TRŽIŠKf VESTMK
GIASIIO SOaALISTIČ\E ZVEZK DELOVNin LJUDI TRŽIŠKE OBČ1IVE
I-KTO VII.
Tržič,   15.  maja 1958
LEPE MANIFESTACIJE
V POČASTITEV PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV
Tudi v našem mestu je bilo ob prvomajskih praznikih mnogo prireditev, med katerimi so še posebej pomembne kulturne proslave, ki jih je v ta namen organiziral posebni pripravljalni odbor. Lahko rečemo, da se je tudi letos na-
uri, v dvorani Cankarjevega doma slavnostna akademija. Krajši nagovor o pomenu prvega maja — praznika dela je imel predsednik DPD Svoboda tov. Nande Stritih. V kulturnem delu proslave pa sta nastopila DPD Svoboda in glasbe-
V teh dneh hite misli vseh državljanov nove Jugoslavije k predsedniku republike maršalu Titu, želeč svojemu dragemu tovarišu še mnogo, mnogo let, polnih zdravja in življenjskih moči, da bi tako lahko še dolgo vodil naše narode s svojimi izrednimi državniškimi sposobnostmi, ki jih občudujejo po vsem svetu, in po našem zastavljenem družbeno - političnem konceptu, ki žanje odobravanje vseh treznih politikov v svetu, zlasti pa vsega našega delovnega ljudstva, ki uživa njegove velike koristi.
Tem željam se iz vsega srca pridružuje v imenu svojih bralcev tudi naš list. Naj živi predsednik republike, naš ljubljeni tovariš Tltol
Se prebivalstvo v lepem številu udeležilo teh prireditev in tako 2nova dokazalo svojo narodno zavest in privrženost socialistični Preobrazbi.
Kot uvod v praznovanje l.maja je bila v soboto, 26. aprila ob 20.
na šola ob sodelovanju obeh mladinskih zborov osemletk heroja Bračiča in Grujzerja. — Orkester glasbene šole je spremljal združena mladinska zbora, ki sta zapela Radovana Gobce »Pesem o svobodi« in »Lepo je v naši domovini
biti mlad«. Njihovo izvajanje je nagradilo številno poslušalstvo s toplim odobravanjem. Mnogoštevilni zbor (okrog 100 pevcev) z orkestrom vred je ustvaril ob interpretiranju borbenih pesmi svečano vzdušje v dvorani. Pevski zbor osemletke heroja Bračiča je nato ob spremljavi orkestra zapel še Radovana Gobca »Bratovsko pesem«, Nedved-Tomčevo skladbico »Hajd na noge« pa zbor osemletko heroja Orajzerja, prav tako z orkestrom. Pevske točke sta v ta namen pripravila zborovodji tov. De-beljakova in France Slabe. V drugem delu kulturnega sporeda pa je godba DPD Svoboda pod vodstvom kapelnika Francija Sarabona zaigrala tri borbene koračnice. Poslušalstvo je godbenike nagradilo s toplim aplavzom. Svečanost je bila zaključena z državno himno Hej Slovani, ki jo je prav tako zaigrala godba. Program je bil zares kvalitetno izbran in uspešno izvajan. Občinstvo je zapuščalo dvorano z zadovoljstvom in občutkom moralnega zadoščenja, da je bila že ta akademija sama lep uvod v nadaljnje prireditve, ki so ji sledile.
Na večer pred praznikom dela so ob 18. uri svečano odkrili spominsko ploščo nad urejenim grobiščem padlim borcem in talcem. Spominski nagovor je imel tovariš Franc Jagodic-Krstan ob navzočnosti zastopnikov oblasti, organizacij in ustanov ter številnega občinstva. Govornik je nanovo osvetlil herojsko borbo iz časa narodno osvobodilne vojne ter dejal, da naj bo ta spominska plošča le skro-
men dokaz naše ljubezni in spoštovanja njihovih žrtev. Po govoru je godba intonirala žalostinke, zastavonoše pa so molče nagnili svoje prapore, medtem ko so zastopniki oblasti in organizacij položili na grobišča vence. Prisotno občinstvo je presunjono bralo pomembne besede, ki so vklesane na spomeniku:
»Kdor mimo greš, ustavi Svoj korak
in se zamisli tiho v našo žrtev! Kot mi na) ljubi domovino vsak,
potem ne bo nihče med nami mrtev.*
(Lily Novy)
Istega dne je bil ob 19. uri slavnostni koncert godbe pod taktirko njenega mladega kapelnika Franca Sarabona. Koncertni spored je bil zelo pester in še posebej prikladen za slavnostno vzdušje. — Koncertni spored je obsegal borbene, partizanske, narodne in koncertne skladbe. Se posebej pa je treba omeniti tudi skladateljsko dejavnost mladih godbenikov, tako kapelnika Sarabona in Sajov-ca, ki sta v ta namen zložila slavnostno uverturo na domače nape-ve. Za pestro in učinkovito izvajanje so bili godbeniki deležni s strani številnega občinstva toplega odobravanja.
Na sam praznik dela je godba z budnico opozorila prebivalstvo na pričetek praznika dela. Ta dan so odprli tudi novo pekarno. To pridobitev je prebivalstvo z veseljem pozdravilo. Ob 14. uri istega dne je bilo tudi razvitje sindikalnega prapora v tovarni lepenke. Tudi pri tej slavnosti je sodelovala godba na pihala. Ostale organizacije in podjetja so organizirale izlete in pohode v naravo, Turistično društvo je organiziralo izlete z avtobusi v Drago in Begunje in v gostišče Podljubelj.
SLOVESEN SPREJEM ŠTAFETE MLADOSTI
Pretekli četrtek je Trg svobode sredi dopoldneva spet dobil praznično podobo. Na slavnostno okrašeni tribuni pred občinsko hišo so se zbrali zastopniki oblasti in dru-benih organizacij, ob njej so se razvrstile deputacije društev v uniformah s svojimi zastavami ter godba, ostali trg pa so napolnili šolska mladina in številno občinstvo. Zbrali so se k sprejemu tr-žiške štafete mladosti.
Gorenjske štafete mladosti so bile letos organizirane tako, da so obšle vse pomembnejše kraje iz zgodovine narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem in obudile spomine na slavne dni, ki so jih doživljali naši partizani. Glavna štafeta je tekla z Vršiča, njej pa se je med potjo priključilo ostalih 12 štafet, med njimi tržiška, ki je začela svojo pot pod Storžcem.
Nekaj pred enajsto je štafeta, ki so jo sestavljali člani organizacij in motoristi, prispela v Tržič. Godba ji je v pozdrav zaigrala koračnico, ostali prisotni pa so jo pozdravili s ploskanjem. Ko se je štafeta razvrstila pred tribuno, jo je nagovoril najprej tov. Milan Ogris, nato pa je tov. Jože Roblek prebral pozdravno pismo tržiškega prebivalstva predsedniku republike z. voščili za njegov bližnji rojstni dan.
Godba je ponovno zaigrala, nato pa je štafeta spet prevzela šta-fetno palico, da jo ponese skozi Kovor in Križe v Kranj, kjer se priključi glavni štafeti. Iz Tržiča ni odhajala sama: v duhu so jo spremljali ostali Tržičani, ki jim je narodnoosvobodilni boj v spominu še živ in znajo zato tembolj ceniti svojo domovino z njeno novo družbeno ureditvijo.
Stran 2
tržiski vestnik
St. 10
Največjo skrb posveča občinski ljudski odbor našemu delovnemu človeku in zboljšanju njegovih razmer. K temu zboljša: ;u bo pripomogla tudi nova moderna pekarna, ki je bila slovesno odprta 1. maja.
NOVI PREDPISI O GRADITVI STANOVANJ
Zvezni izvršni svet je izdal uredbo, ki določa ugotovitev posebnih pogojev graditve stanovanjskih hiš in upravnih zgradb ter družbeno nadzorstvo nad to graditvijo in usmerjanje graditve stanovanj. — Občinski ljudski odbor bo v kratkem razpravljal o osnutku zadevnega odloka. Odlok bo odrejal tipizacijo stanovanjskih hiš in stanovanj, oziroma, kolikšno površino in prostornino z morebitnimi skupnimi napravami morajo zavzemati posamezna stanovanja, ki se grade iz družbenih sredstev. Prav tako bo občinski ljudski odbor z odlokom odredil najvišji znesek, ki se sme porabiti za posamezne tipe stanovanjskih hiš oz. stanovanj, za opremo, ki se lahko vgradi, kraj za zidanje stanovanjskih hiš, komunalne naprave, ki se morajo obvezno zgraditi zaradi izpopolnjevanja stanovanjskega naselja, kakor tudi znesek stroškov teh naprav in podobno.
Ce bo zidala stanovanjsko hišo gospodarska organizacija iz sredstev sklada za skupne porabe, bo odločal delavski svet podjetja o tem, katerim potrebam naj ustrezajo stanovanja in pa katere kategorije stanovanj naj se zgradijo.
Pred sprejetjem predpisov o usmerjanju graditve stanovanj na svojem območju bo občinski ljudski odbor predložil osnutek teh predpisov zborom volivcev v razpravo. Občinski ljudski odbor bo zborom volivcev predložil tudi po-poročila o rezultatih, doseženih pri graditvi stanovanj, kot je to ie delal doslej oh letnih obračunih.
