Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številk! Din 1'50. TRGOVSKI tl ST Časopis za trgovino, industrfifo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v torek, 2. februarja 1932. štev. 14. Davčna odmera za leto 1932 in njeni pripomočki Pridobnina v sedanji obliki nalaga davkoplačevalcem v formalnem oziru težke skrbi. Predpisi so urejeni v splošnem izključno za obrate, ki imajo redno knjigovodstvo, dočim vsem ostalim obratom ocenjujejo dohodke davčni odbori po svobodnem prepričanju. Ocene se gibljejo jako različno. Pri nekaterih davčnih upravah znaša povprečni ocenjeni dohodek za odmero pridobnine 2000 do 4000 Din, ponekod je pa povprečje višje in je znašalo 6 do 8 tisoč Din, v večjih krajih pa še več, n- pr. v iMariboru Din 11.000 in v Ljubljani do 15.000. Finančna uprava z rezultatom ni zadovoljna. Po njenem mnenju bi moralo znašati povprečje 8 do 10 tisoč Din. Vsled te-Sa je odredila, na eni strani, da se popolno, kakor smo že poročali, davčne prijave, na drugi strani pa popisi davkoplačevalcev. Nova vprašanja, ki se stavljajo na avkoplačevalca, imajo namen nuditi davč-Jiim upravam podlago za višje predloge, kakor so jil, oo zdaj stavile. Za popisovanje se setavljajo na davkoplačevalce številna vprašanja, ki se glede ^■prašanj, na katera je bilo treba odgovarjati glede bivše dohodnine, niti primerjati ne morejo. Tiskovina, kakoršna se n. pr. v Ljubljani te dni dostavlja strankam, po-sega jako globoko v zasebno življenje. — Navesti je treba, koliko plačuje davkoplačevalec najemnine za zasebno stanovanje, koliko članov družine vzdržuje, koliko ima poslov za osebno postrežbo in koliko imajo posli plače, koliko ima dohodkov iz ob- lesti ali rent, koliko je plačal v letu 1931 davka in doklad itd. Obe novi tiskovini tako davčna prijava, kakor popis nam kažeta, da hoče finančna uprava usmeriti priredbo pridobnine v ocenjevanje dohodkov po zunanjih znakih, ker si obeta v tej smeri za pridobnino večjih uspehov. Vsled tega je dolžnost davkoplačevalcev, da posvečajo odmeri pridobnine za tekoče leto polno pozornost in vložijo že prijavo v taki obliki, da jo bodo mogli bodisi pred davčnim odborom, bodisi v morebiti potrebnem prizivu v polnem obsegu zagovarjati. Kakor nove davčne prijave, tako so se tudi novi popisi pojavili preko noči, ne da bi se predhodno izpremenil pravilnik, ki je predpisal prvoten popis. Prvotni popis je bil veliko enostavnejši, bil je res popis, saj je zahteval poleg imena, priimka in stanovanja samo še vprašanje, kakšen obrat ali smostalen poklic izvršuje davčni zavezanec, kje je obrat ali kje se poklic izvršuje, koliko ima nameščencev in, ali ima dohodke v obliki obresti ali rente in kakšne vrste in koliko in končno ali daje zemljišče v zakup, komu in za koliko. Če primerjamo oba popisa, pade takoj v oči, da stavlja novi popis na davkoplačevalce jako velike zahteve, ki niso v skladu /. besedilom pravilnika k členu 10. zakona o neposrednih davkih. Radi tega je gotovo umestno vprašanje, ali so davkoplačevalci v resnici dolžni, da izpolnijo popise, ki niso v skladu s pravilnikom. Važno obvestilo izvoznikom v Češkoslovaško Važno obvestilo našim izvoznikom v Češkoslovaško: Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razglaša, da je češkoslovaško že-•ezniško ministrstvo poslalo naši generalni direkciji državnih železnic to-le obvestilo: V smislu naredbe češkoslovaške vlade z dne 18. januarja 1932 (št. 7, Zbornika zakonov in naredb republike Češkoslovaške 1. 1932.) morajo biti pošiljke tistih vrst blaga, ki so namenjene uvozu v Češkoslovaško in ki so naštete v posebnem seznamu, objavljenem v uradnem listu republike Češkoslovaške, dne 20. januarja 1932, št. 16, od trenutka, ko pasirajo češkoslovaško carinsko mej0,v opremljene ali z izkazilom češkoslovaške narodne banke, da so dovoljena plačilna sredstva za pošiljko, ali z tekazilom iste banke, da se dš kompenzacija na drugi način dobiti, ali pa mo-al° biti opremljene z izjavo pošiljatelj na tovornem listu, kdo ima to naka-i1 ° ‘J1 kje prebiva lastnik izkazila na češkoslovaškem. Če ne bi bilo ustreženo vsaj enemu med navedenih pogojev, taka pošiljka, .mfnjena uvozu, ne bo prevzeta na če-oslovaški meji za uvoz čez mejo. 11 predpisi veljajo za pošiljke, name-vn* uvo™.’ ki so bile predane v pre-z železnici na inozemskih odpremnih ni H za izvoz v češkoslovaško re-Publik° p0 25. januarju 1932 (datum na Predajnem žigu). Izrecno se opozarja, da ti predpisi ne ČP~JsJVa,trai?zitne Po^ljke, ki gredo • °x ovaški carinski teritorij z di-t?«tP ^•,°,Vornim listom> in ^di ne za diti za rVit6’ H.s.e. m°rajo iznova pre-obmpinih špedicijo na češkoslovaških obmejnih postajah brez pretovarjanja v svrho prevoza čez mejo v inozemstvo’. Veljajo pa ti predpisi za tiste pošiljke, ki bi morale biti deponirane na Češkoslovaškem v carinskih skladiščih in katere bi bilo treba glede kraja, ka-•^or so namenjene, naknadno šele izdati dovoljenje. Češkoslovaški konzulati bodo dajali pojasnila o vrstah blaga, ki jih našteva sori omenjeni seznam in ki so podvr- žene omenjenim omejitvam uvoza blaga na Češkoslovaško. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja naše izvoznike, da se morajo točno držati navedenih odredb, dokler ne sklenejo naša pristojna ministrstva glede tega s češkoslovaško vlado posebne pogodbe. GOSPODARSKI STIKI MED JUGOSLAVIJO IN HOLANDIJO V Utrechtu se bo otvorila 15. marca vsakoletna velika mednarodna razstava. Ju-goslovensko-holandska trgovska zbornica v Haagu je pričela propagando za udeležbo jugoslovanskih interesentov. Računi se z udeležbo družbe »šipad«, z jugoslovan skim oddelkom za posušene slive, z razstavo jugoslovanskih preprog, narodnih vezenin in drugih rokodelskih izdelkov. • • • MEDNARODNE BORZE ZOPET SLABŠE Po zaupnem razpoloženju prejšnjega tedna je nastopila v tednu od 16. do 23. januarja na mednarodnih efektnih borzah splošna pobitost, povzročena v prvi vrsti po razočaranju o preložitvi Lausannske lonference. Skoraj na vseh borzah je nastopila v omenjenem tednu reakcija na močno navzgorno gibanje prve januarske polovice. Iz delniških indeksov deseterih efektnih borz izračunjeni mednarodni borzni indeks je padel v označenem tednu od 44 4 na 43-l°/o, pri čemer je indeks leta 1927 enak 100. Na ta način so bili tečajni dobički prve januarske polovice povprečno za eno tretjino zopet zgubljeni. Podamo seznam teh deseterih borz. 03 CM 05 O Konec 1927 = 100 £ London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Ziirich r>unaj Praga Milan Newyork a NJ 102 6 156 8 133 8 104 5 109 5 1010 914 108 3 124 0 137 2 AS O) (d N 50 5 92 0 56 5 51 2 710 68 7 59 3 76 2 771 81 3 o ■o . (N 03 m 03 TJ ->-1 O a1-1 •Ss' v ” iH 37 6 58 9 34 6 28 5 316 42 2 416 57 6 62 6 48 3 o T3 73 O . M ca S* 376 557 324 27 3 317 42 0 410 57-4 614 44-2 Kako se sme moka pošiljati Davčni odsek finančnega ministrstva je razposlal finančnim direkcijam okrožnico, v kateri objavlja, da se mora moka na prevozu po železnici opremiti s plombo Privilegirane družbe za izvoz kmetskih pridelkov. Finančne direkcije bodo potom organov finančne kontrole sporočile trgovskim mlinom, da smejo pošiljati rženo in ječmenovo moko samo s spremnico pristojnega oddelka finančne kontrole. Kadar sprejme kupec take moke pošiljko, je dolžan prijaviti svojemu oddelku finančne kontrole in predložiti spremnico na vpogled. Finančni oddelek bo moko pregledal in če se mu bo spremnica zdela sumljiva, bo vzel vzorec moke in ga poslal v analizo najbližjemu državnemu laboratoriju ter bo po dobljenem poročilu laboratorija nastopal po zakonu, to je, če bi bila moka pšenična ali pšenična in ržena ali pa mešana z ječmenom, poslal referat o tem sreskemu načelstvu, ki je pristojno za pošiljatelja moke. če bi se taka moka zalotila brez spremnice, se bo nastopilo po zakonu, moka bo zaplenjena in poslana v analizo. Če analiza ugotovi, da je moka mešana, se bo vsa količina smatrala za pšenično moko. Jugoslovanska svobodna cona v Solunu Grška država nam je odstopila za našo svobodno cono približno 90-000 m2 površine in sicer okroglo 50.000 m2 na suhem in ostalo na morju. Definitivno j© uredil to našo svobodno oono zakon z dne 10. maja 1930, ki je tudi določil, da spada pod upravo Ministrstva trgovine in industrije. Cona je opremljena s posebnimi skladišči in silosi z letno kapaciteto 200.000 ton blaga. Iz statistike je razvidno, da promet od leta do leta narašča. Tako je v 1. 1930 znašal celokupen promet 89.279 ton in 1295 komadov živine, v letu 1931 pa je že narastel na 153 814 ton in sicer je od preteklega leta ostalo v skladišču 10495 ton, iz naše države je prispelo 124.287 ton blaga z železnico in 3.611 ton s parobrodi. Iz inozemstva je prispelo s parobrodi 15.421 ton. Iz cone pa je bilo v 1. 