, kaj še, za ta posel imam druge ljudi v gradu."
Poslanec, videč, da je najbolje, udati se brez ugovora, ako se hoče ogniti večjim zaprekam, izroči pismo grofu in ga prosi, naj ga sedaj pusti mirno dalje, ker mu zaradi odgovora ni bilo nič naročeno. V tem trenotku vstopi četvorica oboroženih bi-ričev.
"Kaj še!" se zakrohota divji grof, "mar-h misliš, da sem zastonj klical svoje ljudi? Pri-mite mi tega," obrne se nato k biričem, "in dobro mi ga čuvajte do večera! Ko se zmrači, mi ga odvedite v Bežigrad."
Vse prošnje in rotenje po-slančevo je bilo zastonj. Ni mu pomagala trditev, da je postopal le kot verni sluga svojega gospoda. Grofovo srce je bilo trdo kot kamen. Biriči planejo nad poslanca, ga zvežejo kakor najhujšega- razbojnika ter ga odvedo, grof Urh se pa porogljivo krohota. "O Bog, Tvoja sveta volja naj se zgodi!" vzdih-ne poslanec in odide z biriči.
Grof prične sedaj ogledovati pismo. Ogleduje si pečat, prebira naslov ter pretehtava pismo, kakor bi se mu zdelo pretežko. Končno pa ga le premaga radovednost in odpečati pismo in je jame razvijati iz raznoterih zavitkov. Bilo je tri-
krat zavito. Končno ima "pisanje samo pred seboj in — za-^repeče. — Krčevito je drži v rokah in oči mu izstopijo izpod košatih obrvi. Grof bere in bere ter postane smrtnobled. Pismo, ki je zadelo grofa tako v srce, je bilo izobčilno pismo. Papež je grofa zaradi njegovih hudobij, krivic, nesramnosti, ne-krščanskega, pohujšljivega življenja, nepokorščine cerkvi in neposlušnosti proti cesarju Frideriku IV. proklel in izobčil iz katoliške cerkve.
Grozno je dirnila ta novica iz Rima grofa Urha in tresel se je, kakor trepetlika na vetru, in kleti je jel, da se je nakrižem delal ogenj. Svilnata vrvica od zvonca mu pride nekako ponevedoma v roke in grof potegne za njo. Takoj nato stopi nekdo ja-ko ponižno v sobo. Bil je ogle-duh, ki smo ga videli sinoči pri Pengarju. Mislil je, da ga je grof zaradi sinočnjega dogodka klical na odgovor. Ta pa ga debelo pogleda, kakor bi gar ne pozimi. Toda to traja le en sam trenutek, kajti takoj nato ga jame zmerjati in* obkladati z najgršimi priimki. Iz službe ga hoče spoditi in za nameček tudi v ječo vreči zaradi njegove snoč-nje nerodnosti. Očital mu je, koliko ga plača na leto, da je najbolje plačan ogleduh, kateri povrhu dotične plače vleče za vsako količkaj vredno žrtev še posebna darila. "Še enkrat," pravi grof, "se hočem poslužiti tvoje zvitosti, katera te je snoči pustila popolnoma na cedilu. Bodi prepričan, da te bom ali posebno nagradil, ali pa jako občutljivo kaznoval, kakor si boš zaslužil. Prvo je, da mi poizveš danes pri volitvi za teharskega načelnika, kdo so bili naši snoč-nji tolovaji, drugič si pa izumi kak pameten način, kako Pen-garjevo dekle dobiti v grad. Ne želim si je tolikanj sebi na ljubo, saj vendar že osivujem, kakor mlademu kraljiču ogrskemu, Ladislavu, da bo irhel tupa-tam kako kratkočasno uro pri njej, ker se v resnici bojim, da se mu sicer pristudi življenje v gradu. Na lovu in pri igrah človek vendar ne more vedno biti. Mlada kri potrebuje vsak dan druge zabave, da ne otrpne. Prav veliko imam nade, da se mi posreči kraljeviča od kralja popolnoma odtujiti, kar bi bil neizmeren dobiček za nas glede na razširjenje in utrditev našega vpliva na Ogrskem in v državnem oziru. Potem bi bilo pač lahko, znebiti se cesarjevega go-spodstva in postati samostojen ter iz grofa preleviti se v kneza. Za ostale sozarotnike mi ni mar. Ko bi cesar le pomislil, kolikokrat sem ga že rešil iz raznih zaprek in neprilik! Kolikokrat sem mu napolnil prazno stoječe blagž^nice, in vendar me no-
če povzdigniti med kneze in mi podariti samostojnosti, Prav za-raditega sem se tudi tolikokrat pregrešil proti njemu!"