Zaradi kontrole ekonomične uporabe sredstev mora organ uprave, ki je pristojen za zadeve graditve stanovanj, poročati občinskemu ljudskemu odboru občasno, vendar vsaj enkrat v šestih mesecih o stanju zgraditve stanovanj. To poročilo bo obsegalo zlasti ceno graditve glede na vrsto stanovanj, podatke o stanovanjskih stavbah, ki se grade, in rokih zgraditve, vzroke, zaradi katerih se roki ne upoštevajo, koliko in katere vrste stanovanj je bilo zgrajenih, število in poklic oseb-družin, ki so jim bila dodeljena stanovanja in če je bil pri dodeljevanju stanovanj upoštevan splošni prednostni vrstni red, kakor tudi podatke o izvajanju programa delitve stanovanj.
Zaradi čimbolj učinkovitega Izvajanja predpisov ima žc omenjena zvezna uredba prehodne določbe za že začeto graditev stanovanj. Zato se ne morejo začeti dela za graditev novih stanovanjskih hiš, dokler občinski ljudski odbor ne bo sprejel predpisov o usmerjanju graditve stanovanj. Šteje se, da se je stanovanjska hiša začela graditi, če so se začela fizična dela.
Po omenjeni uredbi je občinski ljudski odbor upravičen, da predpiše novo kategorizacijo stanovanj, zlasti za tista stanovanja, ki nudijo večjo udobnost in imajo boljšo opremo in naprave, kot je to v navadi. Dokler ne uvede posebnih kategorij, predpiše občinski ljudski odbor dopolnilno tarifo za uporabo stanovanj, ki nudijo večjo udobnost in ki imajo boljšo opremo in naprave, kot je to v navadi, kot so na primer električne naprave in podobno. Kajti naprave, ki se navadno ne vgrajujejo v stanovanja, se ne morejo vgraditi v breme sredstev za bodočo graditev stanovanj.
Novi občinski odlok bo usmerjal graditev stanovanj ob načelu za cenejšo graditev in s tem za reševanje stanovanjske stiske v naši občini.
OBČINSKI KREDITNI SKLAD ZA GRADNJO STANOVANJ
Kredite za gradnjo stanovanj je ta sklad razdelil za zdaj le gospodarskim organizacijam. Občinska stanovanjska skupnost je prosila za kredit 33,100.000 din, dovoljen pa ji je kredit letos 26,100.000 din, prihodnje leto pa dobi še 7 milijonov din.
Bombažna predilnica in tkalnica je zahtevala 108 milijonov kredita, dovoljenih pa ji je letos 62 milijonov, drugo leto pa dobi še 46 milijonov. Tovarna Peko je želela 22,500.000 din, zagotovljenih pa ji je letos 10 milijonov din, prihodnje leto pa dobi 12,500.000 din. Tovarna lepenke pa je želela 11,250.000 din, letos bo prejela 7 milijonov din, prihodnje leto pa 4,250,000 din. V celoti je občinski kreditni sklad letos dovolil podjetjem za gradnjo stanovanj 105 milijonov in 100 tisoč dinarjev kredita, za prihodnje leto pa je te v  naprej zagotovil  nanaljnjih 69
milijonov 750 tisoč din kredita. Stanovanjska stiska je glavna skrb občinskega ljudskega odbora.
Zasebnikom, ki bodo gradili stanovanja, so dovolili 9,500.000 din kredita, od katerih bo letos izplačanih 6,800.000 din, prihodnjo pomlad pa 2,700.000 din.
Za gradnjo stanovanjske hiše na Balosu je prosila Bombažna predilnica in tkalnica za 38 milijonov din kredita iz občinskega stanovanjskega kreditnega sklada, medtem znaša pogodbena predračunska vrednost stavbe 2 milijona din več. Prvotni načrti so upoštevali hišo z 2 nastropjema, toda gradili bodo stavbo v tri nadstropja. Kredit za gradnjo bo dovoljen občini, ki gradi to stavbo.
VISINA NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE IN LOKALE
Z zadnjim odlokom o najemninah in njih delitvi na sklade je
obč. ljudski odbor prepustil hišnim lastnikom 70 % najemnin za poslovne prostore, toda s pogojem, da se znesek uporabi izključno za vzdrževanje in izboljšanje poslovnih prostorov in deloma tudi stavbe same, kolikor je popravilo stavbe v tesni zvezi z lokalom. Kljub temu pa še mnogi zasebni lastniki poslovnih prostorov mislijo, da smejo poviševati najemnino v nedogled, češ da živijo od najemnine. To pa ni bil smisel občinskega odloka. Ze lansko leto je obč. ljudski odbor sprejel odlok o najemninah za poslovne prostore, ki pa se še ni uveljavil, ker jc pač odbor upal, da hišni lastniki ne bodo zahtevali pretiranih najemnin za lokale. Zaradi previsokih za-htev najemnin pa bo zadevni občinski odlok v kratkem objavljen v Uradnem vestniku okraja Kranj in bodo najemnine maksimirane.
Iz naših tovarn
NOVI DELAVSKI SVETI IN UPRAVNI ODBORI V PODJETJIH
Družbene gospodarske organizacije na področju naše občine so že izvolile nove organe delavskega samoupravljanja, ki so že prevzeti posle. Število se nasproti prejšnjemu stanju ni bistveno izpremenilo.
V novoizvoljenih delavskih svetih in upravnih odborih prevladuje mladina, kar je tudi prav.
V Bombažni predilnici in tkalnici so sklenili, da bo novo izvoljeni delavski svet moral dovršiti šolo delavskega samoupravljanja. Organizirali bodo seminar, za katerega bodo sestavili program, TK ZK.I, sindikat in center za izobrazbo.
SPREMEMBE V VODSTVIH PODJETIJ
Pri nas zadnje čase precej šuš-ljajo o zamenjavi vodilnih uslužbencev v gospodarskih organizacijah. Naš list je že pisal o tem, da so v neki tovarni (Tovarna lepenke) v delavskem svetu izrekli zaupnico direktorju, ko je izjavil, da se umakne, če ne uživa zaupanja. Delavski svet Lesnoindustrijskega podjetja pa je decembra lanskega leta izrekel nezaupnico svojemu direktorju zaradi nepravilnega odnosa nasproti organom samoupravljanja in kolektivu ter zaradi drugih okoliščin. Direktor podjetja se je moral umakniti, ker je uvidel, da brez sodelovanja s kolektivom ni možno delo. Zadnje tejne smo slišali o odslovitvi vodilnih uslužbencev v Bombažni predilnici in tkalnici. Odslovitev dveh uslužbencev na vodilnih mestih je bila povsem v skladu s socialističnim samoupravljanjem. Zaradi nesoglasij s kolegijem podjetja je bil pozvan vodilni komercialist, da odpove službo sam, preden mu jo odpove podjetje, medtem ko je bil drugi primer z obratovodjem že kar tragičen, ko je kolektiv neke delavnice zahteval odhod vodilnega uslužbenca. Direktor največjega tržiškega podjetja je prišel v spor z kolektivom in delavski svet podjetja je izrekel direktorju z veliko večino glasov nezaupnico. Tako za podjetje kot za direktorja nastaja vprašanje, če še more direktor, ki ne uživa več zaupanja kolektiva, ostati na svojem službenem mestu.
V -ladevi bo na seji razpravljal občinski ljudski odbor, ki bo sklepal o tem, ali se direktor razreši ali ne. Delavstvo v javnosti poudarja, da se s sklepi o zaupnici ali    nezaupnici    najbolj nazorno
uveljavlja delavsko samoupravljanje v podjetjih.
Tudi kavarna in gostilna Zelenica je menjala direktorja. Tudi v tem podjetju je prišlo do nesoglasij med kolektivom in direktorjem, ki je nato sam odpovedal službo. Novi direktor še ni imenovan, posle opravlja sedaj vršilec dolžnosti.
ZAPOSLOVANJE  DELOVNE SILE
Naša podjetja še vedno jemljejo ali odpuščajo delovno silo, ne da bi dala za to dovoljenje posredovalnica za delo. Posredovalnica bo morala uvesti trde ukrepe proti samovoljnosti. Mnogo skrbi ima posredovalnica z zaposlitvijo delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Nekateri delavski sveti so kratkomalo sklenili, da ljudi z zmanjšano delovno sposobnostjo ne sprejemajo. Zato so v tem pogledu že storjeni primerni ukrepi. Posredovalnica za delo ima tudi tež-koče zaradi silnega pomanjkanja stanovanj In je zato zelo težko dobiti kvalificirano delovno silo.
Posamezna podjetja sprejemajo na delo osebe, ki nimajo delovnih knjižic. Mnoga podjetja še vedno niso v povezavi s posredovalnico za delo in vse to povzroča nesoglasja, ki bi se mogle izcimiti v posledice.
K nam prihajajo sezonski delavci, ki pa se ne morejo zaposliti v nekaj urah po prihodu. Nastaja vprašanje, kam namestiti take delavce za vsaj eno noč, preden jih napotijo na delo v kako podjetje. Posredovalnica išče primerna prenočišča.
Velika skrb posredovalnice za delo so tudi vajenci. Ta čas že zbira posredovalnica podatke o mladini, ki se želi izučiti v določenih poklicih. Podjetja in obrtniki morajo dati posredovalnici podatke, koliko vajencev so pripravljeni sprejeti v uk. Kolikor se starši ali mladinci obračajo neposredno na podjetja, naj ta Pa" zijo na šolsko izobrazbo, ker se postavlja zelo strog kriterij, namreč od 6 do 8 razredov osemletke. Kritični poklici v gospodarstvu, v katerih manjka naraščaja, so zidarji, kovači, dimnikarji in tesarji-Na vse šole so bila poslana p's' mena vprašanja, kateri mladinci želijo vstopili v uk. Ko bo posredovalnica prejela odgovore, bo napotila mladino na zdravniške in psihološke preglede in po dog0' voru nato napotila mladince v p"" merne poklice.
