Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 48.	V	Ljubljani,	v	soboto	3.	septembra	1898.	Letnik	III.
„Slovenskl Ust11 izhaja v sobotah ob 11. uri dopoludne. - Naročnina jeza vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 8 novč. — Dopis! pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklam&olje in oznanila se pošiljajo upravnistvu „Slov Lista“ v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo sta v Ljubljani, Gradišče itev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
4000.
Primarij dr. Gregorič in kurat Koblar sta bila obsojena od deželnega odbora kranjskega, kakor smo že poročali, da morata odstopiti od „Slov. Lista". Ne vemo, če se bodeta imenovana gospoda pritožila na deželni zbor. Prav bi pa bilo, da nastopita to pot, ker vsaka obsodba krati osebno čast obsojenčevo, čast je pa najvišje blago človeško. Treba je tudi, da se položaj pojasni, osobito, ker nastopa tožnik in sodnik v jedni osebi in da se bode vedelo, koliko svobode smejo pričakovati deželni uradniki sploh.
Ukor deželnega odbora se utrjuje z razlogom, da je „Slov. List" žalil deželni odbor kranjski in njega člane.
„Slov. List“ zastopa jasno in dosledno program vseslovenskega shoda, to je oni program, katerega so tudi slovenski člani deželnega odbora podpisali. Kako je tedaj mogoče, da bi bil deželni odbor od lista razžaljen, ako je vseslovenski program vestno izvrševal? List gotovo ni imel namena žaliti deželni odbor; ako se pa deželnemu odboru dozdeva, da je bil razžaljen — na dan z razžalitvijo, in ves slovenski svet naj bo sodnik, je li dotična točka taka, da je mogoče ž njo biti razžaljen. Znabiti je pa „SIov. List" le grajal kak napačni korak, kateri nasprotuje obče slovenskemu programu. V tem slučaju vprašamo: kdo je zaslužil ukor?
Drugi oddelek ukora se pa naslanja na trditev, da so bili posamezni člani deželnega odbora razžaljeni. No, ta trditev je, odkrito rečeno, neresnična, ker list ni v nobenem slučaju vzel deželnega odbornika kot tacega za predmet svojega razmotrivanja, grajal je pa odločno vseslovenskemu programu nasprotujoče korake posameznih oseb, ki slučajno sede tudi v deželnem odboru, in bavil se vsled tega največ z dr. Tavčarjem iz itak že znanih razlogov.
Dr. Tavčar je zemljiški posestnik, advokat, starosta »Sokola", načelnik „Narodne Tiskarne", „Dramatičnega društva", šefredakter „Slov. Naroda", in je tudi dež. odbornik. Pri vseh teh službah in dostojanstvih je pa dr. Tavčarju kot dež. odborniku najmanj očitati, ker se s tem poslom baje najmanj peča, in ker tudi o tem poslovanju javnost ničesar ne uve. Vprašamo: Jeli deželnega odbornika dr. Tavčarja čast razžaljena, ako se njemu, posestniku na Visokem, soobčani ne klanjajo in ga ne uvažujejo? — ako kot advokat pravdo zgubi in je nasprotni kolega nadvladal ? — ako mu vsi deležniki „Narodne Tiskarne" ne zaupajo, oziroma, ako ve čina upisanih članpv „Sokola" njegovega ljubkovanja z Nemci ne odobruje? itd. Sicer je pa isti dr. Tavčar tožil „Slov. List", da ga je razžalil na časti, a sodišče se je preverilo, da to ni bila istina, ter je izreklo, dajdr. Tavčar ni bil razžaljen. Česar mu nepristranski sodniki niso priznali, priznal si je dr. Tavčar sam!
V deželnem odboru sedi petorica članov in tamkaj je nastopil dr. Tavčar kot tožnik proti dr. Gregoriču in kuratu Koblarju — in ostal je zajedno njijin sodnik! Jeli to še kje drugod mogoče, kot pri nas, pohlevnih Slovencih? Bi li ne bilo vsaj dostojno, da bi se bil kot tožnik umaknil od posvetovanja in prepustil sodbo — mirno, trezno, objektivno sodbo drugim? — No,
tega on ni storil in prišel je na dan ukor, — s tem se je pa dr. Tavčar osvetlil za vse večne čase pred slovenskim svetom! V imenu poli-tiške svobode, pravičnosti in poštenja, obsojati mora slovenski svet tako postopanje. Tako izvaja voditelj svobodomislecev svoj program! S tem korakom je obsodil le samega sebe in pokazal pred vesoljnim svetom, kaj da je!
Prepričani smo, da je ukor namenjen le „Slov. Listu", ker se prepoveduje za prihodnje sodelovanje pri tem listu, a s tem ne bomo uničeni — to zagotavljamo nasprotni gospodi. Nasilstvo rodi naravnim potom nasprotstva. Za vsakim prepodenim udeležnikom našim stoji danes še deset druzih! To naj si zapamtijo oni, katerim je list, ki se bori neodvisno za svetinje slovenskega naroda, trn v peti.
Sicer pa vprašamo javno: Jeli to dostojno, da je član deželnega odbora, dr. Tavčar, šefredakter listu, kakeršen je „Slov. Narod", in da v njem deželni odbornik gladi pot ukrepom, kakor je bil zadnji? Prav leta list je dosledno preganjal osebe in ne stvar. O tem pričajo nešteti članki proti vsaki oseLi, katera ni trobila v gorjanski rog dr. Tavčarja in njegove klike. Prav po „Slov. Narodu” prišla je, kakor ves slovenski narod ve, podivjanost v naše javno življenje in posebno v slovensko časopisje; in prav od onega časa, kar upliva dr. Tavčar na „Slov. Narod", odlikuje se ta list s surovimi napadi na osebe.
Ker so pa videli, da s takimi napadi niso uničili našega lista, naskočili so osebno svobodo, kar jasno kaže, v čem obstoja plemenitost njihove »svobodne duše". Tako svobodo je okušal naš narod v srednjem veku, a kakor se kaže, vračajo se časi. Kdo bi bil mislil, da bode že v letu 1898 satira „4000" Nevesekomu postala — program!
Vseslovenski delavski shod.
Pripravljalni odbor je izbral posamne poročevalce, da sestavijo resolucije, o katerih se bo sklepalo pri shodu.
V slavnostnem zboru izreko delavci svojo udanost našemu cesarju.
Takoj po tem zborujejo delavski zastopniki vseh slovenskih kršč. soc organizacij o vodilnih načelih, o politiškem položaju, o izpopolnitvi delavskega varstva in o gospodarski organizaciji. Resolucije se glase:
Načela.
Delavci krščansko - socijalnega mišljenja, zbrani pri vseslovenskem delavskem shodu v Ljubljani dne 18. septembra 1898:
1.) zahtevajo preosnovo človeške družbe v krščanskem smislu, ker spoznavajo načela soci-jalne demokracije kot napačna in celo nezmožna pomagati delavski bedi, v katero jih je zapeljal liberalizem.
2.) izjavljajo svoje trdno prepričanje, da socijalizem socijalnih demokratov ni nič dru-zega kot liberalizem proletarijata, ki se razločuje od liberalizma buržoazije le v tem, da vklepa tudi gospodarsko delovanje državljanov v jarem absolutistične države.
3.) zatrjujejo, da državo zahteva človeška pamet, in da država ni slučajen proizvod materialističnega razvoja v človeštvu.
4.) vidijo v državi le neko moč v varstvo in podporo človeškega blagostanja in delovanja, ne pa zadnji namen človekovega delovanja na zemlji.
5.) izražajo svoje prepričanje, da je državna oblast od Boga, da je za svoja dela Bogu in družbi odgovorna in za to zametuje nauk socijalnih demokratov, ki hočejo to oblast iz-podnesti in jo nadomestiti z diktaturo proletarijata v smislu vsemogočne materialistične države.
6.) zametuje kot kriva in škodljiva tri osnovna načela socijalizma, ki so: materijali-stično-atomistična osnova človeške družbe, centralizem vsega gibanja in delovanja in komunizem vsega zunanjega imetja, ter stavijo tem nasproti svoja vodilna načela: človeška družba osnovana na podlagi krščanskega moralnega reda, strokovna stanovska sestava države in pametna, pravična razdelitev narodnega premoženja med posameznike.
Politika.
V politiškem oziru si ohranjajo svojo popolno nezavisnost od kakeršnega koli lista, društva, odbora ali kake stranke, ker imajo v politiki s voj sam po sebi dani namen, — namreč družbeno preosnovo po krščanskih načelih z vzajemnim sodelovanjem vseh krščanskih držav. Spoznavajoč, da je v Avstriji vspešno socijalno-politiško delovanje nemožno, dokler se zatiranim narodom, pred vsem najbolj zatiranemu slovenskemu in hrvatskemu narodu, ne dado popolno in neskračeno njihove pravice, zahtevajo, da se to kot nujni predpogoj vsake socijalne preo-snove zgodi čim najpreje in zato v tem oziru podpirajo vse, ki se bore za ravnopravnost avstrijskih narodov. Z veseljem pozdravljajo ustanovitev obrambnega društva: „Naša straža". Glavno oviro ravnopravnosti vidijo v centrali-stiških liberalnih politiških načelih in v premoči ogerske polovice. Zato sodijo, da je boj nasproti liberalstvu nujno potreben in da je prav tako nujno potrebno varovati našo državno polovico ogerskega nasilja. Pot, po kateri se more vspešno biti ta boj, je sprememba državnega zbora, ki naj se voli po splošni, jednaki in tajni volilni pravici.
Posebej zahtevajo kot Slovenci:
a) Politiško in kulturno zjedinjenje Slovencev s Hrvati;
b) nadsodišče v Ljubljani;
c) slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Delavsko varstvo.
V izpopolnjenje delavskega varstva v naši državi zahtevamo vse, kar izraža naš program, sklenjen leta 1895. in 1896. Posebej pa to-le:
1.) Ne da bi se odrekli splošnemu osemurnemu delavniku, zahtevamo, da se v vseh onih podjetjih, v katerih se vzdržuje enajst-urni delavnik, uvede deseturni delavni čas. Izvzeti so rudokopi in delavci po kemičnih in sploh zdravju in življenju škodljivih podjetjih, za katere naj se uvede osemurni delavnik.
2) Ker je akordno delo mnogo vzrok slabim plačam drugih delavcev in ker je isto vsled na-
pornega značaja zelo škodljivo zdravju delavcev, zahtevamo da se popolno odpravi.
3.) V dosego uredbe delavskih plač naj se zasnujejo odbori, ki naj skupno z delodajalci oziroma njihovimi zastopniki urejujejo to vprašanje. Ti odbori naj imajo javno pravno moč in varstvo.
4.) Da se pravično poravnajo vsa nastala nerazmerja in prepiri mej delavci in delodajalci, uvedo naj se po vseh okrajih, kjer biva več delavcev, in se nahajajo večja podjetja, zakonito že uvedena obrtna sodišča.
6.) Preosnuje naj se obrtno nadzorstvo in sicer tako, da bode vsaj na vsakih 20.000 de lavcev jeden obrtni nadzornik in dva podnad-zornika Obrtno nadzorstvo naj sestoji dve tre-tinji iz delavcev. Obrtno nadzorstvo plačaj država
6.) V poizvedbo razmer in števila delavcev naj se zasnuje delavski statistični urad
7.) Zboljšajo naj se bolniške blagajne in zavarovalnice proti nezgodam tako, da se zago tovi vsakemu delavcu v slučaju bolezni kot podpora popolna visokost njegove plače, brezplačna zdravila in zdravnik, katerega naj si voli vsak bolnik po svoji volji, vender za jedno bolezen samo jednega.