Ogleduh videč, da ga grof še ni popolnoma zavrgel, se zravna in pravi: "Kraljem in cesarjem sem gledal že na dnu srca ter izvedel za najmanjše skrivnosti, ki so jih kovali proti svetlemu grofu. — Vsako nakano proti vam skovano sera zasledil pravočasno in zato me prav nič ne skrbi, okorne Teharčane vje-ti na limaniee." Hotel je v tem slogu še nadalje naštevati dokaze svoje zmožnosti, toda grof mahne z roko, da je ogleduh milostno odpuščen, in odšel je.
IV. Volitev načelnika
Fantje, ki so prestregli sinoči grofa Urha na ponočnjem de-khškem lovu pri Turkovem mlinu tako srečno, so se takoj nato vrnili k Pengarju, kjer jih je gospodar pričakoval težkega srca. Mlinarjev Janez mu je raz-tolmačil ves dogodek od konca do kraja in končal, rekoč; "Ako ostane grof mož-beseda in nam prinese jutri vplemenito-valno pismo, moramo o dogodku molčati do smrti. Toda jako ntia-lo mu zaupam, ker ga poznam, da je zvit kakor lisjak in si bo gotovo od dveh zli izvolil manjše. Hudo bi se mu godilo, če izve narod za njegove nakane. Zatorej molčimo, dokler ne mine volitev. Sedaj pa lahko noč, oče! Ne zamerite, da smo vas tako dolgo zadržavali. Lahko noč Marjetica, sladko spavaj! Jutri se zopet vidiva, ako Bog da. Lahko noč!"
"Lahko noč" jim odzdravi Pengar, Marjetica jim pa posveti do vrat. Fantje odidejo. — Prišedši pod vaško lipo, se že hočejo raziti, kar pravi Šimkov Tone: "Veste kaj, fantje, spad hodit že ni več vredno, saj se že skoraj svita. Pojdimo rajši k Sv. Ani juaranjico zvonit. Te sramote ne bomo trpeli, da bi
kje drugje poprej zvonilo dan, kakor na Teharjih."
Fantje so bili s predlogom zadovoljni in so jo krenili proti Sv. Ani. Jutranji veter je jel pihljati, ob Voglajni in po bližnjih travnikih je nastopala jmegla. Po vasi je še vse spalo. Iz velikih lin svetoanskega zvonika se posveti in kmalu nato se oglasi mali zvon, s katerim sei čez nekaj časa ubere srednji in naposled z obema vjame veliki. Milo je bilo slišati lepo ubrane zvonove, razlegajoče se po tihi, v sladkem spanju počivajoči okolici, šestkrat so fantje prenehali in vsakokrat začeli drugače. Po končani jutranjici nabije jo topiče in jih na vseh štirih straneh ob cerkvi nastavijo in zapalijo, budeč ljudi in opominjajoč jih, da se pričenja proslava sv. Ane. Preden se raz idejo vsak svojo pot, si obljubijo, da se snidejo zopet pri vo litvi. Mlinarjev in Šimkov sta šla še nekoliko pota molče po ozki, semintja s koreninami pre-preženi stezi skupaj. Vsak je imel polno glavo misli. Naposled izpregovori Tone prvi, rekoč;
(Dalje prihodnjič)
Ženske in moški
Izkušnja ni potrebna Izvrstne delovne razmere; dobra plača od ure. Stalno.
The Enamel Produc+s Co.
Vogal Eddy Rd. & Taft severno od St. Clair Ave.
Proda se
Na Argus Ave. — za dve družini, 5 in 5 sob; fornez, 2 garaži, velika Ipta. Cena znižana na $7,800.
Na 72. cesti — 7 sob za eno družino. Dajte ponudbo. Na 71. cesti — za 4 družin^; vsaka ima 3 sobe in kopalnico. $9,500. Moderna hiša na 74. cesti; 6 in 6 sob, 2 forneza, 2 garaži. Pokličite Mr, KASUNICX, HEnderson 8056.
Pomivalke posode
dobijo dobro delo polni ali delni čas. Tovarniška kafeterija. Plača do ure. Dobi tudi obede in uniforme. Pokličite flE 4444 in vprašajte za Mr& Guenther.