St. 10
trziskivestnik
Stran 3
Preskrba s
Velik del prebivalstva v občini mirna zdrave pitne vode. Na področju občine je kar 92 privatnih vodovodov, 79 vodnjakov in 89 kapnic. Razen nekaj izjem imajo privatni vodovodi lesene zajemal-nike in rezervoarje, ki niti niso zavarovani pred vstopom mrčesa ali živali, ki se stalno onesnažujejo. Nezdrava pitna voda povzroča bolezni prebavil. Naraščanje bolezni prebavil pa samo dokazuje kritično stanje preskrbe z vodo v naši občini.
Kje dobiti ogromne vsote denarja za gradnjo higiensko neoporečnih vodovodov v vseli naseljih občine? Samo z vodarinol Treba je priznati, da v naši občini vodarina res ni visoka in zato ima občina tudi najmanj dohodkov iz tega vira in ne more graditi novih vodovodov. Prebivalstvo tudi ravna . s 55 let starim občinskim vodovodom tako samovoljno, da je nujno napraviti vsemu temu prav odločen konec. Občinske vodovode navrta-va, ne da bi prej dal upravni odbor svoje dovoljenje, dela nove iztoke brez soglasja vodovoda, ne plača predpisanih pristojbin za priključke, skratka, občinski vodovod je sedaj prisiljen, da poišče pomoč proti vladajočim razmeram in ta pomoč bo obstajala v - ovadbah in v kaznovanju. Kdorkoli bo v bodoče karkoli napravil na vodovodu, bo neusmiljeno kaznovan in izvajale se bodo še druge posledice. Zato je potrebno, da vsakdo vedno s posebno prošnjo zaprosi za pismeno dovoljenje, če hoče napraviti nov iztok. Tudi če je kdo že imel v hiši napeljavo, pa vode ni uporabljal in hoče sedaj montirati samo pipo, mora vložiti prošnjo. Nihče pa nima pravice, tudi instalater ne, da bi dal ustno dovoljenje. Samo pismeno dovoljenje velja, ustna pritrdila ne veljajo in bo tisti, ki je kaj delal na vodovodu, zagrešil kaznivo dejanje, če ni imel prej v roki pismeno dovoljenje in če ni plačal predpisane priključitvene pristojbine.
Doslej naš vodovod res ni bil upravljan tako, kot upravljajo vodovode v vseh drugih krajih. Nekako brezpravno stanje je vladalo v tem pogledu, vsak si je privoščil samovoljnost. V bodoče bo to drugače. Na občini so pripravili poseben odlok o upravljanju javnega vodovoda. Zelo stroge določbe vsebuje ta odlok. Samo nekaj izvlečkov iz novega odloka: doslej je lahko kdo šel po vodo v drugo hišo. Tega v bodoče ne bo več. Uprava vodovoda bo dala pismeno tako dovoljenje in plačati bo treba vodarino. Kdor bo hotel priključiti hišo na vodovod, bo moral poleg pismene prošnje priložiti tudi dva načrta vodne napeljave. Tudi za napeljave v stanovanju bo treba predložiti načrte poleg prošnje.
Večkrat se je zgodilo, da je kdo odpiral cestne hidrante ali ventile ali jih zapiral. V bodoče jo za taka dejanja določena silno stroga kazen, toda kazen je določena tudi za odgovorno ljudi pri vodovodu, če zaprejo vodo, ne da bi (več ur prej) o tem seznanili prebivalstvo, da ne bo vode. Drsališča so si delali ljudje, kopalne bazene so imeli na vrtu ali vsaj velike posode, vse to bo v bodoče mogoče samo na pismeno prošnjo. Ko bo v hiši ali v stanovanju napravljen vodovod, bo posebna komisija izvršila preizkus na pritisk. Našo bralce bo tudi zanimala do-
pitno vodo
ločba, da bo v bodoče Javni vodovod pismeno zahteval od hišnega lastnika, da popravi vodovod ali pipe ali straniščne iztoke, če tečejo, kaznoval bo lastnika, če prvemu pozivu ne bo ustregel, računal mu bo 100 % povišano vodarino, pri drugem pozivu pa mu bo vodo sploh odklopil.
V naši občini mnogi hišni lastniki celo zahtevajo račun za vodarino za vsako njihovo stranko v hiši posebej. Do tega nimajo pravice, kajti le hišnemu lastniku ali upravitelju se zaračunava vodarina. On pa sme terjati ustrezno vodarino od najemnikov, toda ne sme terjati povišane vodarine, če je povišana zaradi kaznovanja. Novi odlok vsebuje dalje tudi določilo, da se odklopi voda, če kdo ne plača vodarine v nekem terminu. Praviloma mora vsaka hiša imeti vodomer. Precej jih je javni vodovod že naročil, polagoma jih bodo dobili vsi. Hude kazni so določene tudi za tiste, ki bi pasli živino v zaščitnem pasu vodovoda.
Brž ko bo občinski ljudski odbor sprejel omenjeni odlok, bo objavljen v Uradnem vestniku okraja Kranj, uprava vodovoda pa ga bo tudi v mnogih izvodih natisnila in razdelila v občini, da bodo prebivalci seznanjeni s predpisi, kajti v bodoče se ne bo več upošteval izgovor, da krivcu zadevni predpis ni bil znan.
POVIŠANJE VODARINE?
Da, izvedeli srno, da je občinskemu odboru že stavljen predlog za povišanje. Zasebnikom se bo vodarina verjetno povišala za 100 odstotkov, v obrti, gostinstvu in za iztoke v industrijskih obratih pa bo zvišanje precej višje. S povišanjem vodarine še ne bomo izenačeni z drugimi kraji, ker bo vodarina pri nas še vedno nižja kot drugod. Uprava javnega vodovoda utemeljuje svoj predlog s tem, da mora slediti zgledom številnih drugih krajev, ki zberejo velika sredstva in z njimi potem lahko vzdržujejo svoje vodovode in gradijo vedno več novih vodovodov. Predlog za povišanje vodarine vsebuje tudi določbo, da plača vodarino lastnik tudi od vsake glave živine, v nekaterih obratih pa se bo vodarina računala od doseženega letnega prometa, oziroma od zaposlenih oseb.
Za utemeljitev povišanja vodarine in izdajo odloka o upravljanju vodovodov je bil sestavljen obširen seznam problemov vodovodov. Za vsako naselje je v tem seznamu opisano, kako se preskrbuje z vodo. Domačini vsak zase te vedo, od kje dobivajo vodo, redko kdo pa pozna razmere v vsej občini.
V Lešah je troje privatnih vodovodov s studenčno vodo. Pretežna večina prebivalstva te vasi pa dobiva vodo iz potoka, ki je sicer zajet, toda voda je zaradi onesnaženja vedno sumljiva.
V Palovičah imajo zidan rezervoar s studenčno vodo, iz rezervoarja pa teče voda v korito, pri katerem dobiva vas vodo. Verjetno je voda sama na sebi brezhibna, zajetje in rezervoar pa nista v redu in možnost okužbe obstoji. — Probivalci imajo do korita precej daleč. Na Visočah je star zaseben vodovod za enega posestnika z zidanim rezervoarjem in studenčno vodo, večina vasi pa jemlje pitno vodo kar iz potoka. Kvaliteta vode je seveda mnogokrat sumljiva.
V Hudem grabnu so iz poloka zajeli vodo v provizorno odprto zajetje, iz katerega je speljana voda po ceveh do hiš. Da voda iz potoka in v odprtem zajetju ni brezhibna, je jasno.
V Vadičah imajo zasebne vodnjake in kapnice, vse v dokaj slabem stanju, voda je nezdrava. Privatni vodovod pa ima leseno zajetje.
Na Popovem imajo zasebne vodnjake, nad vasjo pa je betonski rezervoar, toda voda ni speljana do vasi.
Na Brezjah, Hudem in Hušici imajo nov javni vodovod, ki ga je zgradil obč. ljudski odbor. Naprava je sodobna, ustrezajoča in zaprta, na vodnem omrežju je montiranih 7 hidrantov. Vodovod ima že vgrajene armature, ki bodo omogočile priključek vasi Vadiče in Popovo. Vode bo dovolj, cevi imajo premer 60 in 40 mm.
Kovor ima vaški vodovod le do korita sredi vasi, prebivalci hodijo po vodo na korito, na katerem je tudi napajališče za živino. V vasi je tudi troje privatnih vodovodov. Večina vaščanov pa se oskrbuje z vodo iz vodnjakov in kapnic, ki jib je v vasi 20, vsi so v zelo slabem stanju in s sumljivo vodo.
V Zvirčah je 10 vodnjakov in več kapnic, vse zasebna last in vsi v slabem stanju s sumljivo vodo, medtem ko je na Loki en privaten vodovod, ki daje vodo nekaj hišam, toda voda je zajeta v potoku, večina prebivalcev pa jemlje vodo iz slabih vodnjakov.