Zavarovalnica proti nezgodam naj zagotovi vsakemu popolnemu poškodovancu za vse življenje rento v visočini njegove plače. Istotako naj bodo obvezane skrbeti za vse rudokope in topivce bratovske skladnice, katere naj tudi spopolnijo preskrbovanje starih in onemoglih delavcev tako, da jim za te slučaje zagotovi pošteno penzijo, ob kateri jim bode omogočeno človeški živeti. Penzija pri skladnicah znašaj višino celega zaslužka.
8.) V izvršitev in najvišje nadzorstvo soci-jalno-politiških zakonov in odredb naj se zasnuje v Avstriji delavsko ministerstvo.
Ker so človeškemu zdravju posebno škodljiva slaba, zaduhla, kakor premajhna in pre temna stanovanja, zahtevamo, da se po okrajnih zdravstvenih komisijah strogo nadzirajo stanovanja v onih krajih, kjer skupno dela in biva veliko delavcev. Proti brezvestnim posestnikom beznic naj se vpelje stroga kazen.
9.) Omeji naj se žensko delo po tvornicah le na taka dela, ki niso škodljiva ženski naravi. Otroško delo naj se popolnoma prepove, onim mladeničem, ki so nad štirinajst in pod šestnajst let stari, naj se delo olajša z dve uri krajšim delavnikom in se jim sploh nalaga le primerno delo.
Danajšnji sestanek slovenskih krščansko-socijalnih delavcev v Ljubljani sklene, neizprosno vporabiti vsa zakonita sredstva v dosego popolnega delavskega varstva in razširjati med delavci socijalno - politične ideje, temeljujoče na krščansko-socijalni program.
Gospodarska organizacija.
Sledeče točke navajamo kot najnujnejše za izvršitev gospodarske organizacije delavcev:
1.) Ustanovi naj se v najkrajšem času delavska podporna zadruga za starost in onemo glost, ki raztezaj svoje delovanje po vseh slovenskih pokrajinah.
2.) Ustanovi naj se v vsakem večjem okraju, kjer je veliko delavcev, delavska stavbena zadruga.
3.) Ustanovi naj se delavska hranilna za druga s podružnicami, v katerih bi se lahko hranilo v malih tedenskih doneskih. Zavezati bi se morala vsa delavska društva vlagati svoje denarje v njo; iz nje bi dobivali zopet kredit, ko bi pričeli kako gospodarsko podjetje.
4.) V krajih, kjer je potrebno, naj se ustanovi konsupina društva.
5.) Ustanovi naj se posredovalnica za delo.
6.) Od države, dežele in občin zahtevamo, da nas podpirajo pri tem gibanju.
Tisek.
a)	Pozdravljajo oba slovenska krščanskosocialna delavska lista, „Glasnik" in „Delavski prijatelj", izražajo željo, naj bi se čim najkrep keje razvijala in naj bi se za štajarske delavce ustanovil poseben list, ki najbi vzlasti zastopal rudarje in topivce.
b)	Krščansko - socjalni listi avstrijski bodite med seboj v vedni dotiki. V ta namen naj stopita naša slovenska lista v zvezo z drugimi, vzlasti slovanskimi listi naših načel
Društva.
Vsi Slovenci krščansko socijalnih načel smo jedna celota. Zunanji izraz ti celotnosti bodi „ Slovenska krščansko - socijalna zveza v Ljubljani", ki spajaj vsa nepolitiška društva našega mišljenja, ustanavljaj nova, kjer so po trebna, podpiraj ustanovljena, s svetom in dejanjem vodi vse, vzlasti v gospodarsko organi zacijskih stvareh. Po zvezinem prizadevanju naj se jednotno vrše shodi vseh krščansko-socijalnih društev. Po potrebi naj se ustanavljajo strokovna društva. Vidno znamenje zvezino je njena zastava.
Delavski sklad.
V socijalnopolitiške namene se osnuj „de-lavski sklad" v Ljubljani, ki ga upravljaj odbor rSlovenske krščansko socijalne zveze". Ta sklad se zbira samo iz prostovoljnih doneskov.
Izvirni dopisi.
8 Primorskega, 1. septembra. Narodno delo dr. Tavčarjevo gre torej v cvetje. To delo se kaže v napadih na osebe in če kdo reaguje na to, igra Tavčarjevo glasilo vlogo preganjanega in britko toži o „osebnostih." Torej niti reagovati se ne sme, če se kdo dolži nepoštenja, kakor se je dolžila Vaša večina v okrajni bolniški blagajni ljubljanski, a se je potem pokazalo, da je nepoštenost bila v „Narodovem" taboru. Molčati se mora, če se napada zdravniška čast dr. Gregoričeva in se Gregoriču in Koblarju odjeda deželni kruh. Molčati se mora, častiti dr. Tavčarja kot malika in ležati v prahu pred njim. Če se tega ne stori, niste za narod ničesar storili, nimate nobenih zaslug več. Da je to res, kaže nam tudi surovi napad dr. Tavčarjev na g. Andreja Gabrščeka. Koliko je ta mož storil za slovenski narod, ve vsakdo, ki se ukvarja s politiko. In vender dr. Tavčar tudi njemu ni prizanesel, ki je, kakor mi znano, brez novčiča nagrade bil od leta 1884—1889. stalen, odličen sotrudnik „Slov. Narodu". Gosp. Gabršček je na Goriškem pričel boj za slovensko uradovanje. Izbojeval je kazenske slovenske zapisnike, izbojeval je slovenske razsodbe v konfiskacijskih rečeh, slovenske obravnave, od višjega deželnega sodišča slovenske razsodbe (od tedanjega ministra Schonborna), slovenske napise na vseh vratih, tudi proti laškemu pečatu je nastopil najostreje. Znani so njegovi boji za slovensko poroto in edino njegovim nastopom — pozneje s podporo poslancev — se je zahvaliti, da je sedaj boljše... Ali je čudno, da vsled takih napadov tudi pri nas na Primorskem vedno bolj prodira prepričanje, da je „Narod" list, ki ima sedaj samo namen spravljati v svet dr. Tavčarjeve osebnosti. Tak list mora slovensko razumništvo odločno odkloniti, kakor tudi moža, ki se je časih pridno vojeval za slovenske pravice, a sedaj išče samo sebe in pokvarja vso narodno politiko. Treba je odločno nastopiti! Resno moramo misliti izvenkranjski Slovenci na to, da dobimo pošten dnevnik v Ljubljani. Prvi korak za to pa bode, če bodemo pričeli pošiljati „Narod“ nazaj v »Narodno tiskarno."
S Koroškega 30 avg. Mnogo so pričakovali od dijaškega sestanka vsi, ki ljubijo zares svoj narod, ki ljubijo mir in slogo mej brati. Žal, da so bili vsi ti neprijetno iznenadjeni. Kaj pa je, ali bi vsaj moral biti namen vsedi-jaške organizacije? Pač ne drug, nego ta, da se doseže skupno delovanje vseh akademikov, ali recimo dijakov; bogoslovci po „Narodu“ ne spadamo strogo med akademike (smo nekako peto kolo, — dasi je poživljal isti „Narod“ pred shodom, naj se ga posebno bogoslovci udeleže v obilnem številu) Medicinci, juristi, filozofi, bogoslovci — vsi se naj bi združili pod geslom našega presvitlega vladarja:	„Z	združenimi
močmi!" Toda, česar smo tako željno pričakovali, to se ni zgodilo — shod svojega namena ni dosegel. Premišljal sem mnogo o tem, zakaj
se je pravo za pravo razdrla nameravana sloga. Ne pridem do druzega rezultata, nego da je uničila naše nade mejsebojna mržnja „Sloveni-janov" in »Daničarjev". Gospoda, zakaj niste hoteli vsprejeti v resolucijo besede „krščansk" ? Zakaj ste se ji tako protivili ? Ali nam niste pisali v pismih, s kterimi ste nas vabili na shod, takole: „Tudi mi stojimo na krščanskem stališči!?" Edino le mržnja proti „Danici" vas je zapeljala, preslepila. Ko bi bil stavil isti predlog kakor ga je „Daničar“, kak „Slovenijan“, stavim, da bi ga bili navdušeno vsprejeli.
Toda, ali ste se morda ženirali navzočega »voditelja Slovencev", dr. Tavčarja? No, duhovit je hotel biti gospod doktor tudi pri tej priliki. Ko je akademik Lončar dejal, da imamo preveč veselic in slavnosti, ki stanejo mnogo denarja, takrat se je oglasil naš Ivan in pripomnil: „Kaj pa božja pota?" G. doktor, teh besed vam ni narekavalo nič druzega, nego brezmejna mržnja do vsega, kar je v zvezi s krščansko vero. Torej veselice in božja pota — to je v vaših očeh isto! Sploh se pa g. Lončar ni izrekel zoper vsako veselico, temveč je le grajal preobilico veselic. Ko bi šel kmet lOkrat na leto na božjo pot in bi pri tem zanemaril gospodarstvo, grajal bi ga vsak pameten človek.
Vsedijaški shod nas torej ni zjedinil. Žal, stokrat žal! Gospoda, prvi in glavni pogoj je, da hočemo delovati skupno, da nočemo nobenega strankarstva. Vrnimo si medsebojno spoštovanje in spoznavajmo se! Čim bolje se bomo spoznavali, tem jasnejše bomo uvideli, da smo mnogo boljši, nego mislimo drug o druzem. In če bo narod videl, da se mej seboj spoštujemo, spoštoval nas bo tudi on. — Tiste pa, ki morda mislijo, da zija mej vero in vedo nepremostljiv prepad in so zato nasprotniki sloge, tiste prosim: Proučujte tudi knjige, pisane od zares krščanskih mož v obrambo verskih resnic. Večnih resnic ne omaje nobena protivna veda, prava veda pa jih ob-daje z vedno lepšim svitom. Bogoslovec.
Politiški pregled.
Položaj. 0 posvetovanju avstroogerskih ministrov glede nagodbe se ne ve nič zanesljivega. Jasnost bode morda prinesel 26. september, ko se bode sešel državni zbor, da reši nagodbo. Ker je Ogerska gotovo skrbela, da dobi vse ugodnosti zase, — čuje se celo, da se predloži drž. zboru pogodba pod nespremenjenimi pogoji, bode v državnem zboru gotovo prišlo do viharnih prizorov. Nemci bodo nadaljevali obstrukcijo, ker se jim ne bode priznalo nemškega dr žavnega jezika.
Proslavi cesarjevega jubileja na dvoru bodo dne 29. novembra do 2. decembra prisostvovali: ruski veliki knez Vladimir, italijanski prestolonaslednik, saksonski kralj in kraljica, rumunski in srbski kralj.
Avstrijski državni zbor naj bi sklenil so-žalnico vsled Bismarckove smrti. To hočejo predlagati nemškonacijonalni poslanci. Slovanski poslanci naj bi takrat prišli s šibami v zbornico.
Dunajski Čehi bodo ustanovili v 5. in 9. okraju dve novi češki ljudski šoli in dva otroška vrtca.
Agitacije nemškega cesarja. Nemški listi niso odkrili samo zvitih naklepov, ki vodijo nemškega cesarja v sveto deželo delat propagando za protestantsko misel, sedaj poročajo, da bode mimogrede obiskal tudi laškega kralja v Benetkah. Že zadnjič smo poročali, da o tej priliki obišče tudi grškega kralja. Skupaj bodo tri osebnosti, ki bi rade kaj skovale proti slovanski politiki, katera dobiva tal na Balkanu.
Bolgarski knez bode baje obiskal grškega kralja — menda potem, ko se bode tam pomudil nemški cesar. Ni čuda, da je Avstrija kneza Fer dinanda zadnjič na svojih tleh prijazno vsprejela.
Nemški cesar bode 14. decembra obiskal našega cesarja. Hm!
