ISSN 0040-7712 9 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 CENA 2,50 € NOVEMBER 2009 LETNIK XLVIII na pedala Nakadžima Digitalna fotografija »a . (D z: 0 t" P- ■- 8 S > 'er N « o c (5 5? 2 c ^ n “•Ep ra JJ °- O ra 'E, c ® 5T JU ° 2 t- E CT> _ 03 > ra m O o o o o o o o O O O o o KAZALOM Revija za tehniško ustvarjalnost mladih NOVEMBER 2009, LETNIK XLVII, CENA 2,50 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01 /479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,50 €, naročnina za prvo polletje pa 12,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna INPO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Avto na pedala je enostavno vozilo, s katerim se otroci odlično zabavajo in je vedno v središču pozornosti, kjer koli se pojavi. Foto: Teo Spiller KAZALO 4 6 9 12 16 17 30 HPI BAJA ENDURANCE CHALLENGE 2009. NAKADŽIMA KI-84 MALA ŠOLA MODELARSTVA (1. DEL) LES IN LEPILA SAMOGRADNJA AVTA NA PEDALA TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - BAC LIGHTING F.Mk.1A/F.2 MODEL POLTOVORNJAKA ZA ZAČETNIKE. LETALCA IZ PAPIRJA 32 34 MAKETA S PREMIKAJOČIMI SE VOZILI NA CESTAH (12. DEL). ELEKTRONIKA ZA JASLICE (1. DEL) 38 DIGITALNA FOTOGRAFIJA (1. DEL) 40 IZDELAJMO LESEN OKVIR ZA TKANJE. 42 SKODELICA TRTIN LIST IZ MODELIRNE MASE 44 DARILNA STIROPORNA KROGLA. 45 NOVO NA TRGU Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. november 2009 mi 3 REPORTAŽA HPI Baja Endurance Challenge 2009 24-urno vzdržljivostno tekmovanje z avtomobili park4fun Nurbiirgring, Nemčija, 4.-6. 9. pi. Le dober mesec pred tekmovanjem je bilo videti zelo slabo, saj se drugi tek¬ movalci, ki so bili naslednji kandidati, ekipi niso imeli namena pridružiti. Na srečo smo na koncu le izbrali skoraj idealno ekipo: Janez Nebec, lastnik pod¬ jetja Mantua Model kot pokrovitelj, ki je prispeval model, Aleš Ogrinec in Grega Hrovat, sicer odlična voznika kategorije buggy v merilu 1 : 8, Jan Meršol, včasih izvrsten voznik cestnih modelov, ter Luka Čuden, glavni mehanik na progi za off-road pri Selah pri Lavrici. Jan, Grega in Aleš so se zelo hitro privadili vodenju 10 kilogramov težkega in razmeroma počasnega modela. Ker smo trije bili navajeni na pištolske komande, trije pa so uporabljali ročične komande, smo se odločili za RV-naprave futaba fasst, ki za delovanje uporabljajo enak modul, ki se je med menjavami voznikov izmenjeval iz naprave v napravo. Pripravili smo po¬ polnoma nov model baja 5B SS, ki ga je sponzoriralo podjetje Mantua Model. Model nam je sestavil Tilen, ki bi sicer moral iti z nami, z Luko pa sva ga še do¬ datno priredila za vožnjo v dežju. Za rezervo smo vzeli s seboj še dobro vzdrževan lansko¬ letni model za 12- urno dirko. Tudi Miha in Luka sta s svojih modelov prispevala precej kako smo na avtocesti izgubili zadnje okno. K sreči smo ga hitro po modelar¬ sko popravili. Prizorišče nas je na začetku kar pre¬ cej razočaralo. Prirejena proga sploh še ni bila popolnoma nared, predvsem pa je bila slabo pripravljena. Na tekmo se je prijavilo 15 ekip, nekatere države so izkoristile možnost prijave dveh ekip. Navdušenci baja so prišli iz Anglije, Češke, Islandije, Danske, Estonije, Ni¬ zozemske, Madžarske, Poljske, Francije, Italije in seveda Nemčije. Na prizorišču smo se kmalu spoprijatelji z angleško ekipo »MMUber«. Vreme je bilo skrajno neprijazno, z dežjem, močnim vetrom in nizkimi temperaturami. Kmalu smo ugotovili, da so se nekatere ekipe zelo resno pripravile na dirko. Najbolj so iz¬ stopali Nizozemci z dvema ekipama in skupno z okoli 20 člani. Vloge voznikov in mehanikov so imeli popolnoma loče¬ ne, imeli so celo svoja kuharja in ogro¬ men žar. Kar nam je še posebno padlo v oči, je bilo to, da so imeli pripravljenih več popolnoma enakih modelov. Kvalifikacije in taktika V petek zjutraj je bil na vrsti tehnični pregled. Pravzaprav je bil to bolj nefor¬ malen pregled in plombiranje podvozja. Dopoldne so se v slabem vremenu za¬ čele kvalifikacije. Naš namen je bil samo odpeljati nekaj hitrih krogov, zato smo MIHA HOLC Foto: Janez Nebec Model HPI racing baja 5B in ozadje tekmovanja Proizvajalec HPI Racing je model baja 5B poslal na tržišče že pred nekaj leti. Mnogi modelarji so ga takoj spre¬ jeli za svojega, saj že na prvi pogled navdušuje z realističnim videzom in po¬ dobnostjo z dirkalnimi terenskimi avto¬ mobili baja, ki so prirejeni za vožnjo po peščenih plažah. Model ima v primerja¬ vi s konkurenco večjo medosno razda¬ ljo in dolge amortizerje. S tako zasnovo je izvrsten za vožnjo po zelo zahtevnih terenih. HPI Racing Europe se je lani odločil promovirati kakovost in vzdrž¬ ljivost modelov baja z vzdržljivostnimi dirkami. Modeli baja smejo imeti samo originalne dele z minimalni dovoljeni¬ mi predelavami. Prve tovrstne tekme, ki je trajala 12 ur, se je lani udeležila 4-članska slovenska zasedba in zasedla Člani ekipe Team Mantua Model Slovenija: Jan Meršol, Janez Nebec, Grega Hrovat (stojijo z leve proti desni) ter Miha Holc, Luka Čuden in Aleš Ogrinec (sedijo) (Foto: Frank McKinney) Z Luko sva model pripravila za dež, kar je opazno predvsem po oknih. 6. mesto. Letos je tekma dobila predznak 24 ur, prizorišče pa je bilo predelan po¬ ligon za off-road v bližini slovite dirkal¬ ne proge Nordschleife v Nurburgringu. Priprave slovenske ekipe Letošnja slovenska ekipa je bila se¬ stavljena iz šestih članov. Dogovorili smo se, da se za izbor ekipe uporabi skupni vrstni red v točkovanju na tek¬ movanjih Mantua Offroad Challenge. Žal se trem tekmovalcem zaradi objek¬ tivnih razlogov ni uspelo pridružiti eki¬ pomembnih delov. Že pred odhodom je bil naš cilj jasen - v Nemčijo gremo po zmago! Odprava v Nurbiirgring Za približno 900 km dolgo pot in bivanje smo si sposodili največji avto¬ dom, ki je bil na voljo. S seboj smo po¬ leg ogromno opreme in rezervnih delov vzeli tudi Mantuin veliki agregat in kom¬ presor za spihovanje modela. Vožnja otovorjenega avtodoma je minila prijet¬ no, pot pa smo si vsi zapomnili po tem, na progo poslali najhitrejšega voznika Luko, ki je le nekajkrat prevozil progo. Ostale ekipe so večinoma naredile od 20 do 50 krogov. Kljub temu smo se uvr¬ stili na 3. mesto. Naša taktika za tekmo je bila zame¬ njati voznika ob točenju goriva pri 45- 50 minutah vožnje. Med tekmo smo bili zadolženi tudi za pobiranje modelov, in sicer 3-krat po 4 ure, zato smo mora¬ li taktiko prilagoditi. Po pravilih naj se vozniki ne bi med seboj razlikovali po času vožnje za več kot 5 %, zato smo se trudili biti res natančni. november 2009 TIM 3 4 Po kvalifikacijah je HPI priredil dru¬ žabni del tekmovanja z vožnjo s teren¬ skimi vozili po poligonu park4fun, kjer smo sicer pričakovali več. Vrhunec vse¬ ga naj bi bila vožnja s t. i. taksi službo z BMW M5 po progi Nordschleife. Kmalu po prihodu na progo smo ugotovili, da se je treba najaviti več mesecev vnaprej, saj so vse vožnje že davno razprodane. K sreči smo poleg proge odkrili delavnico in šefa po nekaj 10 minutah prepričali, da nas je zapeljal po progi. Kljub mokri progi in trem potnikom je bil novi re¬ nault clio šport prava raketa v rokah iz¬ kušenega voznika. Zvečer je sledil bogat banket v parku Griine Holle. Težave v prvih šestih urah tekmovanja Točno opoldne v soboto se je zače¬ lo 24-urno tekmovanje. Kmalu po startu karieri. Postalo je jasno, da HPI-ju ta tek¬ ma ne more biti v ponos. Po »popravilu« so vse ekipe znova preizkusile sistem za merjenje. Organizator je zatrjeval, da bo odslej mnogo bolje, vendar smo kljub temu vsi imeli precej dela s postavitvi¬ jo transponderjev zaradi organizatorja, ki je slabo namestil zanko. Po sestankih z vodji ekip smo izglasovali, da se šteje¬ jo polovica »izračunanih« krogov prvih šestih ur. Ekipa Mantua Model Slovenija naj bi bila tako po šestih urah na 3- me¬ stu za Nemci in Čehi. Preostalih 15 ur tekmovanja Znova smo odlično začeli. Janez je ugotavljal, da je vožnja popolnoma drugačna od tiste na lanskoletni tekmi. Nihče ni kaj dosti pazil na obrabo ma¬ teriala in večina tekmovalcev je svoje modele priganjala na vso moč. Mnogi so REPORTAŽA vorili smo se, da če bo čas, bomo to na koncu zamenjali. V zadnjih treh urah tekmovanja smo pridobili kar precej krogov pred drugi¬ mi, predvsem po zaslugi odlične vožnje Jana, Aleša in na koncu tudi Luke. Živ¬ čnost nizozemske ekipe je bila pro¬ ti koncu vedno večja, njihov model je utrpel hude poškodbe zaradi prehitre in nenadzorovane vožnje po luknjasti progi. Obetal se je tesen izid, zato smo se odločili, da ostanemo z modelom na progi in ne gremo več menjat delov, saj bi nas to potisnilo na četrto mesto. Na¬ zadnje smo tekmovanje končali z enim krogom prednosti pred Nizozemci. Na koncu v parku Ferme je takoj postalo jasno, da s tretjim mestom ne bo nič, na¬ smeški na obrazih Nizozemske ekipe pa so bili vedno večji. Končni rezultat: zaslužena zmaga češke ekipe s prevoženimi 1534 krogi, Osvetlitev v nočnih urah je bila slaba in komaj zadostna. Zelo slabo so bili vidni kontrasti na progi, zato je bilo treba voziti predvsem po občutku, idealna linija seje zelo zožala! V jutranjih urah smo začeli zmanjševati zaostanek za vodilnim. Pre¬ vidna vožnja s čim manj napakami in kratke linije so bile ključ do uspeha. smo ugotovili, da sistem za štetje krogov ne deluje v redu. Enako so ugotavljali tudi udeleženci iz drugih ekip. Organi¬ zator je poskušal reševati težave z doda¬ janjem krogov, ki niso bili šteti. Težave so se nadaljevale iz ure v uro. Naša eki¬ pa je kljub odlični vožnji počasi drsela proti dnu. Pritožbe so se vrstile, vendar so organizatorji mirili tekmovalce in nas prepričevali, da imajo popoln nadzor nad tekmovanjem. Čudežno je sistem štel samo prvi nemški ekipi, ki je močno vodila. Ker so tekmovalci vmes tudi po¬ pravljali modele in dolivali gorivo, orga¬ nizator ni mogel kar tako dodajati kro¬ gov. Ko se je nazadnje še močno ulilo, je sistem popolnoma odpovedal, piko na i pa je postavila nizozemska ekipa, ki je zagrozila s takojšnjim odhodom, če organizator ne ustavi tekme. Triurna prekinitev Tekmovanje je bilo prekinjeno za kar tri ure, da so organizatorji lahko popravi¬ li merilni sistem. Janez je kot poznavalec hitro opazil obilo pomanjkljivosti ozi¬ roma nemarnosti pri postavitvi, vendar so se organizatorji prav spretno izmikali in zatrjevali, da je vse v redu. Tako slabo pripravljene tekme takšnega ranga še ni¬ sem videl v vsej svoji 19-letni tekmovalni mr imeli pripravljene celotne zadnje dele modelov, ki so jih zamenjali po nekaj urah dirkanja, slovenska ekipa s svojim omejenim proračunom le enega. Po dobri uri nam merilni sistem spet ni štel vseh prevoženih krogov. Organi¬ zator nas je miril in me kot vodjo ekipe poklical na pregled šele po treh urah. Po posvetovanju so nam priznali le pet izgubljenih krogov do druge ure od vnovičnega Starta, pozneje pa nič več, čeprav je bilo očitno, da smo jih tam iz¬ gubili okoli 20 do 30. In tako smo bili spet zadaj. V nočnih urah je bodlo v oči predvsem to, da so organizatorji in tudi predstavniki HPI odšli na počitek. Ta¬ krat se je zgodilo največ nepravilnosti. Dobri vozniki v posameznih ekipah so vozili dlje, največ si je privoščila ekipa z več enakimi modeli, saj se je kar na¬ enkrat na progi pojavil popolnoma čist model. Žal mi je to Jan kot pobiralec po- vecUbgriLepozneje po tekmi, dokaza pa t jR"Kljtjj» cmlkčni vožnji v jutranjih urah tram p reci- j ponagajal material, saj step 5? dobjflli dveh urah porabili celo- t one' ko v sklopke in skurili sklopftd^Menjava sklopke bi vzela do¬ datnih 20 minut, zato smo se odločili, da uporabimo sicer nedovoljeno sklop¬ ko in lonček iz Lukovega modela. Dogo- 2. mesto Nemčija 1 - 1495 krogov, 3. me¬ sto Nizozemska ekipa 1,1453, naša ekipa Team Mantua Slovenija pa s 1454 krogi diskvalificirana! Zaključek 24-urno tekmo smo slovenski tekmo¬ valci preimenovali kar v 6-urno ogreva¬ nje pred 15-urno tekmo. Kljub diskvalifi¬ kaciji smo prejeli čestitke za res odlično vožnjo, predvsem v zadnjih treh urah, ko je bila proga pošteno načeta in po¬ sejana s polmetrskimi luknjami. Menim, da so nekatere ekipe dobro vedele, kako spretno goljufati v nočnih urah, mi smo enostavno potegnili »ta kratko«. Vseka¬ kor to ni bila regularna 24-urna tekma, kakršno smo vsi pričakovali. Ob vsem skupaj velja še omeniti, da smo imeli najmlajšo ekipo na tekmi, trem pa nam je uspelo tekmo preživeti brez kakršne¬ ga koli spanca tako v vlogi mehanikov kot voznikov. Lov na zmago na 24-urni tekmi v prihodnjem letu ostaja odprt - s števil¬ čnejšo ekipo in nekoliko večjim prora¬ čunom je to vsekakor mogoče! Uradne rezultate tekme najdete na: http://www. myrcm. ch/de/macidar/04 092009_239943/Baja J5 __B/index.html. november 2009 5 MARKO MALEC kosal z zavezniškimi. Obenem so tudi že potrebovali dobro lovsko letalo z moč¬ nim motorjem in veliko hitrostjo dvi¬ ganja, ki bi ustavilo pritiske ameriških bombnikov na Japonsko. Nakadžima Ki-84 hayate, z uradno oznako Armadni tip 4, lovski model 1A, je bilo enosedežno lovsko letalo, ki so ga med drugo svetovno vojno uporab¬ ljali v japonskem Armadnem cesarskem letalstvu. Zavezniki so mu pravili Frank. Bil je robusten, vendar kljub temu ele¬ ganten in zmogljiv. Imel je odlične ma¬ nevrske lastnosti ter močno oborožitev. Mnogi poznavalci ga imajo za najboljše japonsko letalo, ki je v večji meri pose¬ galo v boje na Daljnem vzhodu. Čeprav je »trpel« zaradi slabe kakovosti proiz¬ vodnje v zadnjih letih vojne, motorja z neposrednim vbrizgom goriva v valje, ki je potreboval veliko vzdrževanja, pred¬ vsem pa zaradi neizkušenosti pilotov, ki so z njim leteli, je bil Ki-84 vseeno eden od najmočnejših nasprotnikov ameri¬ ških pilotov leta 1944, ko se je prvič po¬ javil nad Kitajsko in nato še nad Filipini. Če bi se Ki-84 pojavil prej, bi ameriške¬ mu vojnemu letalstvu povzročil še pre¬ cej več težav, kot jih je sicer. Vsega sku¬ paj so naredili 3514 letal modela Ki-84 različnih izpeljank, ki so se med seboj razlikovale predvsem po oborožitvi in materialih, iz katerih so bili izdelani. Razvoj lovca Ki-84 se je začel leta 1942, ko je služba za nakup letal Armad¬ nega cesarskega letalstva izdalo specifi¬ kacijo za zamenjavo modela Ki-43, ki je takrat šele začel prihajati v operativno uporabo. V specifikaciji so zahtevali, da mora biti novo letalo tako okretno kot Ki-43, druge zmogljivosti pa boljše, kot so jih imela takratna ameriška lovska le¬ tala. Nakadžima Ki-43 je bil torej zasno¬ van pravzaprav iz potrebe po hitrem in dobro oboroženem lovcu, ki bi se lahko Ki-84 iz sestava 102. eskadrilje 2. lovskega polka se s še dvema Ki-84 pripravlja na vzlet. Eno¬ ta je od decembra 1944 do marca 1945 branila del matičnega japonskega otočja. Obnovljeni Ki-84 z ne prav originalnimi oznakami 1. lovskega polka leta / 97 . 