Na Retnjah je en zaseben vodovod, ki je napeljan iznad Krlžev ter napaja 10 hiš in železniško postajo Križe. Večina prebivalcev v vasi pa ima kapnice. Enake so razmere na Bregu, kjer imajo hiše privatne kapnice s sumljivo vodo, toda v času suše še te vode zmanjka in ljudje vozijo pitno vodo domov iz struge reke Bistrice.
V Krizah obstoji vaški vodovod, ki napaja večino hiš, toda vodovod je v silno slabem stanju, v času suše vode primanjkuje. — V Snakovem pa so 4 privatni vodovodi in so prebivalci preskrbljeni z vodo.
V Seničnem je na vaški vodovod priključenih 25 hiš. V Novakih pa so iz potoka napeljali vodo v zasilno zajetje, od tam dalje pa je speljana voda po lesenih ceveh do hiš. Voda je seveda nezdrava. Na Vetrnem imata obe vasi majhen vaški zidan rezervoar, toda vode nimajo dovolj za vse prebivalce. Enako je v Gozdu, kjer je manjši vodovod v slabem stanju, voda ni speljana do vseh hiš. V Sebenjah imajo vodovod kar v redu. Na vodovod so priključene vse hiše. — V Žiga u 11 vasi se prebivalstvo preskrbuje z vodo iz vodnjakov in kapnic. V Pristavi sta dva zasebna vodovoda, manjši vodovod je last predilnice in tkalnice, 6 hiš se preskrbuje z vodo iz javnega vodovoda. V Pristavi je Javni vodovod s
DOVOLJENJA ZA  SEČNJO LESA NA NEGOZDNIH TLEH
Tisti, ki želijo sekati les na ne-gozdnih tleh, morajo vložiti prošnje, proste vsake takse pri občinskem gospodarskem oddelku na gozdnem referatu od 15. maja do 30. maja t. I. Prošnje se vlagajo na predpisani tiskovini, ki se dobi na občinskem gozdnem referatu.
pomočjo občine zgradil nov vodovod na Podvasici, ima pa ta vodovod napako, da je prešibak za vse nastajajoče naselje na Podvasici.
Bistrica ima kar 19 manjših privatnih vodovodov. Spodnjo Bistrico pa napaja z vodo predilniški vodovod, ki preskrbuje z vodo tudi tovarno obutve Peko in železniško postajo: medtem ko ima železniška kurilnica lasten vodovod. Na področju Podljubelja je precej majhnih zasebnih vodovodov, kljub temu pa je mnogo hiš brez vode in jo sedaj jemljejo kar iz Mošče-nika. Na Slapu ima tovarna lepenke lasten vodovod in lasten vodovod imajo še 4 drugi posestniki.
V Dolini pa je 7 zasebnih vodovodov, pri katerih je udeleženo več lastnikov. Nekateri teh vodovodov imajo skrajno slabo vodo.
V Jelendolu imajo lasten vodovod, medtem ko je v Grahovšah troje zasebnih vodovodov, večina prebivalcev pa hodi po vodo kar v potok Lomščico. V Potarjih sta 2 manjša vodovoda, last zasebnikov, drugi prebivalci pa zajemajo vodo iz potoka.
V Lomu je 10 privatnih vodovodov.
Kakšna je preskrba prebivalstva z vodo v mestu, je našim bralcem znano, Je tega ne upoštevajo, da je vodovod skoraj 55 let star in da vsak nov iztok na tem vodovodu znižuje pritisk v ceveh in zato vo,-de V gornjih nadstropjih hiš zelo manjka. Tlačni vodovod (na električni pogon nad Hofnarco), ki daje vodo po Cesti JLA in v Križe, pa je v obratu dokaj drag.
Lani je javni vodovod imel od vodarine 1,838.000 din dohodkov, kar je seveda silno malo, saj komaj krije stroške vzdrževanja. — Kako torej plačati lani trasirani in zakoličeni skupinski vodovod Bistrica—Kovor—Zvirče—Breg—Ret-nje—Ziganja vas? Delo bosta začeli občini Kranj in Tržič še letos. Samo ta vodovod bo stal okoli 180 milijonov dinarjev. Kje jih dobiti? Kako priskrbeti zdravo pitno vodo ostalemu prebivalstvu v občini? V drugih krajih niso tako sentimentalno obzirni kot smo pri nas. Težke desetine milijonov dobijo vsako leto od vodarine, največ seveda od industrije. V naši občini pa je vprav industrija lastnik vodovodov. Je to prav? Temu že začenjajo javno oporekati. Vodovod naj bi skrbel za vodo, industrija za industrijske izdelke. Morda bodo delavski sveti v industriji ugotovili, kakšne silne naloge ima pred sabo občinski ljudski odbor ozir. uprava javnih vodovodov, in bodo začeli razmišljati o tem, da naj uprava javnega vodovoda prevza-vse vodovode na področju občine. S tem bi vodovod prevzel nase ogromne dolžnosti, toda mogel bi ustvariti tudi lepe dohodke, in vse dohodke bo javni vodovod vrnil nazaj prebivalcem občine s tem, da jim bo v sleherno vas in do sleherne hiše zgradil vodovod z res zdravo pitno vodo.
SE EN NOV ODLOK
Doslej občinski ljudski odbor ni mogel izvajati nobenih sankcij, če kdo ni zatiral rastlinskih bolezni in škodljivcev. Da tudi to vprašanje reši na gospodarski način, bo občinski ljudski odbor na seji dne 16. maja t. 1. sklepal tudi o odloku, s katerim odreja, da so za zatiranje rastlinskih bolezni odgovorne kmetijske zadruge in da varstvene ukrepe določa pristojni svet oziroma upravni organ.
Stran 4 TRZISKI VESTNIK St. 10
Nadaljnji glasovi o Mohoričevi Zgodovini obrti in industriji vTržiču
»Slov. poročevalec«, 14. aprila Državna založba Slovenije v Ljubljani se je odločila, da izda v svoji založbi serijo monografij iz zgodovine našega gospodarskega razvoja. Pred kratkim se je pojavila na knjižnem trgu prva knjiga iz te serije, ki jo je izdal Mestni muzej v Tržiču, »Zgodovina obrti in industrije v Tržič u«, izpod peresa Ivana Mohoriča, znanstvenega sodelavca Instituta za politično ekonomijo. V tej prvi knjigi, ki ji bosta o razvoju tržiškega gospodarstva sledili še dve, je avtor zbral obširno gradivo o nekdanjem močno razvitem cehovstvu in cehovski politiki, o tržiškem železarstvu in kovaštvu, o šentanskcm rudniku živega srebra, o razvoju tržaškega usnjarstva, prve zadružne tovarne »Runo« in o problematiki pogonske energije.
Knjiga je opremljena s številnimi fotografskimi posnetki, statističnimi razpredelnicami in raznimi prevodi zgodovinskih listin, s katerimi je Tržič dobival razne fevdalne svoboščine in privilegije. Zgodovinsko gradivo je bogato, avtentično in skrbno iz-ibrano. Pisec podaja obširno snov v poljudnoznanstvenem jeziku in jo povezuje tudi s splošnim gospodarskim razvojem ostale Slovenije. V nadaljevanju te monografije bo sledila še zgodovina bombažno predilnice, zgodovina čevljarstva, poti čez Ljubelj, tržiške železnice, strokovnega šolstva in zadružništva.
»EKONOMSKA REVIJA« 1958
Muzejsko društvo v Tržiču je začelo delovati s smotrnim razvidom o vseh domačih zgodovinskih spomenikih, se pravi o likovnih, pisanih in tiskanih virih o mestu Tržiču. Likovne spomenike ima Tržič doma, kjer zlasti kot obrtne stavbe, pogonske naprave, orodja ali izdelki kažejo značilno okolje zgodovinskega tega mesta kot neme priče njegovega gospodarstva v preteklosti. Zgovorneje govorijo o tem pisani, zlasti arhivski viri, ki so raztreseni daleč po svetu, pa tudi težko dostopni, tako da so ostali domačinom navadno neznani. Skupnost likovnih in pisanih virov pa tvorijo gradivo, ki sele omogoča širšo življenjsko podobo o določeni gospodarski preteklosti in njeno ponazorilo v tehniško opredeljenem tržiškem muzeju. Ob pripravah krajevne muzejske zbirke je tako tržiški mestni muzej najbolj občutil potrebo, da približa zgodovinsko tržiško gospodarstvo sedanjosti in omogočil objavo o pričevanjih likovnih in arhivskih gospodarsko - zgodovinskih spomenikov Tržiča Ivanu Mo-horiču, znanstvenem sodelavcu inštituta za politično ekonomijo in sorodne vede na ekonomski fakulteti univerze v Ljubljani. Uspeh skupnega dela izdajatelja in pisatelja je prva knjiga o gospodarski zgodovini. Tržiča z nadrobno kroniko krajevnega in okoliškega železarstva, usnjarstva, nogavičar-stva in vodnih pogonov.