Rusija — angelj miru. Rusija, katero je precejšnji del evropskega časopisja prišteval »barbarskim državam" in jo sumničil, da bode pričela prvo svetovno vojno, stopila je pred strmeči svet s činom, ki je usapil vse njene
obrekovalce. Iz ust ruskega carja je zadonel klic I vsem evropskim državam, naj se odpravi oboroženi „mir“, ki pogoltne milijone in izsesava ljudstvo, ter naj se dobe sredstva, ki bi omogočevale državam tudi brez teh žrtev se mirno sporazumeti. Car miru je pozval vse diplomatiške zastopnike na petrogradskem dvoru, naj o tem premišljujejo ter je nasvetoval, naj se skoro skliče mirovna konferenca, ki naj določi pogoje neoboroženega miru. Tak korak je storil slovanski car! Nehote nam misli pohitevajo h krsti starega Bismarcka, ki je proglasil načelo, naj se s pestjo ohrani mir. To nemško načelo je spravilo Evropo ob rob gospodarskega propada. Bilo je treba Slovana, da je Evropi podal rešilno roko. Z uresničenjem carjevega predloga, bi se za vse evropske narode pričela nova kulturna doba, doba gospodarskega prerojenja. Vse kaže, da car tega koraka ni napravil brez vednosti Francije, vsaj se je njegov klic zaslišal baš ob obletnici prihoda predsednika francoske republike na Rusko. Večina listov je odušev-ljena za carjev predlog. Ne vemo, če se bode upala napram svojemu ljudstvu zagovarjati tista država, ki bi meni nič, tebi nič, zavrgla carjev predlog. Da se prav spozna umestnost cesarjevega predloga, zadošča, če povemo, da velja „ oboroženi mir“ Avstro • Ogersko vsako leto 160 milijonov gld., Nemčijo 580 mil. mark, Francosko 600 mil. frankov, Rusko ‘284 mil. rubljev in Italijo 330 mil. lir.
Rusi v vzhodni Aziji. Vsakdo, ki se hoče izseliti iz Rusije v pokrajine, katere je pridobila Rusija od Kitajske, dobi od vlade vse potrebno, krave, konje in poljedelsko orodje in vrh tega še denarno posojilo, katero se vrača v lahkih obrokih. Prvo leto ga preskrbi vlada tudi s potrebno setvijo. Vsak izseljenec se tudi brezplačno prepelje na Kitajsko. Na tisoče mužikov, ki so doslužili triletno vojaško službo, je pri pravljenih, da gredo v nove ruske dežele. To bode Rusiji krepka zaslomba, če bi prišlo do vojne v vzhodni Aziji.
Pobjedonoščev, poznati panslavist in markantna oseba v ruski politiki, dobil je s po sebnim lastnoročnim carjevim pismom naj višji ruski red sv. Andrije.
Vsenemštvo hoče v spomin Bismarcku zbirati za veliko Bismarckovo ustanovo, s katero naj bi se pridno germanizovalo. Pričela se je tudi agitacija, naj dijaki iz „Reicha“ prvi semester prebijejo v — Gradcu
V Franciji nadaljuje minister mornarice Lakroj popolno preustrojenje francoske morna rice. Sosebno krepke hoče storiti Francoze na sredozemskem morju. Uvidel je, da je zadnji poraz Španije zakrivila slaba organizacija mornarice.
Židje so v Bazlu zopet sanjali o ustanovitvi židovske države, v kateri bi menda drli sami sebe. Na dotičnem kongresu se je zbrajo 320 zastopnikov, ki so zabavljali, da imajo nekateri Židje tako malo veselja do take države, kjer bi ne bilo krščenih lahkovernežev. Ustanovili bodo židovsko narodno banko. Nemški kr ščanskosocijalni listi povdarjajo, da je vse govorjenje teh Zionistov o židovski državi samo pretveza, pod katero se vspešno organizujejo za svetovno gospodarstvo. Dokazano je namreč, da Zionisti iščejo zveze z vsemi strujami, ki so proti krščanstvu, v prvi vrsti s socijalnimi demokrati.
V Holandiji je dnč 31. avgusta kraljica regentinja na prestolu naredila prostor mladi kraljici Viljemini. Listi hvalijo plemenito mi šljenje mlade kraljice.
Domače novice.
Afera dr. Gregorič - Koblar je vzbudila povsod občno ogorčenje. Mnogo tistih, ki so nas časih prezirali, simpatizuje danes z nami. Uvide vajo sedaj pač, da moža, kakeršen je dr. Tavčar, smo v »Slov. Listu* vedno po vrednosti cenili. Bolj pa, kot vse beležke „Slov. Lista", kaže dr. Tavčarja njegovo prvo delo, s katerim je stopil iz deželnega odbora v javnost. Mož se je razkrinkal sam! Silo, katero je porabil dr. Tavčar proti nam in proti vsem, ki so se uprli ne-
srečni njegovi politiki zadnjih let, rodila bode, i skrajni čas je že, prOtisilo. Najboljše so pokazali to protisilo tisti gospodje, ki so, ko so zaznali za najnovejši teroristiški čin „svobodne duše“, poprijeli se z vso vnemo agitacije za „Slov. List" ter nam pridobili že lepo število novih naročnikov. Tak odgovor je najprimernejši, najznatnejši. Terorizem nas ne bode uničil, okrepil nas bode — za to skrbite vsi, ki prav razumevate neodvisnost in politiško svobodo. Bolj kot kedaj, pokazali so razni dogodki zadnjih dnij potrebo neodvisnega glasila v Ljubljani. To nam pričajo številni glasovi od vseh stranij slovenske zemlje. Vabimo torej v teh resnih trenutkih vse rojake, da se zbero okolu »Slovenskega Lista", da ga podpirajo duševno s točnimi poročili in materijelno z nabiranjem novih naročnikov. Na dan možje slovenskega dejanja!
Osebne vesti. Dosedanji dvorni kapelan dr. Franc Sedej je imenovan stolnim kanonikom v Gorici. — Suplent na tukajšnji višji gimnaziji, gospod Fran Ilešič, je imenovan glavnim učiteljem na. ljubljanskem ženskem učiteljišču. — Tajnik pri dež. vladi kranjski pl. Cron in vodja okrajnega glavarstva v Črnomlju, nadkomisar Orešek, sta dobila naslov in značaj okrajnega glavarja. — Za župnijo Št. Jošt nad Vrhniko je prezentovan g. Fr. Lakmayer, župnik na Grahovem. — Imenovana sta gg. Metod Dolenc in Milan Škerlj za sodnijska avskultanta. — G. Anton Mozeg, kaplan v Selcih, je prestavljen kot administrator v Podkraj, g. Jernej Bernard, kaplan v Postojni, kot kaplan k sv. Križu pri Litiji. — V Ljubljani je 29. avgusta umrl, star 62 let, g Frančišek Goršič, ki se je proslavil s svojimi izbornimi orgijami. Dela njegova tekmujejo z deli inozemskih mojstrov. — V Novem Mestu je 28 avgusta umrl g. Fr. Muhič, ab-solvirani jurist.
Slovenščina — pasterka. Novoimenovani c. kr. notar za Idrijo, g. dr. Fran Horvat je •vložil pri c. kr. nadsodišči v Gradci slovensko prošnjo, da naj se ga zapriseže pred nastopom službe. Višjesodno predsedništvo pa je slovensko prošnjo odklonilo, sklicuj6 se na to, da je nemški jezik — ..Dienstsprache"! Ravno tako je g. K. Pleiweiss s slovensko vlogo prosil, naj se ga priseže, da nastopi notarijat v Ratečah. Tudi ta vloga ni našla milosti v Gradci. Oba gospoda sta morala priseči nemški, če sta hotela nastopiti službo. To sta dva sočasna kričeča slučaja, ki morata kranjsko notarsko zbornico postaviti na noge, da se potegne za čast slovenskega jezika in za pravice svojih članov. To pričakujemo in menimo, da se justični minister pri tej strogo administrativni, notarski stvari ne bo mogel več izgovarjati s tem in — onim.
Kranjski deželni šolski svet je zopet nekaj čudnega ukrenil. Ravnateljstvu c. kr. velike gimnazije v Ljubljani ni dovolil I. gimnazijski razred razdeliti v dva oddelka. Vsled tega bodo učenci, ki se na tej gimnaziji oglase dne 15. septembra morali ustopiti v — nemški oddelek, če ne ustopijo, kakor ukrep veleva, na nižjo gimnazijo.
Slovenski delavoi — psi. To je najnovejši izrodek „ narodnih socijalistov", katere je na shodu slovenskih akademikov poslal med svet iurist Vodušek. „Narod" je z vso silo hotel utajiti to dejstvo, a neoporečno je ostalo „Sloven-čevo" poročilo, ki se glasi:, Dr. Tavčarica o delavcih: „Take ljudi, kot so to, je najbolje, če se pusti v miru". Vodušek: „To so kakor stekli psi." Gospa dr. Tavčarjeva: „Še bolj se jih mora v miru pustiti, kakor stekle pse." Slovenski delavci vsled tega surovega naziranja narodne gospode niso izgubili ničesar na svoji časti, pač pa bodo, kot doslej, navdušeno nadaljevali agitacijo med narodom za vseučilišče in nadso-dišče v Ljubljani. To delo je čast našim delavcem, zabavljanje pa čast ^Narodovi" gospodi.
Kako se slepi javnost. Ob shodu županov in dijakov sestavil se je bil damski odbor, ki je županu Hribarju pri vseh pripravah pomagal. Trdd ni bil majhen, to presodi vsakdo, ki je imel kedaj tak sličen opravek. V zadnjem tre-notku ob dijaškem shodu pa se je uprizorila za ■ hrbtom damskega odbora spletka ter usilila v
ospredje osebe, ki so se preklicano malo trudile s pripravami, nekatere ob županskem shodu celo namenoma izostale, in na ta način potisnila v ozadje damski odbor. Ni čuda, da so listi, ki o vsem tem ničesar vedeli niso, poročali napačno in slavo peli ter imenovali kot nekak „spiritus agens" vsega damskega dela gospo visokega prvaka. Čudno pa je, da i „Slov. Narod", čijega šefredakter je o vseh teh razmerah jako dobro in natančno poučen, saj se je celo rogal »generalu" damskega odbora, podaja napačna poročila in se mu ne zdi umestno, da bi krivično preziranje damskega odbora z objektivnim poročilom saj deloma popravil. Čudno je to tembolj, ker so v preziranem odboru dame iz rodbin pristašev „Narodove" stranke. Spletkarjenje, ki se je bilo uprizorilo, je samo na sebi obžalovanja vredno; neodpustljivo pa je, ako tako spletkarjenje podpirajo še javni listi. Do sedaj so vsaj slovenske žene delovale složno in z veseljem, če se bodo pa take stvari i posihmal uprizarjale, bodemo pa še med damami imeli strankarstvo, ali pa nehajstvo. In nam se to zdi popolnoma naravno. Kedo se bode pa trudil in pehal po cele tedne, na zadnje pa je plačilo vsemu: odrivanje, preziranje ter roganje. Ako ima „Narod" tako železno čelo, da zanika to žalostno dejstvo, postregli mu bodemo z natančnejšimi podatki.
Trdna sloga bode na Kranjskem tedaj mogoča, kadar se ne bode zahtevalo, da gremo najprej k maši, predno otvorimo kako zborovanje. Tako trdi Tavčarjev študent Ferlan v »Narodu". Čudno, visokošolci niso šli k maši, in vender niso bili složni, učitelji pa so šli, pa so bili. Načrt Ferlanov torej ni za vsakega. Obveljal bi samo pri tistih, ki so doma na Visokem.