1931. odpravljeno v Jugoslavijo 19.321 ton, v Grčijo 11.230 ton, v ostale države 106.266 ton blaga. Glavni predmeti uvoza v našo državo preko naše cone so: morska sol iz Turčije, avtomobili iz U. S. A., zdravila iz Nemčije, industrijsko olje iz Anglije in pomaranče iz Cipra. Izvažamo pa preko cone svinec, cink, hrom magnezit, baker, les, drva, kačkavalj, otrobe, opium, fižol, živino itd. Ob obali naše cone je pristalo v 1. 1931 81 ladij z brutto nosilnostjo 247.938 ton. Leto prej je pristalo le 54 parnikov. Trgovske zastave posameznih držav so bile tako-le zastopane: Štev. par. brutto iz- brutto uvo-voza ton za ton •Jugoslavija 22 47.991 50.610-9 U- S. A. 18 96.984 21.245-9 Grčija 11 26.827 26.528 Nemčija 10 22.783 3.635 Italija 9 19.980 11.605-5 Nizozemska 6 14.622 2.384-5 Anglija 4 17.631 7.116 Bolgarija 1 1.120 55 Treba je povdariti, da mnogi naši parniki pristajajo v grški luki in vsled tega niso tu navedeni. Iz navedenih podatkov pa vsekakor izhaja, da promet stalno narašča, kar baš priča, kako velike važnosti je ta luka za naše gospodarstvo. BALKANSKE ZADRUGE ZBORUJEJO Pred kratkim se je vršila v Sofiji konferenca blogarskih in rumunskih zadružnih zvez. Nameravana je organizacija nabave žita potom zadrug kakor tudi skupen nastop na inozemskih trgih. Za 24. februar je bilo sklenjeno novo posvetovanje v Bukarešti, na katero bodo povabljene tudi jugoslovanske zadruge. Uvoz našega vina in žganja na Poljsko Zadnja številka »Glasnika« je posvetna gospodarskim odnošajem med Poljsko in Jugoslavijo ter je v tem pogledu zelo interesantna, zlasti še ko vidimo v nji prispevke mnogih naših in poljskih predstavnikov javnega življenja, tako predvsem poljskega trgovinskega ministra IVI. Jarzyckega in našega trgovinskega ministra dr. A. Kramerja. Med drugimi članki se nahaja tudi članek, ki se peči z možnostjo plasmana našega vina in žganja na Poljskem, iz katerega posnemamo: Na podlagi trgovinske pogodbe je določen za našo državo letni kontingent vma za uvoz na Poljsko ter znaša 50.000 ni za vino do 15° in za slivovko 12.000 hi po normalni carinski postavki. V resnici pa ti kontingenti niso izrablj ni, kajti v. 1. 1930 smo izvozili na Poljsko komaj 690 hi vina, a slivovke komaj par sto litrov. Pa tudi sicer uvaža Poljska zelo malo vina in žganja, ker se pije . kvalitetno vino, katerega si lahko privoščijo radi visokih cen le imovitejši sloji, sicer pa pijo v velikih množinah domačo »vodko«. Uvozna carina na žganje znaša skupaj s trošarino in drugimi taksami okroglo 11 zlotyh oz. 80 Din za liter. Ker torej ljudstvo troši predvsem alkoholne destilate, bi mogli uspešno uporabljati naša vina za destilate (konjak). Pa tudi sicer je podana možnost, da se ugodno plasirajo ona naša vina, ki imajo preko 12% alkohola. Poleg tega je pa treba gledati še na okus prebivalstva: tako je v sev. predelih Poljske priljubljeno belo-zelenkasto vino, v južnih pa rumeno. Dalmatinsko vino bi tu našlo dober trg, zlasti še z ozirom na svojo nizko ceno (3 50 do 4 zloty za steklenico /m). Bas vprašanje cene pa igra v današnjih razmerah odločilno vlogo, vsled česar bi bila ta konkurenca s kvalitetnimi vini lahka. Sicer pa nam kaže statistika, da uvoz teh pada od leta do leta, prvo mesto pa zavzema še vedno Francija, sledita še Italija in Avstrija. Interesantno je, da zavzema Avstrija tako važno mesto v izvozu vina, dasi je znano, da je njen domači pridelek malenkosten. Vedeti je namreč treba, da igra Avstrija vlogo posredovalca ter da uvaža v Poljsko le naša in italijanska vina. Dunajske vinske firme imajo še izpred vojne dobe zveze s poljskimi tvrdkami. Gotovo je, da bi uvoz našega vina naletel na kake težkoče zlasti v pogledu plačilnih pogojev. Poljski trgovci so navajeni na šestmesečni rok, le manjše količine se prodajajo proti gotovini. Carina za vino do 15° znaša 20 grošev za liter, skupaj s trošarino in taksami znaša okroglo 1 60 zloty ali 14 Din za liter. Nikakor bi ne bilo priporočljivo ustanavljati kake posebne firme v Poljski za izvoz našega vina; bolje bi bilo poveriti zastopstvo kaki že obstoječi poljski firmi, s tem bi se namreč naša konkurenca toliko ne opazila. Kakor torej že omenjeno, bi