V njej je pisatelj skrbno povzel pač vse dostopne pisane vire, zbral spomine še živih obrtnikov in in-dustrijcev, jih vključil v širše gospodarske poglede zlasti cehov-stva, gibanja cen in carinske politike in svoje izsledke bogato po-
nazoril s podobami dokumentarnih besedil, podjetij, proizvodnje, vodilnih gospodarskih osebnosti, delovnih skupnosti in v manjši meri tudi s skicami. Uvod seznanja s splošno zgodovino kraja, ki se pojavi v XIII. stoletju na vznožju planin južno od Ljubelja kot prometno naselje in doseže 1492 pravice trga, ki so dotedanji prometni in trgovski položaj Tržiča pravno samo potrdile. S položajem trga se je Tržič očitno ločil od drugih naših obrtnih naselij, n. pr. od Železnikov, Krope, Jesenic ali tudi Idrije, ki so se razvijala pod rudarskimi redi in niso rastla v cehovskem gospodarstvu, s katerim je Tržič stopil v vrsto naših zgodovinskih mest. Temelji tržiškega gospodarstva so bili prometna lega na ljubeljski koroški cesti, vodne sile Bistrice in Mošenika, oglje iz okoliških planinskih gozdov in občasno tudi rude iz okolice: sicer pa je bila koroška ljubeljska cesta pot za dovoz potrebnega grodlja in kovnega železa.
Navzlic trikratnim smotrnim poizkusom v 16., 18. in 19. stoletju razviti piavžarstvo, je zgodovinsko tržiško železarstvo slonelo na uvozu surovega železa s Koroškega, a pri tem za razliko od drugih slovenskih železarskih središč, kjer je stalo v ospredju proizvodnje žebljarstvo, dvignilo žebljarstvo V proizvodnjo pil, kos, srpov, rezil, svedrov ali lopat, tako v kakovosti preseglo drugo gorenjsko železarstvo in se postavilo na raven koroškega. Organizacijski zastopnik tega železarstva od 16. do začetka 19. stoletja je bil ceh seki-rarjev in kosarjev, ki ga je začel v drugi polovici 18. stoletja razkrajati zgodnji kapitalizem, ko ga je preraščal pod vplivom Koroškega s posameznimi večjimi manu-f.iki .m n i i ii i železarskimi, jeklarskimi ali pilarskimi podjetji. Ta so zaposlovala po nekaj desetin kovačev, a zraven kovačev še dosti številnejše oglarje, ki so dobavljali potrebno oglje, in pa voznike za dovoz grodlja s Koroškega in izvoz izdelkov k Jadranskemu morju, dokler jih ni nadomestila južna in za južno gorenjska železnica. V drugi polovici 19. stoletja je koncentracija kapitala prerastla krajevni tržiški okvir v pokrajinskega gorenjskega, ko je 1. 1873 Kranjska industrijska družba pridobila tržiške železarne in jeklarno in jih začela z vsem gorenjskim železarstvom osredotočiti na Jesenicah, kamor so jim sledili do konca 19. stoletja tudi tržiški železarji in jeklarji. Tako so ostali v Tržiču predstavniki železarstva kosarji in pilarji, ki nadaljujejo štiristoletno obrtno izročilo v ustrezni novi industriji. Vzporedno s cehovskim naslajanjem železarstva in njegovim kapitalističnim razvojem v sedanja industrijska podjetja z delavsko samoupravo, pa je tržiško nogavičarstvo vzniklo iz domače obrti, vendar prepozno za organiziranje ceha, tako da se je po koncu 18. stoletja trgovsko izražalo v krošnjarjenju, dokler ni konec 19. stoletja podleglo tuji industriji. Iz stare cehovske obrti, ki sta jo rodila voda in okoliški les, izvira sedanja tr-žiška usnjarska industrija. Cehovsko usnjarstvo izraža značilno družinsko izročilo s prehajanjem obrti od roda na rod in zlasti razvito potovanje pomočnikov v tujino, da so si nabrali izkušenj za
delo po vrnitvi domov, kjer so jim nadomeščale sedanja dognanja kemije V' proizvodnji usnja. Spoznanja v tujini so že zgodaj vodila do nastanka večjih manufakturnih in tovarniških obratov, urejenega nadzorstva strojenja, modernizacije vegetabilnega strojenja, uvedba novih usnjarskih proizvodov in do osamosvojitve čevljarstva od usnjarstva. Usnjarska industrija Tržiča je že v prvi polovici 19. stoletja proizvajala kože v najrazličnejših barvah in čisti izdelavi, kordovansko, lahko in težko usnje, čevljarska pa okrog 25.000 parov čevljev na leto. Mehanizacija in modernizacija sta dvignila usnjarstvo na raven industrije, ki je postala sposobna za tekmovanje z najbolj naprednimi, a ob tem v času narodnega preroda tudi hrbtenica tržiškega nem-štva. Propad Avstro-Ogrske je pomenil zaton nemškega in rojstvo slovenskega tržiškega usnjarstva, ki ga predstavlja industrija »Runo«.
Zgodovina šentanskega rudnika živega srebra ponazarja rudniške obrate iz časa merkantilizma ali industrializacijske mrzlice tako imenovanih »ustanoviteljskih« let pred 1. 1873 in dobro izraža eks-
V sredo, 7. maja je Glasbena šola spet priredila v dvorani Svobode javni glasbeni večer. Posvečen je bil bližnjemu prazniku mladosti. To je bil že četrti javni nastop gojencev, ki so tudi tokrat svoj program lepo izvajali. Spored je bil pester in je obsegal dela domačih in tujih tonskih ustvarjalcev.
Ze drugič so se nam predstavili cicibani, ki so pod skrbnim in zanesljivim vodstvom prof. Schwei-gerja temperamentno in navdušeno odpeli štiri Bitenčeve skladbice: Kukavica, Rdeča kapica, Gosak in goske ter Pajek. Sledile so solistične točke. Nadarjeni Janez Perko, goj. 1. r. klavirskega oddelka, je interpretiral Gurlittovo skladbico Deklica. Sledila mu je Marija Ka-var, ki je na klavirju zaigrala Pavčičevo priredbo slovenske narodne pesmi Cez tri gore. Mala Neva Dornik pa je pogumno zaigrala istega skladatelja Izidor ovčice pase. Iz violinskega oddelka je nastopil s skladbo Boccerinija Menuet marljivi gojenec Edi Be-dina, ki je zavzelo odigral skladbico. Anica Meglic iz Loma je zaigrala Sivičevo skladbico Pridno na delo. Gojenka Simona Rotar je občuteno zaigrala Galaverijevo skladbico Zvonovi v dolini. Bari-tonist Saša Perko je lepo odpel Vilharjevo čustveno pesem Moja le bo in Kaj bi te gledal skladatelja Prohaske. Gurlittovo skladbico Valso noble je presenetljivo doživeto zaigrala nadarjena Marija Hiršel. Čustveno skladbico istega skladatelja Sanjarija je s poglobljenim sentimentom interpretirala marljiva gojenka Miriam Cettina. Koštalovo skladbo Naša račka je z živahno muzikalno gesto zaigrala marljiva in nadarjena Breda Bertoncelj. Iz violinskega oddelka se nam je spet predstavil nadarjeni gojenec Boris Eržen, ki je prednašal Marčelevo skladbo Scherzando. Njegovo zavzeto izvajanje potrjuje, da se bo postopoma razvil v dobrega violinista. Marljiva gojenka Marija Kenda je čustveno zaigrala na klavirju Bon-
panzijo velikega kapitala v najbolj oddaljena področja: šentanski rudnik je ostal epizoda v rudarski zgodovini Tržiča brez vpliva na njegovo gospodarstvo in za to tudi brez vpliva na naselitveno podobo tržiške okolice.
Na koncu knjige nas pisatelj seznani s topografijo vodnih pogonov v tržiškem okolišu in z vprašanji o vodnih silah, ki sta jih odprla ustrezni državni zakon iz leta 1869 in deželni iz leta 1872.
S prvo knjigo o zgodovini obrti in industrije sta pokazala izdajatelj in pisatelj na važno nalogo naše krajevne zgodovine, saj so monografije iz krajevne gospodarske zgodovine osnova za slovensko gospodarsko zgodovino sploh. S prvo knjigo je dobil Tržič prvo matično knjigo domačega gospodarstva in želimo, da ji kmalu sledita še obe naslednji v korist spoznavanja Tržiča in njegovega gospodarstva, z njim pa tudi gospodarstva Slovenije. Saj ni po besedah W. Ostwalda bolj učinkovitega sredstva za poživitev in poglobitev spoznavanja določene dejavnosti, kot je proučevanje njenega zgodovinskega nastajanja.
Franjo Bai
sack-Kalanov Pomladni valček. Večjo mero muzikalnega dojemanja je pokazala Vanja Ošabnik, ki je posredovala Grečaninovo skladbo Valček. Celist Janez Be-dina pa s svojo muzikalno igro že stopa v krog zrelejših mladih poustvarjalcev, kar je dokazal z izvajanjem Fibichovega Poema. Živahno Premrlovo polko je tehnično in muzikalno sproščeno odigrala marljiva in nadarjena gojenka Erna Roblekova. Težavno Mozartovo skladbo A la Turca je zaigrala marljiva gojenka Marta Kenda. Sledil ji je violinist Peter Regvat, ki je zaigral Oberovo skladbo Giga. Boris Eržen, ki obiskuje tudi klavirski oddelek, je z muzikalnim zanosom in tehnično razgibano zaigral BortkiewizevO skladbo Princeska na grahu. Iz zakladnice mojstrov velike ruske petorice je gojenka Magda Bevc čustveno interpretirala Cajkovskega skladbo Škrjanček. S poglobljenim sentimentom je Breda Ahačičeva reproducirala vedno lep Griegov Nocturno. Sopranistka Slavica Jer-manova je dostojno in z vsebinsko dognanostjo interpretirala Grečaninovo uspavanko in zahtevno Lajn včevo skladbo Cvete mi rožica. Jana komih in Tatjana Stritih sodita že med zrelejše mlade inter-pretete, ki obvladata že določeno mero iaterpretacijske tehnike. Prva je izvajala Schuberta skladbo Dva scherza, druga pa reproducirala Chopinov Nocturno. Koncertni večer je uspešno zaključil klavirski trio, ki so ga sestavljali že rutinirani mladi in nadarjeni poustvarjalci: pianistka Tatjana Stritih, violinistka Anka Ahačič in čelist Janez Bedina. Izvajali so znan in tehnično zahteven Brahm-sov Ogrski ples z živahnim muzikalnim temperamentom in potrdili, da vsi trije spadajo v krog zrelejših mladih glasbenikov, ki že dokaj obvladajo stilni glasbeni izraz predvajane skladbe. K uspešnemu izvajanju pevskih kot violinskih točk je pripomogla odlična spremljava pianistke prof. Olge Erženove.