Slovensko gledališče bode svojo letošnjo gledališko dobo pričelo 20. septembra. Pravilno je, da se otvori slovenska gledališka sezona pred nemško. Bilo je treba čakati nekaj let, da to doživimo. Prva slovenska igra bode nemški igrokaz „Omikanci“. Umestno bi bilo, da bi vsaj prvi večer bil posvečen domači drami. Angaže-vano je letos dokaj novih močij: gdč. M. Strop-nicka, bivši člen brnskega narodnega gledališča za prve pevske naloge, gdč. M. Štastna, bivši člen češkega narodnega gledališča v Pragi, kot koloraturna pevka. Namestu altistke gdč. Horvatuve pride nova moč. Gdč. E. Slave-nova in g. Kandučar bodeta vodila zbor. Za dramo so angaževani g. R. Deyla iz Prage za ljubavne, g. Jur. Preje iz Zagreba za junaške in g. VI. Housa iz Taborja za komiške naloge. Čujemo, da se je nudila ugodna prilika angaževati gospo Borštnikovo, a da se je baje dotično ponudbo odklonilo. ..Slovenski List" bode o letošnji sezoni točno poročal. Želimo, da se intendanca radi vspešne reklame ozira na naše lani izražene želje in da pisarniške vesti pošilja vsem listom ob istem času. Če se meni intendanca tudi letos posluževati samo „Slov. Naroda", potem naj se ne čudi, ako bode znaten del občinstva smatral slovensko gledališče za strankarsko podjetje in po tem umeril svoj obisk.
Pozor gg. abiturijentje! NaKoroškem in deloma tudi na Primorskem je pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Duhovnik pa je v ondotnih krajih zatiranemu ljudstvu vse: dušni pastir, učitelj, politični in gospodarski svetovalec. On je tam skoraj jedina opora slovenskega in hr-vatskega življa. Oni mladi možje, ki se hočejo posvetiti svetemu in odgovornemu stanu duhovnika in čutijo v sebi poklic za intenzivno narodno in svečeniško delo, nimajo nikjer lepšega in hvaležnejega polja, kakor ravno na Koroškem in Primorskem. Res je tam slovenskemu duhovniku posuta s trnjem pot, ali kdor hoče sveto služiti svoji domovini, se tega ne plaši!
Koroški Slovenci, pošljite svoje sinove na kranjske srednje šole! Novo šolsko leto se bliža in čez 14 dni se zopet odpro vrata naših srednjih učilišč. Mi želimo, da se vpiše v srednje šole na Slovenskem v gimnazije in ljubljansko realko kar največ slovenske mladine. Tudi obrtna strokovna šola v Ljubljani je jako važna, ker množi inteligentni naraščaj v obrtu. Nam nedostaje inteligence slovenske povsodi, v uradih, trgovini, obrtu itd., zatorej kar največ Slovencev naj
se naobrazuje! Osobito velik nedostatek slovenskega razumništva pa čutimo na Koroškem Ker se od uče<’ih se slovenskih dijakov na Koroškem v ondotnih germanizatornih učnih zavodih odtuji precejšnji del svojemu narodu, zato pa je iskreno želeti, da vsaj jeden del koroških dijakov dohaja na kranjske zavode. Gmotni pogoji so na primer v Kranju in Novem Mestu in tudi v Ljubljani mnogo ugodneji, kakor v Celovcu ali Beljaku zatorej ni nikake ovire, da bi jih na Kranjsko ne mogli pošiljati. Sveta dolžnost slovenski duhovnikov na Koroškem je, da delujejo v tem smislu in prigovarjajo in pomagajo roditeljem ki hote poslati nadarjene svoje sinove v srednje šole. Kranjski rodoljubi v mestih s srednjimi učilišči bodo gotovo drage volje skrbeli, da se sinovom naših koroških bratov poskrbe cena in zanesljiva stanovanja. Na one slovenske dijake pa, ki se uče na koroških srednjih šolah, pa naj bi ondotni slovenski rodoljubi obračali vso pozornost, da se ne pogube in ne odtujijo, svojemu narodu. Na delo tedaj, koroški rodoljubi!
Pošiljajte otroke v slovanske sole! Praški župan je izdal oklic na stariše, v katerem jih roti, naj ne pošiljajo otrok v potujčevalnice. Kedaj dobimo letos tak oglas v Ljubljani? Šolsko leto se bliža — vsak Slovenec poučuj zaslepljence, ki pošiljajo otroke v nemške šole!
Nedostatki na dolenjskih železnicah se od dne do dne množe. O tem se nam piše: K polževi vožnji pride še, da se po postajah neprenehoma prevažajo vozovi, zraven pa kriči vla kovu osobje „forcigen“ pa »nohlosen", da se človeku že gabi. Pri tem »delu" seve pehajo z osobnimi vozmi, da se potniku res smilijo rojstne kcsti. Če se pa na taki „intermezzo8ta-ciji“ za ta čas izstopi, odžvižga često vlak od skladišča kar pred nosom, ne brigajoč se za potnike, ki ga še na staciji čakajo. Tako se je zgodilo nedavno na postaji v Trebnjem nekaterim duhovnikom in drugim potnikom. Ko so hoteli ustopiti nazaj v vozove, pehalo jih je osobje od vlaka proč, češ, je že odžvižgal. — Bilo je treba Nemca dr. Suppana, da nam je dosegel, da vozita vsaj dva voza naravnost od Ljubljane do Novega Mesta ter tudi nazaj. Postavljena pa sta vedno kot prva osobna voza takoj za strojem. Kdor se vozi v teh, se mu na Grosupljem ni treba presedati. Ali o tem ne ve skoraj nihče, ni ga pojasnila nikjer, kakor tudi ne lepaka. Cesto se službujoče osobje še pošali s tem, da nakazuje v take direktne voze bližnje potnike, dalnje pa v druge, ki se na Grosupljem premene. Ali se dela to restavracijam na Grosupljem v prid? Vprašamo: Koliko je že storil naš poslanec in upravni odbornik dolenjskih železnic gosp. dr. Ivan Tavčar za procvit dolenjskih železnic? Kedaj dobimo, gospod doktor, obljubljene nam vožnje listke, tudi s slovenskim besedilom — vsaj so ti listki vender edino le za lokalni promet slovenskega ozemlja? Ali se moramo zanje priporočiti tudi Nemcu dr. Suppanu?
Kedaj bode Ljubljana središče Slovencev ? Takrat, kadar bodo njeni prvaki delali na to, »da Ljubljano bolje seznanijo z razmerami raztre šenih udov domovine, da po spoznavanju pride živo mejsebojno zanimanje, po zanimanju toplota,' po toploti navdušenje za vzajemno borbo! Nikdar naj se ne dogodi več, da bi se Slovencu jedne pokrajine štelo v greh, v predrznost, ako je s svojim zanimanjem in svojim — srcem preskočil politiške meje, ki jih je žalostna zgodovina naša postavila med pozamične dele naroda našega! Prav pogosto, vsaki dan, bi morali mi govoriti eden o drugem — iskreno, kakor se spodobi odkritim možem. To pa ni možno, dokler bodemo vsakogar smatrali neskromnim usiljivcem, ako je rekel kaj, kar ni bilo po godu temu ali onemu. Ne križajmo ga takoj, ako je bil kdo v zmoti s svojo sodbo, ampak poučimo ga dobrohotno! Le tako pridemo kedaj tja, kamor moramo priti, ako hočemo kaj veljati, da bode sleherni Slovenec poznal vseslovenske razmere.” Da, tedaj bode Ljubljana naše središče, dokler pa prvaštvo deluje uprav narobe, dotlej je vse pisarjenje o središču — frazarjenje.
Jugoslovanska socijalna demokracija je imela preteklo nedeljo v Ljubljani svoj stran*
karski shod, na katerem so nemški govori pričali o njenem »Jugoslovanstvu". Dr. Adler je prišel osobno popravljat razdrapani rudeči dež nik, a pumagalo ni dosti, ker so bili skoro vsi voditelji postavljeni pred vrata. Za starimi sle-pilci pridejo torej novi slepllci!
Od nadzorstva deželne naklade prejemajo na Kranjskem Slovenci samonemške dopise. Za to se ne briga slovenski deželni odbor, potem pa zahteva nagajivi dr. Dečko iz Celja, da skleni resolucijo za nadsodišče v Ljubljani.
Vspored zborovanju vseslovenskega krščansko socijalnega delavskega shoda. I. Slavnostno zborovanje: a) Pozdravi: Poslanci V. skupine Zastopniki posamnih organizacij, b) Izjava udanosti in pokorščine cesarskemu jubilarju. Poroča urednik »Glasnika" Ivan Jakopič. II a) Ustanovitev »krščansko socijalne zveze“. Poroča Ivan Kregar, b) Sklepanje o resolucijah: 1. Načela. Poroča dr. Josip Pavlica. 2 Politiške razmere. Poroča Josip Gostinčar. 3 a) Gospodarska organizacija, b) Delavsko varstvo. Poročajo: Fr. Ziller, Jos. Sedmak, Mart. Škerjanec: 4. Tisek: Delavski zaklad. Poroča Jos. M. Kržišnik.
Žensko uradništvo pri državnih poštah in brzojavih. Dne 1. septembra je stopila v veljavo naredba s katero bode pri poštnih, brzojavnih in telefonskih državnih uradih tri petine uradnic stalno nastavljenih ter deležnih tistih pravic kakor moški.
Kaj Nemci hočejo. Dzimsky se jezi, ker je načelnik »Zveze kranjskih gasilnih društev” občni zbor vodil slovenski. Po njegovem mnenju bi se moralo kranjskim Slovencem pridigovati samo nemški. Take neumnosti se morejo poroditi le v pruski butici.
Ljubljanski Prusaki. Jeden najbolj zagrizenih sovražnikov našega naroda je civilni in vojaški krojač Anton Reisner, stanujoč v Slomškovih ulicah. Reisnerjevi otroci nosijo pruske trakove in kriče na mimogredoče ljudi: »Heil, Heil, Heil“. No, pa to še ni vse. Ako Reisnerjevi otroci zapazijo na ulici kakega Slovenca, začno tuliti: »Slavisoher Iiund“, BWindisches Gesindel". Čudo je torej, da si pri tem prusa-škem krojaču naročajo odlični Slovenci obleko, in naj večje čudo je, da Reisner izdeluje obleko za našo policijo. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Zapomnimo si to!
Shodi. Shod v Ribnici je imel preteklo nedeljo v Ribnici drž. poslanec dr. Krek, na katerem je navdušeno govoril za zvezo s Hrvati. Jutri je shod v Železnikih. Na shodu budo govorili gg. dr. Krek, Gostinčar in pravnik DermOta.
Slovanska umetnost. Jutri v nedeljo dne
4.	septembra bode blagoslovljena zastava »Slo-venskega zidarskega in tesarskega društva". Ta prekrasni prapor je še danes izložen v društvenih prostorih v »Koloseju" na Marije Tere-režije cesti ter si ga more vsakdo ogledati. Globoko premišljena skladba tega prapora je od akadem. slikarja g. Ig. Z ep lic hala, učitelja na c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje, od katerega med drugimi deli, ki se nahajajo v Ljubljani, omenjamo le kompozicijo divnolepega al-tarnega prta v stolni cerkvi in krasnega prapora pevskega društva »Ljubljana11. Opis nove zastave prinesemo prihodnjič.
Firma Detter se hoče na vsak način preseliti na Prusko. To kaže, da je postavila v razstavno okno klopčiče, ki skupno tvorijo frank-furtarske barve. Skrbeli bodemo, da se našemu kmetu postopanje nemških firem primerno osvetli s poljudnimi članki v BDomoljubu", »Dolenjskih novicah" in sličnih ljudskih listih.
Židovska predrznost se poslužuje za reklamo v Ljubljani celo kipa Marije. S takim kipom meni vabiti kristjaae v svojo prodajalnicD židovski lastnik »Angleškega skladišča oblek".