gotovo naš’a ugoden trg na Poljskem na«a cenena vina in vina, ki bi se uporabila za destilacijo. Težko, da bi se mogel razviti uvoz žganja, ker je produkcija »vodke« monopolizirana in znaša carina in trošarina na žganje več kot 50% prodajne cene vodke. Pač pa bi bil možen uvoz s1 ivovke, z’asti še, ker pri nas obstoji izvezna premija v iznosu Din 7-— za liter.; treba bi bilo samo nekoliko omejiti se v ceni. Zlasti ugoden izvozen predmet bi mogla biti »košer-f slivovka za Žide. Potrebna je torej le intenzivna propaganda in dobra organizacija, pa bi uspeh na poljskem tržišču ne izostal v pogledu izveza vina in slivovke. Novi nemški zasilni zakon o carini na maslo Nemški agrarci so že dalj časa vodili ostro borbo za to, da se carine na poljedelske produkte povišajo. Zlasti pa je postala ostra ta borba po padcu angleškega funta. Mere, ki naj bi se podvzele, naj bi imele namen zavarovati nemško žetev, omejiti uvoz tujih poljedelskih produktov in onemogočiti dumping zlasti onim državam, ki radi padca njih valute morejo konkurirati neimškim proizvodom. Borba je uspela in tako je izšla 19. t. m. nova zasilna odredba, ki pravi: Vlada je pooblaščena, da v primeru nujne gospodarske potrebe 1. določi dodatno carino pri uvozu blaga iz onih držav, kojih valuta je padla pod zlato pariteto in 2. da določi posebno carino na blago onih držav, s katerimi nima Nemčija nikake trgovinske pogodbe ali pa na blago onih držav, ki postopajo z nemškim blagom slabše kot z blagom, kake tretje države. V primeru, da so v teku trgovinska pogajanja, ni mogoče uporabiti teh določb za dobo 6 mesecev. Pač pa sme vlada pri gotovem blagu to odstotno carino popolnoma ali delno ukiniti. Na videz je zakon splošne narave, dejansko pa se tiče le carine na maslo. S tem zakonom je uvedena nova carina, koje minimum znaša 50 RM, maksimum pa 170 RM za 100 kg. fidina država, ki s tem zakonom ni prizadeta, je Finska, ki ima določen letni kontingent do 5.000 ton po carinski tarifi 50 RM za uvoz masla v Nemčijo. Neprizadete ostanejo tudi one države, kojih valuta ni izpod zlate paritete in katere uživajo klavzulo največjih ugodnosti; sem spadajo Rusija, Holandija, Litva in Estonska. One države pa, ki imajo z Nemčijo trgovinske pogodbe, a kojih valuta je pod zlatim standardom, kakor n. pr. Anglija in Skandi- navske države, bodo morale plačati razen nove carine, ki znaša RM 100--— za 100 kg masla še valutni dodatek RM 36--— za 100 kg. Države pa, ki z Nemčijo niso v pogodbenem stanju, bodo plačevale maksimalno carino v iznosu 170 RM za 100 kg. Ti koraki nemške vlade so naleteli povsod na odobravanje češ, da so to represalije proti onim državam, ki zapirajo meje nemškemu eksporterju. V opravičilo se še navaja, da je bila inozemska konkurenca — zlasti Danske — na nemških tržiščih masla tako huda, da so radi tega padle cene masla od 118 RM za 50 kg na 80 RM. Vrhu vsega pa se slišijo v Nemčiji tudi trezni glasovi, ki povdarjajo, da s takimi določbami ne bo imela nikake koristi nobena država ter da obstoja bojazen, da bo tak sistem uničil svetovni trg, ne izvzemši nemški, zlasti še, ako se mu da splošen značaj, kakor to nekateri zahtevajo. Kakor je bilo pričakovati je naletel ta zakon na največji odpor na Danskem, kjer se odločno zahteva, da se odpove trgovinsko pogodbo z Nemčijo, da se Nemčijo preda haaškemu razsodišču, češ da je prekršila pogodbo ter da se uvedejo devizne omeji've pri plačevanju nemškim izvoznikom na Dansko. Po temeljitejšem prevdarku pa so Danci izprevideli, da bi jim ne kazalo odpovedati trgovinske pogodbe z Nemčijo, ker izvaža Danski velike množine živine v Nemčijo in je Danski vrhu tega zaprt za to blago holandskj trg. Tudi se r.iso mogli Danci odločiti za devizno prepoved, kajti njenih posledic ni bilo mogče točno ugotoviti. Zato bo Danska za enkrat samo znatno povišala carino na nemško blago. Razumljivo je, da nemški industrijci z bojazljivo nestrpnostjo pričakujejo tozadevnih ukrepov s strani Danske. Konkurzi in poravnave Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 11. januarja do 20. januarja 1932. A. OTVORJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Halmoš Irena, Murska Sobota; Weiss Samuel, Serdici. Primorska banovina: Buj Ivan pok. Ante, Split. Drinska banovina: Rosenberg Ludvik, Vinkovci; Slinič Asim, Sarajevo. Dunavska banovina: Fischer Irma preje Kohn, Čurug; Ilijan Milan, Gospodjinci; Lukič Risto, Mladenovac; Stepanovič Aleksander, Zabrdje; Uvalič Mirko, Gospodjinci. Vardarska banovina: Jankovič K. Dimitrije, Leskovac; Stojanovič Spira, Lesko-vac. Beograd, Zemun, Pančevo: Živanovič S. Gjuro, Beograd. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Bern Emerik, Celje; Durjava A., Maribor; Loy Leon, Kočevje; Pavlin Franc in Iva, Ljubljana; Pirnat Anton, Leskovec pri Sl. Bistrici; Treo A. in Macun, Ptuj. Savska banovina: Dojčinovič Dušan, Plo-ča; Frank David, Brod na Savi; Fuchs Marija, Zagreb; Gornik Mijo, Pribič; Karič Ljudevit, D jakovo; Kleiner V., zastopnik American Heating, Zagreb; Lovrenčič Franjo, Štrigova; Mermelstein J., Našica; Ša-vora Krunoslav, Koprivnica; Schrenger i drug, Zagreb; Valentič Rudolf, Zagreb. Primorska banovina: Završnik Franjo, Mostar. Drinska banovina: Banheyer i Sin, Vukovar; Blagojevič M. Ranisav, Cačak; Hirth Leopold, Vukovar; Mičovič Mičo, Go- Dunavska banovina: Balog Geza, Vršac; Gegreč A. Aleksander, Vršac; Iršaj Josip, Novi Sad; Jeger Karl, Apatin; Jugin Maksim, Velika Kikinda; Levan Jena, Stari Bečej; Levan Regina roj. Krajcer vdova Lajoš, Stari Bečej; »Mekka« Ingus Aleksandra, Subotica; Pavelič Grga, Senj; Schbnberger i drug, Novi Sad; Vener Georg »Kontakt«, Vel. Bečkerek. Beograd, Zemun, Pančevo: Theis Friedrich, Zemun. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:** Dravska banovina: Podlaka Anton in Ana, Ormož. Primorska banovina: Benčič Pavlov Franjo, Split; Radunovič Stanimir, Split. Moravska banovina: Todorovič Milan, Negotin; Vukadinovič Radomir, Donja Mutnica (Jagodina). Vardarska banovina: Markovič T. Risto, Bitolj. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE: Dravska banovina: Ehrlich Karol, Kd-niža pri Pesnici; Juhart Mihael, Meža; Žagar Miha, Draga. Savska banovina: Veber Gjuro, Veliki Grdjevac. Drinska banovina: Glišič i Kočovič, Užice. Dunavska banovina: Badas Bela, Novi Sad; Petkovič Božidar, Vršac; Poš Filip, Cantavir; Tiefenbach Peter, Bačka Pa-lanka. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo ie konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. ** Vzrok, zakaj je ■ bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Henry Ford o bodočnosti Amerike Pri današnji prepletenosti svetovnega gospodarstva se pozna vsak dogodek v eni deželi tudi v drugih deželah. Zato je tudi za nas zelo važno, kako si mislijo odlični možje bodočnost Amerike, in Ford je med najodličnejšimi. Dopisnik dunajske »N. Fr. Presse« je obiskal Forda v Detroitu samem; prosil ga je za razgovor, in Ford je privolil vanj. »Kakšno je Vaše mnenje o depresiji v U. S. A.?« »Smatram depresijo za vobče zdravo dobo, ki bo povzročila Ameriki manj škode kot bi jo povzročilo nadaljevanje le navideznega blagostanja. Zanikam, da bi bila takozvana prosperiteta zares ugodna in trdim, da je kupčiji in morali mnogo škodovala. — Mislim, da bo depresija pri kraju, ko bodo ljudje uvideli, da ne morejo ničesar zastonj dobiti, dalje ko bodo dobili zopet zaupanje v same sebe, in slednjič, ko bodo razumeli, da je korist življenja življenje samo in ne denar.« »Kakšen bo po Vašem mnenju vpliv depresije na produkcijo?« »Mislim, da bo učinek sedanje skušnje produkcijo zvišal in ne omejil. Naša v vsakem oziru tako velika produkcija še daleko ni mogla kriti resnično potrebo. Imamo ljudi, material, denar in potrebo; tem štirim elementom kupčije in blagra bo normalno funkcioniranje zopet omogočeno. Jaz sam sem vobče proti omejitvi produkcije, proti fiksnim cenam in proti vsakteri drugi umetni ekonomski mahinaciji. Svest sem si začasne neprijetnosti previška, vendar mislim, da se to več kot izenači po dobrih učinkih, povzročenih po pritisku previška. Novi prodajni trgi se morejo dobiti le pod pritiskom nadprodukcijc, oni pomenijo nove prodajne možnosti in večjo produkcijo. Mislim, da se bo zboljšanje življenskili pogojev v deželah, ki so v razvoju zaostale, ne samo nadaljevalo, temveč da se bo s tvorbo lastnih industrij v vsaki deželi pospešilo. Po mojem mnenju je čas izkoriščanja teh dežel končnoveljavno prešel in se bo umaknil dobi razvoja. Dežele, ki niso nič drugega kot »tuji prodajni trgi«, bodo morale zmeraj bolj izginiti, in sicer v takšni izmeri, kakor bodo mogli narodi kriti svoje potrebe z lastnimi produkti; a to pomeni obenem seveda višji življenski standard, kot pa, če bi ti narodi ostali samo > tu ji prodajni trgi«. Sedanje depresije ne smatram za običajno ciklično depresijo, temveč za konec ali vsaj za začetek konca serije depresij. Ta zadnji pretres more pač v raznih fazah še nekaj časa trajati, a moral se bo obenem pregledati ves socialni sistem. Ne mislim, da bi se sedanji sistem spremenil, temveč se mora le omogočiti, da nam ta sistem v resnici nudi blagostanje in udobno življenje.