V blag spomin
1941 1946
ob peti obletnici prerane smrli našega ljubljenega sina in brata
Punch Press operatorice Inšpektorice Tovarniške delavke
1. in 2. sift Dobra plača od ure in
komada Stalno delo s to 60 let staro družbo Izborne delovne razmere
Bishop 0 Babcock Mfg. Co.
1285 east 49 st.
Odda se dve spalni sobi
za dva fanta; prost vhod in garaža. Pokličite po 5. uri popoldne ali pred 10. uro zjutraj — ENdi-cott 5159.
Kdo hoče delati?
stalno delo dobijo dve ženski za čistiti dvorane in urade Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., po nekaj dni na teden. Katere hočejo stalno zaposlenost in so voljne sprejeti tako delo naj se oglasijo v uradu SND od 7 do 8 ure zvečer za pojasnila, in dogovor.
Gospodarski odbor SND
Proda se
zidano poslopje s 4 stanovanji; 4 fornezi na plin; blizu St. Clair Ave. in E. 115 St. Dober dohodek. Zglasite se pri
TISOVEC REALTY
1366 Marquette Rd., en 4936
'i Slike "DEAD END" "COWBOY AND THE LADY" |
se bo pričelo kazati v četrtek
... r D«.m«n Ir I THE UNIVERSITY THEATRE
Joseph Rossmsn Jr. |	loeog euclid avenue
ki je zatisnil svoje drage oči dne 25. sept. 1941
5!'®S AMERICA 1946 AND HER COURT . . . Honey-haired, blue-eyed, Q( ,JJ|yn Buferd, 21, of Los Angeles, Miss California, who won the title ^i,r*'ss America, 1946, at Atlantic City contest, is shown in center, 'he four runner-ups: Amelia Carol Ohmart, Miss Utah; Rebecca Ja« ^cCall, Miss Arkansas, first runner-up: Miss America, 1946; Miller, Miss Atlanta; and Miss Louisiana, third runner-up. Buferd also won the bathing suit division award.
Pet dolgih let je že minulo, kar si Ti nas zapustil, | nam vsem težko je pri srcu, ker ljubili smo Te	j
neizmerno.	i
V sredini našega srca	i
Tvoj spomin še živi ljubeč, i a Ti ne čuješ naše žalostne
vzdihljaje,
veselje nebeško uživaš na vekomaj!
Žalujoči ostali:	,
Anna in Joseph,	'
mati in oče Mary Ann, sestra
Cleveland, Ohio, dne 25. septembra 1946
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
v središču oranžne dežele 28 milj od Los Angeles na Route 101
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana * » » *
prijazno se priporočamo prijateljem in znancem ter obiskovalcem v
- CALIFORNIJI, ZA OBISK * « «
Lastnika:
Sitter in Chas, Lusin
bivša Clevelandčana
THE MAY CO.'S BASEMENT

Izborne vrednosti v
Mnogobarvnih rutah
Neregularne vrednosti do $2
Fina izbera —
po nenavadno nizki cenil
Ne zamudite prilike nabaviti si te rute—po samo 59c vsaka! Vključene so bele posamezno ali dvojno-sešite rute . . . živo-barvno pisani bombažni challis kvadratni kosi ali solidne barve—idealne za ba-buške! Velike mere.
Moške bolj že kako vogli
Delovne nogavice
21c
To so nekoliko neregularne vrste moških boljših bombažnih nogavic, ki se običajno prodajajo po veliko višji ceni— trdne in za trajno nošo. Solidne ali sivo-mešane barve. Mere 10 do 12.
Otroške H dolge s elastičnim vrhom
Bombažne nogavice
19c
par
Solidne barve, elastični vrhi, % dolge nogavice za šolsko deco. Tretja vrsta boljše kakovosti. Mere 7 do 9Vž.

Krasni so!
Lankenau
54.-in. Clan Plaids
40% Worsted volna 60% rayon
%
Izberite Bi lastni vzorec— izvolite ^i vašo lastno iz-bero izmed teh atraktivnih plaid vzotcev. Lalike teže, dolgo-trajno blago.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
25. septembra, 1946.