Nesreča V kopališču tukajšnje tobačne to varne so naš:i v četrtek v vodi mrtvo 701etno ženo Vzrok njene smrti je skoro gotovo mrtvoud.
Iz Šent Ruperta na Dolenjskem se nam piše: Iz treh pomenljivih pošt t. j. Mirna Šent. Rupert in Mokronog imamo glavno zvezo z že-leznično postajo Trebnje, ali naš poštni voz, če sploh še zasluži to ime, ima menda opraviti več z obcestnimi hišami, nego s poštnim vla-
kom v Trebnjem, ker navadno za Vi ure dife-rira. Obžalovati je, da se ljudstvo tega voza ne more zanesljivo posluževati. Tudi nazaj ni dosti bolje. Ako se vlak le količkaj pri Faturju v Za-tičini zamudi, pa mu odpiha poštni voz pred nosom. Slavno poštno ravnateljstvo naj blagovoli vstreči vsestranskim željam ter naj uredi dopoldnevno zvezo z vlakom, ki prihaja iz Ljubljane in na večer, ko gre vlak zopet nazaj proti Ljubljani. Tako bi bilo marsikaj pomagano prometni zvezi v naši prekrasni dolenjski Vipavi, tembolj, če se pozneje odpre tudi nova cesta iz Tn-bnjega na Mirno.
Gorenje Podpoljane so — pruske. Iz Gorenjih Podpoljan se nam poroča: Nedavno se je tudi pri nas, ki smo rojeni Slovenci, vršila cesarska slavnost. Bilo je vse polno zastav, ali čujte, kakih! Bile so zastave »črnorudeče-bele“, „črno-rudeče-žoltea in samo dve cesarski! Slovenske pa nobene! Človek bi mislil, da so Poljane na pruski zemlji! To je škandal, ki zaslu-žuje javno grajo in ki osvetljuje prežalostne razmere na Kranjskem
Cesarska slavnost v Kropi. Občina Kropa in krajni šolski svet v zvezi z ondotnimi društvi: »Gasilnim društvom", »Katoliškim delavskim društvom", »Delavsko - konsumnim društvom", »I. zadrugo za žebljarske in druge železarske izdelke" ter »Pevskim možkim zborom" priredijo v proslavo petdesetletnega cesarjevega jubileja danes in jutri lepo slavnost. Vspored: V soboto dne 3. septembra na večer slovesno zvo-nenje, razsvetljava trga in streljanje s topiči. Med tem je obhod pevcev in raznih društev po trgu z lampijoni. Na glavnem trgu zapoje se cesarska pesem. V nedeljo dne 4 septembra ob 9. uri sprejem gostov. Ob V, 10. uri se zbere občinski odbor, vsa društva s šolsko mladino in gosti v šolskpm poslopju ter odkorakajo skupno v cerkev. Ob 10. uri slovesna sv. maša Po cerkveni slovesnosti se vrne šolska mladina z drugimi korporacijami v šolo, kjer se razdele med šolarje spominske knjižice. Popoludne- splošna ljudska slavnost Ob 3. uri srečkanje na glavnem trgu itd. Petje domačega moškega zbora in godba na pihala. Prosta zabava.
V Krškem so praznovali dne 27. in 28, avg cesarjev jubilej. Blagoslovili so novo krško bolnico in stolp za gasilne vaje. Pri slavnostih je svirala godba bosenskega polka iz Gradca. Mesto je bilo praznično okrašeno.
V Kamniku bode cesarska slavnost danes in jutri. Danes bode bakljada, jutri slavnostna sv. maša, popoludne pogoščenje mestnih ubožcev, vaja ognjegascev in koncert pevskega društva »Lire" pri Fišerju.
Pri Žužemberku je odprl muzejski uradnik Schulz sedem gomil, v katerih je našel raznih starin. Jeden grob je bil obzidan s 60 cm visokim zidom, a popolnoma prazen. Mnogo lepih izkopin je izkopal g. Pečnik, a te romajo na Dunaj.
Nemški odvetniki s Štajarskega so se v nedeljo 28. avgusta zbrali v Gradcu na izvanrednem občnem zboru štajarske odvetniške zbornice ter so jednoglasno s 85 glasovi izrekli se proti ustanovitvi posebne spodnještajarske zbornice, katero zahteva 26 tamošnjih slovenskih odvetnikov, ki se pa tega izvenrednega občnega zbora niso hoteli udeležiti. Kako oblastni so nemški gospodje kaže to, da so smatrali za popolnoma pametno, da Spodnje Štajarska v zbornici ni zastopana. Pravijo, da je samonemško uradovanje zbornično razumljivo samo ob sebi.
iJrobne novice. Usmiljeni bratje v Kandiji pri Novem Mestu so že otvorili novo bolnico. V njej bode prostora za 100 bolnikov. — Otvoritev jubilejne kapelice sv. Cirila in Metoda na Ojstrici bode prihodnji ponedeljek. — V Dvorju pri Cerkljah se je kmetski fant Podjed pri streljanju s topiči tako ponesrečil, da je vsled tega umrl. Deželna vlada naj bi vender izdala naredbo, ki bi primerno omejila streljanje s topiči! — Z novim letom bode montanska (planinska družba) opustila svojo tovarno za stroje v Celovcu. Okolu 200 delavcev zgubi delo. — Spodnješta-jarski sadjerejci prirede 17. 18. in 19. septembra razstavo sadja v Brežicah.
Kje je „Šempas“? Menda na slovenski zemlji! Celjski nemčurji pa nočejo pripoznati slovenske zemlje. Okrajna bolniška blagajnica v Celju napisala je delavcu, Slovencu iz Šempasa, v knjižico: »Fangonelli (piše se Faganelj) aus Šempas in Italienu. Ako se celjski Nemčurji drže tega načela, potem pišejo štajarskim delavcem v knjižice: »Michael Rakuscha (Rakuša) aus Cilli in Preusen." Živela celjska zgaga;
V Ljutomeru so nekoga prav lepo poko pali. Na križ, ki se nosi pred mrtvaškim sprevodom, nataknili so hrastov venec, namestu s črnimi trakovi pa so križ okrasili s frankfur-taricami. Slovenski duhovniki naj tega ne dopuščajo !
Pri »cesarski slavnosti" v Celju so Nemci izpustili v vsporedu cesarsko himno. Ko so jo tuji letovičarji zahtevali, je hotela godba igrati »Wolfov marš“. Odločni zahtevi letovičarjev so se morali »heilovci" udati, a med sviranjem ce sarske pesmi tulili so »Heil Wolf“ in letovičarje, ki so cesarsko himno stoje poslušali, ometavali s psovkami.
Mej koroškimi Nemci sta z velikim uspehom dne 21. avg. priredila shod drž. poslanec L. Einspieler in drž. poslanec Grafenauer.
Martinolich, znani izdajica slovanske stvari v Istri, pride 6. t. m. pred sodnike v Rovinj radi prevare in poneverjenja. Lahi so vse napeli, da bi ga spravili pred porotnike.
Lahonsko gospodarstvo. Kako opravičene so bile pritožbe slovanskih listov o lahonskem gospodarstvu v isterskih občinah, kaže blagaj-nica občine Višnjan. Pri občinskih volitvah pro-pali Lahi so pustili 20.000 gld. dolga, občina pa ima le 8000 gld. premoženja. V blagajni so naši dobili — 25 kr.
. Društva.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani priredi v proslavo 501etnega vladanja Nj. Vel. cesarja Frana Josipa I. veliko narodno slavnost povodom blagoslovljenja nove zastave dne 4. septembra 1898. leta. Vspored slavnosti: Dne 3. septembra: Ob 8, oziroma ob
9.	uri zvečer: Serenada in bakljada z godbo ku mici, preblagorodni gospej Mariji Perdanovi in šentpeterskemu župniku, prečast, gosp. Martinu Malenšeku. Zbirališče na Virantovem vrtu. Dne
4.	septembra: Ob 9. uri dopoludne se zbirajo vsa društva v „Narodnem domu“. Točno ob 10 */a uri odkorakajo društva po določenem redu. Ob
11.	uri dopoludne slovesna sv. maša pred cerkvijo sv. Petra Pri maši pojo društveni pevci. Slavnostno blagoslovljenje zastave. Po dovršeni službi božji: slavnostni sprevod po mestu. Ob 1. uri: skupni obed pri »Zvezdi*. Cena obedu za osebo 1 gld. 50 kr. Popoludne velika narodna slavnost na Kozlerjevem vrtu. Vstopnina 50 kr. za osebo. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Pri slavnosti svira novomeška godba.
„Leonova družba" ima v ponedeljek 5 septembra občni zbor v Ljubljani O tej priliki priredi nekaj znanstvenih predavanj.
Shod priredi »Slovensko katol. delavsko društvo“ v Ljubljani prihodnji ponedeljek ob Vs8. uri zvečer v »Katoliškem Domu“. Udeleže se shoda tudi nekateri gospodje, ki bodo prišli na občni zbor »Leonove družbe".
V Šmartnem pri Litiji priredi dn6 7. in 8, t. m. pevsko in tamburaško društvo „Zvon“ slavnost blagoslovljenja društvene zastave, v proslavo cesarjevega jubileja. V sredo dn6 7. septembra bode ob 8 uri zvečer bakljada z godbo, serenada prečast. g. dekanu Iv. Lavrenčiču in kumici blag gospej Zoretovi. V četrtek dne s. septembra: Sprejemanje slav. društev in gostov ob polu 9 uri. Ob polu 10. uri slovesna sv. maša v dekanijski cerkvi. Po sv. maši blagoslovljenje zastave pred šolo, kjer pripno šmartinske na rodnjakinje društveni zastavi trak, zabijanje žebljev, potem sprevod. Ob 1. uri banket pri g. A. Golobarji. Ob 3. uri odkorakajo društva v četrt ure oddaljeni Črnipotok. Od tod povratek ob 5. uri v Šmartno, kjer se vrši koncert na vrtu g. Jo8. Jakliča. Po koncertu prosta zabava s petjem raznih pevskih društev. Lepo število slovenskih društev je že priglasilo svojo ude-
ležbo. Iz Ljubljane bodeta šla »Slavec" in i »Zvezda" korporativno, »Slovenska krščanskosocialna zveza" se pa udeleži po deputaciji. Ustopnina h koncertu 30 kr. za osebo.
Slovenska krščansko-socijalna zveza se udeleži jutri v nedeljo dne 4. septembra slavnosti blagoslovljenja zastave »Slovenskega zidarskega in tesarskega društva" v Ljubljani. Zbirališče naših somišljenikov je v nedeljo ob 8. uri zjutraj v »Katoliškem Domu", odkoder odkorakamo skupaj k lepi slavnosti. Agitujte, da bode udeležba velika! Odbor.
Slovanski akademiki v Istri in v Trstu so si osnovali ferijalno društvo »Napried".
Na Jesenicah je ognjegasno društvo preteklo nedeljo blagoslovilo svojo novo zastavo in proslavilo s tem cesarski jubilej.
Iz kolesarskih krogov. »Juhilejsko dirko" priredi klub slovenskih biciklistov »Ljubljana" dne 18. septembra. V predvečer priredijo kolesarji dobrodelni koncert na korist Sinjanom. Dne 11. t. m. bode občni zbor »Zveze slovenskih | kolesarjev". Isti dan se izroči porabi novo vež-bališče v Ljubljani.
Kmetijsko podružnico ustanovili bodo v Rojanu pri Trstu.
Slovenci in Hrvatje v Braziliji so si v Port Alegru osnovali društvo »Jugoslovanski orel."
Razne stvari.