3 . Letalo je bilo pripeljano po 2. svetovni vojni v muzej Planeš of Farne, po obnovitvi in nekaj uspešnih pole¬ tih pa so ga predali muzeju Arašijama v Kjotu. Nakadžima Ki-84 hayate med končnimi pripravami za bojni let Konstruktor letala je bil T. Koja- ma, ki je načrtoval novo letalo povsem mimo takratne japonske filozofije grad¬ nje lovskih letal. Velik poudarek je na¬ mreč posvetil trdnosti letala in zaščiti pilota. Ki-43 je prvič vzletel marca 1943- Čeprav se je letalo med prvimi posku¬ si zelo dobro obneslo, so pomanjkanje goriva in kakovostnih materialov, slaba kakovost proizvodnje in pomanjkanje iz¬ kušenih pilotov preprečili, da bi se novi lovec izkazal v vsem sijaju. Še posebne težave so imeli s podvozjem, ko pilot skoraj nikoli ni vedel, ali bo to vzdržalo pristanek ali ne. Tudi vzdrževanje mo¬ torja je bilo v primitivnih razmerah na bojiščih zelo zahtevno, svoje pa je doda¬ la še velika vlažnost, ki vlada na podro¬ čju JV Tihega oceana, kjer so se bojevali japonski piloti. Letalo se je med preiz¬ kušanjem tako dobro obneslo, da so pr¬ votno predserijsko proizvodnjo 83 letal spremenili kar v serijsko. PRILOGA ^>0 20000 ( 1 ] november 2009 TIH’ PRILOGA Da je bil Ki-84 elegantno letalo, je mogoče sklepati s pričujoče fotografije. Obenem pa je bil Ki-84 nasprotnik, ki so ga ameriški piloti zelo spoštovali in se ga obenem tudi bali. Po oceni mnogih je bil prav Ki-84 od vseh japonskih lovskih letal, ki so doživela množično proizvod¬ njo, najboljši. TEKI 3 november 2009 Prve primerke novega letala so Ja¬ ponci poslali na Kitajsko, kjer se je 22. sentai (sentai je primerljiv s polkom) spopadel z ameriško 14. zračno armado. Američani so hitro spoznali, da imajo opraviti z nevarnim nasprotnikom, ki ga ne gre podcenjevati. Po prvih bojih na Kitajskem so po šestih tednih Japonci poslali 22. sentai na Filipine, kjer so lov¬ ci Ki-84 jeseni 1944 sodelovali v zname¬ niti bitki v zalivu Leyte. Od takrat naprej so se ameriški piloti z njim redno sreče¬ vali v vseh večjih letalskih bitkah vse do konca 2. svetovne vojne. Zaradi številčne premoči Američanov pa so Japonci svo¬ je Ki-84 na bojiščih JV Tihega oceana preobremenili, kar je privedlo do težav pri vzdrževanju in posledično do zmanj¬ šanja števila operativnih letal. Japonci so Ki-84 uporabljali pred¬ vsem kot lovsko letalo v spopadih z ame¬ riškimi letali, ki so vedno bolj ogrožala japonsko ozemlje, pozneje pa so ga za¬ poslili tudi v vlogi lovskega bombnika za napade na ameriške invazijske sile, pred¬ vsem ob njihovem izkrcanju na Filipinih in Okinavi ter nazadnje kot prestreznika ameriških B-29 ob njihovih strateških bombardiranjih Tokia in drugih večjih japonskih mest. Zaradi pomanjkanja aluminija in dru¬ gih lahkih zlitin, potrebnih za izdelavo letal, so pri Nakadžimi razvijali tri alter- Tehnični podatki za Ki-84-la Dolžina: 9,92 m Razpetina: 11,24 m Višina: 3,39 m Površina kril: 21 m 2 Masa praznega: 2665 kg Največja masa: 3898 kg Motor: nakajima Ha-45-21 z 18 valji Moč motorja: 1,416 kW Največja hitrost: 631 km/h na višini 6120 m Hitrost križarjenja: 445 km/h Dolet: 2168 km Višina leta: 10.500 m Hitrost dviganja: 19,25 m/sek Oborožitev: 2 strojnici kalibra 12,7 mm v nosu letala 2 topa 20 mm v krilih 2 bombi po 250 kg ali 2 dodatna rezervoarja po 200 litrov 7 Od vremenskih pogojev »utrujeni« Ki-84 v delnem zaklonišču na letališču Kadena na Okinavi nativne različice, vendar je bila zaradi pomanjkanja časa v proizvodnjo vpelja¬ na le ena, ki je dobila oznako Ki-84-II. Zaključki kril in zadnji del trupa so bil pri tej izdelani kar iz lesa. In tudi to raz¬ ličico so izdelovali v dveh izpeljankah, ki sta se razlikovali le v oborožitvi. Po oceni mnogih, predvsem pa pilo¬ tov, je bil nakadžima Ki-84 hayate najbolj¬ še japonsko lovsko letalo druge svetovne vojne. Čeprav je bil na velikih višinah malenkost slabši od ameriških lovcev P-47N in P-51D, pa je bil na srednjih in nizkih višinah v vseh pogledih boljši od njiju. To so pozneje potrdili tudi primer¬ jalni leti med zaplenjenim Ki-43 in ome¬ njenima ameriškima letaloma, opravljeni po koncu 2. svetovne vojne. Model letala nakadžima Ki-84 hayate ANTON PAVLOVČIČ Med modelarji so japonska letala iz druge svetovne vojne običajno redkeje zastopana, saj se niso pojavljala na ev¬ ropskem nebu. Prav zato bo načrt mo¬ dela japonskega lovca nakadžima Ki-84 hayate zadnje generacije letal druge svetovne vojne, dobrodošel vsem, ki se udeležujejo modelarskih tekmovanj v zračnih bojih. Letalo nakadžima Ki-84 hayate je doživelo svoj ognjeni krst leta 1943 in je bilo takoj zelo uspešno v bojih z na¬ sprotniki. Zasnovano kot prestreznik je doživelo precej dopolnitev, ob pomanj¬ kanju surovin pa je imelo v neki različi¬ ci tudi skoraj v celoti leseno konstrukci¬ jo. Kljub izvrstnim letalnim lastnostim ni več moglo pomembneje vplivati na potek dogodkov na daljnevzhodnem bojišču. Letalo z razpetino kril 11,24 m in dolžino 9,92 m je bilo močno oboro¬ ženo z dvema topovoma in dvema stroj¬ nicama ter je dosegalo prek 630 km na uro. Kot tako je bilo močan in nevaren nasprotnik ameriškim letalom. Letalo Ki-84 hayate, kar v našem je¬ ziku pomeni vihar, nikoli ni sodelovalo v bojih na evropskem nebu, bo pa kot model zastopalo vlogo japonskega pre¬ streznika iz daljnih vojnih let na tekmo¬ vanjih z modeli za zračne boje. Gradnja tega modela izkušenim mo¬ delarjem ne bi smela delala težav, saj je precej enostavna. Vsa rebra trupa izde¬ lamo iz topolove vezane plošče. Razen reber 2A in 2B, za kateri je potrebna ve¬ zana plošča debeline 6 mm, za vsa dru¬ ga uporabimo topolovo vezano ploščo debeline 3 mm. V vsakem rebru je tre¬ ba z rezljačo zažagati notranje izreze od ene točke do druge, kot je to razvidno iz načrta v prilogi, da bo pozneje mogo¬ če odstraniti njihove osrednje dele, ki so v fazi gradnje trupa zgolj kot opora za namestitev pomožnih letvic s prese¬ kom 5 x 15 mm, pravokotno prileplje¬ nih druga na drugo. Nanju na ustrezne medsebojne razdalje nanizamo rebra, ki zagotavljajo pravilno obliko trupa. Ob tem velja opozoriti, da je treba med rebri 2 in 2C vstaviti pomaščen papir, da se ob pritrjevanju letvic na rebra trupa ti rebri ne bi zlepili med seboj. Ko bo trup dokončno prekrit in pobru- šen, bo le tako mogoče na tem mestu prerezati letvice in odstraniti sprednji del, ki bo kot pokrov motorja, ter od¬ straniti odvečne dele reber z opornima letvicama. Ker model za zračne boje ne potre¬ buje podvozja in smernega krmila, ta tudi nista narisana na načrtu. Za krilo pri tovrstnih modelih je priporočljiv preprost profil clark-Y. Na načrtu v prilogi je s črtkanimi črtami že vrisan položaj krila v trupu, kjer po oblaganju trupu z balzovimi letvicami preseka 5x8 mm napravimo izrez, v katerega bomo lahko pozneje vstavili krilo. Kri¬ lo najlažje izdelamo na način sendvič, pri katerem je stiroporno jedro prekri¬ to z balzovim furnirjem. Za pogon modela uporabimo motor z notranjim zgorevanjem s prostorni¬ no 2,5 cm 3 . Znamka motorja seveda ni predpisana, samo delovna prostornina, zato je vrisani motor nakazan le sim¬ bolično. Ker je model namenjen pred¬ vsem izkušenejšim modelarjem, so vsi drugi delovni postopki prepuščeni vsa¬ kemu posamezniku. Modeli za zračne boje običajno povzemajo zgolj osnov¬ no obliko pravega letala, detajliranje pa je odvisno od želja in potreb tekmoval¬ cev. Tisti, ki bi kljub vsemu želeli izde¬ lati model, ki bi tudi v tem pogledu čim bolj spominjal na pravo letalo, lahko vse pomembnejše podrobnosti izdelajo ob pomoči tehnične risbe v uvodnem prispevku o zgodovinskem razvoju in tehničnih lastnostih tega uspešnega ja¬ ponskega lovskega letala. november 2009 TTE1 1 8 MODELARSTVO Mala M J a modelarstva (i. ddj Les In lepila SASO BABIC Ob pogledu na pisano ponudbo v modelarskih trgovinah in tudi na sple¬ tu, množico že izgotovljenih modelov in pestrost gradiv, uporabljenih pri nji¬ hovi izdelavi, dobimo občutek, kot da »pravo« modelarstvo počasi izumira. Graditelji še vedno lahko kupimo vsa gradiva, ki jih potrebujemo za izdelavo modelov, popolni začetniki pa na enem mestu težko dobijo informacijo, kako in kje začeti? Vprašanja se pojavljajo sama od sebe. Iz kakšnih gradiv naj zgradim svoj model? Kako »preberem« načrt? Za¬ kaj je na določenemu mestu v načrtu uporabljeno določeno gradivo? Kako naj ta gradiva obdelujem, lepim? Kako v model vgradim vse za let potrebne kom¬ ponente in jih pravilno nastavim? Kako pristopim k letenju? Namen pričujočega prispevka in ti¬ stih, ki mu bodo sledili, je vsem, ki jih zanima gradnja modelov, pa ne vedo to¬ čno, kako se tega lotiti, ali bi radi o čem izvedeli kaj več, razložiti osnovne stvari o najpogosteje uporabljenih gradivih, njihovih vezivih, orodjih, ki jih uporab¬ ljamo za obdelavo omenjenih gradiv, in ne nazadnje nekaj povedati tudi o osnovnih gradbenih tehnikah. Tokrat je pred vami prvi del iz serije prispevkov, v katerem bomo spoznali vrste lesa, ki se uporabljajo pri gradnji letalskih mo¬ delov. V prispevkih, ki bodo sledili, si bomo ogledali še njihovo obdelavo, pre¬ gledali druga gradiva (steklene tkanine, epoksidne smole, folije za prekrivanje), se seznanili z glavnimi sestavnimi deli modelov in izvedeli, kaj poganja modele in omogoča njihov let. Predstavili bomo tudi osnovno opremo, ki jo modelar potrebuje v svoji delavnici, da vzdržu¬ je model in skrbi za njegove pogonske dele (polnilniki, baterije, goriva). Serijo prispevkov bomo proti koncu letnika zaključili z načrtom in gradnjo prepro¬ stega radijsko vodenega začetniškega le¬ talskega modela na električni pogon. Za model s klasično konstrukcijo, to¬ rej grajen iz lesa po načrtu, največkrat posežemo po tropskem lesu, imenova¬ nem balza. Balza je zelo lahko in mehko gradivo, zato za najbolj obremenjene dele modelov potrebujemo nekaj trd¬ nejšega. Take dele izdelamo iz vezane plošče, največkrat izdelane iz lesa topo¬ la ali finske breze. Za letvice uporabimo tršo balzo reza B ali C ali domače vrste lesa: smreko, bor in lipo. Pri izdelavi kril t. i. konstrukcije »sendvič« s sredico iz stiropora ali stirodura za oplato upo¬ rabimo izbran balzov ali abahijev fur¬ nir. Omenjena gradiva niso edina, ki so 3 november 2009 primerna za gradnjo, so pa najbolj raz¬ širjena in dostopna v vsaki modelarski trgovini. Pri branju načrta je namenska uporaba lesa razvidna iz na načrtu upo¬ rabljene šrafure ali označitve posamez¬ nega dela. Pozorni moramo biti tudi na potek letnic v lesu. Ob načrtu mora biti dodana tudi legenda oziroma kosovnica, iz katere je razvidno, iz katerega gradiva so posamezni sestavni deli in kakšne so njihove mere. Pa si podrobneje oglejmo njihove lastnosti. Balza Balza je v modelarstvu najbolj raz¬ širjen tropski les, zato zasluži nekoliko več pozornosti. Raste v vlažnih gozdo¬ vih Srednje in Južne Amerike. Najbolj kakovostna balza, ki jo uporabljamo za gradnjo modelov, prihaja iz Ekvador¬ ja. Drevesa balze rastejo izredno hitro, sekajo jih po šestih letih rasti, ko imajo debla premer od 30 do 110 cm, dreve¬ sa pa so visoka med 18 in skoraj 30 me¬ tri. Če balza raste dalj časa, zunanji del debla otrdi, drevo pa začne z notranje strani gniti. Balzo po sečnji in sušenju najprej razrežejo v manjše bloke, ki jih potem natančno razrežejo s tremi vrstami re¬ zov. Vsaka vrsta reza glede na položaj v deblu in smer reza zagotavlja lesnemu polizdelku (deščici, furnirju, letvi) dolo¬ čene lastnosti. Te lastnosti nam razkrije struktura balze, dolžina lesnih vlaken in letnic. Količina vlaken določa mehanske lastnosti balze in tudi njeno maso. Pri nakupu gradiva za izdelavo modela velja iz balze, ki je na voljo, izbrati kose žele¬ nih debelin glede na rez, ki bo naj¬ bolj ustrezal svoje¬ mu namenu. Tako bo model na po¬ sameznih mestih ravno prav trden ali še posebno močan, s smotrno izbiro pa lahko bi¬ stveno vplivamo na končno maso modela, seveda ob upoštevanju ustrezne trdnosti konstrukcije. Rez A - bal- zove deščice ozi¬ roma furnir imajo zelo dolga vlak¬ na, s strani so lepo vidne dolge Balza - skica reza letnice. Tak tip reza se dobro prečno upogiba in se zato pri gradnji odlično prilagaja krivinam. Tako rezano balzo uporabimo na primer pri prekrivanju krivin trupa z oplatami, skratka povsod, kjer potrebujemo upogljivo gradivo. De¬ belejše tovrstne deščic uporabimo tam, kjer potrebujmo balzo kot polnilo za do¬ seganje oblikovanja delov modela, kot so na primer: krilne konice, nos trupa, Balza - rez A 1 . ■ - ~ -■ ■ . . '■ prehodi krilo-trup, trup-smerno krmilo ipd. Balza omenjenega reza je zelo meh¬ ka in ob nepravilni uporabi tudi preveč krhka. Ne uporabljamo je za izdelavo repnih površin iz paličja ali kot deščica za ravne stranice trupov in rebra. Rez B je najbolj univerzalen rez; veči¬ na balzovega furnirja oziroma deščic, ki jih kupimo v modelarski trgovini, spa¬ da v omenjeno skupino. Vlakna in tudi letnice so tu precej krajše kot pri rezu A, deščice so trdnejše, se še vedno raz¬ meroma dobro krivijo in so torzijsko Na različnih deščicah balze je lepo vidna razlika v strukturi. Spodnja in zgornja balza sta reza A, srednji dve temnejši pa reza B. 9 Trn MODELARSTVO Balza - rez B odpornejše. Področje uporabe je zelo splošno, od ravnih stranic trupa, krilnih letvic (naletni in odkapni rob), do reber za krila, lažji furnir uporabljamo tudi za prekrivanje torzijskega nosu krila. Rez C - balza ima najkrajša vlakna in letnice, struktura spominja na marmor. Deščice in furnir so v primerjavi s prej omenjenimi zelo trdne. Kljub temu pri neprevidnemu rezanju rade počijo po letnicah. Na ta način rezano balzo upo¬ rabljamo na najbolj obremenjenih me¬ stih za sestavne dele modela ali za njiho¬ vo ojačitev, na določenih mestih jo lahko uporabimo celo namesto vezane plošče Balza - rez C in prihranimo pri masi modela. Takšna balza je primerna za vzdolžne letvice v krilih in trupih, torej tam, kjer je zažele¬ na dodatna trdnost konstrukcije. Ker se takšna balza kljub vlaženju težko krivi, je na delih modela, kjer je to potrebno, ne uporabljamo, temveč posežemo po balzi reza A ali B. Abahi Abahi je vrsta tropskega lesa, ki jo v naših modelarskih trgovinah le redkeje zasledimo. Rumenkast les je videti sko¬ raj popolnoma brez letnic, v njegovi strukturi pa so dobro vidna dolga vlak¬ na. Uporabljajo ga tudi pri izdelavi po¬ hištva in različnih rezljanih okraskih. Odlikuje ga trdna struktura, zelo lepo se brusi. Opozoriti velja, da pri brušenju nastaja izredno fin prah, ki draži dihala in sili na kašelj. Pri razrezu furnirja je treba biti izredno previden, saj zelo hi¬ tro poči. Abahi lahko kupimo kot furnir od širine 20 cm naprej, dolžina je odvi¬ sna od namena uporabe. Za izdelavo kril konstrukcije sendvič oziroma za njihovo oplato se uporablja furnir debeline od 0,8 do 1,5 mm. Vezana plošča Topolova vezana plošča je univerzal¬ no gradivo za izdelavo modelov. Uporab¬ na je od debeline 3 mm naprej, največ¬ krat je troplastna. Taka vezana plošča je precej mehka in porozna, lepo se žaga z modelarsko rezljačo in brusi, ravne reze lahko naredimo z ostrim modelarskim nožem ali modelarskim skalpelom. Veli¬ ka večina tovarniško že izdelanih mode¬ lov (ARF) ima dobršen del konstrukcije trupa in nosilnih reber krila narejenih iz topolove vezane plošče. Primerna je za izdelavo reber trupa, za določen dele odprte konstrukcije, tudi za stranice Tudi vezane plošče se med seboj razlikujejo po barvah in strukturi. Spodaj je rumenkasti abahi, nad njim trislojna svetla topolova veza¬ na plošča, zgornji dve plošči pa sta večplastni iz finske breze. trupa ali vsaj njihov sprednji del in bolj obremenjena krilna rebra. Ker je topolo¬ va vezana plošča precej težja od balze, jo pri gradnji modela uporabimo smotrno in na pravih mestih. Ni primerna za zelo obremenjene