Dr. Milko Kos:	,
Gorica in meje okoli nje
Posneto iz "Slovenskega poročevalca"

"Vas, ki se v jeziku Slovencev imenuje Gorica," tako se nam leta 1001 predstavi Gorica prvič v zgodovini. Kratek podatek zgodovinskega vira izpred blizu tisoč leti nam jasno pove, da so tamkaj takrat prebivali Slovenci in da je ime njihove vasi slovensko. Listina nam ga ne sporoča v obliki, navadni danes med Italijani ali Nemci, marveč v lepi in čisti slovenski; GORICA.
Gorica, postavljena kot seli-šče na zadnjp "goric" Vipavske doline v smeri proti Soči, je po svoji legi in nastanku značilna za te kraje. Večje število vipavskih vaših ima prav tak položaj vrhu vinorodnih "goric." Ta Gorica je sprva kaj neznaten kraj. Po pomembnosti jo je daleč nadkriljeval bližnji Solkan, kjer je stal grad, starejši od goriškega in kjer je nastala fara.
navezal kasnejši razvoj. Tu je enostavno slovenska vas, ob ka-kateri iii s katero je vzrastla naselbina meščanskega značaja, kot mnogo takih na prav enak ali podoben način drugod na Slovenskem.
Od mest v našem Primorju in Istri je po svojem nastanku Gorici še najbolj podoben hrvaški Pazin.
Navedel sem vse te stvarne in nemara suhoparne podatke, da bo tembolj razvidno, kakšno že tisoč let organično rastočo in vzrastlo celoto hoče nova meja, predlagana med Jugoslavijo in Italijo, na nesmiseln način presekati na dvoje. To kar je rastlo in je že dolga stoletja eno, kar je po gospodarstvu tesno povezano v eno celoto, to naj bi bilo odslej dvoje.
Pa ne samo mesto, tudi jijego
v katero je sprva spadala tudijvo okolico trga predlagana me-
ja. V zgodovinskem razvoju v eno politično in gospodarsko enoto z mestom vred vzrastla \ripMmkih	dKdkaGbncemgo™iko]Mde
nastanku kot mesto je izvor Go-
Gorica.
Pa ne samo kot vas vrhu ene
rica domač, tako kot ga najdemo pri številnih mestih slovenskega ozemlja. Ob vas Gorico je fevdalni rod vrh hriba postavil svoj grad. S tem je začel pomen kraja rasti. V naselbino se začno naseljevati ljudje od zunaj: uradniki, vitezi in služinčad fevdalnega gospoda, ki se ga po kraju in gradu, sezidanem ob njem, začenjal imenovati goriški grof.
Ob gradu nastane tržišče, ki je privabljalo za stalno ali začasno tuje ljudi, trgovce in obrtnike. Med doseljenci fevdalnega, trgovskega in obrtniškega stanu niso bili le Slovenci; prihajali so semkaj tudi Italijani, Furlani, Nemci in Judje. Kraj je postajal čimdalje pomembnejši, tako, da je naselbina vrh gorice ob gradu dobila leta 1307 mestne pravice. Na hribu ob gradu pa je bilo le malo prostora; naselbina se tamkaj ni mogla širiti. Nastajajo hiše pod grajskim gričem; najprej tam, kjer je pot z gradu pripeljala v ravnino. Tukaj so postavili tudi cerkev, današnjo goriško stolno cerkev, ki pa je še dolgo podružnica fare v bližnjem Solkanu.
Vas pod gričem se začenja širiti na vse stran, proti Travniku na severno stran, proti Podtur-nu na vzhod, zajema posamezne kmečke domove in selišča v ravnini. Tudi v spodnji Gorici nastane tržišče, tudi semkaj se začno naseljevati ljudje od zunaj; leta 1455 dobi tudi ta del Gorice mestne pravice.
V novi dobi ^ je Gorica še nadalje širila. Izven tesno obzidanega prostora proti Soči na zapad, kjer je vodil most čez reko, okoli gradu in proti vzhodu na vipavsko stran. Najbolj sta pa ekspanzijo Gorice usmerila in usmerjala oba kolodvora, oni Južne železnice, ki je pri Gorici stekla leta 1860 in severni kolodvor takoimenovane bohinjske železnice, ki je bila odprta leta 1906.
2e iz navedenega je razvidno, kako je ta kraj organično ra-stel iz vasi v tržišče, iz tržišča v mesto, kako se je širil iz prvotno ozko odmerjenega obzidanega prostora v okolico, ki jo čimdalje bolj uklepa v svojo območje in kako mu je končno novodobni promet nakazal nove razvojne možnosti in smeri. Razvoj in rast Gorice je taka kot pri veliki večini slovenskih mest; vas—fevdalni grad—tržišče—mesto—fara—sprva izven kraja.