, Carju Spasitelju“ — Aleksandru II., ki
je oprostil ruskega kmeta tlačanstva in Balkan, odkrili so v nedeljo 28. avgusta v Moskvi spomenik na najslovesnejši način. V prisotnosti carja, carice ter velikih knezov in kneginj pel se je svečani »tedeum". Ko je pri odkritju spomenika pričela moliti duhovščina za pokojnega carja, ki je s socialnopolitičnimi reformami pričel delo za notranjo jakost Rusije, pal je ves navzoči narod na kolena, Topovi so ^zagromeli 320 krat, car Nikolaj II. je pa na čelu svojih čet defiloval pred spomenikom, od naroda odu-ševljeno pozdravljen s »Hura" klici. Kip Aleksandra II. je delo kiparja A. M. Opekušina. V ponedeljek 29. avgusta je car otvoril v Moskvi muzej umetnosti, posvečen spominu carja Aleksandra II,
V bolgarski vojski se urejuje 21 novih top-ničarskih baterij. Vseh baterij je imela bolgarska vojska doslej 66. Vsa vojska ima 624 topov.
Kosti hrvatskih kraljev — najdene. »Obzor" javlja z velikim veseljem, da se je slavnemu hrvatskemu arheologu msgr. Buliču posrečilo najti v Solinu (v Dalmaciji) cerkev sv. Marije Otoške, kjer so shranjeni ostanki hrvatskih kraljev. Izkopavanje se nadaljuje. Našli so tudi napis, ki se spominja hrvatske kneginje Helene.
Iz Zagreba. »Starčevičev Dom" v Zagrebu ima še lepše gospodarje, nego ljubljanski »Narodni Dom". V »Starčevičevem Domu" je židovski trgovec, židovska delniška družb i, ki ima na napisu madjarsko krono in sedaj pride v »Dom" še židovska — nočna kavarna! — Hrvatsko gle dališče v Zagrebu bode v bodoči sezoni predstavljalo prvič 9 izvirnih hrvatskih dram.
Mej ameriške Slovence je prišla nesloga. »Glas Naroda" pobija dosedanjo zvezo slovenskih katol. podpornih društev »Jednoto", ki so jo stvoiili slovenski duhovniki okolu »Ameri-kanskega Slovenca", ter je ustanovil novo »Jugoslovansko katoliško Jednoto".
Sibirska železnica, jedno najbolj velikanskih železniških podjetij, je izgotovljena do Irkutska v iztočni Sibiriji. Do Irkutska je že došel prvi vlak; glavna proga je s tem končana. Od iztočne strani Tihega oceana, od luke v Vladivostoku, vodi železnica že drugo leto. Sedaj bodo zgradili še del te železnice med Bajkalskim jezerom in gornjim Amurom do mesta Čita ter do madžurske meje. Na jugoizhodu Irkutska je kraj Khajta, ki je glavno skladišče za čaj na kitajski meji. Kitajski čaj bodemo torej v kratkem dobivali preko Sibirije.
Izjave slovenskega časopisja o naj novejši „svobodi“.
„Ukor“ — ,.strog ukor“. Pod tem naslovom je prinesla »Edinost" krepek članek, v katerem piše: »Gosp. dr. Tavčar je izposloval v kranjskem deželnem odboru večino za to, da se je dru. Gregoriču in kuratu Koblarju prepovedalo sodelovati v »Slov. Listu". Prvi je dobil »ukor", drugi pa »strog ukor" za dosedanje sodelovanje v omenjenem listu. Obadva sta se morala umakniti iz zveze s »Slov. Listom", ker bi sicer seveda izgubila kruh. To je suho dejstvo, ki ni v posebno čast za večino deželnega odbora in še posebno za dra, Tavčarja, kajti tu je politični nasprotnik premagal političnega nasprotnika, ne z uma svitlim mečem, ne z vsestranskim javnim delom, ampak z materijalno oblastjo in običajno privatno nadvlado". Dalje piše: »Če pa je bilo dru. Tavčarju za premago, moral bi se bil po-služiti druzega orožja. Posebno ni smel svojega deželnega odborništva izigrati proti nasprotnikoma. Uradna oblast je najslabSi argument nasproti političnemu protivniku. če se mu drugače ne more priti do živega, kakor s pretenjem ma-terijalne škode, je to jako žalostno znamenje. Tudi dr. Tavčar, akoravno deželni odbornik, še vedno predstavlja gobovo politično barvo. Ali zahteva, da zaradi tega deželni uradniki prevzamejo isto barvo ali da postanejo brezbarvni? Za toliko časa, dokler je on deželni odbornik? Želeti se sme kaj takega, a izsiliti z disciplinarnimi kaznimi, tega pa nikdar! Kaj takega deželni odbor kranjski ni poskusil niti tedaj, ko so imeli Nemci večino v njem. Deželni uradniki so bili celo v prvih bojnih vrstah proti nemšku-tarski nadvladi, a da bi bili radi tega postavljeni pred »aut — aut", nismo čuli. Žal nam je, da moramo napraviti to primero. A stokrat bolj žal nam mora biti, da se sila rabi proti političnemu naprotniku iste krvi, da se hoče terorizirati v domačem taboru. Slovenski državni uradniki so morali radi svojega narodnega in političnega prepričanja pretrpeti že .mnogo preganjanja. O takih prilikah smo se vedno sklicevali na politično svobodo, na svobodo misli in govora, in ves pravični svet je bil na naši strani. Preganjanja od drugorodne in morda tudi vladne strani ni še konec in jedina naša zaščita je načelo politične svobode. Kaj pa porečemo zdaj, ko se mej nami to načelo naj nič več ne spoštuje, ko nekdanji zastavonoše svobode ne ravnajo nič drugače, nego naši narodni nasprotniki ? Ali se nam ne vrže v obraz pikra istina, da mi na svojem telesu režemo iste rane, samo, če smo slučajno dobili nož v roke? S postopanjem proti Gregoriču in Koblarju se je ustvaril nevaren prejudic za one čase, ki utegnejo priti — nočemo trditi absolutno, da pridejo, ali izključena ni ta možnost — ko vladni aparat zopet prične tudi na Kranjskem ljuto borbo proti našim narodnim stremljenjem in seveda v prvi vrsti proti onim možem, katere ima v svoji pesti — proti narodnim uradnikom! Kje nam bode tista etična opora za proteste proti nasilju, tista opora, kakoršno more jedino dati sklicevanje na politično svobodo za vse, ako smo sami razveljavili to načelo politične svobode? Ta skrb je, ki nas vznemirja, ne pa osobna simpatija, ali pa antipatija — ta rodoljubna skrb nam je potisnila pero v roko, skrb, da ne bi šiba. ki je zadela gori rečena dva gospoda, postala običajnim orodjem v naših domačih borbah in bi padala danes po teh, jutri po drugih, a vedno slovenskih hrbtih. Ta žalostna perspektiva nam je potisnila pero v roko. Načelo za načelom naj se žrtvuje — tako nam v dejanju kažejo v Ljubljani, v našem središči: — tužna nam majka!
Beseda brez fraz. Iz članka, ki ga prinaša »Slovenec" pod tem naslovom posnamemo nekaj oddelkov:
»Našo javnost razsvitlja ta najncvejša od deželnega odbora izdelana in prižgana baklja tako žalostno, da ne moremo molčati. Kam pridemo po ti poti ? Osebna svoboda je vničena po tacih načelih do dobra. Suženjstvo hoče deželni odbor pri svojih uradnikih. In to koncem 19. veka 1
Kako grozno se vse maščuje na svetu! Tisti mož, ki je celo svojo borbo proti katoliškemu gibanju naslonil na to, da se mora varovati osebna svoboda politiškega prepričanja nasproti cerkveni oblasti, ki je iz te jedine zahteve koval svoje orožje proti nam, ki je samo ta vzrok navajul za svojo surovost, za besnost in podlost svojega lista, tisti mož — pravimo
— sedaj v svojem pašaliku ravno to v resnici dela, kar je preje neresnično podtikal in sumničil. To je dosledno samo tedaj, če je moč pravica in če je terorizem značajnost. Skorej se nam ne zdi vredno, da bi brskali v smešnih posledicah, ki nujno slede iz tega dejstva. Naša liberalna zmes ima v vseh svojih tako zvanih odborih tudi dr. Bleiweisa, ki je tudi primarij v deželni bolnici. Ti odbori se direktno bojujejo proti osebam deželnega odbora, ki niso njihovi izrečni pristaši. Torej disciplinarna preiskava! Ali ne?! Poskusi naj kedo zahtevati kaj podob* nega! Terorizem, ki ga izvršuje voditelj kranjskih liberalcev, bi v kali zadušil vsak tak poskus. „Narod“ in vsi listi, če tudi se ne prištevajo med Narodove, bi planili v hudi borbi proti takemu poskusu. Ta primera je seveda hime riška, ker to ni prišlo, in ne more priti nobenemu normalnemu človeku na um.
„Narod" viče in sika čestokrat proti Pov-šetu in Deteli. „Narodov" glavni urednik se ime nuje dr. Tavčar. Ako on nima nobenega spoštovanja do deželnih odbornikov, ako nasprotno on sam, kjer more, izpodkopava sebi neljubim tovarišem veljavo, kje naj se je uče uradniki.
' Kdo bo spoštoval tistega, ki se sam ne spoštuje ?
Po flNarodu" se blatijo vsi liberalcem neljubi možje, ki so v deželni službi. Koblar jih je slišal že nebrojno. Dr. Gregoriču so metali v obraz dokazano neresnico, da ne izpolnuje svojih dolžnostij, in ga grdili z ostudno psovko, da je najslabši zdravnik v bolnici. Za nje se ni nobeden potegnil. Mož, ki ga njegovo predstojništvo pusti na cedilu, ki ga ne brani proti dokazano neresničnim očitkom, tičočih se njegovega službenega delovanja, mora pa seveda kot nezmotljivo stolico spoštovati med seboj razdeljeni, razkregani dež. odbor. To so stvari, ki že niso več smešne, marveč, ki so naravnost obupne. Da je naš slovenski liberalizem neizmerno škodoval v vseh ozirih in nravno in gmotno skvaril vse, ki so mu prišli v obližje, je žalostna resnica, ki smo jo vedno povdarjali. Da bi pa ta skvarjenost že razjedla tudi zadnjo trohico razsodnosti, tega si nismo domišljali. Ali je naše javno življenje že res tako na kantu, da so mogoči navedeni pojavi, ne da bi vstal ves slo venski svet k slovesnemu protestu?"
Živela svoboda 1 kliče »Pimorski List" ter zabeleži, da je famozni ukor izposloval svobodoljubni dr. Iv. Tavčar, ki na polna usta dijakom oznanuje svobodomiselnost, dočim deluje sam ravno narobe.
»Domovina1* tudi primerno označi za kranjske razmere značilni ukor. Pravi, da se s tem »Slovenski List" ne bode uničil, pač pa se je konzorcij pomnožil in uredništvo ugotovilo.
„Slovenec“ je že priteklo soboto opomnil: »Kdor se spominja, kaj vse je pisal »Narod" v znani zadevi zaradi gospoda Legata, kaj je že pisal zoper škofe in »klerikalce* kot uničevalce svobode, kaj zoper deželne uradnike in deželni odbor — in nihče ni prišel v disciplinarno preiskavo! — čuditi se mora predrznosti dr. Tavčarja, da si upa s pomočjo dr. Schafferja danes posluževati se takih tiranskih sredstev ter mašiti usta političnim nasprotnikom. Noben do godek še ni tako jasno dokazal ostudnega hum-buga, ki ga uganjajo privilegirani »možje svobode", kakor ta slučaj. O tej kanibalski liberalni inkviziciji še spregovorimo, za danes le dostavimo, da pred takim nasilstvom leže v prahu tudi naši — svobodomiselni dijaki-akademiki".