dele modelov, kot so po¬ žarne stene, nosilne plošče za pritrditev motorja, vpetje podvozja in podobno. Brezova vezana plošča je v primerja¬ vi s topolovo mnogo trdnejše in bolj ho¬ mogeno gradivo. Običajno jo lahko ku¬ pimo od debeline 0,6 mm naprej. Tako tanko uporabljamo tudi v ladijskem mo¬ delarstvu za izdelavo opiat trupov čol¬ nov ali starinskih jadralnih modelov. Pri letalskih modelih najpogosteje uporab¬ ljamo brezovo vezano ploščo debeline od 1,5 do 6 mm, in sicer za izdelavo re¬ ber na najbolj obremenjenih delih mo¬ delov, kot so deli za vpetje motorja, pri¬ trditev podvozja, vpetje krila ali požarna stena. Ne uporabimo pa je tam, kjer si lahko brez strahu glede na obremenitev konstrukcije privoščimo lažji material. V primerjavi s topolovo vezano ploščo je precej težja in veliko dražja. Bor, smreka, lipa Pri izbiri gradiva za letvice lahko po¬ sežemo po trši balzi, še raje pa po do¬ mačih vrstah lesa - smreki, boru ali lipi. Pri tem bodi¬ mo pozorni na let¬ nice. Zaželeno je, da so popolnoma vzporedne in čim gostejše. Vsaka na¬ paka v letvici, na primer vijuganje letnic, potek let¬ nic postrani glede na letvico ali »oko« v strukturi lesa, lahko na tem me¬ stu pod obreme¬ nitvijo povzroči lom letvice. Med omenjenimi vrsta¬ mi je lipovina naj¬ bolj homogena s skoraj nevidnimi letnicami. Odli¬ čno se obnese pri krilnih naletnih robovih jadralnih modelov. Vsa gra¬ diva za letvice v glavnem žagamo. Letvice se lepo oblajo z ostrim modelarskim ob- ličem na britvi¬ ce, še posebno lipove. Letvice iz do¬ mačih vrst lesa uporabljamo za izdelavo krilnih vzdolžnikov in po¬ vezavo med rebri trupa. Pri njihovi uporabi bodimo pozorni na namen in obremenitev. Kjer jih lahko zamenjamo s tršo balzo, bomo prihranili pri masi modela. Ne uporab¬ ljamo pa jih za izdelavo reber ali obli¬ kovnih zaključkov. Modelarska lepila Na načrtu običajno ni označeno, s kakšnim lepilom spajamo uporabljena gradiva. Ključ do lahke in trdne kon¬ strukcije se skriva v dobro prilegajočih se stičnih površinah in ravno pravšnji količini uporabljenega lepila. Vsako za¬ polnjevanje vrzeli med lepljenci z »za¬ livanjem« lepila je jalovo početje. Spoj bo trdnejši, če so pred lepljenjem stične površine rahlo pobrušene in očiščene vsega prahu. Pri izdelavi sestavnih delov in izrezu za model potrebnih letvic se nam natančnost več kot izplača. Belo lepilo, imenovano tudi mizar¬ sko lepilo, je pri izdelavi lesenih mo¬ delov za modelarja začetnika najbolj priporočljivo. Gre za disperzijsko polivi- nilacetatno lepilo brez topil za lepljenje lesa in drugih poroznih materialov. Lepi¬ lo je neškodljivo, ker je topno v vodi, si po delu roke enostavno umijemo. Ko se strdi je skoraj prozorno in se lepo brusi. Njegova dobra stran je razmeroma dolg Največkrat uporabljeni materiali za letvice so (z leve proti desni): li¬ povina z zelo homogeno strukturo, druga in tretja sta smrekovi let¬ vici (bodite pozorni na število in vzporednost letnic), zadnja pa je balzova:z rezom B. 10 november 2009 MODELARSTVO Na sliki so osnovna lepila, kijih modelar potrebuje pri svojem delu. Zadaj z leve proti desni so: 24-urna epoksidna smola z modrim trdil- cem za laminiranje in zahtevnejše lepljenje, 30-minutno epoksidno le¬ pilo, srednje in redko tekoče sekundno lepilo ter belo disperzijsko poli- vinilacetatno lepilo. Spredaj ležijo (z leve): 30-minutno in 5-minutno epoksidno lepilo v brizgah, na desni pa je sekundno lepilo gel v tubi. čas obdelave, dobijo pa se tudi »hitra« bela lepila, ki se popolnoma strdijo že v slabi uri. Epoksidno lepilo je kopolimer in, kot že ime nakazuje, je iz dveh raz¬ ličnih komponent - osnove in trdilca. Pri mešanju komponent v predpisanem razmerju steče kemične reakcija, pri kateri snovi med seboj tvorita močno prepleten polimer, ki je mehansko zelo odporen. Najpogosteje ga dobimo kot 5-minutnega, 30-minutnega in 24-urne- ga. »Dolgi« oziro¬ ma 24-urni epoksi uporabljamo za la¬ miniranje v kom¬ binaciji s stekle¬ no tkanino. Čas, označen na emba¬ laži, je čas, v kate¬ rem se epoksidno lepilo popolnoma strdi. Na hitrost reakcije močno vpliva tudi tempe¬ ratura delovnega okolja ali kompo¬ nent pred meša¬ njem, toplo okolje jo močno pospeši. Zaradi mehanske odpornosti epok¬ sidno lepilo upo¬ rabimo na najbolj obremenjenih delih konstrukcije modela, za lepljenje delov za vpetje mo¬ torja, lepljenje kril in podvozij. Uporabi¬ mo ga tudi za spajanje večjih sestavnih delov, na primer za lepljenje repnih po¬ vršin na trup. Cianoakrilatno lepilo (CA) ali tudi sekundno lepilo je zelo trdoživa snov. Uporabljamo jo za lepljenje nepo- roznih gradiv, tudi kovin, oziroma snovi, ki vsebujejo majhno količino vlage. Le¬ pilo se aktivira z vlago v zraku. Ker se¬ kundno lepilo močno zlepi tudi prste, draži dihala in oči, moramo biti pri delu z njim zelo previdni. Lepimo v dobro prezračevanemu prostoru, pri čemer pazimo, da ne pride v stik s kožo ali sluz¬ nico! Dobimo ga v treh gostotah: - Redko lepilo teče kot voda, zaradi površinske napetosti in kapilarnega učinka zelo dobro prodira v lesna vlakna. Lepimo tako, da dela, ki ju želimo zlepiti, najprej staknemo sku¬ paj, nato na spoj nanesemo kapljico lepila, ki hipoma prodre v spoj. - Srednje gosto lepilo ima gostoto medu. Z njim najlažje sestavljamo model, spajanje med lepljenci ni hip¬ no, saj strjevanje lepila traja nekaj sekund, tako da so mogoči še manjši popravki položaja lepljencev. - Gosto lepilo ima obliko gela, čas strje¬ vanja je najdaljši. Uporabimo ga tam, kjer je pomembno, da lepilo po nano¬ su na eno od stičnih ploskev ne teče. Če se nam zdi strjevanje lepila kljub vsemu prepočasno, lahko uporabimo aktivator za cianoakrilatno lepilo v pršil¬ ki. Lepilo, ki še ni trdo, se ob stiku z njim hipoma strdi, slaba stran takšnega lep¬ ljenja pa je nekoliko krhkejši spoj. Ome¬ nimo naj tudi, da pri strjevanju močno hlapi in v okolici spoja pušča bele megli¬ ce lepila. Slaba lastnost sekundnih lepil je slabša odpornost na strižne napetosti in vibracije. V naslednjem prispevku si bomo ogle¬ dali nekaj osnovnih modelarskih orodij in tehnike obdelave tu opisanih gradiv. Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije vas vabi na 16 . državno prvenstvo Republike Slovenije v plastičnem maketarstvu Tekmovalne discipline: • L1 makete zračnih plovil v merilu 1: 32 oziroma 1:10 do 1: 39 (člani), • L2 makete zračnih plovil v merilu 1: 48 oziroma 1: 40 do 1: 60 (člani), • L3 makete zračnih plovil v merilu 1: 72 oziroma 1: 61 in manjše (člani), • L4 letalske diorame v vseh merilih (člani), • L1J/L2J makete zračnih plovil v merilu 1: 32 in 1: 48 (mladinci), • L3J makete zračnih plovil v merilu 1: 72 (mladinci), • L4J letalske diorame v vseh merilih (mladinci), • L5 zbirka treh in več maket s skupno temo (člani), • L5J/L7J zbirka + dvojček (mladinci), • L6 makete civilnih letal v merilu 1:100 ali manjše (člani), • L7 dvojček - par letal istega tipa v poljubno različnem merilu (člani), • L8 iz škatle - letalske makete v vseh merilih brez dodatnih izboljšav in dodelav (dovoljena je samo sprememba barvne sheme in oznak), • L9 makete zračnih plovil v merilu 1: 144 in manjše (člani), • KI figure (člani), • K2 vojaška vozila in sredstva v merilu 1: 48 in 1: 35 (člani), • K3 vinjete (člani), • K4 diorame (člani), • K2J vojaška vozila in sredstva v merilu 1: 72,1: 48 in 1: 35 (mladinci), • K3J/K4J diorame in vinjete (mladinci), • K5 vojaška vozila in sredstva v merilu 1: 72,1: 76 in 1: 87 (člani), • K6 diorame in vinjete v merilu 1: 72, 1: 76 in 1: 87 (člani), • P1/P2 ladje in ostala plovila (člani), v soboto 21. 11. 2009 v prostorih Biotehničnega izobraževalnega centra, Ižanska 10 v Ljubljani • P1J/P2J ladje in ostala plovila (mladinci), • Al tovorna vozila (člani), • A2 ostala civilna vozila (člani), • A1J civilna vozila (mladinci), • A2J ostala vozila (mladinci), • XI filmski objekti in znanstvenofantastična vozila (člani), • X1J filmski objekti in znanstvenofantastična vozila (mladinci), • S astronavtika in raketna tehnika, vsa merila (člani in mladinci). Nagrade: medalje in diplome za prve tri makete v vsaki disciplini Posebne nagrade/pokali: »Best of Show« za najboljšo maketo v mladinskih disciplinah L1J-L7J in K2J-K4J, »Best of Show« za najboljšo maketo v članskih disciplinah L1-L9 in K1-K6, pokal za najboljši izdelek s slovenskimi oznakami ali temo iz slovenske sedanjosti oz. preteklosti. Startnina: 7 EUR (3,5 EUR za člane ZGPMS) Prijava: od 9.00 do 11.00 Začetek tekmovanja: ob 11.30 Ocenjevanje maket: od 11.30 do 16.00 Rezultati in podelitev priznanj: okoli 16.30 do 17.00 Dodatne informacije dobite na elektronskem naslovu mitja. marusko@gov.si oziroma ZGPMS, Mitja Maruško, p. p. 8,1001 Ljubljana. Vse spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani www.zveza-zgpms.si in makete.si. mi 1 november 2009 11 PRILOGA Samogradnja avta na pedala TEO SPILLER Za gradnjo avta na pedala sem se odločil na sinovo željo. Namen je bil na¬ rediti čim manjše in čim lažje vozilo, v katerem se še lahko pelje odrasla oseba. Želel sem, da sin čim bolj sodeluje pri gradnji in da jo tudi razume. Zato je kon¬ strukcija kar se da enostavna, da jo lahko v podrobnosti razume tudi 9-letnik. Sin je opravil večino ročnih del, zato lahko trdim, da je stopnja zahtevnosti teh del primerna za 10- do 14-letnike. Z vozilom se otroci odlično zabavajo in je vedno v središču pozornosti, kjer koli se pojavi. Vozilo je sestavljeno iz kvadratnih aluminijastih cevi, le bolj obremenjeni deli so jekleni. Vsi sestavni deli so spoje¬ ni z vijaki, večinoma M6. Dolžina vozila je 160 cm, širina 83 cm. Mere na skicah so okvirne, marsikaj je odvisno od kole¬ sarskih delov, ki so vam na voljo, zato je priporočljivo, da vse dele in mere sproti preverjate glede na vašo konstrukcijo. Podvozje Osnova konstrukcije sta dve pravo¬ kotni aluminijasti cevi 30 x 40 x 2 mm dolžine 135 cm (A). Zadaj sta pritrjeni na dve prečni aluminijasti pravokotni cevi 20 x 30 x 2 dolžine 77 cm (B, C), spredaj pa na prečno aluminijasto pra¬ vokotno cev 30 x 40 x 2 mm (D) dolžine 51 cm. Razdalja med vzdolžnima nosil¬ cema (A) je spredaj (D) 40 in zadaj (C) 53 cm. Konična oblika omogoča zadaj dovolj prostora za sedež na notranji stra¬ ni in spredaj dovolj prostora za obrača¬ nje koles na zunanji strani konstrukcije. Nosilci zadnjih koles so štirje vzdol¬ žni vlečeni jekleni (v pogovornem jezi¬ ku »železni«) L-profili 25 x 25 x 3 mm (E, F, G, H). Na osnovo so pokončno pritrjeni štirje aluminijasti L-profili 35 x 35 x 5 mm dolžine 20 cm (I). Spredaj je na¬ nje pritrjen zgornji prečni nosilec Q), ki je zaradi večjih obremenitev prav tako velikosti 30 x 40 x 2 mm. Zgor¬ nja vzdolžna nosil¬ ca (K) sta 135 cm dolgi aluminijasti pravokotni cevi 20 x 30 x 3 mm, zadnja prečna po¬ vezava (L) pa je zgolj 53 cm dolga in velikosti 20 x 20 x 3 mm. Zaradi pritrditve pedal je pomembno, da leži notranja pokončna stranica zgornjega nosilca (K) v isti ravnini kot notranja pokončna stranica spodnjega nosilca (A). Škatlasta kon¬ strukcija je smiselna le, če preprečimo medsebojno strižno premikanje pro¬ filov na posamezni pokončni ravnini. Zato so na pokončne ploskve spredaj, zadaj in pri strani privite plošče (PL) iz 2 mm debele aluminijaste pločevine (vidne na fotografijah, na skicah zaradi preglednosti niso narisane). Vsi nosilci so najbolj obremenjeni na upogib z vertikalno obremenitvijo, zato jim luknje na pokončnih stranicah profilov zmanjšujejo trdnost (najbolj ti¬ ste na sredini profila). Pločevina je zato privita na profile z vijaki M4. Spoj vzdolžnega in prečnega nosil¬ ca ni odporen na zasuk okrog spojnega vijaka, zato iz aluminijaste pločevine (1,5 mm ali več) izrežemo pravokot¬ ne trikotnike s katetami dolžine okrog 6 cm. Trikotnik vstavimo med vzdolžni in prečni nosilec. V vrhu trikotnika zvr¬ tamo luknjo, skozi katero potisnemo spojni vijak. V preostalih dveh kotih tudi izvrtamo luknje, prav tako v vsak nosilec po eno. Skoznje potisnemo vija¬ ke in jih zategnemo. Takšna konstrukci¬ ja preprečuje, da bi se nosilca med seboj premikala okoli osi spojnega vijaka. Ker so luknje na vodoravnih stranicah no¬ silcev, konstrukciji s tem ne zmanjšamo trdnosti. Luknje v profilih naj bodo 0,5 mm večje, kot je nazivna debelina vijakov Trikotniki PRILOGA (6,5 mm za M6 vijak). Za vrtanje upora¬ bite namizni vrtalni stroj, ki vam omogo¬ ča, da bodo luknje v nosilcih pravokotne na ravnino vrtanja. Pod glavo vijaka in matico podložite podložke s čim večjo površino, saj lahko sila privijanja defor¬ mira votle nosilce. Odvijanje preprečite s t. i. protimatico, vzmetno podložko ali s sredstvi proti odvijanju (loctite 222). Sprednji kolesi Spredaj uporabimo dve sprednji 20- palčni kolesi od dvokolesa. Sprednje kolo Nosilci sprednjih koles (Ml) so iz pa¬ lic iz odpornega nerjavnega jekla 30 x 5 mm. V pogovornem jeziku se takšne¬ mu materialu reče »inox« ali »rostfrei«. S prodajalcem se posvetujte o vrsti jekla, ki bo najbolje ustrezalo vašim potrebam. Oblikujemo jih v obliko narobe obrnjene črke U. Radij loka je polovica širine spre¬ dnjih kolesarskih vilic (Wd), torej toliko, da med pokončni stranici vpnemo kolo. Zaradi elastičnosti materiala je dopustna toleranca več kot +/-0,5 cm. Palico kri¬ vimo tako, da je ena stran 3-4 cm dalj¬ ša od druge. Daljšo stran ukrivimo pod pravim kotom navzven, kar bomo upora¬ bili kot del spodnjega šarnirja. Pred tem vanjo zvrtamo luknjo za vijak M8, okrog katerega se bo šarnir vrtel. Potrebujemo še en kos enake palice dolžine okrog 11 cm za zgornji šarnir. Pravokotno ga ukrivimo tako, da je krajši del dolg 3- 4 cm (M2). V daljšo stranico zgornjega šarnirja (M2) zvrtamo dve luknji 6,5 mm, ki bosta pritrditvi na nosilec kolesa (Ml), v krajšo pa luknjo 8 mm (os šarnirja). Na zgornjo stran zgornjega 0) in spodnjo stran spodnjega prečnega no¬ silca (D) pritrdimo ravne palice iz ena¬ kega odpornega nerjavnega jekla 30 x 5 mm dolžine okrog 25 cm (N), tako da na vsaki strani segajo 2 cm čez palico. mi 3 november 2009 Tam jih bomo z vijaki M8 ohlapno spo¬ jili s spodnjim delom nosilca koles (Ml) in krajšim koščkom oblike L (M2) ter tako dobili šarnir, ki nam bo omogočal obračanje sprednjega kolesa okrog na¬ vpične osi. Pomerimo razdaljo med spodnjo in zgornjo palico (N) in pritrdimo delček M2 na nosilec kolesa (Ml) tako, da se bo kolo lahko obračalo. Ohlapen spoj dobimo tako, da na vi¬ jak M8 matico privijemo le toliko, da se speti ploskvi (N in Ml, N in M2) lahko vrtita okrog vijaka. Dodamo vzmetno podložko in drugo matico, ki jo močno privijemo na prvo. Dve med seboj mo¬ čno spojeni matici z vzmetno podložko vmes onemogočata medsebojno odvitje, medtem ko matica glede na glavo vijaka ni tesno privita, kar omogoča medseboj¬ no vrtenje spojenih delov okrog navpi¬ čne osi. Če nimate priprav in izkušenj za krivljenje zelo žilavih materialov, naj vam nosilce ukrivi ključavničar. Zadnji kolesi Za desno zadnje kolo lahko uporabi¬ mo sprednje 20-palčno kolo od dvokole¬ sa. Lahko pa desno kolo uporabimo za vzvratno vožnjo. V tem primeru vzame¬ mo zadnje kolo od dvokolesa in veriž- nico obrnemo proti vozilu. Na zunanjo stran dodamo gonilko. Odstranimo pe¬ dal, tako da ostane samo os pedala. Kolo in gonilko povežemo s pogonsko verigo. Os pedala uporabljamo kot ročaj, s kate¬ rim vrtimo gonilko in tako vozilo ročno poganjamo vzvratno. Za levo zadnje kolo vzamemo zadnje kolo od dvokolesa, ki nam bo za poga¬ njanje vozila naprej. Različne izvedbe zadnjih koles imajo različne zobnike. To pomeni, da so tudi pogonske verige različne. Zato moramo paziti, da bodo zadnji zobnik, zobnik na gonilki in po¬ gonska veriga enake vrste. Z uporabo se veriga in zobnik obrabita, zato tudi kombinacija starih zobnikov in nove ve¬ rige (ali obratno) ni priporočljiva. Najpogostejša izvedba zadnjega kole¬ sa je z več zobniki. Načeloma omogoča izdelavo vozila s prestavami, vendar sem imel v povezavi s tem pomisleke, ker je veriga precej daljša od tiste pri dvoko¬ lesu. Druga možnost je t. i. »kontra« ali »torpedo«, ki nam omogoča zaviranje s hitrim sunkom pedal v nasprotni smeri. Tretja izvedba, ki jo je najtežje dobiti, pa so prestave v pestu kolesa. Druga in tre¬ tja izvedba imata na zobnikih višje zobe, zato je verjetnost, da bi pogonska veriga zdrsnila z zobnika, manjša. Zadnji kolesi pritrdimo na 57 cm dol¬ ge vzdolžne jeklene L-profile dimenzij 25 x 24 x 3 mm (E, F, G, H), ki so priviti na prečna nosilca B in C. Razdalja med nosilcema je odvisna os širine kolesa. Če je razdalja prevelika, lahko težavo rešimo s podlaganjem podložk. Točna dolžina prečnih nosilcev B in C je odvisna od ši¬ rine koles, od izvedbe zavornih čeljusti, kota nosilcev koles glede na smer vožnje in morebitne pritrditve menjalnika. Pri¬ poročam, da kupite nekoliko daljša kosa cevi in ju pozneje ustrezno odrežete. Desno kolo je vzporedno s smerjo vožnje. V nosilce zvrtamo luknji, skozi kateri vstavimo os kolesa. Na sprednji prečni nosilec (B) bomo pritrdili zavor¬ no čeljust. Razdaljo (B-dist) kolesa od prečnega nosilca (B) prilagodimo glede na izvedbo zavorne čeljusti. Zobnik na levem (pogonskem) kole¬ su naj bi bil rahlo nagnjen (2,7°) glede na smer vožnje oz. vzporeden z levim vzdolžnim nosilcem (A). Tako je pogon¬ ska veriga vzporedna z zobniki in se ne snema z njih. Pri mojem vozilu sem to reševal tako, da je pogonsko kolo privito postrani glede na nosilce. Veriga se je v določenih situacijah še vedno snemala, zato sem na notranji strani naredil ščit¬ nik (kos pločevine z okroglo luknjo), ki verigi preprečuje pomik proti manjše¬ mu zobniku. Verjetno bi bila bolj ustre¬ zna izvedba, da bi bila nosilca zadnjega levega kolesa (E, F) za 2 , 1 ° zamaknjena glede na smer vožnje, torej vzporedna z levim vzdolžnim nosilcem (A). Na vozne lastnosti takšen zamik nima bistvenega vpliva. Za pritrditev levega kolesa naredimo v nosilec vzdolžne zareze dolžine okrog 3 cm, višina je enaka premeru osi pogon¬ skega kolesa. To nam omogoča, da kolo pri montaži potegnemo čim bolj nazaj in s tem napnemo pogonsko verigo. Zareza v nosilcu Dno Pedala Pedala so na¬ rejena iz okrog¬ le palice premera 12 mm. Najbolje je, da se za vrsto materiala posve¬ tujete s prodajal¬ cem, kjer boste kupovali profile iz nerjavnega je¬ kla. Palico dolžine 120 cm vroče ukri¬ vimo pod pravim 13 PRILOGA zobnik ločimo (odžagamo) od gonilke. Premer pogonske osi pri dvokolesu je večji od 12 mm (po navadi 17 mm), zato moramo izdelati pušo, katere zunanji premer bo enak notranjemu premeru pogonskega zobnika, notranji premer pa zunanjemu premeru naših pedal. Če nimamo stružnice, nam to naredi kovi¬ nostrugar. Možna rešitev bi bila, da bi namesto 12-milimetrske za pedala vzeli palico enakega premera, kot je notranji premer pogonskega zobnika. Sprednji zobnik Izvedba zobnika naj bo takšna, da je gonilka na os pritrjena z zagozdo. To nam bo preprečilo vrtenje zobnika okrog puše. V pušo naredimo utor, v katerega se bo prilegala zagozda. Da se ne bi puša vrtela okrog palice za pedala, v pušo in palico zvrtamo 4 mm debelo luknjo in skoznjo potisnemo 4-mm moz- nik. Obstajajo različni načini, s katerimi preprečimo mozniku, da bi padel iz luk¬ nje. Najenostavnejši je, da pušo oblepi¬ mo z lepilnim trakom ali vodovodnimi objemkami. Sprednje levo kolo lahko pri obrača¬ nju v levo zadeva v sprednji pogonski zobnik, zato naj bo ta čim bližje vzdol¬ žnim nosilcem (čim bolj umaknjen pro¬ ti sredini vozila). Krmiljenje Krmilna palica (P) je narejena iz ne¬ rjavne okrogle jeklene palice premera 12 mm. Vroče jo je ukrivil bližnji klju¬ čavničar. Zgoraj je naslonjena na most, narejen iz dveh pokončnih aluminijastih pravokotnih cevi 15 x 30 x 2 mm višine 43 cm (L), ki sta zgoraj povezani z enako pravokotno cevjo dolžine 39 cm. Nanjo je pritrjen košček jeklenega (v pogovor¬ nem jeziku »železnega«) L-profila 25 x 25 x 3 mm (Tl), skozi katerega je zvrta¬ na luknja za palico. Na sredini zgornjega sprednjega prečnega nosilca 0) je spo¬ daj pritrjen kos aluminijaste pravokotne cevi 20 x 30 x 2 mm in nanj prav tako košček jeklenega L-profila 25 x 25 x 3 mm (T2), ki je spet prevrtan. Obe luk¬ nji v L-profilih sta z ročno okroglo pilo postrani pobrušeni, da se prilegata po¬ strani postavljeni okrogli krmilni palici. Krmilna palica je zgoraj ukrivljena tako, da nosi volan, spodaj pa tako, da pre¬ mika krmilni mehanizem. Spodnji del je ključavničar sploščil, da skozenj lažje zvrtamo luknjo za vijak M6. Večina podobnih vozil ima krmilne palice znotraj osnovne konstrukcije (za Krmilna palica osjo sprednjih koles), zato je krmilna pa¬ lica ukrivljena navzdol. Da bi bilo vozi¬ lo lahko čim krajše, je v našem primeru krmilni mehanizem zunaj osnovne kon¬ strukcije (pred osjo sprednjih koles), zato mora biti krmilna palica nanj pri¬ trjena s spodnje strani. V nasprotnem primeru bi se sprednji kolesi obračali v nasprotno smer kot volan. Na nosilca sprednjih koles sta pritr¬ jena koščka jeklenega L-profila 25x25 x 3 mm dolžine 10 cm (S), na njiju pa pravokotno koščka enakega profila dol¬ žine 29 cm (P). Ta dva sta pritrjena na krmilno palico. Spoji med P in S ter med P in krmilno palico so narejeni z vijaki M6 na enak način kot šarnirji, okrog ka¬ terih se obračata sprednji kolesi oz. nju¬ na nosilca (vijak, matica, vzmetna pod- ložka, kontra matica). Volan oz. krmilo je narejeno iz dveh navojnih palic M12, ki s pomočjo matic in vzmetnih podložk spajata tri jeklene ploščate profile 3 x 20 mm. Zgornji in spodnji (ST) sta dolžine 25 cm in sta pritrditvi ročajev (HA), ki sta narejena iz dveh 16 cm dolgih okroglih alumi¬ nijastih palic premera 22 mm. Premer ročajev je odvisen od načina pritrdit¬ ve zavornih ročic. Ročaje pritrdimo na prečne nosilce (ST) tako, da v aluminij zvrtamo luknje premera 5,5 mm in va¬ nje privijemo vijake M6 x 30 mm. Ker je aluminij mehak material, si trdi jekleni vijaki vanj sami urežejo navoj. Spoj za¬ varujemo z vzmetno podložko. Krajši kos ploščatega jeklenega profila 3 x 20 mm na sredini določa višino krmila in hkrati točko, okrog katere se krmilo vrti. Na spodnji prečni nosilec (ST) je pravokotno z varjenjem ali kovičenjem pritrjen košček jeklenega L-profila 25 Krmilo november 2009 TTE.I 1 kotom, tako da so gonilke dolge po 16- 17 cm, širina pa mora biti manjša od širine vozila v predelu, kjer so pedala pritrjena (približno 32 cm). Če nimate ustreznih priprav (plamensko varje¬ nje), naj vam to naredi ključavničar ali avtoklepar. Priporočam, da je palica za pedala daljša in da jo na levi strani odre¬ žete, ko ste nanjo že namestili pogonski zobnik. Pedala Pedala so na okvir pritrjena skozi luknje v jeklenih ploščatih palicah 30 x 5 mm (U) dolžine 20 cm, ki so pokon¬ čno pritrjene na notranjo stran spod¬ njega (A) in zgornjega (K) vzdolžnega nosilca. Uporabimo mehkejši material kot za pedala, da ne bi nosilci ob upora¬ bi naredili utorov v okroglo palico. Pri tem načinu pritrditev zaradi enostavno¬ sti nisem uporabil ležajev, spoje pa je priporočljivo namazati z mastjo ali vsaj s sredstvom WD40. Na levo stran pedal bomo pritrdili pogonski zobnik, ki naj bi bil čim bolj vzporeden z levim vzdolž¬ nim nosilcem (A). Desni nosilec pedal zato zamaknemo nekoliko nazaj, da je os pedal pravokotna na levi vzdolžni nosi¬ lec (A). Z okroglo ročno pilo zbrusimo luknje v nosilcih (U), da so vzporedne z osjo vrtenja. Po želji lahko na palico pritrdimo stopalke, čeprav to ni nujno potrebno. Stopalko naredimo iz dveh lesenih de¬ ščic, v katere smo z ročnim rezkalnikom naredili polkrožen utor z radijem 6 mm. Deščici objameta okroglo palico pedal, pri čemer utora tvorita luknjo premera 12 mm. Deščici med seboj spojimo z les¬ nimi vijaki, površino, na katero pritiska obuvalo, lahko okrepimo z aluminijasto pločevino in oblečemo v gumo (stara avtomobilska preproga). Pogon Za pogon uporabimo zobnike in ve¬ rigo z dvokolesa. Najprej pa pogonski x 25 x 3 mm. V njegov vodoravni krak vrežemo 12 mm široko zarezo, vzpored¬ no s smerjo vožnje, ki objema krmilno palico. Ta del preprečuje krmilu, da bi se vrtelo okrog krmilne palice in da bi se v smeri navzgor Snelo z nje. Priporo¬ čam, da je krmilna palica daljša in da jo zgoraj odrežete, ko ste nanjo že namesti¬ li krmilo. Sedež Sedež je narejen iz lesa. Na vzdol¬ žna nosilca (A) je z vijaki M6 pritrjena deska debeline 3 cm. Zaradi nosilnosti je pomembno, da tečejo letnice prečno na smer vožnje. Nanjo je z lesnimi vija¬ ki pritrjen sedež. Sedalo in naslonjalo sta iz smrekovih desk debeline 18 mm. Globina sedala je 27 cm, višina naslonja¬ la pa 35 cm. Naslonjalo je zgoraj zaradi estetskih razlogov polkrožno odrezano, letnice sedala pa tečejo prečno na smer vožnje. Širina sedala in naslonjala je Sedež 39 cm. Oba sta pritrjena na dve pokon¬ čni iverni plošči debeline 18 mm, ki sta pritrjeni na nosilno desko. Iverki sta izrezani tako, da ne ovirata voznikovih rok. Vsi spoji so narejeni z lesnimi vijaki debeline 3,5 mm. Sedalo in naslonjalo sta ustrezno nagnjena, odvisno od želja graditelja vozila, kot med njima pa je večji od 90°. Zavore Zavore so najpomembnejši del vsake¬ ga vozila! Zavorne čeljusti, zavorne ročke in pletenice so od dvokolesa. Zavorne če¬ ljusti so pritrjene na prečni nosilec (B). Pletenica leve čeljusti je speljana tako, da ne ovira vstopanja in izstopanja iz vozila. Pri konstrukciji nosilcev zadnjih koles upoštevajte izvedbo vaših zavor¬ nih čeljusti, ker je od njih lahko odvisno, koliko mora biti nosilec F odmaknjen od glavnega vzdolžnega nosilca (A). Ne¬ katere zavorne čeljusti je možno obrniti, tako da je pletenica na levi namesto na desni strani, prav tako je mogoče plete¬ nico speljati s spodnje namesto z zgor¬ nje strani čeljusti. Zaključek Opisano vozilo je narejeno po nače¬ lu »česar ni, se ne more pokvariti«. Na¬ men tega članka je bodoče graditelje podobnih vozil seznaniti s težavami in izkušnjami pri gradnji takšnega vozila. TIH november 2009 Priporočam, da pri izdelavi svojega vo¬ zila upoštevate lastnosti razpoložljivih kolesarskih delov ter svoje želje in po¬ trebe. Z vozilom se otroci odlično zabava¬ jo, z njim se je mogoče tudi zapeljati do bližnje trgovine ali bifeja. Vozilo je do¬ volj ozko, da se je z njim mogoče peljati tudi po pločnikih ali kolesarskih stezah, vendar avtor ni seznanjen, ali je uporaba takšnega vozila v prometu dovoljena. Še najbolj nevarno je, ker je vozilo razme¬ roma nizko in ga vozniki avtomobilov zlahka spregledajo. Predvidevam, da bi moralo biti vozilo za uporabo v prometu opremljeno z zakonsko predpisanimi sve¬ tlobnimi telesi (odbojniki, lučmi) in zvo¬ čnimi opozorilniki (zvonec), otroci do 14 leta pa bi morali uporabljati atestirano varnostno čelado, priporočljiva bi bila tudi zastavica žive barve na visoki palici. Kosovnica Zavore Fotografije detajlov visoke ločljivo¬ sti poiščite na spletnem naslovu http:// www.s-p-i-l-l-e-r.com/pedalcar/sl/. Tam je tudi povezava na forum, kjer lahko zasta¬ vite dodatna vprašanja. Med povezavami boste našli tudi zanimivo spletno stran »American speedster«, kjer izdelujejo podobna vozila iz PVC-vodovodnih cevi. Vabim vas tudi, da pošljete slike svojih vozil, ki jih bom objavil na isti spletni strani. Na koncu naj naštejem še nekaj trgovin, kjer je mogoče dobiti ustrezen material za izdelavo vozila. V Ljubljani in okolici so to: - Barvne kovine: Metalka na Topniški cesti, AlCu v Kamniku - Jekleni profili: Metalka na Topniški cesti, Merkur na Gerbičevi ulici - Nerjavno jeklo: Inox center, Letali¬ ška cesta, MDM, Tržaška cesta - Rabljeni kolesarski deli: Kolesarski servisi, bolha.com, odvoz kosovnih odpadkov... - Novi kolesarski deli: Velo v Črnučah, Bauer v BTC. OPOZORILO Z vozilom je mogoče dosegati hitro¬ sti, ki lahko ogrožajo zdravje in življenje udeležencev. Za vozilo niso bili izdelani statični ali dinamični izračuni trdnosti, zgrajeno je brez poznavanja varnostnih in drugih standardov. Avtor članka ne prevzema nobene odgovornosti za mo¬ rebitne škodljive posledice gradnje in uporabe takšnega ali podobnega vozila. 15 MAKETARSTVO Lično oblikovana embalaža ponatisa Airfixove makete iz leta 1998 z dodanimi kovinskimi in epoksidnimi deli BAC lightning F.Mk.1A/F.2 (Eduard, kat. št. 1134, M 1 : 48) MITJA MARUŠKO Leta 1998 je britanski Airfix s ponud¬ bo makete zadnjega izvirnega britanske¬ ga nadzvočnega lovca english electric (BAC) lightning razveselil ljubitelje letal¬ skih maket v merilu 1 : 48. Airfix je iz¬ delal dve maketi, prvo s sestavnimi deli za zgodnje izvedenke F.l, F.1A, F.2 in F.3 ter drugo z deli za F-2A i F.6. Maketi sta doživeli izjemen tržni uspeh, saj sta povrnili investicijo v kalupe v manj kot dveh letih. Toda še taka uspešnica počasi izgine s polic trgovin in tako je izginila tudi iz Airfixove ponudbe. Pri češkem Eduardu so ocenili, da je primeren čas za obuditev te uspešnice, in so najprej najavili make¬ to lightninga F.2/F.6. Po dobrih desetih letih je tako znova na voljo maketa zgod¬ njih enosedežnih lovskih izvedenk F.l A in F.2 v Eduardovi seriji z omejeno nakla¬ do in žal s temu primerno višjo ceno. Prvi odlitki Airfixove makete so na¬ stali v Južni Koreji in maketi prinesli ne¬ prijetne ocene, saj so bila krila ukrivljena in polna odtisov izmetnih čepov kalupa. Pozneje so dele izdelovali v Veliki Brita¬ niji in Eduardova maketa zdaj vsebuje brezhibno odlite sestavne dele, ki pre¬ morejo vgravirane površinske detajle. Izvirnim plastičnim delom so dodali nov sedež iz poliuretanske smole, dve poli kovinskih jedkanih delov in maske za barvanje. Sestavljati začnemo z gradnjo kata¬ pultnega sedeža s kopico pobarvanih kovinskih delov. Slednji krasijo tudi kon¬ zole v pilotski kabini in predstavljajo iz¬ jemno detajlirano instrumentno ploščo v pilotski kabini. Prve različice lightnin- gov so imele črno pobarvano notranjost pilotske kabine, na poznih izvedenkah pa je to barvo nadomestila golobje siva. Češko podjetje Aires ponuja v kompletu s kat. št. 4320 odlično oblikovane sestav¬ ne dele za kabino iz poliuretanske smole in kovinsko instrumentno ploščo. Relief¬ ni detajli so prepričljivejši od Eduardove upodobitve, vendar Eduardovi izvedbi dajejo veliko prednost še pobarvani ko¬ vinski deli. Če vam ni žal kakšnega evra več, potem uporabite tudi ta komplet dodatkov. Tretji ponudnik dodatkov za pilotsko kabino je češki CMK s komple¬ tom s kat. št. 4022, kjer najdete drugje prezrte detajle za okvir pokrova pilotske kabine in vakuumsko prešano tanko za¬ steklitev kabine. Za plastičen pokrov ka¬ bine in oplato nad instrumentno ploščo pa Eduard ponuja manjše kovinske detaj¬ le in maske za barvanje. Sestavnica nas vodi do gradnje vstop- nika zraka s sprednjim kolesnim pro¬ storom. Lightning je maketa s težkim 16 repom in brez uteži v spre¬ dnjem delu ne bo šlo. Britan¬ ski Aeroclub v ta namen po¬ nuja kovinski ulitek, sicer pa boste morali prostor za radar¬ skim konusom izkoristiti za manjši svinčeni vložek. Aires v kompletu 4319 ponuja dele za kolesne prostore in nadomestni nosni del s sprednjim ko¬ lesnim prostorom v enem kosu. Njihovi detajli so izjemni, zato so Eduardovi ko¬ vinski detajli za dopolnitev prostorov v krilih zasilna rešitev. Airfixova maketa je namreč brez slehernega površinskega detajla v kolesnih prostorih. Ne pozabi¬ te zakitati odprtine za kamero na pod¬ pori radarskega nosu, ki je oblikovana povsem na sredini, morala pa bi biti na desni. Pred sestavo trupa je treba zlepi¬ ti še polovici motorjev, ker je kasneje, ko sta motorja že vgrajena, težko skriti stični rob v notranjosti cevastih vstopni- kov zraka. Airesovi poliuretanski odlitki v enem kosu (kat. št. 4318) z izjemno detajliranimi izpušnimi šobami so od¬ lično nadomestilo za običajne sestavne Eduardovi kovinski dodatki za pilotsko ka¬ bino v barvah Eduardovi kovinski dodatki za pilotsko ka¬ bino v barvah Pilotski sedež iz poliuretanske smole je Edu- ardov izdelek, ki ga dopolnjuje kopica drob¬ nih obarvanih kovinskih delov. dele. Na trupu lahko navrtate nekaj pre¬ zračevalnih šob in po načrtih popravite površinske detajle. Opiata kanala na tru¬ pu ima sicer pravilno dolžino, vendar so luknjice na trupu postavljene za približ¬ no 11,5 mm preveč naprej. Pravilen pol¬ ožaj delov št. 39, 40, 42 in 43 preverite na fotografijah letala. Ustje topa na tru¬ pu potrebuje dve natančni izvrtini. Krila so sestavljena iz dveh polovic. Vgradnja CMK-jevih ali Airesovih do¬ datkov terja odstranitev sten v kolesnih prostorih in brušenje ležišča za poliuret- naske dele. Tu se obnese le tehnika »pre¬ veri in znova preveri«, da ne odbrusite preveč. Sestavne dele za podvozje so pri Airfixu oblikovali solidno in potrebujejo le nekaj tankih hidravličnih vodov iz ba¬ krene ali tanke svinčene niti. Eduardov komplet v ta namen ponuja nekaj detaj¬ lov, CMK-jev in Airesov komplet pa posa¬ mezne dele podvozja in predvsem nove pokrove kolesnih prostorov. Če želite na lightningu odkloniti zakrilca, potem sezite po CMK-jevem kompletu s kat. št. 4026, ki ponuja tudi nove zračne zavore. Plastični sestavni deli za zračne zavore so slabo oblikovani in njihov stik s tru¬ pom je problematičen. Maketa vsebuje dobro oblikovane sestavne dele za raketi firestreak in red top. Cev za dovod goriva v zraku je na¬ pačno oblikovana, saj bi žaromet na njej moral biti pod cevjo. Cev je treba ukrivi¬ ti malce navzven. Nalepke so odtisnjene pri italijan¬ skem Cartographu in so odlične kako¬ vosti. Prinašajo oznake za tri letala v čisti kovinski opravi, kar bo poseben izziv pri barvanju, in eno kamuflirano letalo. Iz¬ vedenki F.Mk.lA pripadata 111. eskadri¬ lji iz leta 1962 in akrobatski skupini Fire- birds iz 56. eskadrilje. Izvedenki F.Mk.2 sta iz 92. in 19. eskadrilje. Prav letalo iz 19. eskadrilje je edino kamuflirano. Barv¬ ne sheme so predstavljene z barvnim načrtom, medtem ko je sestavnica s she¬ mo nanosa nalepk za drobne oznake na¬ tisnjena v črno-beli tehniki. Sestavljanje Eduardovega (ex-Airfixovega) english electric BAC lightninga ni pretežek zalo¬ gaj. Maketa je kljub številnim kovinskim dodatkom primerna tudi za začetnike. Maketa in nalepke so še vedno do¬ segljive na naslovu Združenja graditeljev plastičnih maket Slovenije, p. p. 8, 1001 Ljubljana. november 2009 TEKI’ MODELARSTVO Model poltovorr^jaka za začetnike Konstruiral in risal: ANTON PAVLOVČIČ Izdelava in besedilo: MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič Načrti za izdelavo modelov tovornih vozil - kamionov, prekucnikov, tovor¬ njakov ipd. - iz vezane plošče so zlasti med začetniki na področju modelarstva od nekdaj zelo priljubljeni. Ker se je tudi letos bralcem Tima pridružilo pre¬ cej takšnih, ki še nimajo veliko izkušenj, tokrat objavljamo načrt in navodila za izdelavo preprostega modela poltovor¬ njaka (slika 1). Njegova kabina je name¬ noma bolj škatlaste oblike, kakršne so pri tovrstnih vozilih prevladovale pred približno poldrugim desetletjem (sli¬ ka 2). Dandanes so linije na splošno pre¬ cej bolj zaobljene, vendar zato tudi za¬ htevnejše za izdelavo. Model poltovornjaka lahko uporabi¬ te za igro ali zgolj za okras. Gradivo Izdelek na sliki 1 je dolg 21 cm, vi¬ sok 11,5 cm in širok 11 cm. Narejen je iz 4 mm debele bukove vezane plošče, ki je precej trda. Seveda lahko izberete meh¬ kejšo (brezovo ali topolovo), ki se jo da z žagicami št. 3 ali 4 lažje žagati in tudi brusiti. Za osi pripravite 3 mm debelo bukovo paličico ali žico. Za lepljenje uporabite belo lepilo za les (npr. Mekol special), za barvanje pa so najprimernej¬ še barve na akrilni podlagi. S tem, kako pobarvati model, najbrž ne bo težav, saj je na cestah mogoče videti veliko tovrst¬ nih vozil. Orodje Za izdelavo tovornjaka poleg kopir¬ nega papirja, svinčnika in ravnila potre¬ bujete osnovno modelarsko orodje: rez- ljačo s podložno mizico, modelarski nož, grob in fin brusilni papir, manjšo plo¬ ščato pilo ali fino rašpo, komplet iglastih Za izžagovanje sestavnih delov pol¬ tovornjaka potrebujete ročno ali elek¬ trično rezljačo. Število posameznih ele¬ mentov je navedeno v kosovnici. Da bi lahko izrezljali odprtine za okna in uto¬ re, morate z modelarskim vrtalnikom in s tankim svedrom za les najprej izvrtati luknjice (slika 4). Po vrsti nato skozi vsa¬ ko od njih potisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo zategnite še z vijakom na vrhu loka (slika 5). Pri žaganju bodite čim bolj natančni, da ne boste imeli pri sestavljanju preveč dela s popravljanjem utorov. Preden začnete lepiti sestavne dele posameznih sklopov med seboj, je treba model najprej poskusno sestaviti. Hkrati s preverjanjem pravilnega medsebojne- pilic, nekaj manjših mizarskih spon in čopič. K temu je treba dodati še klasični ali modelarski električni vrtalnik (po možnosti z navpičnim stojalom), sveder za les 0 3 in 4 mm ter žago za železo, če boste osi koles izdelali iz žice. Izdelava Vsi sestavni deli so v merilu 1 : 1 na¬ risani na straneh 20/29. Če bi kdo želel izdelati model iz 5 mm debele vezane plošče, naj v fotokopirnici prosi, da mu načrt povečajo za 25 %. (Še mnogo večji izdelek za igro v peskovniku pa boste dobili, če ga s pomočjo električ¬ ne rezljače izžagate iz 10 mm debele vezane plošče. V tem primeru je treba originalni načrt s priloge povečati naj¬ prej za 25 % in tako povečanega še za 200 %.) Obrise s pomočjo svinčnika, ravnila in kopirnega papirja prenesite na vezano ploščo. Precej lažje, hitreje in natančneje bodo to delo opravili tisti, ki bodo načrt dvakrat prefotokopirali, kopije razrezali s škarjami in posame¬ zne elemente drugega poleg drugega z odstranljivim lepilom v stiku (npr. Scotch Re-positionnable ali Scotch UP) prilepili na kos 4 mm debele vezane plošče (slika 3). Tega prej obrusite, da bo njegova površina na obeh straneh popolnoma gladka. mr november 2009 17 ga ujemanja utorov je zdaj najprimernej¬ ši čas za odpravo morebitnih odstopanj in napak pri žaganju. Sestavljanje pote¬ ka po določenem vrstnem redu, ki ga je zaradi lažjega dela priporočljivo dosle¬ dno upoštevati. Pri tem si pomagajte s sestavno risbo, kjer je vsak del označen s svojo številko. Najprej v oba para vzdol¬ žno postavljenih utorov na podvozju (1) s spodje strani po¬ tisnite dva nosilca ko¬ les (2), v katera že prej izvrtajte 4-mm luknje za osi koles (16 in 17). Na nosilca spredaj na¬ taknite masko motorja (3) in v prečno obr¬ njeni utor na podvozju z vrha še zadnjo steno kabine (7); (slika 6). Na vse skupaj s strani nataknite stranici ka¬ bine (6), od spredaj pa pokrov motorja (8), sprednjo steno kabine (9) in na koncu streho kabine (10). Ker zadnji trije elementi niso po¬ stavljeni pod pravim kotom, je treba njihove stične površine nekoliko poševno obdelati s ploščato pilo (slika 7). Ko k zadnji steni kabine prilepite sprednjo stranico kesona (12) in potem naokrog še preostale tri strani¬ ce kesona (11 in 13), je pred vami groba podoba izdelka (slika 8). Če ste z njo za¬ dovoljni, model razstavite in po enakem vrstnem redu kot prej začnite z dokon¬ čnim sestavljanjem. Belo lepilo za les na vse stične ploskve nanašajte s tankim čopičem za risanje, zlepek pa stisnite z nekaj modelarskimi ali mizarskimi spo¬ nami. Vedno počakajte, dokler lepilo ni popolnoma suho, in šele nato nadaljujte z lepljenjem novih elementov. Lepljenje Merilo 1 : 2 7 Kosovnica 18 sedeža (5), naslonjala sedeža (4) in stre¬ he kabine (10) pustite za pozneje, sicer ne boste mogli pobarvati notranjosti ka¬ bine. Na koncu natančno obdelajte vse robove. Za grobo posnemanje štrlečih utorov je najbolje uporabiti fino plošča¬ to rašpo ali pilo, za finejšo obdelavo pa brusilni papir. Morebitne večje špranje zapolnite z gosto mešanico finega lesne¬ ga prahu in belega lepila za les. Ker je od te faze dela zelo odvisen končni vi¬ dez izdelka, se splača potruditi (sliki 10 in 11). Oglejmo si še izdelavo koles, ki ima¬ jo vsa premer 40 mm, a so spredaj tanj¬ ša kot zadaj. Tako je treba za sprednji par izžagati en zunanji del (15 b) v ob¬ liki kolobarja in tri notranje dele (15 a) s 3-mm luknjo točno na sredini, medtem ko ima zadnji par en notranji del več, zato sta zadnji kolesi debeli 20 mm. Zlep¬ ljena in osušena kolesa obrusite, da bodo november 2009 mr MODELARSTVO kar se da okrogla, in jih po obodu enako¬ merno zaoblite. Notranji rob kolobarjev (15 b) nekoliko poševno posnemite. Pri tem delu si lahko pomagate z brusilnim valjčkom, ki ga vpnete v modelarski vr¬ talnik (slika 9). Kdor ima možnost, lahko ustrezno velika kolesa izstruži, uporabna pa so tudi kolesa kake odslužene igrače. Če ste izdelku namenili vlogo okra¬ sa na polici, sta osi koles (16 in 17) lah¬ ko kar iz bukove paličice s premerom 3 mm, če pa bo služil kot igrača, mu vse¬ kakor privoščite močnejši osi (npr. iz varilne žice). Seveda ne pozabite na štiri distančnike koles (14), ki tem prepreču¬ jejo drsanje ob podvozje. Da bi bil izdelek čim manj občutljiv na vlago, prah in umazanijo nasploh, gaje priporočljivo vsaj dvakrat pola¬ kirati s prozornim lakom. Se mnogo lepši pa bo, če ga boste pobarva¬ li. V ta namen so najbolj primerne akrilne barve (npr. Belinka interier), ker se zelo hi¬ tro sušijo, nimajo neprijetnega vo¬ nja in se meša¬ jo z vodo; z njo očistimo tudi čo¬ pič in umazane prste. Podvozje, kolesa in sedež z naslonjalom naj bodo črne barve, keson je lahko siv, kabina pa zelena ali oranžna, kot so tovornjaki, ki vozijo po cestah. Pred barvanjem oz. lakiranjem modela snemite kolesa. Ko pobarva¬ te notranjost kabine in vanjo prilepite sedež (5) z naslonjalom (4), dokončno prilepite tudi streho kabine (10). Ko se prvi nanos barve ali laka posuši, ga na¬ rahlo obdelajte s koščkom izrabljenega brusilnega papirja, da dobite popolno¬ ma gladko površino, na katero nato na¬ nesite drugo ter po možnosti tudi tretjo plast. Na koncu vam ostane le še to, da na model nataknete kolesa. Da se ta ne bi snemala, jih na osi prilepite z nekaj kap¬ ljicami sekundnega ali dvokomponent- nega lepila. Kdor želi, lahko poltovornja¬ ku za 20 mm podaljša keson. V ta namen je treba za enako dolžino na zadnji stra¬ ni podaljšati samo dela 1 in 13. Na maski motorja lahko dodate žaromete, v kabini armaturno ploščo in volan, pa blatnike nad sprednjimi kolesi, okenska stekla iz tankega akrila, žično ogrodje s ponjavo, nalepke in morda še kaj, kar bo pope¬ strilo videz izdelka. □REMEL BIG ON DETAIL □RE1VJEL Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, kiji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrL/min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 9133 r,»l mr s november 2009 19 MODELARSTVO november 2009 mr TIKI november 2009 PRVI KORAKI Letalca iz papirja MIHA ČUDEN Verjetno ni nikogar med vami, ki ne bi kdaj poskusil iz navadnega pisarniške¬ ga lista papirja ali iz takega, iztrganega iz šolskega zvezka, izdelati papirnatega letalca. Da list papirja dobi približno pu- ščičasto obliko, ki spominja na letalno napravo, je potrebnih le nekaj pregibov. Prvi poskus pa se le redko komu posre¬ či tako, da je zadovoljen tudi s tem, kar letalce zmore pokazati v letu. Poskus se običajno konča tako, da letalna naprava po metu iz roke sunkovito poleti, naredi v zraku pentljo ali dve in svoj polet kon¬ ča čisto drugače, kot bi si graditelj želel. Večina kmalu obupa, tisti bolj zavzeti pa poskušajo odkriti napake, ki so jih nare¬ dili pri izdelavi, in jih odpraviti ter ugo¬ toviti, zakaj letalce ni letelo tako, kot bi moralo. Ko jim to končno uspe in letal¬ ce poleti, pa čeprav ob pomoči koga od starejših, je zadovoljstvo še toliko večje. Preprosto papirnato letalce je lahko za marsikoga tudi prvi korak v svet mo¬ delarstva. Po prvem uspešnem poletu mladi konstruktor kaj kmalu ugotovi, da je mogoče z nekaj preprostimi posegi in pregibi na papirnatem letalcu nasta¬ viti tudi krmilca, s pomočjo katerih bo model zakrožil v želeno smer ali v letu napravil luping, ob pravilnem položaju težišča pa bo enakomerno drsel proti tlom in se presenetljivo dolgo obdržal v zraku. S primernim nagibom kril bo tudi bočno stabilnejši. Tu pa se že zače¬ nja spoznavanje najpreprostejših osnov aerodinamike. Ob tem ne smemo poza¬ biti omeniti starodavne tehnike zgiba¬ nja papirja imenovane origami, ki izvira iz Japonske in je prava umetnost, poleg čudovito izdelanih figur iz živalskega in rastlinskega sveta tu srečamo tudi leteče zmaje in letalca. Od tod izvirajo tudi pa¬ pirnati letalca, o katerih je govora v tem prispevku. Zanimivo je, da papirnati letalski modeli niso priljubljeni samo med naj¬ mlajšimi, ampak se z njimi za zabavo ukvarjajo tudi pravi modelarji. S takšni¬ mi modeli se pomerijo celo na tekmova¬ njih in tam primerjajo svoje konstrukci¬ je. Tako lahko na tekmah srečamo včasih prave mojstrovine in modele zanimivih oblik, za katere bi nepoznavalec mislil, da bodo v zraku okorni in nebogljeni, a je resnica povsem drugačna. Takšna tekmovanja poznamo tudi pri nas, na njih pa poleg najmlajših, seveda v svoji kategoriji, sodelujejo tudi starejši mode¬ larji. Povem naj, da je s papirnatimi le¬ talci mogoče tekmovati na več načinov, in sicer v trajanju letu, dolžini preleta ali v natančnosti pristajanja v cilj. Takšno tekmovanje je mogoče organizirati v šolskih telovadnicah ali nekoliko večjih dvoranah. Prav prihajajoča zima, ki je za večino modelarjev mrtvi del sezone, je pravi čas za izvedbo šolskih tekmovanj ali tudi takšnih za širši okoliš. Za pokušino tokrat predlagamo iz¬ delavo preprostega papirnatega letalca, za katerega potrebujete zgolj list pisar¬ niškega papirja formata A4, ki ga zgibate po korakih, prikazanih na naslednjih ris¬ bah. Tisti najbolj spretni ga boste lahko izdelali v nekaj minutah in ga takoj pre¬ izkusili. Če vas bo več v skupini, se lahko pomerite med seboj in naredite tudi ra¬ zredno, če ne kar šolsko tekmovanje. V prihodnjih številkah Tima bomo predstavili še nekoliko drugačne papirnate modele, kot je ta, obenem pa bomo najspre- tnejše graditelje povabili tudi, da se udeležijo Timovega zimskega tekmovanja s papirnatimi letalci, ki ga bomo organizirali na eni od osnovnih šol. O tem pa več v pri¬ hodnji številki Tima. 3 30 november 2009 mr PRVI KORAKI MAKETARSTVO (T o_r^ N ^=^0} Maketa s premikajočimi se vozili na cestah (12. del) SAŠA OGRIZEK V zadnjih dveh prispevkih o Faller- jevem sistemu premikajočih se vozil na cestah smo spoznali tri elektron¬ ska vezja, s katerimi s pomočjo tipal (kat. št. 161 773) krmilimo element od¬ cepa (kat. št. 161 677) in nstavitveni ele¬ ment (kat. št. 161 675). Z različnimi kombinacijami povezav omenjenih elektronskih vezij lahko iz¬ vedemo številne prometne situacije na maketi. Tako povezava obeh opisanih časo¬ vnih vezij rešuje težavo prehitevanja stoječih vozil na dvopasovni cesti (sliki 1 in 2). Vozila, ki na sliki 3 vozijo z leve proti desni, prevozijo tipalo Tl in nadaljujejo vožnjo naravnost. Ko pripelje vozilo, ki ima na podvoz¬ ju dodatno prilepljen permanentni mag¬ net na desni strani (slika 4), na tipalu T2 sproži impulz. Ta na vhodu V3 aktivira elektronsko vezje A in na izhodu 131 dobimo negati¬ ven potencial, ki napaja tuljavo ustavit¬ ve (slika 5). Ko omenjeno vozilo pripelje nad tu¬ ljavo, se ustavi za čas, ki je nastavljen s potenciometrom. Naslednje vozilo pre¬ pelje tipalo Tl, ki ga napaja negativni potencial z izhoda 131. Na priključku VH sproži časovno vezje B, ki aktivira magnetno jedro odcepa, zato vozilo Slika la. Izdelava dvopasovnega cestišča z vgrajeno obvozno potjo na desni in avtobus¬ nega postajališča na levi strani spremeni smer na obvozno pot okrog stoječega vozila. Ko vozilo prevozi tipa¬ lo T3, na vhodu V3 znova aktivira časo¬ vno vezje A in trajanje postanka stoje¬ čega vozila podaljša za nastavljeni čas. Vsako naslednje vozilo, ki prevozi tipalo Tl, obvozi stoječe vozilo in podaljša čas postanka. Ko se čas postanka izteče, na izhodu 131 ni več negativnega potencia¬ la, ustavitveni element in tipalo Tl izgu¬ bita napajanje in stoječe vozilo znova nadaljuje vožnjo. Razdalje, navedene na Slika lb. sliki 1, veljajo za postanke in ob¬ voze malih tovor¬ njakov. Pri daljših vozilih je treba vrednosti ustrez¬ no povečati. Povezava vseh treh znanih elek¬ tronskih vezij med drugim omogoča časovno določene postanke avtobu¬ sov na postajali¬ ščih (slika 6). T1 odcep J2 m smer vožnje w tuljava smer vožnje Slika 3 . 32 november 2009 mi 3 MAKETARSTVO Slika 4. Tovornjak ima na desni strani dodatni magnet. Slika 8. Avtobus ima magnet, dodan na levi strani. Slika 5. Slika 9. Slika 6. Takšno je videti avtobusno postajališče. Vozila, ki na sliki 7 vozijo z desne proti levi in na podvozju nimajo dodatno nameščenega per¬ manentnega mag¬ neta, vozijo po trasi voznega pasu mimo avtobusne¬ ga postajališča. Ob navozu na tipalo Tl sicer ak¬ tivirajo časovno elektronsko vezje A in s tem tuljavo ustavitvenega ele¬ menta, a ta nima vpliva na mimo vozeča vozila. Av- 3nn Slika 7 . tobus, ki ima na podvozju dodatno pri¬ trjen permanentni magnet na levi strani (slika 8), ob prevozu tipala Tl na pri¬ ključku V3 aktivira časovno elektronsko vezje A (slika 9). Magneta na podvozjih tovornjaka in avtobusa sta pritrjena na različnih stra¬ neh zato, da vsak magnet sproži le žele¬ no tipalo. Na izhodu 131 tega vezja se pojavi negativen potencial, ki napaja element zaustavitve. Ob prevozu tipala T2 pri¬ de negativen impulz na priključek VH časovnega vezja C. To vezje na priklju¬ čku IZ napaja element odcepa in avto¬ bus zapelje na postajališče. Impulz, ki nastane ob prevozu tipala T3, postavi elektronsko vezje B na priključku VI2 v stanje, ko na izhodu 111 ni potencia¬ la. S tem postane tipalo T2 neaktivno in morebitno naslednje vozilo z dodatnim permanentnim magnetom pelje mimo zasedenega postajališča. Zaradi aktivne tuljave zaustavitve se avtobus nad njo ustavi za čas, ki je nastavljen s potencio¬ metrom. Vozila, ki vozijo za avtobusom, na tipalu Tl povzročijo impulz, ki vedno znova podaljša čas postanka avtobusa. Ko se čas postanka izteče, ustavitvena tuljava izgubi napajanje in avtobus nada¬ ljuje vožnjo. Ob tem negativni potencial na priključku 132 vezja A postavi vezje B na priključku Vil v stanje, da je na točki 111 negativen potencial in s tem tipalo T2 spet aktivno. TISI november 2009 33 ELEKTRONIKA JERNEJ BOHM in JANEZ ČEKADA Letošnji elektronski božično-novolet- ni prispevek zaradi nekoliko večjega ob¬ sega priprav začenjamo že mesec prej, kot je uveljavljena praksa. Tokrat je po¬ zornost usmerjena k božičnim jaslicam. Tudi marsikateri izdelovalec jaslic ta čas zagotovo že dela s polno paro. Prav jaslice so izvirni, pravi simbol božiča, ki ponazarja rojstvo Jezusa Kri¬ stusa. Okolica Betlehema je kraška in prav v eni izmed njenih podzemskih jam, ki so jih uporabljali tamkajšnji pa¬ stirji za skromne hlevčke, je Marija ro¬ dila in sina položila v jasli, ker v tamkaj¬ šnjih prenočiščih »zanju ni bilo prostora (Lk 2,7)«. Po arhivskih zapisih so na po¬ budo cesarjeve matere Helene (248- 330) betlehemske jasli prenesli v Rim, kjer krščansko relikvijo hranijo še danes (v baziliki Santa Maria Maggiore). Zane¬ senjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem zgodovine jaslic, ne morejo določiti toč¬ ne letnice začetka običaja. Najpogosteje se omenja leto 1223, ko je Frančišek Asi¬ ški v gozdu pri kraju, ki se zdaj imenuje Greccio (v Umbriji, Italija), za božič po¬ stavil žive jaslice. V naravno votlino nad vasjo je postavil jasli, k njim pa privezal oslička in bikca. Jaslice, kakršne pozna¬ mo danes, so se prvič pojavile le nekaj let pozneje v Nemčiji. Prve slovenske so omenjene leta 1641 (ali 1642). Te so Benediktinci po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža FIrena postavili v Gor¬ njem Gradu. Prvotno so prav jaslice v glavnem nepismenim prebivalcem zelo nazorno pojasnjevale božične svetopi¬ semske zgodbe. Danes prav lepo zaokro¬ žujejo novoletna pričakovanja. Slovenski etnografski muzej hrani redke primerke starih ohranjenih jaslic. Mednje sodijo tudi Gasparijeve jaslice iz leta 1921. Seveda se bomo na teh straneh ukvarjali zgolj z enim detajlom jaslic, z »nočnim nebom nad Betlehemom«. Utrinki in kometi veljajo za lepe in po¬ sebno zanimive nebesne pojave, vidne s prostim očesom. In prav zvezda repatica (v resnici gre za komet) nastopa tudi v zgodbi izpred 2010 let. Nekdanjo repati¬ co bomo posnemali s pomočjo bele sve¬ tleče diode, gibanje pa ji bo dal običajni modelarski servomehanizem naprave za radijsko vodenje. LED-diodo bomo namestili na približno 45 cm dolgo let¬ vico, pritrjeno na ročico servomehaniz- ma. Nanjo bomo pritrdili še dve svetleči diodi, ki pa se bosta naključno prižigali le za zelo kratek čas, saj poleg kometa želimo posnemati še migljanje zvezd ja¬ snega nočnega neba. Elektronika bo po¬ skrbela za pravilno krmiljenje vseh se¬ stavnih delov in nam tako pričarala dva tisoč let staro dogajanje. Gibanje ledic bo seveda zakrito z redko tkanino, tako da bo opazovalce doseglo le svetlobno utripanje diod. To se bo pojavljalo časo¬ vno bolj ali manj povsem naključno na vsem nebu med tem, ko bo zvezda repa¬ tica potovala (resda z mnogo preveliko hitrostjo) visoko na nebu od ene nebe¬ sne strani do druge po isti trajektoriji. Ponavljalni čas bomo nastavili s poten¬ ciometrom. Gre torej za simboliko. V prvem nadaljevanju se bomo spo¬ prijeli z izdelavo elektronike, v drugem, decembrskem nadaljevanju, pa bomo opisali, avtorja tipava, da še pravočasno, nekaj podrobnosti okoli izdelave jaslic oziroma nočnega neba. Elektronska shema Nalogo dokaj preprosto rešimo z mikrokrmilnikom, kar pomeni minimal¬ no potrebno število elektronskih kom¬ ponent ob veliki učinkovitosti vezja. Računalniški program skrbi za ustrez¬ no prižiganje in ugašanje LED-diod ter seveda krmiljenje servomehanizma. Če je splošno znano, da svetlobna dio¬ da sveti, kadar skoznjo pošljemo (de¬ klariran) električni tok, pa krmiljenje servomehanizma ni tako preprosto in enostavno. Za krmiljenje potrebujemo nepretrgano serijo impulzov s širino 34 Pritrditev svetlobne diode (D2-D4) na let¬ vico -DCKB ■Data Data, -o o-ca -o o-ta -o a-ta med 1 ms in 2 ms. Ti dve vrednosti se od proizvajalca do proizvajalca (teh pa je kar veliko) le nekoliko spreminjata. Natančnejše podatke za najpogostejše RV-naprave najdemo v 7. številki revije TIM, letnika 2005/06. V splošnem po¬ meni, da bo 1,50 ms dolg krmilni im¬ pulz postavil ročico servomehanizma v t. i. nevtralni položaj, obe, malo prej omenjeni vrednosti, pa 45° v levo oziro¬ ma desno. Čas potovanja iz ene skrajne lege v drugo je približno 500 ms ali še manj. Vezje U2 ustvarja le nepretrgano serijo impulzov za doseganje obeh skraj¬ nih leg in le med potovanjem ročice iz ene skrajne lege v drugo sme mikrokr- milnik prižigati svetleče diode. Ker pa je to prižiganje naključno, »zvezdice« utri¬ pajo zdaj tu, zdaj tam. Izjema je seveda repatica. Njena LED-dioda (D4) sveti ves čas gibanja ročice servomehanizma, pa še ta le, ko se ročica giblje v pravo smer. Servo vrne v izhodiščni položaj povsem zatemnjeno repatico, medtem ko zvez¬ dice mežikajo ne glede na smer gibanja ročice, na katero so vezane (pritrjene) svetleče diode (D2-D4), s katerimi po¬ nazorimo zvezde. Opis bomo bolje ra¬ zumeli, ko bo predstava tudi v resnici zaživela. Osnovna zahteva je, da svetlob¬ ne diode prižigamo le med gibanjem ročice servomehanizma. Kako hitro se bo svetlobna igra ponavljala, je odvisno od potenciometra. Kadar bomo os po¬ tenciometra Pl zavrteli v eno skrajno lego, bo servo počival približno 60 s, v drugi skrajni možnosti pa se bo ročica brez prekinitve vrtela zdaj v eno, zdaj v drugo lego. Ker so cenejši servomeha- nizmi praviloma počasnejši, celo zelo leni, nekoliko milisekund prispeva pa še breme, pripeto na njegovo ročico, bomo morali mikrokrmilnik »seznaniti« s funkcionalnimi lastnostmi obreme¬ njenega servomehanizma, vendar o tem nekoliko pozneje. Način delovanja (re¬ patica ali mežikanje zvezd) izberemo s stikalom Sl. november 2009 TIKI 1 ELEKTRONIKA Za napajanje elektronike uporablja¬ mo 12-V akumulator ali ustrezen 12-V usmernik. Za 5-V napajanje mikrokr- milnika U2 in servomehanizma poskrbi Ul (krmilnik LM7805), ki sta mu pri- grajena blokirna kondenzatorja C2 in C3. Ta kondenzatorski dodatek seveda predpisuje stroka oziroma proizvajalec regulatorja. Ker z odkrivanjem in po¬ pravljanjem banalnih napak v božičnem in novoletnem vrvežu ne bomo imeli posebno veliko časa, poleg tega pa sme¬ mo računati tudi na zmanjšano psiho¬ motorično koncentracijo upravljavca elektronike prav v najbolj dramatičnem času, tako da se zlahka usodno zamenja polariteta napajanja, kar bi projekt avto¬ matično prestavilo za 365 dni, smo do¬ dali Dl. Tako Ul poskrbi za neoporečno napajanje mikrokrmilnika U2 (5 V) ne glede na višino razpoložljive napetosti (sicer med 9 in 15 V), Dl pa odpravlja problem zaradi napačne polaritete na¬ pajalne napetosti. Ob napačni priklju¬ čitvi sveti dioda D5, v nasprotnem pri¬ meru pa D6. Tokovna poraba vezja ne presega 22 mA (ko sveti ena izmed LED-diod D2-D4) oziroma 12 mA v mirovanju. K temu moramo prišteti še porabo servo¬ mehanizma, ki pa je bistveno večja od obeh navedenih številk. Vezje omogoča do 1 A obremenitve, kratkotrajno (npr. ob zagonu servomehanizma) celo 2,2 A. Izdelava elektronike Največ dela bo zagotovo z izdela¬ vo ohišja. Pri tem si pomagamo z risbo plašča ohišja. Uporabimo 1,5 mm debe¬ lo aluminijasto pločevino. Ohišje eloksi- ramo, postopek zaupamo galvanizerju. O izdelavi tiskanega vezja (TIV) sko¬ raj ni treba izgubljati besed, saj je dovolj preprosto, da ga zmoremo izdelati v do¬ mači delavnici. Predlog nima prevez. Ker fotokemični postopek izdelave TIV nekaterim ljubiteljem elektronike po¬ vzroča skoraj nepremostljive težave, je nekaj primerkov mogoče naročiti prek spleta (www.faro.si) ali s telefonskim klicem v uredništvo revije. Na dobro očiščeno tiskanino pri- spajkamo posamezne komponente, pri čemer si pomagamo s priloženo mon¬ tažno risbo in sliko. Vrstni red ni po¬ memben, čeprav se nekateri elektroteh¬ niki ravnajo po točno določenem. Kljub temu bomo potenciometer Pl, stikalo Sl ter diodi D5 in D6 prispajkali naza¬ dnje. Prvo omenjeno dvojico (Pl, Sl) najprej ohlapno pritrdimo na ohišje, ju nato spojimo s tiskanino, privijemo njuni pritrdilni matici in ju šele nato prispajkamo na tiskano vezje. Takoj za¬ tem prispajkamo še diodi, potem ko ju umestimo v izvrtini na ohišju. Ignorira¬ nje opisanega priporočila se lahko pri sestavljanju hudo maščuje. Mikrokrmilniku U2 namenimo pod¬ nožje. Čip (PIC12F675) moramo pred 35 i-+-—-+-”-+-2-v 8 -f- + 12 I 11 Ohišje elektronike izdelamo iz aluminijaste pločevine. Pri vrtanju moramo biti še posebno natančni, saj se morajo ujeti z elementi na tiskanem vezju. TEKI 3 november 2009 ELEKTRONIKA C2 C3 -JO- tem programirati! O tem, kako vstavimo program (tokrat vpisujemo program ja- slice.hex, ki ga poiščete na spletni strani www.tzs.tim/jaslice.hex), je bilo že več¬ krat opisano v reviji. Bralci, ki nimajo možnosti programiranja, lahko sprogra- miran mikrokrmilnik naročijo na istem naslovu kot tiskano vezje. Sprogramiran mikrokrmilnik se vede enako kot vsako klasično integrirano vezje, treba ga je zgolj prispajkati na TIV (v našem prime¬ ru vstaviti v podnožje) in deluje. Vse potrebne kabelske priključke pri- spajkamo neposredno na spajkalne oto¬ čke K na tiskanini. Za priključni kabel servomehanizma izberemo kar original¬ ni tovarniški izdelek. Pri spajkanju mora¬ mo paziti, da ne zamenjamo žic. Čeprav so na voljo le tri, se rado zgodi prav to! Za priključke LED-diod D2-D4 upo¬ rabimo kar žice ploščatega kabla. Te prispajkamo najprej na tiskanino, nato pa še na 6-polno (žensko) kontaktno letvico. Priključke na strani konektorja nazadnje utrdimo s termobužirko. Enak način priključitve bomo pozneje upora¬ bili še za žični razvod svetlečih diod na nosilni letvici. Dolžino ploščatega pri¬ ključnega kabla prilagodimo situaciji, kabel v nobenem primeru ne sme ovira¬ ti gibanja servomehanizma. Tudi napajalni priključek za zunanjo baterijo BI izpeljemo prek nekega stan¬ dardnega konektorja (možnosti je celo več). Priključni konektor opremimo z do 100 cm dolgima izoliranima žicama, preseka 0,5 mm 2 , ki ju opremimo s kro¬ kodilčkoma. Baterijo (akumulator) smemo nado¬ mestiti s preprosto napajalno kocko, ki jo lahko kupimo v vsaki bolje založeni trgovini z električnim materialom. Na¬ stavimo jo na zahtevano izhodno nape¬ tost (približno 12 V/l A). Takrat priklju¬ ček K2 prilagodimo izvedbi mrežnega napajalnika. Pred prvo priključitvijo elektronike na napajanje preverimo izdelavo, v nada¬ ljevanju, vsekakor pa še pred vstavitvijo U2 v podnožje, izmerimo velikost 5-V na¬ pajalne napetosti, torej izhodno napetost Ul. Odstopati sme za volt ali dva, pa bosta krmilnik in servomehanizem še vedno delovala, vendar je to znak za skrito napako v izdelavi, ki jo velja odpraviti. Cilj naj bo odstopanje <5 %, to¬ rej med 4,75 V in 5,25 V. In končno, ob gumbu Pl lahko izpiše¬ mo pripadajočo časovno skalo (le nekaj vrednosti), da bomo pozneje zmogli kar se le da hitro in preprosto ukrepati. Kaj razumemo pod pojmom označevanje, bomo spoznali, ko bo izdelek »oživel«. Izbira servomehanizma Če imamo napravo za radijsko vode¬ nje modelov, si bomo servomehanizem začasno sposodili pri modelarski floti. V nasprotnem primeru ga bomo kupili v eni izmed modelarskih trgovin. Na¬ ročimo ga lahko tudi prek spleta (npr. www.conrad.si). Za to ne potrebujemo servomehanizma izjemnih zmogljivosti, počasnejši utegne biti celo ustreznejši. V našem primeru smo uporabili Con- radov mini servo top line ES-05 (kat. št. 230500). Mimogrede: jaslice utegnejo biti odličen test servomehanizma! Nastavitev delovnih parametrov Nič posebnega se ne obeta, lahko se celo zadovoljimo z originalno nastavit¬ vijo, ki predvideva 1 ms kot minimalno dolžino servoimpulza in 2 ms za drugo skrajno lego (glej preglednico). Odstopa- O JI 'o + (o- o - 'o + o Ji O JI O + o - o - o + O JI JI O JI a. o + (oj- loj JI + O JI o + Razporeditev napajalnih priključkov na konektorjih servomehaniz- mov različnih proizvajalcev november 2009 36 TEBI’ nje teh dveh parametrov poljubno izbra¬ nega servomehanizma je tako majhno, da tega ne bomo niti opazili. Če krmilni signal vendarle želimo prilagoditi upo¬ rabljenemu servomehanizmu, spreminja¬ mo programski konstanti Tn in Tx. Obe postaneta »vidni« s programsko opremo MPLAB. Naslovni lokaciji sta navedeni tudi v preglednici priporočenih nastavi¬ tev. Popravljamo seveda programski lo¬ kaciji neposredno za enačajem. MPLAB omogoča tudi spremembo delovnih parametrov Tm, Tx in Tp. Enako pot uberemo, ko ponujena ča¬ sovna konstanta Tp ne ustreza (čas giba¬ nja ročice iz ene v drugo skrajno lego). Tudi tu spremenimo vrednost lokacije, ki sledi enačaju (glej preglednico). Območje nastavitve parametrov. Dovoljene so vse vrednosti med 3400 in 34FF. Če želimo spremeniti pri¬ poročeno vrednost, z nekaj zaporednimi poskusi dolo¬ čimo novo želeno vrednost (ali jo določimo s sklepnim računom). V vseh primerih moramo nastaviti vrednost med 3400 in 34FF, sicer pro¬ gram zanesljivo ne bo deloval. Pri spremi¬ njanju ni dobro biti preveč širokogruden, krmilnik bo sicer deloval, a posamezne sekvence utegnejo postati nemogoče. Uporaba Po vsem napisanem najbrž ni treba posebej opisovati, kako povežemo ser- vomehanizem in panoramske LED-diode ter priključimo na 12-V napajanje (aku- mulatorček). Če se bomo pri slednjem zmotili, se bo prižgala LED-dioda D5, ki nas bo opozorila na napako. Tedaj le obr¬ nemo priključka na akumulatorju. Na¬ prej gre enostavno: izberemo eno izmed možnosti, ki jih ponuja stikalo Sl. Med¬ tem bo krmilnik že končal t. i. pozdravno predstavitev: izmenično bo za hip pri¬ žgal vse tri svetleče diode. Sledila bo pro¬ cedura nastavitve delovnih parametrov, ki lahko traja tudi nekaj sekund. Medtem servomehanizem miruje, vse tri ledice pa so ugasnjene. Uvodno nastavitev po¬ spešimo s potenciometrom Pl, če gumb zavrtimo na minimum in ga nato vrne¬ mo na delovni položaj. Opazili bomo, da v položaju minimum servo »preobreme¬ nimo« in ta ne more slediti izmenjujo¬ čim ukazom za postavljanje v obe skrajni legi. Program pač v osnovi podpira naj¬ hitrejše servomehanizme. Nič hudega, s počasnim vrtenjem gumba Pl se najprej izkopljemo iz nerodne situacije, nato pa nastavimo želeno hitrost ponavljanja. Po nekaj poskusih bo vse jasno! mr november 2009 ELEKTRONIKA Napovedujemo m Tehniška založba Slovenije Osma izdaja priročnika za opazovanje neba GLEJ JIH, ZVEZDE! GUILLAUME CANNAT GLEJ JIH,! g^ZDE! "tehniška založba Slovenije Priročnik za opazovanje najlepših prizorov na nebu v letu 2010 vam omogoča ohraniti stik z astronomskimi dogodki, saj našteva vsem dosegljive najlepše nebesne pojave in opisuje, kako jih praktično opazovati, kakšna je njihova zgodovina in mitologija ter kaj o njih ve znanost. V knjigi najdete nekaj manj kot osemdeset opazovanj planetov, zvezd in našega naravnega satelita ob mraku ali ponoči. Vsako nebesno telo je podrobno predstavljeno, dodani so nasveti, kako ga opazovati, foto¬ montaža pa vam pričara, kako bo prizor videti v naravi. Več kot 180 kart, shem, risb in barvnih fotografij ter številna imena zvezd in ozvezdij poživljajo že drugo izdajo tega uporabnega priročnika v slovenskem jeziku. 144 barvnih strani, 16,5 x 23,5 cm Cena: 17,99 € Cena za naročnike revije TIM samo novembra in decembra le 12,60 € Naročniki revije TIM imajo v novembru in decembru ob nakupu vseh knjig Tehniške 7alrt7he 'tlnveniie 37 FOTOGRAFIJA Digitalna fotografija (1. dei) MIHA ZOREC Glavni sestavni deli fotoaparata 1 objektiv 2 sistem leč 3 zaslonka 4 premično zrcalo 5 prizma 6 optično iskalo 7 slikovni senzor 8 zaklop 9 napajanje 10 sprožilni gumb 11 ohišje 12 nastavitveno kolesce 13 nastavek za bliskovko Delovanje digitalnega fotoaparata je zelo podobno delovanju očesa. Tudi oko ima lečo, zaslonko za odmerjanje sve¬ tlobe, ki ji pravimo zenica, in »slikovno tipalo« - roženico, ki svetlobo pretvori v dražljaje, ki jih možgani »sestavijo« v sliko. Pri tem oči neprekinjeno opazuje¬ jo okolico podobno kot filmska kamera, fotoaparat pa beleži le posamezne utrin¬ ke časa. Zaradi tega fotoaparat potrebu¬ je še mehanizem za natančno odmerja¬ nje časa osvetlitve - zaklop. Če želimo videti, potrebujemo sve¬ tlobni vir, ki osvetljuje prostor. Ko usme¬ rimo pogled v nek predmet, v naše oči prodre svetloba, odbita z njegove povr¬ šine. Zelo podobno je pri fotografiranju z digitalnim fotoaparatom - svetloba, odbita od motiva, prodre skozi objektiv in zaslonko ter osvetli slikovni senzor, ta pa jo, podobno kot roženica v očeh, pretvori v električne signale, ki jih nato elektronika spremeni v digitalen zapis. ljujemo leče od svetlobnega tipala. Zu- movski objektivi omogočajo še več - z njimi lahko motiv navidezno približamo ali oddaljimo. Večina kompaktnih fotoaparatov ima izredno prilagodljive objektive, ki omogočajo fotografiranje zelo od blizu (npr. 3 cm) in tudi približevanje zelo oddaljenih motivov (v bistvu gre za po¬ večevanje, npr. 10-kratno). Žal pa ob¬ jektivov kompaktnih fotoaparatov ne moremo menjavati, kot je to mogoče pri zrcalno-refleksnih digitalnih fotoapara¬ tih (D-SLR). V tem razredu fotoaparatov imamo široko paleto različnih objek¬ tivov, vse od univerzalnih objektivov s širokim razponom uporabe do namen¬ skih objektivov s specifičnimi optičnimi lastnostmi. Za amatersko rabo običajno zadošča kakovosten univerzalni objektiv (npr. 18-200 mm, f/3,5-5,6). Zaslonka Objektiv Objektiv deluje podobno kot leča v človeškem očesu. Oko s pomočjo mišic spreminja obliko očesne leče, da lahko ostro vidimo bližnje in oddaljene pred¬ mete. Enak učinek dosežemo z vrtenjem objektiva, s čimer približujemo ali odda- Zaslonka določa, kolikšen svetlob¬ ni tok bo osvetlil svetlobni senzor (ali film). Gre za odprtino s spremenljivim premerom. Odprtost zaslonke je dolo¬ čena s standardizirano skalo, označeno z vrednostjo količnika »f/število« - npr. f/5,6 -, pri čemer »f« pomeni goriščno razdaljo objektiva. Vrednosti si običaj¬ no sledijo takole: f/2,8-f/4-f/5,6-f/8- f/11 —f/l<5—f/22 ... (nekateri fotoaparati uporabljajo tudi več vmesnih korakov) - f/2,8 označuje močno odprto zaslon¬ ko, f/22 pa zelo zaprto zaslonko. Zaradi poenostavitve odprtost zaslonke pogo¬ sto označujemo le s številom, npr. 5,6, kar pa je nekoliko zavajajoče, saj manjša številka pomeni bolj odprto zaslonko in obratno. Če nadzor zaslonke prepustimo avtomatiki fotoaparata, deluje popolno¬ ma enako kot zenica v očesu - pri močni svetlobi se zapre, pri šibki svetlobi pa odpre. Na ta način fotoaparat samodej¬ no poskrbi, da ob skoraj vsakršnih sve¬ tlobnih razmerah dobimo dobro foto¬ grafijo. Zaklop Zaklop je mehanizem, ki odmeri čas osvetlitve svetlobnega tipala (ali filma). Sprožimo ga s pritiskom na sprožilni gumb, tipične vrednosti časa osvetlit¬ ve pa so (v sek.): 1/1000, 1/500 ... 1/60, 1/30 ... 1, 2, 4 ... Daljše izpostavljanje sve¬ tlobi - daljša osvetlitev - povzroči sve¬ tlejšo fotografijo. Nasprotno pa kratka osvetlitev ustvari šibkejši zapis - temnej¬ šo fotografijo. Slikovni senzor Digitalni fotoaparati imajo name¬ sto filma slikovni senzor. Sestavljen je iz velikega števila drobnih točkovnih svetlobno občutljivih elementov - sve¬ tlobnih senzorjev (fotodiod), ki vpadlo svetlobo pretvorijo v električne signale, te pa elektronika spremeni v digitalni za¬ pis in ga kot slikovno datoteko shrani na pomnilniško kartico. Pri tem lahko vsa¬ ko točkovno svetlobno tipalo slikovnega tipala poskrbi za en delec digitalne slike, ki mu pravimo piksel. Digitalne slike so november 2009 38 mr 3 FOTOGRAFIJA Fotografija, posneta z ISO 1600 Na povečavi je šum dobro viden. Učinek majhne globinske ostrine s pridom izkoristimo, ko želimo izpostaviti glavni motiv ali določen element prizora in hkrati zamegliti nepomembno ali moteče ozadje. bolj do izraza (še posebno pri manj ka¬ kovostnih fotoaparatih). Zato je dobro, da fotografiramo z občutljivostjo med 100-400, večje vrednosti pa uporabimo le izjemoma. Seveda pa v primerih, ko nam je posnetek sam pomembnejši kot njegova kakovost, bolje preklopiti foto¬ aparat na samodejno določanje občutlji¬ vosti (Auto). Ustvarjalna uporaba zaslonke in časa osvetlitve Z ročnim nadzorom zaslonke in časa osvetlitve lahko ustvarimo zanimive fo¬ tografske učinke, kar zagotovo odtehta nekaj več denarja za nakup fotoaparata, ki to omogoča. Vendar zaradi tega ni tre¬ ba poseči po dragih zrcalno-refleksnih fotoaparati, ročne nastavitve namreč omogočajo tudi številni kompaktni foto¬ aparati. Globinska ostrina Globinska ostrina pove, kako hitro se ostrina zmanjšuje z oddaljenostjo od točke ostrenja. Če je na fotografiji ostra le točka ostrenja oziroma goriščnice, območje pred in za njo pa zamegljeno, govorimo o majhni ali plitvi globinski ostrini. Če pa sta ostra tudi ospredje in ozadje, ima fotografija veliko ali globoko globinsko ostrino. Na globinsko ostrino fotografij lahko vplivamo predvsem s kombinacijo za¬ slonke in časa osvetlitve. torej nekakšni mo¬ zaiki, sestavljeni iz velikanskega števila drobcenih barvnih kvadratkov - piks- lov. Piksli so osnovni gradniki digitalnih slik. Pri tem velja, da več kot je pikslov, bolje so vidne po¬ drobnosti na foto¬ grafiji, pravimo, da ima fotografija več¬ jo ločljivost. Dana¬ šnja svetlobna tipala praviloma sestavlja več kot 5 milijonov pikslov (5 Mp), kar povsem zadošča za običajno družinsko ali amatersko fotografijo. Če se namera¬ vamo s fotografijo ukvarjati nekoliko res¬ neje, pa velja razmisliti o kakovostnem fotoaparatu z okoli 10 Mp. Poleg števila pikslov je pomembna tudi svetlobna občutljivost svetlobnega tipala, ki jo, enako kot pri klasični foto¬ grafiji, označujemo z vrednostjo ISO. Pri tem ne smemo spregledati pomembne razlike med klasično in digitalno foto¬ grafijo. Pri fotografiranju s klasičnimi fotoaparati lahko svetlobno občutljivost spremenimo le z zamenjavo filma, pri fotografiranju z digitalnimi fotoaparati pa lahko svetlobno občutljivost spre¬ menimo s preprostim zasukom gumba. Tipične vrednosti ISO za digitalne foto¬ aparate so: 100, 200, 400, 800, 1600 ... - večja številka pomeni večjo občutljivost in obratno. Stranski učinek velike svetlobne občutljivosti ISO Neželeni učinki velike svetlobne ob¬ čutljivost ISO so na digitalnih fotografi¬ jah videti podobno kot na klasičnih. V obeh primerih fotografije postanejo zr¬ nate. V klasični fotografiji je to posledica večje zrnatosti filmov z veliko svetlobno občutljivostjo. Zrnatost digitalnih foto¬ grafij pa je posledica šuma slikovnega tipala in elektronike. Pri občutljivostih do ISO 400 šum običajno ni opazen, z večanjem občutljivosti pa prihaja vedno Široko odprta zaslonka (f/5), kratek osve- tlitveni čas (1/800 sek.) in večja občutljivost (ISO 200) zameglijo ozadje. Zameglitev je še večja, če uporabimo teleobjektiv (npr. 100 mm). Močno zaprta zaslonka (f/32), dolg osve- tlitveni čas (1/8 sek. - uporaba stojala) in majhna občutljivost (ISO 80) zagotavljajo veliko globinsko ostrino. Ostrina sega še gobje, če uporabimo širokokotni objektiv (npr. 18 mm). mi 3 november 2009 39 ZA SPRETNE ROKE Izdelajmo lesen okvir za tkanj e MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič in Nina Čuden V prejšnji številki Tima je bil na stra¬ neh 40-42 objavljen zanimiv članek o tkanju s steklenimi koraldami, ki je pri¬ tegnil veliko število bralk in bralcev. Čeprav je bil na koncu dodan tudi opis izdelave preprostega okvirja za tkanje iz tršega kartona, je marsikdo hitro ugo¬ tovil, da ta ni dovolj trden in primeren za resnejše delo. Tako smo se odločili objaviti navodila za izdelavo lesenega okvirja za tkanje (slika 1), ki ga lahko v nekaj urah naredite v šolski ali domači delavnici, vse skupaj pa vas bo stalo le nekaj evrov. Okvir je zasnovan tako, da ga po želji lahko na najožjem delu tudi ustrezno podaljšate. Gradivo Da bi bil izdelek čim bolj trden, je narejen iz 5 mm debele bukove plošče in bukove palice s premerom 22 mm. Za enakomerno razvrščanje vodilnih niti skrbita dva kosa navojne palice M 6, vse skupaj pa povezujejo štiri matice unit M 6 ter štirje vijaki s PVC-ohišjem M 6 x 16 mm (0 32 mm) in širokimi podložka- mi M 6. Zatiči so narejeni iz 6 mm debe¬ le bukove palice. Vse našteto je mogoče dobiti v blagovnih centrih z gradbenimi materialom (OBI, Bauhaus, Merkur ...). Potrebovali boste še nekaj belega PVAc lepila za les in dvokomponentnega lepi¬ la ter kakršno koli sredstvo za površin¬ sko zaščito lesa (lak, lazura ipd.). Orodje Za izdelavo si pripravite škarje, od- stranljivo lepilo v stiku (npr. Scotch Re- positionnable), ročno (ali električno) rezljačo, šilo, električni vrtalnik z nav¬ pičnim stojalom, svedre za les 0 4, 6 in 8 mm, modelarski skobeljnik, šilček, fino ploščato rašpo, brusilni papir raz¬ ličnih zrnatosti, kladivo, žago za železo, nekaj mizarskih spon in manjši čopič. Izdelava Okvir je sestavljen iz dveh parov vzdolžnih nosilcev A in B, ki imata ena¬ ko obliko, a se razlikujeta po številu lukenj (slika 2). Zlepite ju in dobro sti¬ snite (slika 3). Ko se lepilo posuši, vse robove obdelajte s fino rašpo in brusil¬ nim papirjem. Držali zatičev (B) dolžine 120 mm sta iz bukove palice s preme¬ rom 22 mm. Vanju z obeh strani s 4-mm svedrom točno na sredini izvrtajte luk¬ njo in jo nato povrtajte s svedrom pre¬ mera 8 mm (slika 4). V dobljene luknje kanite nekaj dvokomponentnega lepila, nato pa vanje s kladivom nabijte unit matice M 6 (slika 5). Pazite, da se les ne razkolje. Zdaj na držalih zatičev s šilom označite mesta lukenj za zatiče, ki jih iz¬ vrtajte s 6-mm svedrom (slika 6). Zatiče (D) naredite iz bukove palice s preme¬ rom 6 m. Vsak zatič posebej na eni stra¬ ni nekoliko koničasto obdelajte najprej s skobeljnikom ter nato še s fino plošča¬ to rašpo in brusilnim papirjem. Robove na obeh koncih lahko na grobo posna¬ mete kar z navadnim šilčkom (slika 7). Od daljše navojne palice M 6 odžagajte dva 123 mm dolga kosa (E), ki bosta v pomoč pri enakomernem razporejanju vodilnih niti, obenem pa na zgornji stra¬ ni še dodatno povezujeta okvir. Vse lese¬ ne dele je pred sklepnim sestavljanjem 40 november 2009 ZA SPRETNE ROKE priporočljivo vsaj dvakrat polakirati ali pobarvati, da bi bili zaščiteni pred vlago in umazanijo. Okvir je sestavljen v manj kot mi¬ nuti (slika 9). V manjše odprtine med vzdolžnima nosilcema (A in B) vstavite kosa navojne palice (E) in držali zatičev (C), ki ju z zunanje strani utrdite s šti¬ rimi vijaki s PVC-glavo in podložkami. Z njuno pomočjo boste pozneje med delom lahko napeli vodilne niti, če se bodo razrahljale. Posamezne vodilne niti, na eni strani zavozlane v šop, lahko speljete skozi luknje v držalih zatičev na nasprotni strani in jih utrdite z zatiči. Obstaja pa še dru¬ ga možnost, pri kateri eno samo daljšo nit napelje¬ te okoli zatičev. Ker je bila upo¬ raba okvirja za tkanje podrobno opisana že v Timu št. 2, je tu ne bomo ponavljali. Za spod¬ budo pa objavlja¬ mo dve fotografiji izdelkov (sliki 10 in 11), ki jih je mogoče narediti s pomočjo takšnega okvirja. Risal: Merilo 1:1 M. Pavlič D Z3- _j 2009 41 ZA SPRETNE ROKE Skodelica »trtin list« iz modelirne mase ZVONKA VRENČUR Jesen se počasi poslavlja od nas in k nam prihaja zima. Spomin na jesen si lahko pričaramo z različnimi izdelki, ki jih naredimo v jeseni. Čeprav so drevesa večinoma že odvrgla svoje listje, lahko še vedno najdemo kakšen list, zagotovo pa vejico iglavca, da si z odtisom okrasi¬ mo skodelico, obesek, okrasek za voščil¬ nice ali podstavke za kozarce in svečke. Še preden stopimo v pravo zimsko ob¬ dobje, pa nas čaka še en praznik - mar- tinovo, ko bo naš izdelek dobil svoj pro¬ stor na mizi ob martinovih dobrotah. Prav tako bo skodelica v obliki trtinega lista, polna piškotov ali bombonov, pri¬ vabila sladkosnede in otroke. V ta namen potrebujemo različne jesenske liste (v našem primeru je upo¬ rabljen list vinske trte), terakota mode- lirno maso, valjar, podlogo za valjanje, modelarski nož, plasti¬ čno posodico, akrilno belo barvo, gobico, papirnato brisačo in akrilni lak (slika 1). Naberemo trtine liste v velikosti, kot jo želimo za skodeli¬ co. Uporabimo lahko tudi kake druge liste npr. javorove ali vejice iglavcev (slika 2). Pazimo, da so žile listov čim bolj intenzivne, da bo odtis lepše viden. Modelirno maso do¬ bro pregnetemo in jo razvaljamo na de¬ belino okoli 3 mm v malo večji velikosti, kot je izbrani list (slika 3). List obrnemo s hrbtno stranjo na modelirno maso (slika 4). Z rokami ga rahlo vtisnemo v maso, nato z valjarjem previdno povalja¬ mo po listu in modelirni masi (slika 5). Pri tem se listne žile odtisnejo v mode¬ lirno maso (slika 6). List odstranimo in Slika 1. Material in pripomočki Slika 3■ Razvaljana modelirna masa Slika 2. Nabrano listje Slika 4. List, s hrbtno stranjo obrnjen na modelirno maso november 2009 mi 3 42 Slika 5. Previdno povaljamo po listu. Slika 6. Odtis lista Slika 8. List položimo čez plastično skodelico. z modelarskim nožem zarežemo mode- lirno maso po robovih odtisa (slika 7). Nato izrezano maso v obliki lista previd¬ no odstranimo s podlage in jo položimo čez narobe obrnjeno plastično skodeli¬ co (slika 8). Obrnemo jo tako, da so od¬ tisi lista obrnjeni k skodelici. Modelirno maso nežno pritisnemo ob skodelico in vse skupaj odložimo, da se suši (slika 9). Izdelek lahko sušimo na radiatorju, son¬ cu ali pri sobni temperaturi. Po nekaj urah je list iz modelirne mase dovolj suh, da ga lahko previdno odstranimo s pla¬ stične skodelice. Obrnemo ga v pravilen Slika 1. Obrezovanje robov Slika 9. List nežno pritisnemo ob skodelico. ZA SPRETNE ROKE Slika 10. Odvečno maso na robovih obrežemo. Slika 11. Nanašanje barve na skodelico položaj in tako sušimo naprej, dokler ni popolnoma suh. Posušeno skodelico iz modelirne mase z modelarskim nožem obrežemo tako, da so robovi lepše vid¬ ni in da odstranimo odvečno maso (sli¬ ka 10). Z brusilnim papirjem robove še dodatno obrusimo. Dokončano suho skodelico lahko še dodatno obdelamo ali jo pustimo tak¬ šno, kot je. Če se odločimo za nadaljnjo obdelavo, lahko to storimo z lakiranjem, da bo izdelek obstojnejši. Skodelico pa lahko najprej pobarvamo s poljubnimi barvami in jo šele nato prelakiramo. Barve nanašamo tako, da izberemo po¬ ljuben odtenek ter z gobico premažemo površino skodelice (slika 11). Čim več barve mora steči v vdolbine, ki so pri vtiskanju nastale zaradi strukture trdne¬ ga lista. Nato čim hitreje s papirnatimi brisačami obrišemo barvo s površine skodelice, da barva ostane samo v vdol¬ binah. Izdelek pustimo stati nekaj časa, da se barva posuši. Z lakom v pršilki ali kakšnim drugim lakom na vodni osno¬ vi prelakiramo celotno skodelico. Do¬ končano skodelico lahko uporabimo za sadje, orehe, svečke ali kot okras ... (sli¬ ka 12). Na podoben način lahko v modelir¬ no maso odtisnemo tudi druge liste, raz¬ lične vejice iglavcev, čipke ali predmete z zanimivimi vzorci. Slika 12. Dokončani izdelki TIM 3 november 2009 43 ZA SPRETNE ROKE Darilna stiroporna krogla ALENKA PAVKO-ČUDEN Foto: Miha in Nina Čuden Bliža se veseli december in z njim čas obdarovanja. K darilom sodi tudi novo¬ letna embalaža, saj so lepo zavita darila bolj vabljiva, pa tudi presenečenje je bolj prijetno. Gotovo ste že pravi mojstri v za¬ vijanju ter izdelovanju darilnih vrečk in škatel, okraševanja votle striporne krogle pa se najbrž še niste lotili. Potrebujete sestavljivo votlo stiropor- no kroglo, ostanke blaga (za novoletno embalažo so najprimernejši novoletni mo¬ tivi), škarje, modelarski nož, lahko pa tudi šestilo z modelarskim rezilom (slika 1). Slika 1. Potrebščine za okraševanje stiropor- ne krogle Slika 4. Zarezovanje navpičnih linij robu, da boste lahko izdelali lep zaključek (slika 5). Pazite, da pri zarezovanju ne pre¬ režete stiropora po debelini. Slika 5. Zarezovanje črt ob notranjem robu krogle Na stiroporno kroglo narišite linije, po katerih boste zarezali površino in po vzorcu napeli raznobarvno blago (slika 2). Kroge zarežite s šestilom, ki ima vgrajeno rezilo (slika 3), ravne linije pa z modelar¬ skim nožem (slika 4). Slika 2. Risanje črt za zarezovanje Slika 3■ Zarezovanje kroga Na notranjih straneh sestavljivih po¬ lovic stiroporne krogle zarežite tudi ob Iz blaga različnih barv in vzorcev nare¬ žite kose, ki po velikosti odgovarjajo zari¬ sanim površinam (slika 6). Za potiskanje blaga v zareze potrebujete približno 5 mm robu. Za površine ob spodnjem robu po¬ lovic krogle potrebujete dodatno dolžino blaga; potegniti ga je treba čez rob in po¬ tisniti v zarezo na notranji strani stiropor¬ ne krogle. Slika 6. Rezanje blaga Če ste si zamislili vzorec z mnogo bar¬ vami, si pred prekrivanjem površine z bla¬ gom narišite barvno skico. Odrezani kos blaga izbrane barve ali vzorca najprej položite na označeno povr¬ šino krogle in preverite njegovo velikost. Po potrebi ga obrežite, da je rob za poti¬ skanje v zareze povsod približno 5 mm. Blago potisnite v zareze s topim robom rezila modelarskega noža. Površina blaga naj bo napeta (slika 7). Postopoma prekrij- te vse označene površine sestavljive stiro- 44 Slika 1. Prekrivanje stiropora z blagom porne krogle (slika 8). Na spodnjem robu polovice krogle potegnite blago prek robu in ga potisnite v zareze na notranji strani (slika 9). Slika 8. Delno prekrita površina stiroporne krogle Slika 9. Stiroporna krogla - darilna emba¬ laža Z blagom prevlečena stiroporna krogla lahko nadomesti darilno škatlo za bombo¬ ne. Če ji dodate svetleč trak z zaključkom v obliki pentlje, pa jo lahko tudi obesite na jelko. Če vam je prekrivanje stiropora z bla¬ gom všeč, si lahko izdelate okraske za novoletno jelko. Potrebujete polne stiro¬ porne kroglice različnih velikosti, pa tudi druge oblike: zvezde, zvonce ipd. Z blagom jih prekrijete na enak način kot sestavljivo kroglo. Slika 10. Pritrjevanje traku za obešanje november 2009 mr fifi tofu. BLADE MSR MICRO ELEKTRO BIND &FLY Blade msr micro elektro bind & fly je nov mikrohelikopter, ki tehta manj manj kot 30 g in ga odlikujejo izjemne letalne lastnosti. Vgrajeno ima Bell-Hil- lerjevo letalno glavo, ki omogoča izjem¬ no agilnost letenja, kakršno po navadi nudijo helikopterji z enim rotorjem in s stabilnostjo koaksialnih modelov. Prav zato je primeren kot drugi helikopter za nekoga, ki že obvlada koaksialni model, kakršna sta na primer blade CX3 ali bla¬ de mCX, oziroma za izkušenejše mode¬ larje. Z njim lahko letimo v dvoranah in tudi zunaj, a le v mirnemu ozračju. Model je na let pripravljen v manj kot uri, se¬ stavljanje ni potrebno. Komplet vklju¬ čuje: že sestavljen in preizkušen model helikopterja, dva paketa baterij Li-po za napajanje helikopterja, ki omogočajo daljše čase letenja, Li-po polnilnik s šti¬ rimi vhodi z adapterjem za napajanje iz omrežne napetosti, drobne dele, navodi¬ la za sestavljanje in izvijač. Za letenje po¬ trebujete samo še štirikanalni oddajnik tipa spektrum DSM2, pred nakupom pa velja preveriti njegovo kompatibil¬ nost. Tehnični podatki: premer rotorja 180 mm, masa 28 g z baterijo, dolžina 190 mm. Cena je 110,00 EUR. MERLIN Multiplexov Merlin - »mali čarovnik« je zadnji model iz Multiplexove serije mo¬ delov, izdelanih iz elaporja. Čeprav majh¬ nih dimenzij, ima odlične letalne lastno¬ sti. Materiali, iz katerih je model narejen, mu omogočajo izredno trdoživost. Mali elektromotorni jadralnik ne potrebuje dragih RV-komponent. Ob pomoči iz¬ kušenejšega modelarja je primeren tudi za začetnika v RV-letenju, sicer pa bo v TEKI november 2009 veselje vsakemu modelarju, saj je to mo¬ del, ki ga imamo lahko vedno pri roki in z njim letimo praktično kjer koli. Model ima razpetino kril 783 mm, masa jadralne različice je 240 g, masa elektro¬ motorne različice pa 290 g, krilna obre¬ menitev znaša od 21-26 g/dm 2 . Kom¬ plet vsebuje nesestavljen model, droben pribor, okrasne nalepke in navodila za sestavljanje. Cena modela je 69,00 EUR. SERVOMEHANIZMI DES 448 BB MG, DES 476 BB, DES 477 BB Pri Mibu je na voljo nova linija Graup- nerjevih servomehanizmov serije DES (Digital Eco Servo). Vsi predstavljeni servomehanizmi imajo kakovosten zob¬ niški prenos, os vrtenja uležajeno s kro¬ gličnimi ležaji, nekateri z oznako BB pa tudi kovinske prenose. Natančnost premikov in hitrost servo¬ mehanizmov zagotavljajo mikrokontro- lerji atmel, v paleti servomehanizmov DES boste zagotovo lahko našli pravega za svoje potrebe. DES 448 BB MG, na primer, je samo 9,5 mm tenak servo- mehanizem, namenjen vgradnji v kri¬ la jadralnih modelov (19 g, navor pri 6,0 V je 47 Nem, zadrži 82 Nem, hitrost zasuka je 0,1 s), DES 476BB in 477BB sta servomehanizma priljubljene velikosti micro, oba s kakovostnim prenosom iz karbonitnih zobnikov z uležajeno osjo, namenjena elektromotornim modelom, manjšim jadralnim modelom in s svojo hitrostjo zasuka pod 0,1 s tudi modelom električnih helikopterjev. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01/759 01 00, 041/669 111, e-pošta: shop@mibomodeli.si http://shop.mibomodeli.si FS-TH9X 2,4 GHz FS-TH9X je cenovno dostopna naprava za radijsko vodenje modelov letal in heli¬ kopterjev. Programiranje s pomočjo veli¬ kega in preglednega grafičnega zaslona je zelo preprosto, številne funkcije, ki jih ponuja ta naprava, pa bodo navduši¬ le tudi izkušene modelarje. Deluje lahko na frekvenčnem območju 2,4 GHz, ki za¬ gotavlja delovanje brez motenj, ki izvira¬ jo iz okolice, zaradi električnega pogona ali delovanja drugih RV-naprav. Izmen¬ ljiv visokofrekvenčni oddajniški modul omogoča tudi uporabo modula 35 MHz, s katerim lahko upravljate starejše spre¬ MODELARSTVO jemnike FM ali PCM. V načinu delovanja 2,4 GHz omogoča naprava upravljanje z 8 kanali, v načinu PCM pa z 9 kanali. Poleg zelo obsežne programske opreme so zanimivost te naprave tudi cenovno zelo ugodni dodatni sprejemniki, s ka¬ terimi lahko opremite vse svoje modele letal in helikopterjev. Cena je 159,90 EUR. ŠEBART MISS WIND S 50 E Novost v Mantuini ponudbi so modeli priznanega italijanskega RV-pilota Se- bastiana Silvestrija. Njegova najnovejša zelo privlačna kreacija je dvokrilni mo¬ del F3A miss wind S 50E. Model je pred¬ viden za električni pogon in akumula¬ torje 5 oziroma 6S Li-po, odlikujejo pa ga izjemne letalne sposobnosti. Poseb¬ nost modela so drobne tehnične rešitve, kot je na primer preprosta namestitev krila. Smerno krmilo je zasnovano po najnovejših dognanjih s tekmovanj F3A. Na voljo so tudi zaščitne vreče iz tka¬ nine za trup, rep in krila. Model stane 359,90 EUR. RENEGADE Ripmax je nedavno predstavil linijo no¬ vih modelov, ki jim je skupna kakovost izdelave, vizualna privlačnost, prepro¬ stost vodenja in odlične letalne lastno¬ sti. Modeli so primerni za vsakodnevno letenje, lahko jih je opremite bodisi z brezkrtačnimi elektromotorji velikosti 2826 in akumulatorji 4-5S Li-po 3300- 5000 mAh ali z motorji z notranjim zgo¬ revanjem 6,5-8,5 cm 3 . Razpetina je v vseh primerih 1580 mm. Med njimi je še posebno zanimiv model renegade, pre¬ krit s folijo v večbarvni kombinacij, ki bo zaradi retro oblike navdušil tudi starejše modelarje. Cena modela je 89,90 EUR. Mantua Model, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel.: 01/512 03 20, e-pošta: info@mantua-model.si, www.mantua-model.si 45 OGLASI Spoštovane bralke in bralci revije TIM! Izšel je novi Katalog knjižnih novosti Tehniške založbe Slovenije za leto 2010. Če ga želite prejeti, nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 17 90 ali ga naročite na spletni strani www.tzs.si in poslali vam ga bomo brezplačno. In ne pozabite: zvesti naročniki revije Tim imate tudi letos v novembru in decembru 30-% popust na vse knjige Tehniške založbe Slovenije razen učbenikov. Celotno ponudbo si lahko ogledate na spletni strani www.tzs.si. Izberite si knjige še danes! 46 november 2009 V OSJIKTJVU 1. Maketo ameriškega lovca F-86E sabre v barvah akrobatske skupine 204. polka Jugoslovanskega vojnega letalstva, ki je obstajala v letih otl 1960 in 1963, je izdelal Silvo Privšek iz Laškega. 2. Revellova maketa Chevroletovega yenko camara 1969 v merilu 1 : 25 je izdelek Davida Mraka in je na letošnjem pokalu Revell v Celju zasedla 2. mesto v svoji kategoriji. 3. Arnold Skuhala - Mišo iz Ruš se lahko pohvali z lepo izdelano in verjetno prvo letečo RV-maketo letala utva 75 pri nas. Načrt zanjo je bil objavljen v Timu št. 10/2007. Podatki o maketi: razpon kril 270 cm, dolžina trupa 200 cm, teža okoli 14 kg, profil krila clark-Y, motor mvvs 35 z resonanco. Maketa pa ni samo na zunaj verna kopija pravega leta¬ la, temveč ima lepo detajlirano tudi pilotsko kabino. 4. Patrik Markič za svojo maketo črnokalskega viadukta pravi, da se je takoj navdušil nad njo, ko je zasledil članek in načrt zanjo v Timu št. 2/2005, vendar tedaj ni bilo časa za gradnjo in je vse skupaj šlo v pozabo. Letos pa se je le opogumil in začel z izdelavo makete, ki mu jo je nedavno uspelo tudi dokončati. Foto: A. Kogovšek, P. Markič in A. Skuhala 32 barvnih strani, 23,5 x 30 cm Cena posamezne knjige: 12,99 € Cena posamezne knjige za naročnike revije TIM samo novembra in decembra le 9,10 € NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Te* 186 671 2009/2010 Zbirka: IZNAJDBE IN IZUMI 920095021,3 • november 2009 • 21 1 4 4 Merilo: 1 : 24 Risba modela je v merilu 1 ; 2 Risal: Anton Pavlovčič Mere modela: razpetina kril - 936 mm dolžina — 743 mm NAKADŽIMA KI-84 HAYATE ° ma eta laponskega lovskega lelala za zračne boje O o vo K) EM* • november 2009 TISI 3 • november 2009 • 27 26 • TIRI 3 • november 2009 TIRI 3 • november 2009 • 23