V počastitev praznika mladosti so mladi glasbeniki priredili lep večer
St. to
Stran 5
STEZE IN POTA OKROG TRŽIČA
XIX. OB TRZlSKI BISTRICI NAVZGOR — V DOLINO IN  DO JELENDOLA
Dolina Tržiške Bistrice od Tržiča navzgor je ena najlepših in naj-slikovitejših dolin v naših Alpah sploh. Pri razpotju, kjer se cepita cesti v Lom in v Dolino, se že tako in tako ozka dolina še bolj zoži.
Od tu dalje je pot ob vodi prav kratkočasna in prijetna. Ze pogled v strugo Tržiške Bistrice nam pove, da je geološka sestava tal njene doline zelo pestra. V strugi namreč leže precej veliki kosi kamenja, ki se med seboj že na prvi pogled močno razlikujejo po barvi, sestavu in trdoti. Oko strokovnjaka pa opazi še več: da so namreč prodniki in skale v strugi ne le petrografsko (po kvaliteti kamenine), ampak tudi stratigraf-sko (to je po starosti oziroma legi v zemeljski skorji) med seboj zelo različne.
Ko pridemo do izliva Lomščice v Tržiško Bistrico, se dolina še bolj zoži. Preidemo preko mostička pri zgornjem obratu tovarne lesne lepenke. Hlodi, zloženi ob cesti, nas opozore, da prihajamo v pokrajino bogatih gozdov. Ob levi strani ceste je žaga, do nje vodijo od jeza navzdol manjše rake.
Padec reke je zelo velik. Voda šumi in se peni med skalami in velikimi balvani. Tu srečamo še sledove ledeniškega delovanja, ki jih ob vodi navzgor ne najdemo več. Dolina ob Bistrici v ledeni dobi verjetno ni bila pod ledom, pač pa je segel na tem mestu do nje še učinek ledenika, ki je polzel po lomski dolini navzdol. Tu, v pobočju pod Čadovljami, najdemo še morene, ki jih više v dolini ni.
Nad zadnjim večjim balvanom je na strugi jez. Cesta nas vodi tik ob reki. V strugi nad jezom so manjši kosi skal kot pod njim, vendar še vedno zadosti, da voda kaj hitro brzi čez njo. Na desni nad cesto sta izdelani dve terasi, na njih so travniki in njive vasi Čadovlje. Nad spodnjo teraso (572 m nadm. višine) ugledamo pobočje nad njo in na manjših golicah v pobočju že od daleč opazimo razliko v geološkem sestavu. Do sem so nas spremljali lapor-nati apnenci spodnje triade, zdaj pa prihajamo v pokrajino, ki jo sestavljajo skladi mnogo večje starosti. To so morske usedline permske starosti. Perm pa je že del starega veka zgodovine zemeljske skorje. Tu ob poti v Dolino so razgaljene te stare plasti permske in še starejše iz karbonske dobe.
Pridemo do hišice ob cesti (Čadovlje pri Tržiču št. 4). Z desne strani priteka v Bistrico manjši Potoček, preko njega vodi čez mostičok nad cesto pot na jugovzhod — v Čadovlje.
Zdaj se cesta primakne tesno k Pobočju na desno. Med cesto in strugo Bistrice je nizka ravnica z njivami. V pobočju pred nami rdijo med temnim zelenjem gozda motnordeče golice permskih rdečkastih glinastih skrilavcev. Nad njimi se dviga strmo pobočje, do vrha    pogozdeno    (okolica kote
IZLET V NEZNANO
Turistično društvo organizira v četrtek 22. maja avtobusni izlet v neznano. Odhod izpred pisarne turističnega društva ob 3. uri popoldne. Cena za člane IGO din, za »stale 200 din.
753 m in 1002 m na jugovzhodnih pobočjih Samuhe),
Pot nas vodi do Jamanška. Tu stoji ob cesti nekaj hiš (Čadovlje pri Tržiču št. 5 in 6, med njima nova hišica, ki še nima številke, in poleg št. (i še hišica s hišno številko 7). Onstran vode, na desnem bregu Bistrice je še več hiš in hišic. Ob njih in med njimi vodi pot navzgor proti Počivalniku. Vzporedno s potjo teče navzdol potok, ki se za hišo ob cesti izliva v Tržiško Bistrico.
Tu napravlja reka in cesta večji ovinek. Z ovinka ugledamo pred sabo na levi in desni skalno pobočje. Cesta se močno približa vodi. Smo v višini 583 m. Nad reko je zgrajena škarpa, da voda ne trga ceste. Na desni je manjši močvirnat travnik. S ceste ob njem že opazimo, kako se obe skalni pobočji z leve in desne zbližujeta in ustvarjata tesen. Med temnimi smrekami in svetlozelenimi bukvami pa že ugledamo tudi prvo skalno piramido, iglo, ki je izdelana v trdnih karbonskih kameninah.
Zdaj se spet cesta nekoliko odmakne od reke in na ozkem prostoru med njima se dvigajo redke vitke smreke, ki zlasti poleti vabijo v mehko travo pod seboj, v senco na odmor.
Malo dalje se cesta spet približa rečni strugi. Voda je zelo deroča. Na ovinkih je bilo treba obrzdati njeno moč s škarpo, sicer bi preveč uničevala breg in cesto na njem. Na levi in desni strani opazimo rdečkaste glinaste skrilavce, grodenske plasli, ki so nastale na kopnem že v permu. Prepereli deli se kar vijoličasto svetijo in se zlasti na desnem bregu reke krušijo prav v strugo, kamor odnašajo s seboj drobno drevje s koreninami vred. Pred nami pa skalno pobočje sivih karbonskih plasti vedno bolj zapira dolino.
Cesta se dviga rahlo navzgor, v strugi pod nami šumi peneča se Bistrica, skalni zapah pred nami je vedno bližji. Pobočja, ki jih sestavljajo permske kamenine, so še dokaj porasle.
Pridemo do znamenja v višini 604 m. Tu smo spet na geološki meji. Sivi grobo zrnati kremenovi peščenjaki so v s trmam pobočju v velikih golicah razgaljeni tik ob cesti. Le malo dalje se sestav tal spet spremeni: hodimo mimo tem-nosivih drobnoskrilavih glinastih skrilavcev karbonske starosti, v katerih se svetlikajo prav drobcena zrna sljudo. Te plasti so zelo bogate s fosili (okameneli živalski ostanki).
Onstran golice priteka z desne po grapi navzdol manjši potoček. Stopimo čez mosti ček, še malo in že smo pred skalnim zapahom, ki dolino docela zapira. Le peneča se voda si je priborila pot skozi debele sive sklade, za cesto tu ni prostora. V prejšnjem stoletju je pot vodila tu nad reko, kjer je visel na skalo obešen trtast most (»Hudičev most«), V letu 1895 pa je dal napraviti takratni gospodar te doline baron Julij Born novo pot, ki vodi skozi predor. Pri predoru leže v strugi veliki bloki trdega, kremenovega grobo zrnatega peščenjaka, na katerem so še opazni sledovi podpornikov, ki so držali staro pot.
Nad predorom štrle navzgor navpična pobočja, kjer zdaj spomladi cvete rumeni avrikelj. Ta redka cvetka se je tu ohranila v dokajš-nji meri prav gotovo zato, ker ra-
ste na skoro nedostopnih pečinah, dosegljivih le plezalcem, ki pa navadno ne ropajo cvetja, ampak ga puste na mestu nedotaknjenega.
V predoru so izdolbena okna v steni nad vodo, da moremo skozi nje uživati divjo romantiko te prelepe pokrajine. V strugi pod nami šumi in se peni Bistrica, na nasprotnem bregu v skalah opazimo sledove opornikov stare poti in tudi še železen kavelj. Onstran predora vodi cesta še skozi skalnat obok. Če se med predorom in tem obokom ozremo navzgor v skale, opazimo veliko plastovitost in pestrost teh starih temnosivih kamenin iz stare dobe zgodovine zemeljske skorje, iz paleozoika. Na nasprotnem bregu je še vidno, kako je potekala stara pot.
Zdaj smo pod čudovitimi kamnitimi iglami. Dolina se malo razširi, voda pod cesto buči, cesta pa se rahlo dviga. Pridemo do ovinka in do mostička, ki vodi čez Bistrico. Cesta se tu začne v serpentinah vzpenjati v pobočje, na levo čez most pa se odcepi s ceste pešpot v Dolino.
Na mostu bomo prav gotovo obstali. Nad nami so naše najčudovitejše brzice. Preko precej velikih skal iz trdega kremenovega peščenjaka pada in skače voda navzdol. Zlasti po dežju, ko je v strugi dosti vode, je prizor nepozaben. Če pa se ozremo nazaj, ugledamo kar sedem kamnitih piramid, ki ena nad drugo štrle v nebo kot v kaki pravljični pokrajini.
Namesto po cesti bomo šli v vas Dolino raje po pešpoti. S te poti je namreč mnogo lepši razgled kot s ceste, ki se tesno privije v pobočje in zato z nje ne moremo tako dobro videti niti slikovitosti kamnitih piramid, niti lepote vodnih brzic v strugi.
Vzpenjamo se ob vodi navzgor. Ob poti leže razmetani veliki skalni bloki debelozrnatih kremenovih peščenjakov, ki so zelo trdi in zato le malo preperevajo. Med skalami rastejo temne smreke in mladi gabri, pod potjo pa tudi nekaj sadnih dreves.
Sredi teh mogočnih nametanih skal čepe skromne hišice s še skromnejšimi gospodarskimi poslopji. Ta prostor imenujejo domačini Jame. Nad Jamami je strma vzpetina: Borova peč.
Hodimo mimo Simna (Dolina št. 1) in Matije (Dolina 2), nad njima sta Pinčeva in Urhova žaga. Do obeh žag vodijo rake. Kadar je dosti vode, vidimo s ceste na nasprotnem bregu celo vrsto slapov, ki jih tvori odvečna voda, padajoča preko rak. Zdaj smo se že toliko dvignili, da se nam na jugu prikazuje greben Kriške gore.
Po markirani poti se vzpenjamo še dalje navzgor mimo Jakova (Dolina 3), mimo Tičkove hiše (Dolina 5) in mimo starejše Urhova (Dolina 90). Skoro po ravnem pridemo do mostička. Nad njim stoji prijetna Šubičeva hiška (Dolina 6) z majhnimi okenci in nageljni na njih.
Stopimo čez most in se približamo cesti. Onstran mostu vodi na levo in desno pot na cesto. Gremo na levo ob vodi navzgor mimo žage in nad rakami na cesto. Na Tržiški Bistrici je manjši jez, da odteka pod njim voda v rake in proti žagi.
Zdaj smo na ovinku. Tu se nam skrije ne le Kriška gora in hiše na Jamah, temveč ves spodnji del Doline in vsa pot, po kateri smo se vzpeli do sem. Vrata za nami so se zaprla, pred nami pa je nova
slika pokrajine, ki ni tako slikovita in divje romantična, marveč je svet tu zdaj — svet bolj umirjenih vzpetin in manjših strmin. Tudi Tržiška Bistrica ne hiti več tako urno navzdol in onstran njene struge je pod kmečkim domom že večja njiva.
Sledi še en ovinek in potoček pod njim, na naslednjem ovinku pa priteka po lesenem žlebu v razpadajoče korito ob cesti kristalno-čista studenčnica iz studenca, ki izvira le malo v stran od ceste.
Na nasprotnem bregu Bistrice, na prisojni strani stoje kmečki domovi: pri Bregu, pri Matevžu, pri Dovžanu. Ta del vasi imenujejo domačini Dolina, spodnjim hišam pa pravijo Jame. Nad hišami je vzpetina Spic.
Nadaljujemo pot po cesti in pridemo mimo Zanove hiše. Nad njo je Gregorjeva in še ena pri »zgornjem Simnu«. Tu mimo vodi pot mimo šole h Kušpegarju ter odtod mimo Urha in Pinča naprej v Lom.
Zdaj gremo čez Tržiško Bistrico. Cesta se ne vzpenja več. Dolina se nekoliko razširi. Med cesto in reko je nizka ravnica z njivami. Ob cesti na levi v bregu je lesena hišica pri Tončki. Onstran vode pa stoji domačija pri Šuštarju.
Se en ovinek in smo pri Ukcu (Dolina 15). Tu se odcepi s ceste v levo .navzgor pot proti Kalu ob potoku Kališniku, ki se vanj izliva pritok Mrzli studenec. Ob cesti sta dve kažipotni tabli TD Tržič. Ena nam pove, da je preko Kala do Kofc 2 uri hoda, druga pa kaže y Jelendol in preko planine Dov-žanke na Kofce.
Čez mostičok na desno pelje pot k Šuštarju. Cesta pa nas vodi preko mostu čez Kališnik, Onstran mostiča je ob cesti golica belega dolomita.
Strmina se je unesla. Po ravni cesti nadaljujemo pot mimo s skodlami krite hiše pri Gašperju (Dolina 16) ob levi strani ceste in mimo Lenartove domačije ob desni. To je zadnja hiša v Dolini.
V celoti je v Dolini 25 hiš, in sicer na Jamah 7 in v Dolini 18. V njih živi v enaindvajsetih gospodinjstvih 124 prebivalcev (59 moških in 65 žensk). Jame imajo 34 prebivalcev, Dolina pa 90.
Gospodarsko aktivnih je 48 ljudi, od tega se jih 22 ukvarja s kmetijstvom, 10 jih hodi na delo v tržiške tovarne, pet je zaposlenih v gozdarski dejavnosti. Sest jih je zaposlenih z obrtjo.
Seveda se v tem gorskem, hribovitem svetu ljudje ne morejo preživljati s kmetijstvom, zato je kmečkega življa malo: le 39 oseb, to je 31,4 odstotka.
Vas je. razložena, postavljena vzdolž ob rečni strugi v nadmorski višini od 700 m navzgor. V njej je že 93% hiš elektrificiranih.
Nad Lenartovo domačijo se dolina Tržiške Bistrice spet zoži. Cesta nas vodi čez most, pred mostom pa se odcepi pot v levo, na Lenartovo polje. Na obzorju pred nami so Hribi, severozahodno od njih Macesnovec. Zdaj hodimo ob Lenartovem polju. Tu je Vošč. Sledi cestni ovinek, kjer se cesta močno približa reki in vodi dalje tik ob Bistrici. Dolina se spet zoži, tako da je v njenem dnu prostor le za cesto in reko. Z levega brega Bistrice preidemo čez most spet na desni breg reke. Cesta leče tik ob zidu, ki jo ščiti pred razdiralno silo vode. Ze ugledamo pred sabo hiše Jelendola. Tu na ovinku je prva od njih pri Pcpelarci (Jelendol št. 1).     Prof. Slava Rakovec
Stran 6
St. 10
KAJ DELAMO PIONIRJI
Podnartčani »o gostovali v Krišah
na osemletki heroja Bračiča?
Pionirji z osemletke heroja Bračiča imamo svoj pionirski odred. Na čelu odreda je štab, ki ga sestavljamo zastopniki razredov. Od teh smo izvolili predsednika, tajnika in blagajnik.i.
Na sestanku pionirskega odreda smo sklenili, da ustanovimo nekaj krožkov. Tako imamo sedaj na šoli dramatske in recitatorsko skupino ter risarski in fotografski krožek. Večina pionirjev te krožke zelo radi obiskujemo. Zelo smo zadovoljni, da lahko po šolskem pouku zopet hitimo v šolo in se tam zbiramo po krožkih, ki nas najbolj vesele.
Sklenili smo tudi, da naj hodi nekaj pionirjev iz višjih v nižje razrede. Mali pionirčki zelo radi poslušajo, ko jim pripovedujemo pravljice in podobno. Nekdo jim je preprosto orisal satelit in Laj-ko. Vsi so ga s pozornostjo poslušali. Očividno jih je to zelo zanimalo.
Pionirski štab ima še vedno sestanke. Na njih se pogovorimo, kako napredujejo krožki in poskušamo ustanoviti še katerega, saj vemo, da bomo razveselili s
tem mnogo pionirjev. Ce se nam to ne bo posrečilo v tem šolskem letu, pa se nam bo prav gotovo v drugem in še v nadaljnjih.
Dijakinja Marija Cerar
V soboto, 10. maja so gostovali v dvorani Zadružnega doma v Krizah Podnartčani z igro »Scapinove zvijače«. Igralci so res zabavali občinstvo, saj so svojo igro odigrali z mnogo večjo sposobnostjo, po   ouiofn^fsoud   oupeApu of }0}(
amaterjev. Težko je pohvaliti kakega posameznika, ker prav vsi zaslužijo pohvalo in priznanje. Le škoda, da je del dvorane ostal nezaseden. Podnartčani bi brez skrbi lahko nastopili tudi na tržiškem odru.
VIDEN NAPREDEK FOTOAMATERSTVA V TRŽIČU
Fotoamaterski klub v Tržiču obstoji že dobrih 20 let. Sicer je moral med okupacijo nasilno prenehati, vendar je po osvoboditvi znova zaživel in dokaj marljivo nadaljeval z delom. Danes se že kaže njegovo uspešno napredovanje. Lanskoletna razstava »20 let tržiškega fotoamaterstva« mu je dala še poseben poudarek; klub je dobil ugled pri vseh gorenjskih fotoamaterskih sekcijah. Napredni člani kluba so ravno ob razstavi uveljavili svoje napredne ideje, splošno pomembne na razvoj fotoamaterstva na Gorenjskem. Predlagali so namreč, naj bi se ustanovila okrajna komisija, ki bi nadzorovala ter pospeševala delo in razvoj pri vseh foto-klubih na območju okraja. Predlog je bil sprejet in v odbor na novo ustanovljene komisije so bili izvoljeni
BESEDA NAŠIH BRALCEV
»Kam za prvomajske praznike? Greš z nami pod Storžič? Večja skupina nas je, ne bo ti žal, če se nam pridružiš! Tudi lepi dnevi se obetajo!« — »Greš z menoj na Kof-ce? Prvega maja greva, drugi dan se vrneva; bova čisto zase.« —-»Z menoj menda greš na Kriško goro?« Tako so me prijatelji vabili na dan pred 1, majem, ko sem se nekoliko časa zadržal na trgu.
»Koliko si dobil ti dobička?« so se spraševali delavci BPT in tudi delavci nekaterih drugih podjetij. Sleherna tovarna je za svoje delavce poskrbela, da niso bili ob prvoma|skih praznikih brez denarja. Tudi upokojenci in invalidi so prejeli že pred 1. majem svoje mesečne prejemke. Slehernega delovnega človeka so vzradostili ti prazniki in je težko pričakoval, da godba zaigra budnico na dan 1. maja.
Veselih obrazov so se po praznikih vračali s planin tisti, ki so
me vabili s seboj. Ob pripovedovanju, kako lepo so se imeli, mi je bilo grenko, res grenko, zakaj tudi jaz ljubim planine in veselo družbo, a na žalost se nisem mogel vabilu tovarišev odzvati, da bi šel z njimi! Vprašujem se, zakaj ne bi socialno zavarovanje pred tako lepimi prazniki izplačevalo hranarino pacientom, ki že po več tednov ne delajo. Če je na primer pacient bil zaposlen pred boleznijo v podjetju, katero je za 1. maj izplačevalo le plače, ne dobička, seveda ni prejel nič. Kako drugačnega razpoloženja bi bil, če bi imel v žepu nekaj kovačev! Tako se pa pacienti nismo mogli veseliti kot drugi delavci, zato tudi nisem mogel iti s tovariši na planine.
Sem pa prepričan, da bodo te vrstice kaj zalegle, da bomo drugo leto ob 1 maju tudi mi bolj veseli, k. t smo bili letos.
It. B.
Smrt pretrgala najstarejšo zakonsko zvezo v Tržiču
Dne 7. maja letos nas je zapustila najstarejša zakonska družica Marija Kralj, p. d. Figureževa mama v 85. letu starosti. Zakon je sklenila leta 1900.
V zakonu je rodila 11 otrok, od katerih živijo danes samo še 3 sinovi. Leta 1950 sta zakonca skromno in tiho obhajala 50-letnico zakonskega življenja v krogu svojih domačih, saj je pokojnica sama naročala, da ni treba obešati na veliki zvon, da je že toliko časa poročena. Bila je vedno skromna in marljiva žena.
Pred nekaj leti je naš list objavil sliko njenega zakonskega druga Franca Kralja kot najstarejšega čevljarskega mojstra v Tržiču. Le-ta še danes kot 84-letni starček izvršuje svojo podedovano obrt (tudi njegov oče Jakob je bil čevljar).
Da je bila Figureževa mama priljubljena med Tržičani, posebno še med sosedi, je pokazala njena zadnja pot, saj so jo spremili v zelo lepem številu.
Bodi ji zemljica lahka in naj počiva v miru! Domačim pa naše iskreno sožalje!
OGLAS
Planinsko društvo v Tržiču išče oskrbnika za svoje planinske postojanke. Nastop s 1. junijem. — Prednost ima upokojen zakonski par. Pismene ponudbe pošljite na Planinsko društvo, Tržič.
tržiški fotoamaterji. Tako imamo danes štab te (okrajne) komisije v Tržiču.
Klub dela zlasti zadnja leta vedno intenzivneje. Uspeh se kaže v praktičnem in ideološkem pogledu. Tržiču in okolici je dal klub že mnogo absolventov tečajev A in B. Danes vodi hkrati kar dva A tečaja za šolsko mladino na obeh osemletkah v Tržiču. Na filmskem traku pa so klubske fotokamere ovekovečile že dokaj pomembnih športnih in kulturnoprosvetnih dogajanj.
OBVESTILA.
Turistično društvo obvešča vse prebivalstvo, da vozi odslej avtobus na Ljubelj ob nedeljah tudi ob 8. uri zjutraj. Z Ljubelja se vrača ob 12. uri in nato odpelje na Ljubelj ponovno ob 13.30. Po-vratek z Ljubelja zvečer ob 18. uri.
Izkoristite ugodnost za nedeljske izlete v naravo in za smučanje na Zelenici!
Turistično društvo vabi vse prebivalstvo k predavanju tov. Tavčarja o Skandinaviji, ki bo sredo, 21. maja ob 20. uri v dvorani Svo-'bode. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. Vstopnina 20 dinarjev.
Vpisovanje dosedanjih in novih učencev v drž. glasbeno šolo bo od 15. maja do konca meseca maja. Vpisovanje bo v pisarni glasbene šole vsak dan od 8. do 10.30 ure in od 14.30 do 17.30 ure. Vpisnina je 50 din. Ker je sprejem gojencev zaradi pomanjkanja učnih moči omejen na določeno število, priporočamo, da pohitite z vpisom, ker kasnejših prijav ne bomo mogli upoštevati.
Občinska zveza upokojencev vljudno vabi vse svoje člane in članice, da se udeleže občnega zbora, ki bo dne 26. maja ob 9. uri v dvorani »Svobode« z običajnim dnevnim redom. Odbor.
RAZPIS DELOVNEGA MESTA
Obratna ambulanta v Bombažni predilnici in tkalnici razpisuje delovno mesto računovodje, ki bo obenem tudi pomočnik upravnika.
Pogoj — potrebna strokovna izobrazba.   Plača po uredbi.
Nastop službe takoj!
Prijave pošljite na naslov; Obratna ambulanta BPT, Tržič.
GIBANJE PREBIVALSTVA
v času od 25. aprila do 12. maja
Rodile so: Štefančič Marija, pre-šivalka, Slap 1 — deklico; Čeme Marjeta, tovarniška delavka, Tržič, Partizanska 5 — deklico; Slat-nar Slavica, Tržič, Blejska 13 — dečka. — Čestitamo!
Umrli so: Seifert Frančiška, družinska upokojenka iz Tržiča, stara 70 let; Kuhar Marija, upokojenka iz Tržiča, Ravne — stara 70 let; Vodnik Anton, upokojenec iz Tržiča —• star 78 let; Kralj Marija,
zasebnica iz Tržiča — stara 84 let.
Poročili so se: Švegelj Janez, kmet iz Visoč, in Zupan Ivana, gospodinjska pomočnica iz Loma pod Storžičem; Slatnar Janez, ključavničar iz Retenj, in Ambrožič Slavica, tov. delavka iz Tržiča; Ko-kolj Adolf, tovarniški delavec, in Leban Klara, tovarniška delavka, oba iz Loš; Meglic Franc, mizarski pomočnik iz Podljubelja, in Kelenc Marija, trg. pomočnica iz Tržiča. —
Za organizacijo kluba je značilno, da skuša čim dosledneje prisluhniti kulturnim in družbeno političnim zahtevam, potrebam in prizadevanjem. Zato se njen obširni delovni program avtomatično neprestano izpopolnjuje in usmerja; krmar mu je geslo; »Tehniko ljudstvu!«
Za hiter razvoj, fotografske tehnike v Tržiču velja priznanje prizadevnim starim in mladim članom fotokluba — navdušenim ljubiteljem fotografije.
OBČINA IN BANKA IMATA POČITNIŠKI DOM NA MORJU
Mnoga podjetja so v prejšnjih letih za svoje delavce in uslužbence organizirala letovanje na morju za zmogljive cene. Temu zgledu je letos sledila tudi občina, ki je skupno s komunalno banko najela vilo v Crikvenici. Pen-zion za osebo bo stal dnevno okoli 300 din, otroci pa bodo imeli najbrž popust. Osebe, ki niso včlanjene v občinski in bančni sindikat, bodo plačale po 400 din dnevno, otroci pa bodo tudi v tem primeru imeli neki popust, ki bo še določen.
ZAI1VALA Podpisani se najtopleje zahvaljujemo Drž. zavarovalnemu zavodu (podružnici v Radovljici), sindikatu BPT, posebno dr. Robiču in šoferjem v Bombažni predilnici in tkalnici, ki so pripomogli, da sem dobil izplačano zavarovalnino ob nezgodi po 38-letnem delu.
Janez Smolej,
Pot na Zali rovt št. 12
KINO
17. do 19. maja; ameriški barvni film »Borba v vesoljstvu«.
20. maja: italijanski film »Vrnitev v življenje«.
21. do 22. maja: francoski barvni film »Bel ami«.
23. do 26. maja: ameriški barvni film (CSP) »Piknik«.
27. do 28. maja: ameriški film »Onstran v gozdu«.
2%. do 30. maja: poljski film »Klobuk g. Anatola«.
31. maja do 2. junija: ameriški barvni film »Zgodba o Glennu MU" lerju«.
ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti naše ljubljene matere, stare matere in tete
MARIJE KRALJ
izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti v tako lepem številu, se najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni tudi pevcem in gasilski deputaciji. Enako se zahvaljujemo tudi duhovščini za zadnjo tolažbo in spremstvo.
Žalujoča družina Kraljeva
»Tmškl vestniko, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu / Urejuje Ka uredniški odbor. Zanj odgovarja Stane Mešič / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta h.a 3/Tel. št. 255 in 274 / Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna štev. 15 din / Tek rač izdajatelja- 61-KB-4-2-90