— Vesele nas te odločne izjave slovenskega ča sopisja. Kakor se kaže, dr. Tavčarjevo stališče odobravata samo »Slov. Narod" in — »Grazer Tagblatt*.	___________
»Slovenski Gospodar" ostro obsoja ukor deželnega odbora. Ker nam je došel, ko smo že list zaključili, priobčimo odločno njegovo pisavo prihodnjič.	______
Iz Kranja smo dobili včeraj naslednjo br zojavko: »Obžalujemo sklep slavnega deželnega odbora kranjskega proti gospodoma Koblarju in Gregoriču. To je skrajni absolutizem! — Pravico-ljubni kranjski meščani."
Najnovejše vesti.
Pravda med kranjsko deželo in tržaško mestno občino. Ta občina je tožila kranjsko deželo, da jej mora kakor lastnici mestne bolnišnice plačati 905 gld. 64 kr. bolniških stroškov, za Marijo Simončič iz Rakitnika pri Slavini. C. kr. državno sodišče je pa po .končani ustni obravnavi, pri .kateri je tržaško občino zastopal dunajski odvetnik dr. Millanich, tožbo odbilo. Radovedni smo v katerem jeziku je svoje spise v tej pravdi vlagala naša dežela?
Člane stalnega delovBkega sovčta v trgovinskem ministerstvu, prijavlja včerajšnja „Wiener Zeitung". Med njimi ne nahajamo nobenega zastopnika južnih dežel, najmanj pa kakega Slovana, ne izmed podjetnikov, ne izmed delavcev ali znanstvenih strokovnjakov. Kako to?
Izložba slik. Akademični slikar iz Prage, naš odlični slovenski rojak gosp. Josip Germ razstavi koncem prihodnjega tedna nad 30 svojih slik v tukajšnjem Rudolfinu. Opozarjamo redoljubno občinstvo, da se obiinim posetom prepriča o vrlih napredkih našega umetnika.
Slovenska medicinka. Gdč. Jenkova iz Ljubljane, ki je z odličnim vspehom obiskovala knežjo višjo dekliško šolo na Cetinju, odpotovala je sedaj v Rusijo, od koder se vrne kot prva slovenska medicinka. Na Rusko jo spremlja blagorodna gospa Terezina dr. Jenkova.
O državljanski politični svobodi bode med drugim razpravljal ponedeljski shod slovenskega kršč. socijalnega delavskega društva v »Kat Domu". Slovenski delavci, vsi na ta shod !
Slava! V minolem mesecu je kranjska hranilnica imela prejemkov 375.043 gld. 65 kr., vzdignilo se je pa 584.494 gld. 15 kr. torej so se v jednem mesecu zmanjšale uloge za 209.450 gld.
Vseslovenska delavska slavnost. Doslej je svojo udeležbo oglasilo že 25 društev. Upanje je, da se jih oglasi še toliko. Povsod, sosebno v Ljubljani, se giblje slovensko delavstvo. V Gorici imajo jutri poseben agitacijski shod. Iz Celja pride okolu 100 članov ondotnega slov. delavskega društva. Čujemo, da se za bakljado in serenado, ki bode v soboto 17. t. m., delajo velike priprave. Svetilo bode nad 300 slovenskih delavcev, pelo pa bode vrlo pevsko društvo »Ljub ljana". Za ljudsko slavnost je zložil diven prolog g. dr. Krek. Delavski zbor bode sredi prologa zapel pesem, ki jo je uglasbil g. dr. Mantuani. Na veselici nastopijo tudi slovenske delavke s svojim pevskim zborom. Pripravljalni odbor prosi, da tisti gospodje, ki žele prenočiti v Ljubljani, to takoj naznanijo. Slovenska društva, prihitite dnč 18. septembra v Ljubljano, bodrit naše delavce!
Iz Kranjske Gore se nam poroča: Pred dvema mesecema ste poročali, da smo tu imeli zlato poroko. A zopet smo imeli dne 29. avgusta isto slavnost. Zlatoporočenca sta Jurij in Marija Sluga. Zlatoporočenec je cestar na c. kr. državni cesti že celih 54 let. Oba sinova sta tudi v jednaki službi, jeden na državni cesti, drugi pri državni železnici. Pomen slavnosti je v izbornem govoru pojasnil domači g. župnik. — Dne 22. avgusta je bil povozil pri čuvajnici št. 19 v Gozdu vlak Izletnega otroka čuvajevega ter mu smrtno ranil možgane, a čudno, da je še živel do 26. avgusta.
Potrjena pravila. Društvu slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju so potrjena predrugačena pravila. Društvo bode svoj delokrog razširilo na vse slovenske pokrajine. Nova pravila so romala trikrat na Dunaj in nazaj! Občni zbor se bode vršil dn6 1. oktobra t. 1. v Celju.
Tržaški Slovenci bodo letos irreli še drugo veliko narodno slavnost. Pevsko društvo »Haj-drih" na Proseku vabi na veliko slavnost desetletnice in blagoslovljenja zastave v nedeljo dne 4. septembra 1898. se sodelovanjem sledečih pevskih društev: »Danica" iz Konto velja, »Ad-rija" iz Barkovelj, „Zarja" iz Rojana, »Slovansko pevsko društvo" in »Kolo" iz Trsta, »Nabrežina11 iz Nabrežine, »Zvon" iz Opčin, „Pevsko in bralno društvo" iz Lonjer-ja, „Skala" iz sv. Križa ter pevska zbora iz Bazovice in Padrica in narodno godbeno društvo iz Nabrežine. Pri slavnosti svirala bode veteranska-sokolska godba iz Pr-vačine.
Shodi. Krščanskosocijalni shod za Spodnje Štajarsko bode 13. t. m. v Celju. — Jutri ima drž. poslanec Žičkar shod v Žalcu. Tudi v Podčetrtku na Štajarskem je jutri shod. Slovenci se gibljemo!
Jubilejne zlatnike s podobo cesarjevo dobimo v Avotriji.
Novo predsedstvo se bode volilo pri prvi seji državnega zbora dne 26 septembra. Prvi predsednik postane skoro gotovo zopet dr. Fuchs,
Izvrševalni odbor mladočeške stranke bode sklical vse svoje drž. in deželne poslance na posvetovanje, predno se snide državni zbor.
Obtožbo ministerstva bodo predlagali nekateri poslanci, ko se snide državni zbor radi tega, ker je vlada proglasila v Galiciji izjemno stanje in preki sod in omejila porotna sodišča.
Poljskim socijalnim demokratom je zapustil bivši krojač Czermek 30.000 gld. v strankine namene. To bi bilo nekaj za naše socialnodemokratske voditelje, če bi jih dobili v roke.
P. Stojalovskega so izgnali iz ogerskega okraja Csacsa.
V Frankfurtu, od koder so prišle črno ru-deče žolte barve, se je pokazala te dni prava nemška kultura. Dne 31. avg. je bil ondi velik požar. »Tagespost" poroča, da se je množica »šalila" s tem, da je prerezala pri gasilnih orodjih cevi in dejanski napadala ognjegasce, ki so se branili s tem, da so namestu na ogenj, z nepoškodovanimi cevmi brizgali vodo na na-padovalce. Če je taka kultura ob izviru Vse-nemštva, zakaj se torej čudimo celjski in koroški nemški kulturi!
Dreyfusovci se vesele, ker je prišlo na Francoskem na dan, da je neko pismo, katero je bilo med dokazi Dreyfusove krivde, ponaredil višji častnik Henry. Hearyja so takoj aretovali, a on se je v zaporu usmrtil. Šef generalnega štaba Boisieffce je odstopil. Govori se o roviziji Dreyfusove zadeve. Vojni minister Cavaignac je mož, ki bode storil vse, da se stvar pojasni. On je še vedno trdno prepričan o Dreyfusovi krivdi. Henry je falsifikacijo storil po obsodbi Dreyfusa.
Zrak.
Zrak obdaja našo zemljo 70 do 90 kilometrov visoko. Pritisk, katerega dela zrak na površje zemlje, se imenuje zračni tlak. Čem nižje sega zrak tem večji je tlak. Na nizkem morju je zračni tlak, tedaj precej močneji, kakor na visokah gorah. Meri se pritisk zraka s tlakomerom (barometrom), t. j. s tri milimetre široko stekleno cevjo, napolnjeno z živim srebrom. Na morju bi bilo treba cev napolniti 760 milimetrov visoko, da bi držala ravnotežje zračnemu tlaku, na hribu, ki je 4000 metrov visok, sega živo srebro 460 3 mm visoko, pri višavi 8000 metrov nad morjem kaže tlakomer 278.8 mm, v višavi 11.000 metrov 1911 mm in v višavi 20 000 metrov nad morjem le 61 9 milimetrov. Vsled tega se s tlakomerom lahko zmeri, kako visoko leži kak kraj nad morjem.
Zrak pa ni vedno jednako gost, včasih je gostejši, včasih redkejši, kakor je napojen z vlago. Vsled tega nam tlakomer napoveduje tudi lepo ali pa grdo vreme.
Gotovo je da zrak pritiska na vse žive in nežive stvari na zemlji. Zrak, katerega ima povprek nositi jeden človek, tehta 18 do 20 tisoč kilogramov. Razume se, da bi človeško telo ne moglo nositi te grozne teže, ko bi bilo manj
gosto in ko bi zrak v našem telesu ne delal protitiska; ker je pa protitisek od znotraj zelo jednako močen, kakor oni od zunaj, zato ne čutimo pritiska zraka na površino našega telesa. Same mišice ne nosijo naših rok in nog, ampak to dela tudi zračni tlak. Zato se hitreje utrudimo pri hoji na višavah, kakor v ravninah, ker je zračni tlak ondi manjši in morajo mišice bolj čvrsto delovati.
Čem niže na zemlji smo, tem gostejši je zrak ker ga tlači zrak, ki je nad njim po zakonu teže. Kakor pri vsakem plinu, tako ima tudi pri zraku na njegovo gostost vpliv toplina (temperatura). V mrazu se zrak skrči in zgosti, v gor-koti se raztegne in zreji. Čem više gremo v goro, tem reji je zrak in tem manj ima v sebi tudi kisika. Zato moramo v višavi hitreje sopsti, srce mora bolj delovati, in ako bi prišli prav visoko, začutili bi veliko slabost, napadla bi nas omedlevica in nastopila bi smrt vsled pomanjkanja kisika. To spremembo zraka v višavah čutijo dobro zrakoplovci. Že 5000 metrov visoko bi človek ne mogel stalno bivati. Smrt pa nastopi baje v višavi od 8 do 11 tisoč metrov. Zrako-plovca Crocfe-Spinelli in Sivel ata umrla, ko sta priplula v balonu 8.600 metrov visoko, njuni tretji tovariš Tissandier je pa še ostal živ, in Glaisher je prišel celo v višavo 11.000 metrov. Nasprotno pa zrak postaja vedno gosteji, čem niže gremo v sredino zemlje. V gotovi globočini tudi teža zraka človeka umori. Tako je znan stveni preiskavi zraka navzgor in navzdol po stavljena meja, ker človeško telo ne prenaša niti preredkega niti pregostega zraka.
Zrak katerega dihamo v se na prostem, ima 78-8 odstotkov dušika, 20 7 odstotkov kisika, 0 47 vodnega sopara, 0-03 odstotkov ogljikove kisline ter slučajno še nekoliko kake druge primesi. Iz sebe pa dihamo zrak, ki ima 79'2 odstotkov dušika, 15'4 odstotkov kisika, 4-4 ogljikove kisline in ki je ves prepojen z vodnim so-parom. Človeško, oziroma živalsko telo porablja tedaj kisik ter oddaja ogljikovo kislino in vodni sopar. V človeških pljučih zrak nekako zgori in zato se porablja kisik. Z ogljikovo kislino napa-ajo zrak tudi požari in gore, ki bruhajo iz sebe ogenj. Nadomešča se pa kisik v zraku po rastlinah in ni se bati, da bi ga zmanjkalo. Rastline sprejemajo v se ogljikovo kislino in oddajajo kisik. Zato je v mestih zrak slabeji, kakor v gozdih, koder drevesa izdihavajo dovolj kisika. Še sla-bejši je pa zrak v mestih, kadar ga veter ne meša in s svežim zrakom ne nadomešča.