« »Kaj mislite glede delavskih mezd?« »Industrije morejo rasti le s podporo delavcev, in delavci morejo industrijo le tedaj podpirati, če dobijo zadostno plačo. Mezde so po mojem mnenju temeljni steber naše nakupne moči. Vse, kar dviga mezde, dviga tudi prodajo; vse, kar na mezde pritiska in jih znižuje, škoduje kupčiji. Seveda morajo biti pa mezde tudi zaslužene; višje mezde sc morejo plačati le pri višji in boljši produkciji. Naloga, da se nudi delavcu možnost večjega zaslužka, je izključno naloga vodstva in se more izpolniti s trajnim zboljšanjem metode.« »Kaj mislite o bodočnosti avtomobila?« »Avtomobil je že trden in prevladujoč činitelj transporta. Razvijal se bo v smeri večjega izboljšanja produkcije, razdelitve itd. Kar se tiče avtomobilne industrije v drugih deželah — izven U. S. A. —, mislim, da bodo prišle polagoma vse dežele tako daleč, da bodo mogle kriti svojo potrebo z lastno produkcijo. Našega zadnjega prodajnega leta nikakor ne morem imenovati neuspešnega. Od 1. januarja do 1. nov. 1931 smo prodali po naših statistikah 622.594 osebnih in tovornih avtomobilov, mnogo več kot katerokoli drugo avtomobilno podjetje sveta. V preteklem letu smo izdali 60 milijonov dolarjev za opremo novih naprav in tovarn v U. S. A. in v inozemstvu. Največja nova tovarna je v Angliji; ima kapaciteto 200 tisoč voz na leto in bo zaposlila 15.000 delavcev.« »Ali mislite na gradbo novega ljudskega avtomobila 'Z večjim cilinderskim Šitevi-lom?« »Na to Vam pa 'ne morem odgovoriti. Zvest staremu kupčijskemu načelu ne morem nič govoriti o načrtih novega voza.< Na to vprašanje ni Ford še nikdar odgovoril. V Fordovih tovarnah niso inže-nerski in poskusni oddelki nikomur pristopni. In vendar se je dunajskemu dopisniku po mnogih brezuspešnih poskusih posrečilo ugotoviti, da se je Ford odločil za izdelavo novega ljudskega šestcilindef-skega voza; in sicer bodo pričeli z izdelavo še ta mesec. m Glavno zastopstvo ali komisijsko zalogo za Jugoslavijo za katerikoli blago bi prevzel Stanko Pitamic v Celju. Ponudbe je poslati imenovanemu neposredno. Izvoz pese. Za uvoz pese se zanima tvrdka Dott. Simeone Sellach, Trst, Via Geppa 2. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. Tvrdka Petar Filipi, Srbobran (Bačka) se zanima za nakup prvovrstnih sekir. Interesentom se jo obrniti direktno na prej imenovano firmo. Rapid Motormaher A. G., Ziirich, Les-singstrasse 11, ki izdeluje motorne stroje za košnjo, želi dobiti zastopnika za Jugo slavijo. Za izvoznike lesa. Zastopstvo za razpečavanje jugoslovanskega lesa v Italiji bi prevzela tvrdka Giuseppe Pešci, Perugia, Piazza G. B. Rossi Scotti. Interesenti naj pišejo tvrdki neposredno. 9o N. Fr. P.«: Jugoslovanski premogovniki so v zadnjem času v posebni meri ojačili svoja že iz prejšnjih časov obstoječa stremljenja m izločitev inozemskega premoga z jugoslovanskega trga. Obstoječa gospodarska kriza omejila prodajo in produkcijo. Zastopniki premogovne industrije opozarjajo na dejstvo, da je padla produkcija, od 1. 1929 do 1931 od 5,651.000 na 5 276.000 in slednjič na 4,700.000 ton, izvoz že itak majhen — od 134000 na 60.000 ton, domača poraba ob 6,105.000 na 4,965.000 ton. Pač je pa tudi uvoz močno padel, ob 661.000 tc.n v 1. 1929 na ca. 425 000 ton v preteklem letu. L. 1929 je znašala vrednost uvoza *>27-2 mil. dinarjev, leta 1930 200 milijonov dinarjev, lani pa gotovo tudi dosti manj. Med uvozniki sta najmočnejša Anglija in Nemčija, precej tudi Poljska in Ogrska. PRISILNA KARTELIZACIJA V ITALIJI Racijonalizacijski konsorcij italijanske težke (železne in jeklene) industrije po poročilih iz Milana ni mogel položaja zboljšati, ker so izven konsorcija stoječe tvrdke (outsiderji) trg nadalje desorgani-zirale. Zato je sedaj vlada naredbenim potom odredila kartelizacijo in se ji nobeno podjetje ne more odtegniti. Tako pride prisilno gospodarstvo fašističnega kooperacijskega sistema do polne veljave. Minister je odredil, da se bosta ustanovila dva prisilna kartela, eden za produkcijo in prodajo valjanega železa, drugi za pod-produkcijo kot žico itd. Prestopki kartelnih obveznosti se kaznujejo do trikratne vrednosti prodanega blaga. Italijanske jeklarne imajo letno kapaciteto treh milijonov ton, so pa lani še enkiat manj producirale. Čeprav je cena jekla v Italiji bistveno višja kot v inozemstvu, pride italijanska industrija komaj na svoj račun. Snii n »j fin« !• norveška n bje olj< i< lekarne Dr. G. Piccoli-i« v Lfublimi h« priporota bledim in alabotnim oiebaa RACIONALIZACIJA ANGLEŠKE ŽELEZNE INDUSTRIJE V angleški železni industriji se javljajo v zadnjem času stremljenja, ki imajo za namen spojitev posameznih podjetij v večje enote. Dal,e se zahteva ustanovitev državnega uvoznega in izvoznega urada, da se zasigura polna izraba kapacitete angleške železne industrije. Danes je ta ca 12 milijonov ton broječa kapaciteta izrabljena komaj s 50 odstotki; v preteklem poslovnem letu so producirali namreč 5,250.000 ton. RO'LLX Knilgovooslvo VSAK DAN BILANCA „KAUTOTEKA“ d. z o. z. Ljubljana, Selenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 ITALIJANSKI VINSKI TRG Sicer za leto 1931 še ni uradnih podatkov o vinskem pridelku v Italiji, vendar se izve, da bo pridelek zaostal za lanskim za petino ali šestino; lani je znašal 36 milijonov 317.830 hektolitrov. Zaloge iz prejšnjih let niso pomembne in jih cenijo na ca. 3 milijone hektolitrov. Glede kvalitete se more reči, da prekaša lanska kvaliteta ono zadnjih let. Zato so izgledi za italijan ski vinski trg ugodni. K dosedanjim inozemskim odjemalcem pride najbrž nov odjemalec, Finska. Na nekaterih inozemskih trgih (Holandija, Švica) je bila doslej Španija resen konkurent intalijanskih vin; ker je pa lanski pridelek v Španiji s ca. 16 milijoni hektolitrov daleč zaostal za 24-milijonsko povprečnostjo, se španska konkurenca na inozemskih trgih letos ne bo tako močno čutila. INDUSTRIJSKA PRODUKCIJA NEMČIJE Proti letu 1930 je padla industrijska produkcija Nemčije v preteklem letu po količini za 12 odstotkov, po vrednosti pa še bolj. Dočim je bilo izgotovljenih n. pr. leta 1928 na mesec še za 7 milijard mark industrijskih izdelkov, jih je bilo izgotovljenih v zadnjih lanskih mesecih le še za tri in pol milijarde. Leta 1928 je znašal dežele nemšne industrijske produkcije na svetovni produkciji še 12 odstotkov, lani pa le še 9- Sedaj je Nemčija v tem oziru na četrtem mestu med državami sveta. Vsa produkcija je padla na stanje leta 1897/98, ona porabnega blaga pa na nivo leta 1905/06. • • « TRGOVSKA BILANCA U. S. A. PADA Zunanja trgovina U S. A. je v preteklem letu 1931 pndla ta 35 odstotkov napram letu 1910, z* 53 odstotkov proti letu 1929 in za 70 odstotkov proti rekordnemu obsegu prvih povojnih let. Seznam v milijonih dol. se glasi; L- to Izvoz Uvoz Izvozni previšek 1929 52 8 4 »01 M7 »930 3845 3060 783 19'1 2424 2090 3*4 Izvozni previšek, ki je bil spričo blagovne lakote sveta dosegel že znesek 4 milijard dolarjev in ki je turti še leta 1928 bil nad eno milijardo, je padel, kakor nam pravi gurnji s znam, v preteklem Mu na 334 milijonov dola> jev. Razmeroma sta uvoz in izvoz od 1929 na 1931 enako padla, vsak za ca 5» odstotkov LETNA BILANCA UMIRANJA AMERIŠKIH BANK Pravkar priobčena uradna statistika o insolvencah v U. S. A. pravi, da je v preteklem letu ustavilo izplačila 2302 bank z depoziti v skupnem znesku 1580 milijonov dolarjev. Kako hitro je insolventnost rasla, nam kaže sledeči seznam bančnih polomov: Leto Število bank Depoziti 1928 491 138 mil. dol. 1929 642 234 mil. dol. 1930 1345 865 mil. dol. 1931 2302 1580 mil. dol. Kopičenje polomov je v zvezi s koncentracijskim gibanjem. Število v U. S. A. delujočih bank se je zmanjšalo za ca. eno tretjino. Od leta 1921 do konca leta 1931 je padlo število od 30.100 na 20.700. * BREZPOSELNOST 193» IN 1931 Mednarodni delovni urad priobčuje pregled o razvoju brezposelnosti v letih 1930 in 1931 in pride do sledečih zaključkov: V Nemčiji je brezposelnost narasla od ca 3,900.0 0 na 5,300 0"0 oseb ali za 34 odstotkov, v Angliji ob 2,3‘>".000 na 2,600.000 ali za 12 odstotkov, v Italiji od 5 0.000 na 9 '9.000 ali za 63 odstotkov, v Avstriji od 237 000 na 273.000 ali za 15 ods olkov, v Švici od 34.0!i0 na 58.000 ali za 66 odstotkov. Zedinjene države Severne Amer. ke izkazujejo 30 odstoten prirastek, Poljska 24 odstoten in Francija 5661 odstoten, pri čemer je pa absolutna števi ka ^eveda še zrna-raj zelo majhna. • • * SVETOVNA FEDERACIJA BORZ V Bruslu je ustanovilo 28 borz, med njimi tudi Newyork in Philadelphia, mednarodno federacijo borz, ki naj ustvari ožje stike med borzami in naj študira pogoje, pod katerimi se more cirkulacija vrednostnih papirjev olajšati. Gre predvsem za tehniško olajšanje prometa med posameznimi borzami, s čimer naj bi se kapitalisti vsega sveta opogumili za nakup tujih vrednostnih papirjev. Londonska borza bo pristopila k novi federaciji šele po stabilizaciji funta. Berlinska borza se je priglasila kot članica. Sedež nove borzne federacije je Pariz. PREMOGOVNA PRODUKCIJA NEMČIJE Nemški državni statistični urad priobča sledečo statistiko o premogovni produkciji Nemčije, v milijonih ton, brez Saarskega ozemlja: 1913 1930 1931 Črni premog 140-8 142-7 118-6 Rjavi premog 87-2 140-0 133-2 Koks 31-7 32-7 22-7 Briketi iz črnega premoga 6-5 5-1 4-7 Briketi iz rjavega premoga 22-0 34-0 32-4 Presenetljiva je zlasti razlika med produkcijo črnega premoga 1. 1930 in 1931 in med produkcijo rjavega premoga leta 1913 in leta 1930. * • * ISOTTA FRASCHINI ZRELA ZA SANACIJO Iz Milana poročajo: Delnice avtomobil-ne in aeromotorne družbe Isotta Fraschini v Milanu (glavnica 90 milijonov lir) so padle v teku preteklega leta na 5 odstotkov njih nominalne vrednosti 200 lir, torej na 10 lir. 2e za leto 1930 ni bilo mogoče izplačati nobene dividende, ker so morale polovico obratnih dohodkov dati samo za obresti. Ta tovarna, ki je druga avtomobilna tovarna v Italiji, je tako zadolžena, da bo sanacija neogibno potrebna, seveda ob občutnem znižanju glavnice. — Podjetje je plačevalo skozi 5 let 10-od-stotno dividendo, a špekulacije njegovih voditeljev so ga pripeljale tja, kjer je danes. Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! Srednjeevropski producenti železa so imeli pogajanja na Dunaju, namenjena internim vprašanjem. Pri razmotrivanju splošnega j»oložaja je prevladovalo opli mistično naziranje in se položaj ocenjuje mnogo ugodneje nego se je v zadnjem četrtletju preteklega leta. Dohodki jugoslovanskih železnic v osebnem prometu so dali v preteklem letu 512,700.000 dinarjev, dohodki v blagovnem prometu pa 1906,400.000 Din. Od inozemskega prometa so dobile jugoslov. železnice 208.600 Din. Zavarovanje proti toči so vpeljali v Donavski banovini; zavarovanje je prisilno in je vsa stvar v rokah banovine. Brezposelnost v Franciji je narasla do srede januarja na 208.000 oseb; lani oh istem času so našteli 22.500 brezposelnih. To so samo uradne številke. Nrtjb t 5 bombaž te 2000 let star. Raziskovali so bombaž, ovit okoli egiptovske mumije, in so prišli na to, da danes na v-^ej zemlji ni nobenega kvaliit-tno tako visokega bombaža. Celulozne sestavine so mnogo meh* kejše in prožnejše kot pri sedanjem bomba* žu, vlakna močneje in redneje napeta. Način pridelovanja je moral biti od sedanjega popolnoma različen, mnogo boljši in sedaj seveda pozab.jen. Brzojavi: Kiispercoloniale Ljubliana telefon št. 22(53 Ant. Krisper Coloniaie Lastnih : Jcsij> Vevlič Veletrgovina kolonijalne robe. Velepraflarna kave. Mlini za diftave LJUBLJANA OUMAJSKA CESTA 33 Zaloga Špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode Talna postnih* — Ciniki na razpolaga Ustanovljeno let« 1840 profila Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 29. januarja 1932 je bilo pripeljanih 105 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad Din 60 do 90, 3 do 4 mesece stari 150 do 250, 5 do 7 mesecev stari 350 do 400, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500, 1 leto stari 800 do 1400 Din; 1 kg žive teže 6-50 do 7, 1 kg mrtve teže 8 do 9-50 Dih. Prodanih je bilo 60 svinj. vinoccf tovarna vinskega kisa, J. z o. z. £j ubij ana nudi najfinejši in naj* okusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna ▼ Jugoslaviji Pisarnat Ljubljana, Dunajska c. la, II. naJsir. Zahtevajta ponudbo! KLIŠEJE vseh vrsl- por f&log rafij a /l-oli risbah. i t vr Jf u/e n ajs