Rast Gorice je pognala iz čf-sto slovenskih korenin: tu nimamo nikakršne v stari vek segajoče komunalne ustavne ali upravne tradicije kot pri mestih v Italiji; tu ni nikakršnega cerkvenega sedeža, na katerega bi
želje je tudi prišlo pod nož. Zgodovinsko jedro Goriške kot dežele je nastalo okoli Gorice in na slovenskem ozemlju, se širilo najprej in prvenstveno v slovenske dele Posočja in zajemalo vseskozi po večini predele, ki so bili in so po svojem prebivalstvu slovenski.
Zgodovinsko jedro, iz katerega je vzrastla Goriška kot po-krajinsko-politična enota, se je razprostirala na slovenskem ozemlju: med obronki Trnovskega gozda na severu, reko Vipavo na jugu, Sočo na zapadu in Vrtovinskim potokom sredi Vipavske doline na vzhodu. Iz tega prostora se je zgodovinska Goriška kot dežela polagoma širila: V "Gore" na severu, kjer ji
Posočje s Kanalom in Banjško planoto, kasneje pa Tolminsko je najprej priključeno srednje in Bovško. Druge smeri politič-no-teritorialne ekspanzije so šle v.Brda, v zgornjo Vipavsko dolino in na Kras.
Kras je obsegla zgodovinska Goriška ozemlje do meja Istre, goriška Brda pa v celoti med Sočo in Idrijo. Vsi ti predeli so slovenski po svojem prebivalstvu. Mnogo šibkejša je bila politično-teritorialna ekspanzija v ravno Furlanijo. Kajti tukaj je imel dolgo časa glavno besedo oglejski patriarh, kasneje pa Benetke, ne goriški grof. Kar je bilo goriškega v Furlaniji je v zgodovinski dobi razkosano in razbito : beneška in oglejska zemlja se prepleta z goriško; Gradež in Tržič sta beneška, Krmin je goriški. Gradiška nekaj časa tudi beneška, kasneje pa zavzema poseben politično-upravni položaj.
Šele mejne ureditve po koncu beneške republike so dale Goriški kot deželi v Furlaniji sklenjene meje. Furlanija kaže v preteklosti razbito politično-te-ritorialno podobo, kakršne v slovenskem delu dežele ne najdemo.
Skozi dolga stoletja niso politične meje okoli Gorice potekale tako, da bi bil težišče priklju čka zapad, vedno tako, da so-mesto družili s predeli, katerih naravno središče je, to je z "Go-
FAT60...
MOM USED THE FLOWER POTS TO SAVE USED FAT, POP/




..
> s ^

%% >>
DAVIS AND BLANCHARD AGAIN . . . The Army's touchdown twins, Glen Davis, left, a%d "Doc" Blanchard, demonstrate how they plan to shake the opposition during the coming football season. They were snapped during practice at the United States military acadc-rov. Weit Point.
rami," Vipavsko dolino in delom Krasa. Tako je bilo v srednjem veku za časa goriških grofov, tako je bilo v času, ko je Gorica pod avstrijskimi Habsburžani del "cesarstva," tako je bilo za časa Napoleonovih Ilirskih pokrajin. V dolgih stoletjih je mesto. Gorica in dežela Goriška le v letih med prvo in drugo svetovno vojno v političnem oziru del Italije.
Sedaj pa naj nova meja ne jreseka le mesta samega, marveč tudi to, kar je že v preteklosti predstavljalo z mestom yred eno politično in gospodarsko enoto. Sto in stoletna izkušnja, ki je družila skupaj to, kar spada skupaj po gospodarskih potrebah, bi bila sedaj postavljena na glavo. Ne glede seveda na vse druge argumente, da nasprotuje predlagana mejna črta jasno izraženi volji prebivalstva, izpričani z orožjem v rokah in z živo ter pisano besedo, da nasprotuje narodnostni pripadnosti prebivalcev v Gorici in okoli nje, ki so po večini Slovenci, da je v zasmeh vsakemu bodočemu razvoju tega predela.
Da je Gorica s svojo bližnjo okolico tesno povezana enota, to je uvidela tudi italijanska uprava, ki je združila z mestom Gorico okoliške vasi kot pred-kraje v eno občino. Ta tako ustvarjena "velika Gorica" po narodnostni pripadnosti svojih prebivalcev nima italijansko-furlanske, marveč slovensko ve-(čino po štetju iz, leta 1910. Tudi to "veliko Gorico" bi nova meja raztrgala na dvoje, večji del mesta z nekaterimi predkraji bi prišel pod Italijo, manjši z drugimi predkraji pa pod Jugoslavijo.
Že nemalokrat je bilo poudarjeno, da je Gorica naravno središče slovenskega dela dežele. Gorica je edino mesto v slovenskem delu dežele (če izvzamemo neznaten, in povsem poljedelski Sv. Križ v Vipavski dolini). Gorica je stičišče cest, ki vodijo z "Gora" v srednjem in zgornjem Posočju, iz Brd, iz Vipavske doline in s severo-zapadnega Krasa. Sedem velikih cesta vodi v Gorico iz slovenskih delov dežele in le ena iz furlanskega. Od sedmih cest iz slovenskih krajev bi jih bilo šest pred mestom ali pa v mestu samem po državni meji presekanih.
Gorica je kmečki trg pretežno za slovenski del dežele. Vsak, kdor razmere le malo pozna, ve, kako na goriškem kmečkem trgu daleč prevladuje slovenski kmet in okoličan nad furlanskim in italijanskim. Gorica je s svojo zelo razvito izvozno trgovino sadja ter zelenjave navezana v prvi vrsti na slovenskega okoličana. Nova meja bi mu to tržišče z vsemi k njemu spadajočimi
Uncle Sam Says
•lU 110 UCIl lEAlTI ANB WElFilE ikSElClES lElT II TIH IIPPIIT
-- .V
depending onvm

a
UDN TOOt RED FEkTREt BY I (ENEROHS GIFT
COMmy I3IT¥ CHEST of Greater Cleveland
29^" UNITED

<^APPEAL
jih dosedanjih uradov, šol in cerkva v središču mesta, trgov in trgovin, številnih delavnic in tovarn, v katerih si je doslej služil svoj kruh.
Razmejitveni komisiji, postavljeni za študij in predloge glede bodoče meje med Jugoslavijo in Italijo je bilo naročeno, naj "sestavi poročilo o črti, ki naj bi bila v glavnem narodnostna in ki bi pustila čim manj prebivalstva pod tujo vladavino."
Ugotoviti moramo, da se sklepi konference v Parizu, ki domnevno slone na poročilih razmejitvene komisije, v kolikor se tičejo jugoslovansko-itali j anske meje med morjem in Kanalsko
No farmer will question the link between this familiar September scene of filling up the silo and his United States Savings Bonds. Farmers must r-ckon with the future every moment of their lives. The crushed green corn stalks which they are storing away this month by tons will assure their livestock of winter feed. The Savings Bonds which they are also storing up will add to the security of their families.
U. S. Treasury Department
dolino, od tega daleč oddaljuje-, jo. Po predloženi meji bi na italijansko stran prišlo 60,000 Slovencev ob robu Krasa, okoli Gorice v delu Brd, vsi Beneški Slovenci z Rezijo vred in oni v Kanalski dolini, na jugoslovansko stran pa mogoče nekaj stotin Italijanov v vzhodnih in severnih goriških prekrajih. Za obkoli 14,000 Italijanov v mestu Gorici naj damo 60,000 naših ljudi-
Tako so torej pri zeleni mizi V Parizu pojmovali razmejitveno črto med Jugoslavijo in Italijo, "ki naj bi bila v glavnem narodnostna in ki bi pustila čim manj prebivalstva pod tujo vladavi-
no.
prostori in napravami zaprla. Zapadni Bric bi po jugoslovanskem ozemlju le po velikem ovinku mogel priti do Soče, čez reko pa težko, kajti na ozemlju, ki bi prišlo pod Jugoslavijo menda tamkaj ni nobenega mostu. Gorjan in Vipavec bi pač prišla v mestno obrobje, na trg, kjer sta bila in so bili njuni predniki vajeni že stoletja prodajati in kupovati, pa le če bosta imela dovoljenje za prehod čez državno mejo.
Velike neprilike bi imel tudi goriški meščan. "Italijanski" Goričan bi imel dostop do nekaterih bolnic in zavetišč le preko državne meje. Voda po vodovodu bi mu pritekala iz Jugoslavije. Svoje umrle na staro pokopališče bi moral hodit obiskovat v Jugoslavijo.
Še slabše bi se pa godilo jugoslovanskemu Goričanu; ta bi bil z državno_ mejo odrezan od svo-
Dober nakup
Lota 40x255 blizu Lake Shore Blvd. in E. 200 St. Vse izboljšave in plačane. Se mora prodati. Cena samo $1,100.
GEORGE STRAINIC
Realtor
18101 Hiller Ave., KE 4120
ali slabo slišite? Pridite k nam in poskusite brezplačni) novi Zenith Radionic pripomoček za sluh.
mandel drug
15702 Waterloo Rd.
slovenska lekarna
BONCHA Refrigeration Service
Commercial and Domestic Call HE 4149
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
4 odrasle osebe
želijo dobiti v najem stanovanje s 4., 5. ali -6. sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče telefonič no po 4. uri popoldne. HEnder son 7689.
Posestvo v Floridi
izven mesta, po zmerni ceni v prijazni slovenski naselbini, kjer se prideluje zelenjavo in sadje celo zimo. Ed. Delles, R. 1, New Smyrna Beach, Fla.
Šerifova prodaja
šerif okraja Cuyahoga bo dal na javno prodajo 30. septembra 1946, ob 10. uri zjutraj v sobi št. 26 mestnega sodišča, eno hišo za eno družino in eno dvo-dru-žinsko hišo, na naslovu 11^06-llfiS E 33 St., in sicer najvišjemu ponudniku. Za podrobnosti pokličite MA 3786.
Minimalna ponudba je za $3,333.33; ocenjena vrednost na $5,000.
NAPRODAJ JE
d-1 in d-2 licenca s poslopjem na zelo prometnem kraju na glavni cesti in v slovenski naselbini. Hitremu kupcu se proda zelo poceni. Za nadaljna pojasnila pokličite
Clif+on Realty
BOulevard 0911
Dentist's Assistant
Must know either Croatian or Slovenian. Give qualifications and references. Address Box No. 10, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland i, Ohio.	_
Na ogled po dogovoru Lahko lakoj prevzamete
24421 Lakeland Blvd., Euclid, Ohio — za 2 družini, po 5 in
5 sob. -...................... $16,500.
1201 E. 173 St., od St. Clair Ave.
—za 4 družine......1.......$12,500
1255 E. 187 St., od St. Clair Ave.
8 sob in kopalnica. $11,000. 21751 E. Miller Ave., od E/222
St. — 6 sob in kopalnica.........
.................................... $12,000.
22310 Arms Ave., od E. 222 St. — 9 sob in kopalnica. $12,000.
GEO. R. HAMILTON
—Broker—
1625 Lee Rd. Tel.: Erieview 1085
za prekladanje tovora
Nickel Plate tovorno
E. 9th St. in Broadway
Plača 931/20 na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite, se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co-
E. 9ih & Broadway
KADAR RABITE
zobozdravnlsko oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH. VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
v poiloplu North American bank* VHOD NA STRANI E. 62 ST.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
ALI HOČETE STALNO DELO?
FERRO ima največje števil® zaostalih naročil od svojih od), malcev v vsej svoji zgodov#
To pomeni, da imamo službe 2^ dobre MOže. ki hočejo stalno delo po DOBRI PLAČI.
Vas bomo naučili, da lahko hitro producirate. , 5-dnevni tednik
VISOKA PLAČA OD DOBRE DELOVNE RAZME^^
Uposljevalni urad je odprt o^ ponedeljka do petka od 8.30 zj. do 4.30 zv.
Vprašajte za Mr. Frank
Ferro Machine Foundry Co.
3155 East 66th St.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
Delajte v čistem, prijetne^ ozračju.
Morate biti vešči anglešČio^
Samo čedne, snažne in ves ^ žene v starosti 20 do 35 ® se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela-Dobi se obede in unifor®®®'
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO-
Soba 901
700 Prospect Ave*
f

JOS. ŽELE IN SINOVI
P00BEBN1 ZAVOD 6502 ST. CaUIK AVE.	ENdicott M8S
Avtomobili In bolniikl vo» redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. OOUilNWOODSKl URAD:
452 East 152nd Street	TeL: KEnmore SlU

MOŠKI IN ŽENSKE
za nočno delo snaženje uradov
Dobra plača. Nobene omejitve na starosti. Stalno delo skozi celo leto Zglasite se kadarkoli med 10. in 12. uro zjutraj
AETNA WINDOW CLEANING CO-
1430 E. 27 ST., VOGAL SUPERIOR