Iiistnloa uredništva. Gosp. dopisniku iz Črneč: Prihodnjič prav gotovo!
Poslano*)
gosp. Davorinu Rovšku, fotografu v Ljubljanii v odgovor.
Vi ste me v svojem >Poslanem« v »Slovencu« in »Sl. Narodu« popolnoma po nepotrebnem in brez uzroka napadli v slovenski javnosti. Vaše »Poslano« nima druzega namena, nego sebe poveličati, mene ogrditi, sebi delati reklamo, meni škodovati. Vi utemeljujete opravičenost svojega »Poslanega«, češ, da »spravljam jaz osebne stvari mej svet«. — Ali sem jaz kaj spravil zoper Vas mej svet? Za
*) Za to »Poslano« je vredništvo odgovorno le toliko,
kolikor določa zakon.
»Sočino« pisavo vender ne morete staviti na odgovor mene. Ali menite, da je bila zaplemba vseh plošč in slik nadškofovih, tudi mojih lastnih, in hišna preiskava proti sovraženemu narodnjaku pod varstvom gor iških policajev tako majhna reč, da je ostala prikrita »Sočinemu« uredništvu? — Vender jaz sem po sklenjenem poravnanju storil, kar bi Vi s svojim značajem gotovo ne bili storili.
Neposredno potem, ko sem Vam poslal poravnano svoto, Sel sem v uredništvo »Soče«, naznanil poravnavo, ter prosil naj se o tej zadevi ne piše ničesar več. Če to ni res, naj »Soča« zanika.
Lopnili ste torej po meni brez razloga. Vaše postopanje je bila od kraja do konca koristolovsko, ne pa ko-legijalno, kakor skušate slepiti občinstvo. Vi ste vložili brzojavno in pismeno kazensko ovadbo, še predno ste imeli v rokah moje pismo dto Tolmin 8. maja 1898; kajti jaz sem Vam iz Tolmina pisal 8. maja, Vi ste pa že istega dne začeli streljati name. Ni torej res, da Vas je še le moje pismo z dne 8. maja tako razkačilo. Tudi ni res, da ste mi »poprej zapretili« s tožbo. Brzojavno ste protestirali proti reprodukcijam, ob enem mi pa naznanili vložitev tožbe. Čemu pačite resnico ? Ni res, da sem kedaj pripoznal, da sem Vam napravil škodo. Narobe! V vseh svojih pismih sem vselej zatrjeval, da niste trpeli niti krajcarja škode, ker nisem niti ene Vaših slik prodal, kar je dognala tudi sodnijska preiskava. Priznal sem sam svojo krivdo po zmislu zakonskih predpisov potem, ko sem bil po svojem odvetniku poučen o pravni naravi svojega dejanja. Dotlej pa sem bil v naj bolj ši veri, da ni nič kaznjivega, posneti tuje fotografije, če niso pravice izrecno pridržane. Jaz sem pred par leti fotografiral pokojnega knezonadškofa Zorna in tudi škofa Mahniča, a kmalu so moje fotografije posneli in razprodajali nekateri goriški fotografje. Samo fotograf Marega razprodal je nad sto fotografij, kar mi je sam povedal, a jaz se zato niti zmenil nisem v trdni veri, da je posnemanje slobodno. Edino le vsled te pravne zmote sem posnel Vaše 3 fotografije; ali čim sem bil poučen o svoji zmoti, sem isto lojalno priznal in Vam ponudil vsako pošteno in primerno odškodnino. Ali Vi ste hoteli položaj izkoristiti. Vi ste dobro vedeli, da nisem niti ene Vaših slik prodal, da torej nimate absolutno nobene škode. Vas je le jezilo,* da sem jaz pred Vami razprodal mnogo lastnih nadškofovih slik iz prejšne dobe in da ste prišli Vi s svojimi slikami prekasno. Hoteli ste se odškodovati na moji zmoti za negativni uspeh Svoje kupčije. Zahtevali ste najprej odškodnine BOO gld. poleg vseh stroškov, potem ste prišli na 200 gld. in konečno ste prijenjali na 171 gld. 74 kr., od katerih je 41 gld. 74 kr., Vaših pravdnih stroškov. Jaz sem Vam pa od kraja ponujal povračilo vsake efektivne škode; to ponudbo ste odklonili. Vam je šlo za lahek dobiček, ne za škodo. Kje bi bili Vi zaslužili 500 gld. ali 200 gld. ali celo samo 100 gld.? Ako nisem jaz prodal niti ene Vaših slik, ki so bile razpostavljene v treh knjigarnah (in se nahajajo še danes pri preiskovalnem sodniku v Gorici), je to najboljši dokaz, da je bilo občinstvo vže preskrbljeno z mojimi nadškofovimi slikami in kupčija z istimi je bila pri kraju.
Tako, kakor ste Vi z mano postopali, ne postopa pravi narodnjak iz središča naše domovine proti obmejnemu narodnjaku trpinu. Vi ste iz gole dobičkarij e hoteli našim najljutejšim narodnim sovražnikom privoščiti veselje našega mejsebojnega klanja in provzročiti narodni škandal. Sedaj se mi še rogate, zakaj nisem pustil, da bi se bila vršila obravnava? Koliko narodne zavednosti, koliko plemenitosti tiči v tem vprašanju?! Povem Vam pa na uho, da če bi bil jaz tudi obsojen, ne bi bil imel nikdar toliko gmotne škode, kakor vsled poravnave. Svojo »odškodnino« bi bili pač iskali, našli pa bi je ne bili, ker škode niste imeli.
VIZITNICE
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
Anton Jerkič,
fotograf v Gorici, filijalka v Trstu.
Za dijake.
V svoji novi stavbi, sem odločil več pro štorov za dijake. Oskrbljeni bodo z vsem. Za nadzorstvo je vestno skrbljeno. Plača po najnižji ceni. Uporaba vrta je prosta. Najvažneje je, ker bodo stanovanja tik gimnazije.
Do 10. septembra prosi oglasila
so (4-i) Viktor Omerza v Kranju.
Zoper slabokrvnost
Železnato vino
kemične analize odličnih strokovnjakov
kateri so v
železnatem vinu
lekarja
Piccoli-ja v Ljubljani
zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.	(2)
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, slolie (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
P- n’ ok&nstvo se opozarja, da se v OlulllUi trgovino na brezvesten način spravlja China-železnato vino, katero nima ni trohice železa v sebi ter je s košeniljo pobarvano. Tako vino nima nobene zdravilne veljave, pa ga tudi koše-niljina primes ne stor,i za dijetetično sredstvo.
a
OOOOOOOOOOOOOOOOO
t Naznanilo in priporočilo.
i
i
I
i
i
i
i
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejšili
klobukov, cilindrov, čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem
18 (12-6)	J,	Soklič,
Stari trg St. 1 (pod Trančo).
m.im Albet Robida m.im
v Ljubljani, Rožne ulice št. 6
26 (25-16) izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. — Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
Alojzij Večaj,
pefiarski mojster v Ljablj ani,
Opekarska cesta S S t.
priporoča svojo izbomo zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rujave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
== Cene nizke.	8	(62-22)
nnununnuuu*****************
Udano podpisana si usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da je v svoji lastni hiši
v Prešernovih ulicah štev. 52
otvorila
nitaviMlJo pl
ter se bode trudila slav. občinstvo z dobrimi mrzlimi in gorkimi jedili, kakor tudi s posebno dobrim vinom in vrhniškim
pivom postreči.
ai. (3_i)	Spoštovanjem
Marija Borštnik.
Zarezano strešno opeko g
(Strangfalz-Dachziegel)	^
prešano opeko za zid x navadno opeko za zid x
39	ponujata	jg
po izdatno znižanih cenah	K
Knez & Supančičl
tovarna za opeko v Ljubljani. a XX»ttXXXXXX»«XXttKXXXXXX«XK**
K
S
*
*
K
*
n
*
H
X
m
K
n
*
*
Odvetnik
D' JOSIP FURLAN
otvoril je svojo
itr odvetniško pisarno -m
v LJUBLJANI, Gosposke ulice št. 17A-
7I (3 3)
#
n
n
n
n
*
n
n
n
n
n
n
n
n
#
X
K
*
Prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom pripurofa podpisani
svoje lepe izdelke
Že izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kelihov, svečnikov, kandelabrov, lestenoev itd., prodam 20°/0 nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlačenje, po-srebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo.	49	(30—7)
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
Leop. Tratnik,
pasar-srebrar,
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 27.
Kuverte s firmo
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
mehanik,
Ljubljana, Turjaški trg štev. 1.
(»Katoliški I)oin.“)
Zaloga šivalnih strojev in bicikljev po najnižjih cenah iz različnih tovarn.
Najnovejši izumi.
Vsa v to stroko spadajoča dela se točno in solidno in po naj-nižjih cenah izvršujejo.
Za mnogobrojna naročila se udano priporoča
Ernst Speil,
28 (24—17)	mehanik.
n
na
n
Prva uajvečja kranjska tvrdka
Fran Primožič,
jermenar in sedlar	74 (10 7)
Sv. Petra cesta štev. 34. Ljubljana.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izdelovanje jermenar8kih in sedlarskih proizvodov, katera ukusno, trpežno in cena izdeluje.
Ravno tam velika zaloga različnih konjskih oprem in sedlov, popolne Je/dne opreme itd.
Izdelovanje jermen za stroje in mline. — Vse poprave se dobro In po ceni Izvršujejo.
Zunanja naročila se vestno in točno izvršujejo.
XXXXXXXXXXXXX X XXXXV.XXV.XH-; '.X
Pozor kolesarjem - novincem:
za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago.
te
H
H
H
H
H
H
H
H
KI
n
m
n
n
H
H
M
H
H
Prodaja
biciklov.
Puch, Styria
najboljša
Največja zaloga koles Z vsemi novostmi. Po znano najboljša in pre-skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah, mehanična delavnioa za vsa popravila nahaja se v lastni hiši na Poljanski oesti
iLHJF/ angleška kolesa
banje na kolesu. / iz orožne tovarne B. S. A
Columbia Helical-Premier
Velika zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
po najnižjih cenah.
Ceniki
šivalnih strojev ter koles se pošiljajo po pošti zastonj in franko.
Svetovnoznana
Priporočam se p n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku.
Fran Čuden, urar v Ljubljani
S88888888888!
P. n.
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem meseca avgusta t. 1. odprl svojo
odvetniško pisarno
v Šoštanju.
Z velespošto vanjem	790-2)
dr. Fran Mayer. !8888888888!
Kave ni treba doma žgati!
Pred kratkim ustanovljena
»Delniška družba za žganje kave
na Reki
preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovanim izvajanjem, katero opravičeno uživa „svetoyno slavo“, kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno:
Prvič:
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in
*
drugič:
pridobi kava, po tem načinu žgana, v velikanski meri na ukusu,
katera svoj st va jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izjav najslovitejših kemikov potrjuje zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako jo kupi za poskušnjo.
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst: Portoriko kilo gld. 2*20,
Java	„	„	1‘80,
75 (12 - 6)
San Paolo „	„	1*60.
Jeglič & Leskovic
Jerčičev (Prešernov) trg št. 1.
za rti Ki psplii!
Odgtvorni urednik: SvitosJ»v Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista." Tiaek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani