\
GLAS NARODA
No. 67. — Štev. 67.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 8, 1943. — ČETRTEK, 8. APRILA, 1943
VOLUME LL — LETNIK LL
SREČANJE ARMAD V PUŠČAVI
Ameriška armada, ki prodira iz E1 Guettarja proti jugozapadu, se je fcrečala z angleško osmo armado na cesti Gafsa-Gabes, ko je angleška armada razbila nemške postojanke pri Wadi el Aekrit severno od Gabesa in vjeila 5000 Nemcev in Lahov.
Ameriški in angleški bon&ni-ki bombardirajo in dbertrel ju jejo armado feldmaršala Rom-mela, ki .se urnika od El Guettarja prodi severu. Do dramatičnega srečanj** je prišlo na hribu 15 niilj jugovzhodno od El Guettarja.
Amerikanci so več tednom neprestano napadali Rotmnelove oMoipne divizije, katere je i<z raafogw, 3ci so znani samo nje-nm, postavi! na svoje desno krilo. Ameriški drogi kor je i-inel težke izgube, ker je moral prodirati po zelo težavnem in z mi namili posutem ozemlju. Pri tem pa se je moral (boriti proti rtarikom, infanteriji in artileri-ji. S tem pa so Anierikanci o-lajšali generalu Montgomerv-ju nalogo, da, je prebil zadnjo močnejšo RommelOvo črto v južni Tuniziji. Kakoriritro je 8. UMiigle&lca armada prebila črto. svojih tančnih divizij Rommel ni mogel več držati. Takoj je pričel svoje tančne divizije u-mikatL
Montgomery je g svojim napadom pr^en^til Nemce, kajti
napadel Je v zvezdnati naci, ki pa jo bila brez kme in vsled tega precej temna, z močnim -artilerijskim ognjem.
Tudi zavezniški (bombniki in drugi aeroplariii so mnogo pri-•jjomogli k tej zmagi, kajti na-padli so Rommek*va letališča severno ad Gabesa ter.so potopili ali poškodovali najmanj 17 osi Škili ladij.
Min kit r ski predsednik Chur-cill je včeraj v poslanski zbornici naznanil, da sta se ameriška in angleška armada združili ter rekel, d* je Ibilo vjetili 6000 Nemcev hi Italijanov.
Boji ae nadaljujejo in postajajo vedno ©ilnejši. J
Glas iz ameriške javnosti o vprašanju Reke
New York Herald Tribune vplivni newyorski časopis " je prinesel prejšnji teden na uvodni strani med dopisi iz javno-raapravo o pravicah in za-
sti
btevah malih drčairv. V tem dopisu je omenjeno vprašanje Roke z naslednjimi besedami:
"Re3ko vprašaji je, glede katerega je ameriška delegao1 ja Parizu Teta 1919 pisca teh vrst vp racala za »vet, je vzbudila jezo in ne voljo Jtalisje, našega 'flutveznika.' Na koncu koncev je Italija e pomočjo dolge vrste manevrov dcfoila Reko v svoje roke in mesto, v katerem je nekdaj vladalo blagostanje, ki je cvetelo kot pristanišče velikega hrvaškega zaledja, je v nekaj letih popolnoma propadlo. Italija si je bila prisvojila to Iuko edinole z namenom, da jo sistematično zaduši/'
(JIC.)
Stalin se uči angleščine
Londoi&ki 'Daily Telegraph' naznan ja, d« ae je Josip Stalin pričel učiti angleScdne. Do sklepa, da hoče naučiti angleško, je prišel db čaeu phunabiflove-ga obiaka v Moskvi. S tem se lioče pripravita za razgovore z zaveznafci.
HENRY A. WALLACE V JUŽNI AMERIKI
Poslanci iz N. Y. bodo podprli predsednika
New York. — Deset kongresnikov iz New Yorka se je že izreklo proti predlogi farm skega bloka, takoimenovanem "Bankhead Bill-u", katerega je predsednik Roosevelt prejšnji teden vetiral.
Ameriški poslanik v Panama. Edwin C. Wilson jxxadrav-lja ixxipredseditiika Zdr. držav Heuirv Wadlcc-a.
NEMŠKI NAPADI OB DONECtJ PONEHALI
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da so nemški tančni oddelki, napadalne čete m aeroplani južno od Izijuma imeli tako velike izgu-be, da so z napadi zelo ponehali.
V svojem prodiranju proti JSmolensku so Rusi včeraj po več dnevih prvič zopet napredovali ter «o osvobodili dve vasi južno od BigeHja. Vjetili je bilo mnogo Nemcev in Rnsi so dobili tudi mnogo vojnega materiala.
Pri Izijunm so Nemci več dni napadali in poslali vsak dan več tankov in vojaštva v boj, toda "Rusi so vse napade odlbili, sedaj pa so napadi ponehali.
NEMŠKI UREDNIK IN NJEGOVA ŽENA ARETIRANA PO FBI
Nikakor niso zadovoljni
New York. — Mesarji, ki so pred racijoniranjem mesa vpili, da vlada veliko pomanjkanje mesa, so takoj po uvedbi odmerjanja začeli groziti z odprtim reibel-iranjeni proti odmerjanju. češ. da »se jim sedaj meso kvari, ker ga ne morejo
do volti prodati. Posebno se v tem oziru pritožujejo ddikate-se, ki menda ne prodajo več mnogo jetrnih in sličnib klcfbas. katere -še zelo hitro pokvarijo in katere je tre<ba tudi kupiti s točkami. Ostajajo menda mesarjem tudi fmi zrezki, ker m družine s točkami ne morejo privoščiti te priljubljene jedi, iiz vzrefta, da bi nakupovanje te vrste mesa kmalu izčrpalo tedenski odmerek točk — v nedeljo pa~1>i bila družina Ibrez mesa.
New Yoi<k, 3. aprila. — Urednik nekega tukajšnjega nemškega tednika je bil »zaeno s svojo ženo in s* šestimi drugimi Nemoi aret ran. ko so agentje FBI koncem tedna priredili nekaj preiskav v metropoli.
E. E. Con rov, posebni agent, ki načel ju je tukajšnjemu uradu za tozadevne preiskave je dejal, da je aretirani urednik napisal deset dni po Pearl Harbor ju članek v katerem je pel fr'lavo neniafci vojni mašini. Con-.rov je tudi dejal, da je imela publikacija direktne zveze z nemško vlado ter je izražala določno nacijske simpatije. Dalje je rekel. <ia je urednikova žena sama priznala, da je možu pomagala pisati članke, ki so bili pronaeijski. Tednik ni imel široke cirkulacije.
Eden od aretirancevje bil za-posljen v vojni tovarni v Brook-lynu in je kupil za 15 tisoč dolarjev nemških " rueck wander" mark, ker. je nameraval iti po vojni v Nemčijo. V svojem stanovanju je imel v okviru Hitlerjevo sliko in veliko množino propagandne literature.
Dalje je bil med aretiranimi neki pek in njegova žena; pri-zmala sta. da sta kupila za 15 tisoč dolarjev zgoraj omenjenih nemških mark v nadi. da bo
AJko (bi bil predsednik podpisal omenjeni osnutek predloge, ki zahteva višje cene za živila, bi to pomenilo takojšnje dviga-J nje cen in končno inflacijo. — Predloga pa seveda še nsi docela poražena, ker kongres lahko zavrže »predsednikov veto in radi tega je važno, da ljudstvo pritisne ua svoje kongravnike in zahteva od njih, da podpro predsednika in preprečijo dviganje cen, ki bi na jbolfl prizadelo ljudstvo iz -srednjih in nižjih slojev, ter milijone delavcev, ki niso zaposljeni v direktni vojni industriji in ne zasiužjo nič več kot v mirni dolbi.
Ameriška delavska stranka v New Yorku je sestavite brzojavke, ki so bile poslane vsem senatorjem in kongresnfcom države New York. V odgovor Be deset reprez<*ntatov, med njimi senator Robert F. Wagner, poslalo uradnikom stranke izjave, da mislijo podpreti predsednika RooeeveMa v zadevi farmske predloge za povišanje cen živ%kim produktom.
Kako važno je, da ostane o-menjeni predlog poražen, je razvidno iz mnenja uradnikov OP A., ki so dejali, da ako kongres ne odobri predsednikove zavrnitve Bankheadovega predloga. tedaj moremo pričakovati, da se bodo -s farmskimi cenami vred dvignile tudi oene blagu v splošnem in povišana bo najemnina. S tem (bo polaiso-ma izgubljal dolar na vrednost.; m lezli bomo v inflacijo. Pišite toreii svojemu kongresniku, naj glasuje proti pre»dlosru in wd-pre predsednika Roosevelta.
Izvendenci se vrnili iz Sovjetske Rusije
Washington. — Vladni direktor za kavtčuk, Jeffers, je na zna nil, da se je vrnila iz Rusije misija ameriških izvedencev, ki so odšli v Sovjetsko unijo v zadnjem novembru, da so proučevali sovjetski način produkcije umetnega kavicruka.
Jugoslovanski vojni ujetnik naslovil pismo na LaGuardijo
New York. — Newyorski župan La G-uardia ima nov ti-tel in sicer, "predsednik New Yorka"; ta naslov mu je dal jugoslovanski vojni ujetnik, ki se nahaja v ujetni-fikem taborišču nekje v Nemčiji.
Jugoslovanski vojni ustnik Konferenca je poslal znpanu predpis'mi h-etefk ali la»bel ter ga prosil, da bi poslal zavoj 'hrane. Taboriščne ofolarti so očividno odobrile naslov, ki ga je napisal vojni u-jetnlk, ker župan je pretekli teden prejel pismo oziroma zalep-ko, ki je bita* naslovljena takole: Mr. La 'Ouardia, President of New York. United States of Amerca.
Župan La Ouardia je nesel pismo osebno na glavni urad organizacije United Yugoslav Relief Fund, na številki 11 za^
pedna 57 ulica v iJew Vorku,] dibtrikta fitrojnjčarjov
kjer je lastnoročno pripravH zavoj, kateri bo odposlan z več tisoč drugimi zavoji v ujetni-ška taborišča v Nemčiji s po-mook) Mednarodnega rdečega križa v Genevi, Švica.
Ze vefc mesecev delajo zavoje za -vojne ujetnike vodilne skupina jugoslovanskih žen ter ameriških žensk, ki prostovoljno pomagajo pri tem delu. Ea-vnotako pomagajo jugoslovanski pomorščaki. Delo nadzoruje Mrs. Rubotič, žena Ivan Su-botiča, (bivšega jugoslovanskega ministra na dvoru v Lon-domi in sedanjega jugoslovanskega delegata Rdečega križa.
Tekom mesece marea je bilo narejenih več tisoč zavojev, ki
za praznovanje 1. maja v New Yorku
New York. — Dne 10. apr la se bo vršila v Manhattan Centru 'konferenc®, katere se bodo udeležile raane delavske organizacije. Pripravljali odflbor vabi vse delavske grupe, da se priglasijo in pošljejo svoje delegate. katerih imena naj javijo 4'Lalbor for Unitv and Victory Committee,80 East litih St., New York City. — Gfcavni govornik na konferenci bo James {MJtsLetish, predsednik četrtega
BOLGARSKI KRALJ BORIS KONFERIRA S HITLERJEM
Poročano je že bilo, da sta se sestala bolgarski kralj in Hitler nekje v Nemčiji. NUY poroča iz Berna, da se je zvedelo v Sofiji, da je Hitler sprejel kralja Borisa v svojem glavnem stanu in se z njim dolgo raego-varSjal. O vsebina teh razgovorov ni (nobenih podrobnosti, toda ddbro dbvšečeni krogi v bolgarski prestolnici trde, da je javna tajnost, da je slo za nso-depohle odločitve, ki bodo Bolgarsko tesnejše povezale z usodo osišča.
V skladu s tem nazorom je poziv v poluradnem listu "Dnes", organru ministerstva zunanjih zadev, ki zadrte va. da se narod zedini okoli svojega kralja. "Nikakor še nismo pre-bredti kritične periode, v kateri se t r enotno naihaja ves svet in nikdo ne more povedati, kdaj se bo zaključila". "Dne«" po-eiva bolgarski narod k vstra-j-nosti, potrpljenju in hladnokrvnosti v izkušnjah, ki ga čakajo.
Tukajšnji krogi so prepričani. da je bil glavni predmet Hitlerjevega razgovora s Borisom popolno sodelovanje Bolgarije pri obrambi evropske trdnjave. Glasom, dozdaj prLape-lili vesti, sb nein^ki igenerali zahtevali od Bolgarije šest divizij z a obrambo •Črnega in Ege jskega mor ja in pet nadalj-ftili dtekij 7n Mflldhn^efcuipifa^ ne Sift>?je — 3«cr bi osvobodilo isto ste^o nemških divimj.
Druga poročila iz Sofije trde, da je v mnogih krajih črnomor-ske dbale uvedena zatemnite\-od desetih zvečr naprej in da je bil' del civilnega prebivalstva evakuiran. Uradni sofijski krogi odgovarjajo na te vesti, da je namen teh ukazov, prepreči-
Pameten pes
St. Louis. — Mala Dorene Forsiiiud, stara tri leta in ljubka, kakor bonbonček. se je i-gi-ala sredi ulice in nič opazila, da prihaja* poulična. Dorene pa je imela dobrega varuha, ki jo je pograbil za krilce in jo za-j v^leked na varno ravno v trenot-ku, ki ji je rešil življenje, kajti voznMc poailične ni dekletca o-pazil v času, da Ibi ustavil k*aro.
Obrežna straža rešila rusko trgovsko ladjo
Seattle. Wash. — Morska nevihta, 'ki je divjala v Severnem Pacifiku v četrtek večer, je vr-^ gla rusko trgovsko ladjo na o-
v..	...	, stre čeri in ne*kaj čaga je izgle-
Nemčija zmagata in se bodeta ^ da ^ ^^
potmi vrnila v Neme^, kajti v kra;jtU. kainor ^^rdo
, "fr zt 2nvew	^ovje Mo gledajo iz vode
skem khibn v New Yorkn pa ^e ka,kor	^ in ladja
bil aretiran nemški	obtičala, kakor zag^da, aned
zlagal pronemake pesmi. Rekel v___, ° ,.
je, da ima v Nemčiji dva brata, ki sita že od leta 1923 člana na-cijske stranke. —. Vseh osem a-retirancev se zdaj nfehaja na Bili«? Islatadu. kjer bodo zaslišani pred iposetonimi odbori, ki prerokujejo zadeve delovanja sovražnih tujeeiv.
Ponosni rešitelj, katerega slika je seveda prišla potem v liste, jejbfrl "Mike." veMk lovski pes, ki je zdaj 'brezdvoma največja prijatelj male Dorene.
isto čevljev visoko skalino in malim skalnim otočičem blizu dbale.
Obrežna straža je vzlic veliki nevarnosti, ki ji je pret:Ja šle ladji na pomoč in se ji je tudi posrečilo rešiti posadko, ki je štela 52 članov, med katerimi je bilo sedem "žensk. Ena -ženska je bila ubita, ko je nevilita zagnala ladjo čeri. ena pa je bila ranjena. Rešitev posadke je bila ena najbolj drznih v zgodovini obrežne straže, kakor so dejali očividci.
bodo kmalu na p<4u v Nemčijo, kjer bodo razdeljeni med jugoslovanske vojne ujetnike.
Prej omenjena organizacija je bila ustanovljena po American Friends of Yugoslavia, Inc. in njen načelnik je Thomas J. Watson. Organizacija je v tesnem sodelovanju <z ameriškim in mednarodnim Rdečim križem v kolikor se tiče pakiranja zavojev, ki morajo odgovarjati gotovim predpisom, ter načina ipošiljanja oziroma dostavljanja zavojev ujetnikom. Si-rtem, po katerem se vse to sedaj vrši je zadovoljiv^
Pod nadzorstvom Mednarodnega rdečega krža 'je vojnim ujetnikom dovoljeno, da izpol-
niijo "labels", potom katerih smejo vprašati za zavoje z živili ali obleko in katere odobre taboriščne oblasti. Zalepke z predpisanimi označbami za zavoje, so poslane v Oenevo, odkoder jib Rdeči 'kritž pošlje v Ameriko. Ker je organizacija United Yugoslav Relief Fund sedaj priključena inkorporaei ji Narod, vojnega sklada, (National War Fund. Inc.) bo mogoče v bodočnosti povečati delovanje te organizacije ter pošiljati kolektivne pošiljke zavojev iPotom Rdečega kriza in taka doseči veliko večje število vojnih ujetnikov, kot jih je lo mogoče doseči do sedaj.
ti sabatažna dejanlja ponoči.
Ravnokar je 'bal izdan komunike, da se je general Nikola Mišov, bolgarski vojni minister vrnil v Sofijo po daljšem inšpekcijskem potovanju na obalah Egejdkega morja.
Nemška agentura Transoee-an trdi v eni svojih oddali, da turška vojna ofbJaist % največjo pažnjo zasleduje' razvoj položaja v teb krajih. . - ...
— Jugoslav Information Center
SEDEMNAJSTLETNA DEKLE ZAVAJALA ŠOLARCE V PROSTITUCIJO
New York. — Tukaj je bila te dni pred sodiščem 17 1. stara Josephine Teneza, ki je bila obtožena, da je zavajala v prostitucijo šolarce v starosti od 12 do 14 let. Dekletca je dajala na razpolago moškim starini okrog 50 let in več.
Se^t izapqljanriih in skvarje-iiib dekletc je že v zavodu organizacije Children's Society in policija pravi, da "bo poslanih v zavode še nadaljnih 25 dekletc. Aretiranih bo tudi kakih 50 moških, ki «o zlorabljali te o-trofke. Trije moški so že bili zaslišani.
Ta nenavadni in nizki racket je odkrila neka učiteljica, ki je postala sumljiva, ko je opazila, da so imete nekatera dekletca iz zelo revni h družin pet in deset dolarske bankovce. Josefina je delala dober businei&s približno eno leto in pol in ni tega o-či/vidno nihče zaznal dozdaj.
Magistrat Leonard McGee je kar strmel, ko je bila predložena evidenca, ki je pričela, da si je vsa nečedno zadevo omislila 17-letnica sama. Svoje ni-' zko delo je začela, ko ji je bilo
15 let in <sicer na ta način, da je nagovorila mlade šolarce, ki
bi bile rode zaslužile kak dolar, naj z ntjo obiščejo kakega 6re-dnjeletnega moškega. Kmalu so skvarjena dekletca dobila še druge, 'ki so bile pri \*olji obiskovati te priletne moške in tako se je polagoma raevila iz toga ipr<9»va prostitufeija mladih š6varic, ki so cfb sobotah in nedeljah ter ob praznikih obiskovale moške v njčhov»h stanovanjih.
Josefina je imela ttodi poma-gača v svojem nečednem poslu ter je z njim vred skubila dekleta, ki so morala od zaslužka odračraiati gotovo vsoto njej in Rucciju, 53 let starenru mo^-mu. v katerega stanovanju so se dekletca (zbirala in odkoder so bila poslana k 'nov:m odjemalcem.
Dekle je sedaj pod pet tisoč dolarjev kavcije, aretirani moški pa vsak pod tisoč dolargi kavcije. Moški bodo obtoženi posilstva, ker so vswj de'e' tea še šoloobvezna.
| »A NEKAJ WMt KOT
E ** ^ d0t)1™ • ' •
))C 'GLAS NAHODA" |
J7 PO POdTI NARAVNOST NA DOM I /Ljj Omili rttt, to
ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA
i i h ^ \ ClTA \ \ imo, poglejte am itevilki ^ ^ iva u dan, ko Vištm^^ ^e. V teh časih | i tplošnegi % e en, potrebu-| je list Va^ \ ^uje. Skuhajte j Imeti narot^ ^ vnaprej plačano.
difclrMa strojničarjcVi elektri-
čarjev in radij^k^i dč^avcev.
Namen prireditve prvomajskega slioda je predvsem ta, da se še tesneje združi mednarodno in ameriško delavstvo v mogočno trdnjavo znJstge združenih narodov.
Cirkus je v mestuf
New York. — Mrzlo vreme je sprejelo cirkus, ki je zopet prišel v velemetropolo, kjer bo gostoval, kot ponavadi, v Madison Square Gardnu. Prva pred stava bo v petek, 9. aprila.
Cirkus je letos radi pomanjkanja transportacijskih sredstev precej zmanjšan, toda mestni otroci bodo vkljub temu veseli, da bodo imeli priliko videti leve in tigre ter klovne m druge zanimivosti, ki jih nudi Rimgling Bro. in Barn oni Bailey Cirkus.
List slovenskih delavcevr Ameriki.
****** m	Omm Mattor toyUm*« tttfc. lMt 1 the T-t Offt« «t New Yft. N. V, mmdmr AH t Cmcnm H March Iri Uit.

THURSDAY, APRIL 8,1943
OD PREDSEDNIKA SANS-A
mANOTUKN L UM
Bratje hi sestre
SANS je izdal proglas na 6b-h a jan j e SLOVENSKEGA XXNEVA po slovenskih naselbi-nalL To naj bo dan, ko naj ^Slovenci demonstrirajo za ideale, za katere nasi rojaki v »ta-ri domovini trpijo in stradajo, ae bojujejo in umirajo m v katere verujejo in umirajo,, da jim hobeiia Srtcv ni prevelika. To naj bo dan, ko jdi podkre-pinvo v tem stilen boju, polnem . nadelov«5ke(ga junaštva.
Nlaišla Se bo pot, da se jim sporoči, 'kar bo zanje nedvomno mogočno bodrilo, in sicer da se Slovenci po vsej Ameriki spominjajo njihove tragedije in njihovega odpora in da so pripravljeni storiti svoj delež za njihovo zedinjenje, za njihovo osvoboditev in srečnejšo bodočnost.
Ta dan naj opoeori tudi A-
Sfrmdei, in pojasnila, ki jiih morejo dati na to, bodo vaba-dilia zanimanje za našo stvar. Sioer pa poznate sami najbolje raamere v svojih naselbinah in boste najbolje vedeli, kako morete doseči največ utapeiha.
Nedeljo smo morali idbrati iz popolnoma razumljivih razlogov: ob dettavnikiih je v sedanjih razmerah v-aka podobna proslava nemegoča, »
Ne pozabite nam t ponoči ti o potoku svojega praznovanja in poslati prepisa sprejetih resolucij. Treba je pokazati, da je to Iju<feko gibanje, neodvisno od vsake vlade in izvirajoče fes ljudskega prepričanja, iz ljudske vo^fte za resnično zmago nad fašisinom in vsakim zatiranjem. sploh. .
•Prilagamo vamt dve resoluciji, če nimate časa in prilike, da bi sestavili svoji, lahko spre j-
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
St. M571—Na Marijane«, polka Kje bo moje rožice Marička pegla—polka Dnquesne University Lamburica orkester
ČL MS16—Tereainka polka
Na planlncah—valfek Jerry Kopriv šek ta orkester Za t os. cenik In cene ploSC se obrnite na: JOHN MABSICH. Inc., 4(3 W. 42nd St, New Torb
mogeča, ise d opri naša jo za do sego najvišjih ciljev človeštva; Slovenci v tej deželi so dopri-natšali žrtve doslej in jih bodo dojirinašatli, dokler ne bo osišče brezpogojno kapituliralo in ti-ransfcvo poraženo enkrsl za vselej.
RAZGLEDNIH
Piše Anna P, Knot*
IZ PISEM SLOVENSKEGA FANTA VOJAKA
PREGLED VESTI
Možje in materij al v Tuniziji.
Z gotovimi pridržki smemo reči, da se stvari ;v Tuniziji ra-zvijajo precej dobro. Čete generala Montgomery so veterani vojskovanja v puščavi naši vojaki so se morali naučiti v tnpki šoli izkušnje po svojem porazni meseca februarja, naučili so se pa hitro in zavzeli so nazaj, kar so bil* izgubili in še nekaj zraven. Častniki, ki so se povrnili iz Ttmi«ije, pravijo, da ne le nasi vojaki se dobro izkazujejo, ampak tudi nas material. Naš tank M-4 je baje najboljši svoje vrste v boja. Ntmci so imeli ~ečji tank, bil pa je poČai=en in preobilen ter je nudil strelcem obsežno tarčo.
Xaša letala so tad i dobra — Izlasti letala trdnjave. Nats P-40 je bil vedno u^p:žen v boju sredi puščave, ni imel toliko uspeha v nekaterih bitkah ob Pacifiku, dober pa je bil v Egiptu in dober je tudi sedaj v Tuniziji.
Pomorščaki Združ. narodov.
Govorimo o medzavezniški kampanji Amerik a ocev Britancev Franooaov ki sledijo Girardu in Francozov, ki sledijo De Gaoleju; uspeti pa ne bi mogla 'brez mož kakega ducata drugih narodov — Norvežanov, Nizozemcev, Grkov, Jugoslovanov, južno-Amerikancev —mož
jo pom e c
V nmogih naselbinah bo mogoče doseči, da proglasijo župani to nedeljo za SLOVENSKI DAN. V takem lučaju se potrudite, da to storijo . Vsako veliko gibanje potrebuje reklame; Slovenci i=d mera jo pridobiti simipaiije ameriškega javnega mnenja, da se na ta način izpodbije vpliv volkov v ovčjih kožah. Ponekod bo mogoče dobiti mestno dvo*ano za zborovanje; tudi to koristi naši pravični propagandi. Pogodilo bo vprašanja, kaj. hočejo
In pogosto kafe vojak stari učitelju zanimivo vprašanje, kakor: "Učitelj, kadar »bom znal (brati.in pisati, ali bom tudi t so nč&n, kot ste vit"
Drogi zopet: "Ali veste, zaikwj se učim dan in noč* Zaradi
enojega dekleta, ki sem jo postil doma in ji želim pisati."
Xekafcri učenci ne morejo razumeti, zakaj se v angleškem e^ik-u izgovarjago nekatere ^rke enkrat tako, enkrat drog*če in v takem slučaju j« nek vojak refcei učitelju: "To je nenmen je--k. Zakaj ga ne pretnenimo tako, da bovse pr*ri" . .
Najbolj vesel in poooeen pa je vsak vooafc takrat, kadar zna prnc podpisati svoje ime.
Note
za- .'- • -
KJ.AVIB
f '	: ali ..
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3
*	Bie^t^ ot Spring
Time of Blossom (Cvetni Čas)
*	Po Jeseni Kfiio v. .
*	T*j» qa vrtni »redi Maribor Wait*
*	»pava) Milka Moja Orphan Waltz ■
*	Pekle 41a Trto
Oj._ MafHia, pegljaj
*	BarHca
Mladi fcapetane
*	6rteu> na Štajersko Staj«rU
*	Happy Polka Če na tojem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
*	Žldau marele
Veadl bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel nb nekaj Ko pttčiea ta mala
*	Pojdi z menoj IMI a planine
*	Kadar bog ti vaadrat Sel ■■
^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za paano-jbajmoajatko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE SE MLADA NaroČite pil:
Knjiga mi c Slovenic Publishing Oo.
tu Waat 18th St. Bfeir York
zato (bo raelo n^fraj časa preden pridejo nazaj. Tudi domačini jih težko pričakajo.
"Moja mesečna plača znaša 7200 frankov, kar je v teh kraji li zelo velJko denarja. Namesto ioe-creama prodajajo tukaj sladoled (strjena hladita pijača iz sadnih so/kov, sladkorja m vode). Sladoled stane 7 frankov poreija.
"Mi smo nastanjeni v veliki g-araži in imamo razgled na Sredozemsko morje. Pristan ni daleč. Predzadnji teden sem se kopal v morju. To je bDo zelo okrepčnjoče.
"Zanimivo je, kako hitro se je naša armeda udomačT* vsepovsod tu okrog. Ta dežela bo imela koristi od našega »bivanja tc&atj v mnogUi ozirih. Moderne naprave in pnpomočPri so nvedeni m naš denar ostaja tn. Kmalu bomo imeli nekatere stvari, na katere so ameriški voijaki navajeni. V Angliji je bilo ravnotako. Spočetka je bito mizernOj a potem J. p pričel prihajati ameriški žtvei in Rdeči križ je prišel za nami. «pa -smo tako kmalu imeli stvari. k; smo jib bili navajeni doma. Človek se res tSudi organrzatorienemn genijn Zdrnženih driav
"Bommel vetrno bež'. Mislim, da je pri kraju to pot. Ne bo dolgo, ko bo vsa Severna Afrika v naših rokah. Pravijo, da je dakarski governor pretrgal rtike z Viehv.
"Naa omenim, da je francoski krnih izredno okosen. Pečajo ga v obliki doltgib ozkiii št rue in kruh sam je »precej tr(d, toda zelo okusen. Za čevelj in pol do Igo št raco plačate dva franka—to je mala itmea —in potem se polotite te dobrote na enem koncu m nadaljuje-
Trk n	I /\M Mi WfllnitnA«« H	rttf	A
v e!!užbi, ki dobiva manj publi-crtete kakor druge, ki pa ris-kirajo ravno toliko, ne da bi imeli zadoščenja, da bi se aktivno borili v povrjseilo — in to ?o mornarji frgo-^kih mornaric združenih narodov. Brez njih mi ne bi mogli zmagati v totalni vogni. . -
Fronta, na kateri ti pomorščaki delajo ni nffcoli pri mira, hujša je v nekaterih letnih časih botj kbt v dragih. Morda ne vedno tako huda, kakor V nekaterih mesecih lanskega Ie^ ta, vedno pa zadosti huda. O podrobnostih se ne more poročati, ker sovražnik bi jih jafao rad izvede1!. Vendarle ob vseb ladjah, ki eo bile potopljene, je velikansko število ljudi, pre-važajocih ogromne količine zalog, varno dospelo tja, kamor so bile namenjene. Nemški u-jetnikd, zajeti v Tuniziji, so se začudili, ko so zagledali ogromne količine materala za ameriško vojsko, pravili so, da jim je radio z doma povedal, da vse je bilo potopljeno, .
. Borba proti draginji
'Nik&k posameznik, nikak razred ljudstva noče seveda zaostajati preveč nazaj v tej stvari mefcd' in ceA; vsakdo hoče oiiramti svoj aoraonerni položaj, ako le toore. PoeUanka predsednika pa, s katero je odrekel svoje odobrenje zakon-skega načrta Battkhead BiH, je izjavlja: "Čas je prišel,-ko se vsi Lamed nas — poljedelci, de-laivci, upravitelji in vlagatelji — maramo zavedati, da ne moremo izboljšati svoje živ-ljenske standarde, dokler vojna
mete ti dve.
Storite, kar morete, da bo ta pHreditev uspešna; kajti čim večji bo njen uspeh, tem bolj bo pomagala našim bratom in sestram v domovini. .
Za Slovenski ameriški na-nodni svet,
Etbin Kristan, preds.
Resolucija 1.
Današnji ajbor s spooninom na neopravičeni, a davno nameravani in pripravljeni fašistični napad na Slovenijo, ki je pomenil začetek tragedije, slovenskega naroda, izreka svojim rojakom v atari domovini svoje najiskrenejše simpatije in njegovim borcem zeper fašistično tiransUvo,« najtoplejše pozdrave. Obenem obljubljajo zborovalici, da bodo storila vse, kar je v njihovih mocefo, za narodno osvoboditev, in za uresničenje dovenskih idealov v Združeni Sloveniji in v novi, federativni, resnično'demokratični Jugoslaviji. Nezaslišane žrtve slovenskega naroda ne «mejo biti zaman, na razvalinah temne preteklosti se mora zgraditi nov svet, kjetr bo sve beda in dejanska enakopravnost deflež vse^a človeštva, in bo torej tudi dovensko ljudstvo mpglo uživati dobrine de<n>o-kraciie in svetlobe. Za ta cilj se zborovaflci zavezujejo, da bodo dali SVremkfmn amen-Skemu narednemn svetn, dokler ostane zvest sklepom pr-vesra 5faven«ke?ea narodnega kongresa, vso svojo podporo.
Resolucija 2.
Ker je prvi pogoj ureeničen-ja ideaflov, ki jiih je preds. Roosevelt označil £ svojimi 'štirimi svobodami" in podpredsednik Wallace % besedami o " revoluciji navadnega človeka", zmaga Bdruženih narodov dosledno zmaga Združenih držav nad fašizmom in reakcijo, ponavlja današnji abor obljubo, da bodo Slovenci v tej deželi storili vse potrebno za poepešenje ameriifejh vojnih naporov.
Zborovalei imajo pred očmi
nepopisno trpljenje zasužnjenih narodev v Evropi, Aziji, Afrilrf in Oceaniji, vStevSi bra-■te Slovence, kakor tudi njihov odprti in podtafei odpor in razumejo, da ne more biti v dvaj-eetelm stoletja in v bodočnosti svobode in varnosti nikjer, če ni prost in varen ves svet. Žrtve, brez katerih je zmaga ne-
FARMA NAPRODAJ
1 80 akrov, 34 za oranj«, drugo je pašnok in les, hiša 6 sob, zidana klet, hlev 10 glav živine. 3V£ milje iz mesta Phillips, Va milje do Šole. — $600 je pikžati gori, drugo na izplačilo PQ 5 odstotkoy. —Prodam zaradi starosti — Cena je $2,000. ANNA RETEL, R. 1 Box 33, Phillips, Wis.
a,:
traja. Xaxobe, mi vsi moramo skrčiti svoje standarde življenja. Ako to storimo, nikdo izmed nas ne bo prisiljen pogrešati dejanske potrebščine življenja. Mi vsi moremo imeti vsega zadosti, ako ne skušamo dobiti preveč." In predsednik je dodal: "Mi še le sedaj začenjamo čutiti krute posledice totalne vojne. Možje, srečni s svojimi družinami, morajo za-i pxsstiti čedne in dobro piacane službe, da postanejo vijaki za
te, dokler ni dosežen drnsrf konec. Prav kot toč človek držal v roki palico in jo grizel.
*"Ne bo odveč ako povem se par zanimivosti o arabskih ženskah. Vsaka »rabska ženska je tatairana na en ali drug način. Simbol rodu je pretiš njen na nosno kost, Boa so tudi poslikana ali zaznamovana in starejše ženske so zelo na gosto tatni rane. Razni skmboH in d^coracafje so prti ?njene na roke, zapestja i h gležnje. Nekatere Arabfte so tako zelo stare in izsašene, da človek ugrbJSe kda$ bi že bile morale umreti. Telesne hibe so
$600 na leto olj le skromnih dodatkih za žene in otroke, ki so od njih odvisni. Mi, ki ostajamo v civilnem življenju, da prodocramo živež in zaloge za nje in neskrčljiv minimum za same sebe, se ne smemo kine-gat£ med j v praznrm prizadevanju, da bi izboljšali a!i celo ohranili Pvoj položaj na raiSun dmgih."	OWL
zelo pogoste med njimi
. Dalje jutdi.
SUPERINTENDENT
dobi «lnSbo v stanovanjski hiši za družin. Prosto stanovanje atir'h sob in plača. — Polnudbe po telefonu HAvemeyer 4-6583 in vprašajte zf» ime Lorber.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
oo
3tane samo $2 '
^"Knjiga jc trdo vezana in ima 821 strani"«
Recepti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tndi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed pos«bno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvefbati ln izpopolniti
^Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 Wert 18th Street	lfew York, W. Y,
-QLA8 NAJBOPA" . ^	%
_____A* . -
"GLAS NARODA"
_niče 99 to UM i
Owaad and PoMtaM by Sin ill PahMieig Ou—i (A OorponttoB) Craak Sakmr, PimMmIi liar BM, 1t*MDiar| JoMpb Lnjwha. 8m. t>lmm ot bwinflM ot Um corpora tloo ud addzMBM ot ibor« oCOcon: aIS WB8T Utk STBX3ET, KBW TOES. N. Z.
50th Year
"Wu Mare*«" ta I—t a mfj dajt oa«t teterdAT«. Bandars Ud BoUdva
flatwcrlpdoB Xitriy 9$.	idrwtlMMt am Afnemnt.
• ' 1 ■■ ' ■ ' ■■■ ■ ■ i ■ i i U c*lo l«to Teija Uat m imatlko In Kanado ; aa pol leta »a—j «a fctrt lata fUO. — Mm New Tor* >a oelo lato $7,—; aa pol lrU JS.50, Za inoaeaatro aa «elo lato ft —i M pot lata $8 50.
■Olaa Naroda" Ubaja mU daa tonem« sobot , nedelj tn praanlkor.
■HiLAfl NAHODA", ti« WBST IStk STREET, NEW XOBK* N. 1 Tatephaaa: CHelaaa Z—1141
. . . Nadaljevanje, j
i
"Araibci se oblačijo po arabski tradiciji ... hlače s?e tesno ovijajo nog v spodnjem delu, v se*$alu pa so široke in nizko viseče, to je najbrž radi udobno- ' sti in sanitaei&e. Med boljše oblečenimi je opaziti kričeče (bar- 1 ve. To je posebno res glede žensflc, ki nosijo, kadar niso na ulicah, svetlo rmene, zelene, rdeče in druge 'barve prav kakor ciganke. Kadar pa pridejo na -uliee so ograjene od gfc»ve do peta z nekakšno belo haljo in nekatere bolj ortoloksne se tako ■zakrijejo z njo, ia je videti Samo eno temno in kfogljtaisto oko, ki radovedno gleda v svot. Te izgled ago kafcor beli Cvelo-psi (v grški mitologiji V mooki velikani ali pastirji) z enim o-česoim na strani glave.
"Otroci so prava nadloga, ker zmirom beračijo za žvečilni gu-nrij, za spominke in denar ter se drže vojafcov kot muhe. Ve-, črna jih nkvarja s č Še^njem
čevljev in predajanjem tanže-rin in oranž ter mandeljnov in drugih stvari.
"V tem čae-u leta (novem-iber) je tukaj toplo ponoči pa je mrzJo. Denarna valuta tukaj je francoski frank. Vreden je eden ici en četrt centa v ameriškem denarju. Kozarec piva stane dva franka. Pomaranče, velike kot grapefruit se dobe za tri fra.nke, če se malo mešeti za-' nje. Tanžarine so po franku inj včasih še cenejše. Za približno 40 centov se dobi prvovrsten otbed z vinom. Za 20 frankov so
Ime v brivnaci ostrigi i, obriH in mi oprali lase. Šel sem tudi j v gledišče—dober sedež stane 15 frankov. Nemci so ravno j nred nešim prihodom prepove-J dali kaoanje ameriScih filmov,
Znana filmska umetnica Eo ! salind EusseM igra vlogo iagn I bljene letalke, v katero j«, za ljdbijen nj«n navigator po lotu. To vlogo igra izvežban filmski igralec Fred MacMur ' ray. Herbert MarshaJl, ki j splošno man, da vedno izvrš svojo igralsko vlogo izvrstno je pa MaoMurrayjev tekmova lec.	; «
Prizori »o večinoma is Novi Gninea (seveda na hollvwood • skim načinu) in toda frlman ji ! umeten vihar v katerem jona I kinda odloči, da bo gama pole j tela v bližino japonskih otokom brez navigatorja, _ j'
V filmu imata vlogi todi iz t vrstna igralca Edward Cianell lu w«ftef K^OTlI ,
Novi film:
FLIGHT FOR FREEDOM
Polet osa svobodo (FHgfct far Freedom (RKO-Radio film) ae ukvarja s japonskim načrtom prevlade. Omišljeno je v filmu, da AmerSka potrebuje isgrrvor, da fotografira točke na Pacifiku, ki so jih Japonci morda oprflm^li z vojaškimi in morna-iiaTdima predmeti. In film potem kaže Wko so si Amerikan-ei omisl li, da ba se kakšna, znana letaFka izgiibrla tekom svojega po'eta preko PadfHni in bi potem imeli Amerik&nci priložnost v iskanju z» ojo, tudi nefeolilko izvedeti o j»pon»kih| načrtih g'ede otokov, nad katerimi imajo mandate. a j
NEPISMENOST V AMERIŠKI ARMADI
Da bi bilo v Ameriki kaj nepismenih Hjudi, skoro ni mogoče verjeti, pa je veadar4e res. Tudi v Ameriki so seli&ea visoiko v gorah, kjer ni sol in naravno je, da se otroci ne morejo učiti brati in pisati.	.
Sedanja vojna obveznost je pokazala, da je v Ameriki več i nepismenih ljudi, kot bi kdo mislil. Pravijo, da je sedaj v ar-j Jiadi okoli 750,000 mladih fantov, ki niso popolnoma veeči pi-j njo, ker so dovršili samo štiri razrede ljudske šole. VojaScol poveljstvo pa je odloČilo, da ni sposoben za vojalka, kdor ne zna popolnoma dobro pisati.
Zaito pa je armadmo poveljstvo vpeljalo šolski pouk za take vo nce, ki se niso dovolj ne učili brati ln pisati. iZa poskus je *r_ r ula sprejela saano net odstotkov nepismenih mladeničev ter J l-o okušala napraviti iz njih dobre vojake. Ako bo ta poskus u-! spel, jih 'bo še več nepismenih poklicanih pod zastave.
Sestavljena je bita posebna učna knjiga z naslovom "Sol-' Tier's Reader". Ti vojaki se uče poleg pisanja in branja tudi r-.Čunstva in drugega za vojaštvo in za splošno življenje potrebnega znanja.
Ko so se vojaki z vsakdanjega vežbanja vrnili v svoje taborišče, gredo v šolo in tam sede v svojih kha&i uniformah v ' ayadnih šolsrkih klopeh. Za to so postavljeni poedbni učitelji, ki jih uče seštevati in odštevati, množiti in deliti. Množenja se n. pr. uče na sledeči način: Kolio »vezd je v ameriški zastavit Vajprej jih preštejejo, nato pa jim učitelj pove, da je mogoče 7Tvecde mnogo krajše prešteti. Naj preštejejo samo zvezde v eni črti, nato pa naj preštejejo črte; ako pomnože število zvezd s številom črt, dobe 6 x 8 = 48.
Vojaški uČHeljd si sami izdelujejo posamezne načrte za u-Tenje različnih predmetov. V prvi vrsti pride v poetev seveda A-se, kar je za vojake najbolj potrebno.
Učni tečaj traja 12 tednov. Ako se kateri v tem ča«n ni dovolj naučil, je odpuščen iz armade.
V	Camp Lee, Va., je poskus dobro uspel in 95 odstotkov i vencev je bilo spoznanih sposobnim za vojaško slugbo. 60 odstotkov jih je tako napredovalo v tej šoli, da morejo sedaj obi-
rovati tehn;čno šolo.
V	teb šolah sede fcmetski fantje iz Virginije, gorjanci iz Tennessee m s tobačnih planjav Kentucfcvja, močni fantje iz rrnnsplvansikih m*jners»kih naselij, tovarniški de'avci Vz New ''orka, Chica4?a, Bostona in iz dragih krajev. Vsi ti večinoma niso imeli več kot nekaj mesecev šoTe, kajti potrebovati so jihl za delo na farmaih in talko so ostali doma in dekli s svojo dru-
.ino. Dokler niso prišli k vojakom, jim pisati m brati ni bilo potrebno, kajti s svojimi ljudmi so se sporazumeli z govor je-j njem. Sedaj pa prvič v Hvljenjn spoznavajo, kako važno je zaj
vsakega človeka branje in pisanje. •
Skoro vs-i, kadar se saj «a ailo nanČe pisati, najprej pišejo uomov svojim stari&em, bratom ali sestram. Učitelj jih nauči, kaVo je ti^ba sestaviti pismo in kako na ovitek napisati naslov! L či tel ji jTb spodbujajo, da naj čim več pišejo domov, da bodo izvede1!, kaj se godi doma. Vsi so tega zelo veseli in so ponosni ir svoje znanje in ponosni še bolj, ker morejo biti vojaki ame-r iške armade.	.	■ ■
' ■	M. I UU1
merikance na irivioe, ki so bi-j le storjene nad -slovenskim na-j rodom — ne le v sedanjem' sporu, aimipak že po prvi vojni,j ki so namestn edinstva in pvo-| bode dobili razkosanoet in tuje jarme. .
(Z foziroan na vačnost tega praznovanja vas prosimo, da se ga udeiežite v vsaki nai&elbini, kjer niso razmere' take, da bi to bilo popolnoma nemogoče. Ce se ne more prirediti veldk abor, pa imejte vsaj sejo,, na kateri naj se sprejmejo primerne resolucije, tako- da bomo mogli rojakom v stari domovini sporočiti, da &o se ; jSH aoommili Slovenci po vsefo naselbinah in jim obljubili svo-
T.LA8 NAHODA- - New Iirt	' THURSDAY. APRIL 8,1943
"■"'	"* **" "	—■	____■	ntlMAnj« ■ VMM
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker i*nlmaje j Mie ttiatelje i* m i njimi nail m)« reko« med teboj »ogovarjaj«.
I>.-«»4*r» bres podplat tat oMbnwtt m pri«Ma» || »a. Dopkl n fatrtkovo ttovllko naj bodo v ' I' —I— wdw —Ji— ujr r ■!<>	- »
Vesti- iz- slovenskih naselbin
SOBOTNE MISLI
Piše: IVAN BUKOVINSKI Pittsburgh, Pa.
t^r- SPISANA V ANGLEŠČINI ^
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO ... _ POLJEDELSTVO
o^p	lIHIffllftfltffftfttfHfflHfftHIfttlltVtttfflffli
Združeni narodi potre-
G0 i''	bujejo ves odvisni ži-
d 1 Cl C n veš, ki ga je mogoče pri
delati v Ameriki .-J ENCYCLOPEDIA "Vsak lahko nekoliko Cena knjige-	Pomaga, ako mu je mo-
goče letos obdelati
SO CA	VICTORY VRT
t |«9U	Pripravite se za to de-
_lo že sedaj!
V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI	r^ ^ T ^ ^ knWT 1MB,
VEZAVI	KAR VAM JK TBEBA VEDETI 0
0, ^	TEM-JfAR ŽELITE PRIDELATI!
Skoro 1400 strani —	10.00« člankov mm podrobno poja-
itra a i ; v	9111 m ° vrtnarstvo, o Mditfi In
lOU BI 1K	Mjanju, o gnojen oMi Trta.
n	NaJoovejSe p« je VRTNARSTVO
Popolni voditelj za vai	WtEZ ZEMLJE: mts metedk »
. .	imttenmjo Škodljive**, dfe-
VOjni Vrt.	ro<*Ua, nm fwtfto> ratHel — Abecrdm kaalo vam pave takoj,
Popolna vsaka beseda, vsaka stran,	kmr Prirejeno za vsako ponebje
vsaka slika — mnogo NOVE snovi	* Združenih državah, ca vsak« zemljo
norih Ilustracij!	1» vsako mxoho.
EDINA VRTNARSKA ENCTKLO	T* kBjl** ^ or*ai tLD
PEDLJA ZA DOMAČO POTREBO!	B. S. A^ poznana oseba v
Nit visokih besed — vse je jasno, raz-	vrtnarstva* ki ca cenijo vrtnarski Iv
ločno, vporabno.	vedead.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York, N/
ALI VESTE?
Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bonde s tem, da kupujete znamke za le 10 centov. Vojni Hranilni Bondi so najvarnejša vrsta prihrankov na svetu.
KEK1X> JUVANfiC:
Zjutraj . ....................:M
Slovanska ..............U..JI
PETER JEREB: Pelin rofta; VASI- 5 LdJ M1RK: Podokntas........M
ZOUKO PUKLOVEC:
Le enkrat ie .................20
Slava delo ..................JM
Hit. VOC&Rlč: Roftnarla; JUH ,4 PAVCiČ: Potrkan ples ......M
IZ STARE ZALOGE pa im#-
? . 'T - Vi JtZ -3f
mo ie naslednje pesmi, katerim
sua o znižali cene:	f
AmerUka slovenska Bea. (Ktoimar)	M . t
Orlovske Mane (Vodopivee)--------M
Slovenski akordi, R ■lianlb to	«■>
Trije ateiaai zbori (Glasbena Matica) -------—^ Jt
m .t.. m
V pepelnUnl noti, kantata am sole,
. v >	, ____»
Mladini, pesori sa mladino s klavirjem <E. IH—tt) ---1	M
-..i. * •< -1 •	l»i Dve >ml, (Prslovoe) ta mM
zbor in soio------M
- j. . ..p .	s 4
NaM kimal, dvesto«** --M
(torrid odmevi, (Lahanmr), IL , svesek,	sbori -— M
IA TAMBURICB:
. . n . , ■ n na J
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpeori slovenskih narodnih pesmi sa tamburice, zložil Mar ko Bajvk ..	.71
ntfkf ItoMeSS) ** v''I?" M Bern M m pUninee, (Bajnk). ^
ZA (JIT1; • •
Poduk m d tre. — • sveskl —
. (Keiellrid) -:--•>-
--^ -- = - -
SA KLAVIR:
Bori pHd^Jf* —»	v
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALLJE.
SLOVENSKE PESMI
Zbirka 9 narodnih peeml Izdate Glasbena Malim v , Oeveiandn. I	Om-HN
Emil. Adam it—1C JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra moiU
SEST NARODNIH PESMI a
iki zbor ....................*
AEST NARODNIH PESMI sa me-last rt,, ...................Jt
Prane Ventnrlnl—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......Ji
ferdo Jnvanee—Ik MLADIH III. Miki pbsoft ................. M
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (mo-M te saeianD............J*
;. Moški zbori
OSKAR DBV:
Bardca; Oj, mej iocel /• lovi Kam mL tsatje, daev t raa poj-dexae ......................JI
OSKAR DEV:	u
.■Sreino, ijobca moja; Ko ptMI-«a n« te Je gre; SoS: Moj oOm *ma konjička dva; Dobiv sem pisemce; Slovo; Je vpihalia lnC JI
■MIL ABAMIČi	o
Modra devojka (belcazanjska..JI
Vse apS pri poted • • '» M « mf » • • JBO
Jnrjeva ......................JI
Hodi Micka domo; Kaj drnge-t ca hočem; Sdravlea ........Ji
VASILIJ MXBK in A. QROBMINQ: i VetrlČ; Po gradim ..........M
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
ais lSth Strw*	.	Be* rork, N,v;
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGh BONDS «p STAMPS
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Tiila je nova knjižica
ki daje poljudna navodila, kake postati
ameriški državljan.
Poleg vpraAanj. Id Jih navadne sodniki stavijo pri Izpitu za dr-tavljsastvo, vsebuje knjižica le v IL delu nekaj rstolh letuje lp zgodovine Zedlnjenth drla v, v ETL deln pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Bedi-njenih drlav, Lincolnov govor v Uett^sburgn, Predsedniki Zedlnje-nfb drlav ln Poedlne drla ve.
Cen knjffld Je '
samo 60 centov.
m se <K>W pri: SLOVENIC PUBLISHING OQi 111 Wert 1Mb St, Nm Xe*
44 - LETNO preiskuSnjo
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
rv	,,	. , -
s: AMERICAN FRATERNAL UNION s: ELY, MIHNES0TA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA
t j,., t- s i	t ■	- *■ * "i •
Organizacija je zanesljiva, nepristranska-in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in pvoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam midi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A R Z vnši nasal. Južni, TpgaŽajta. krajevnega 'tajnika sa pojasnila, 2« ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota
Francts Lukanicii
a no pred vojno. Kje t»e t>e<Ui riiiiaja, mi ni znano, ker so Nfcmci zaprli zavod. Jaz f&em i la v Ameriko leta 1906 in . t er »v Cleve-larttl, ker sun bila j »a željna videti še več Ameri-Ice, sam se podala leta 1907 v Juliet, 111. Tam eem ostal; li ta 1921. Mogoče bo katere-. a čitatelja zanimalo, kako da i-m dt>hila zarstopnifitvo za "Gla«> Xaroda". Bito je leta ' >12, ,ko je bil zastopnik za Juliet pokojni Frank Baxnbictv "novec z zlatnino. Potem prese?il nekam v Pemisjiva-M,k> in je nkene vprašal in pri-1	pri upravništvu 4'G.
X." in tako še dane« vršim to dolo. Poikojni Bambiieih e© je ' otem zopet vrnil z družino v •k'liet in ko sem se jaz pree ' lila v Chieago, je on v Jolietu prevzel zastopništvo in je to opravljal do emrti in sedaj je njegova žena r Joliet zastopnica. .	-
Vaj še tnbaj omenim, da je
ramy* ti®to leto dobil delo pri li tn sedaj že pokojni " Jvim Tei^cek (Peter JŠgaga), ki nas ; ■ Timiraj kratkočasil s svojir zdravim hnmorjem. Maj na tsm mestu omenim, da aem zrni-
NAŠA ZASTOPNICA IN DOPISNICA
'h vee naročnikov me je pro-i sito, da bi dala svojo sliko v
"<Jlas Naroda" ker bi me radi uaaiali, da-li e^esii mlada ali <tnra Mlada nisefm, ker sem
m 'M) let zastopnica "G-lasa Nadu" in pni v stara tudi ne, r:!: < > hooo-mjo znanstvenik,cm
verjeti, da člonrek s^'fe začne /iveti pri 40. letiJi. Potem sem' mlada, kajti starta eero. iele
:>:: let.
(Ker je pa veliko naročnikov | inojiih sofaranov, naj tukaj za ! pišem nekaj podatkov. Doma1 -em iz vaiži Srednji Lipovec, fa-a Ajdovec pri Žužemberku,, sem se Frances Grivec; t hiši ee je reklo pri Gašper-. i. Jaa 6©m v sorodu z dr. .F/rane; m Griv«em, ki je bil I -v fe^^r v St. Vido. nad Igufc-
iraj najprej pročitala koioaao Petra	Ko je biio moji
starejši hčerki kakih 6 let, me je vedno vprašala, kaj se «ne-j*<m. Zopet Peter Zgaiga in tak^i J8 začeto zanimati za1 slovensko branje in jaz pa sem. ji pomagaila tako, da zna slovensko čitati in pisati Večkrat .'je pisala pisana v stari kraj o-trakom mojega 'brata tako ji je I'»Glas Naroda" in Peter Zga-jga pomagal do našega slovenskega jezika. Kolikokrat pridem v dotiiko z našim rojakom, I ki ga vpra&an, ali ima "GI/ Naroda", pa mi odgcvcH, da čita angleške li&te ali še govoriti ne zna angleško in kako bo znal čitati, potem ga vprašam koliko časa je že tukaj, pa mi pove, da je prišel sem po zadnji vojni hf da ni hodil nič^ tukaj v šolo. Ko mu rečem, da je že dobro, da. pa je najfool j- j že, da čita alov^nske !i«te in na-zadn^e se pa le nardči na "G3as Naroda/'
Naj še poročam, da je umrl rojak Louas Marn v Buffalo, N. Y. Ker je poprej ta kaj ži-fel dolgo tet, je bil pokopan na tu^ajČnijem pokopališču, kjer mu že peči/ra nje«gova ie-Eiflmice injeb fleta r6,B cvax na. Pokojni je bil doma od Ribnice in je bil statr 54 let. Sem je prišel leta 1907 in je živel tukaj do leta 1938. Potem je šel pa na farmo v Hartwick, N. Y., nazadnje pa v bolnišnico v Bnffalo, kjer je umri. Pokojni je bil mirnega značaja. Tukaj zapušča dva sinova in tri hčere in veliko prijateljev. M^oje sožaJje družini.
Ilanes, ko to pišem, je 30. marca. Solnce že lepo greje, !. ^neg se kar hitro topi, ceste so prafV .givie, ali keh* grtmo spomladi naproti, s*e vsak dan boij ve^eCBmo.' Prav nič nam ni hudo za zimo, ker je bila dosti dolga in mrzla.
tKer se je moj dopis že pre-loetj potegni, prosim urednika i malo potrpljen?« ž njim in per (wirav na vse žitatelje tega lista.
Frances Lufca«ni<ah, Chiabolm, Minn.
V nekem poljudno zdravniškem mesečniku Natures Pafih" (Pot .jiaraye) seiu čitai sledeči nasvet za soke: "DioaH , eat fast" Za delbeui&e in debeluhe: "Bion't eat, fast." Oba stavka sta čisto enaka, iste besede, iste črke, ista izgovorjava. Le- majiino točilno znamenje rvejica namleč, da drugem® stavku docela' drugačen oemun od prvega. V amgieš6i-ni kot vsakdo ve, znači "fast" iitro, nagio, a todi postiti se. Prvi stavek je torej v prestavi: "Ne jej hitro," dmgi z vejico pa: "Ne jej, posti se."
In kol ilk o ljudje grešijo gle-I de prvega nasveta. Če se jim rnfudi, na primer na delo, ali i na vlak, pa kar skoro celo per j žirajo, kaker da bi bilo uživa- j • nje hrane postranskega pome-jna. Ako nimaš dovolj časa,
(ni potiieirao, da vse spraviš pod streho, kar imaš pred seboj. Ne šteje nanlreč to, koliko sneš, aarjpak kako poješ. Želodec 1? tedrfj brano docela izrabi m iz-kc^risti, če jo dobro pregriže-mo (ako imamo zobe) in s slino pomešamo, kar pa vzame časa. To fe bolj velja za ra^t-litf?fea; nego mrsnata jedila. Odtod pride znani progovor: Zdravi sob je, zdravo telo.
So pa ljudii mnoge druge stva-ui, kjer ne pride toliko v pošte v vprašanje, koliko, kot pa kako in kaj. VzemhnO na primer govorjenje, pogovore. So ljudje, ki bodo po cele ure klepetali, pa skoro nič povedali, ali pa ponavljali eno in isto Dosti »Lame, malo zrnja. Torej ne, koliko, temveč kaj in kako govoriš. Prazno in čezmerno blebetanje je ničevo spričevaflo slike in dobre m&-nire, dasi tudi tišina ni včasih na mestu..	*
Ako v druSbi beseda zastane, ;rn nikdo z jezikom ne zgane, T>a se ti oglasi m Teči počasi, da se k nevilhti pripravlja, Čeprav irtcrda solnce z jasnega neba sije a)Ii pa zvezde migljajo. Bo vsaj malo komike in
in je kdo od dela izostal, je pazil kot pes na kost, samo da je lahko redno piačo nesel na banko Če je tako življenje vredno življenja, pp je drugo vprašanje .
i Varčnost je sicer lepa, ko-, ristna in ce4o potre>bna čednost, i ako ne pride iv skopoštvo. Lju-I dje vofcče pa imajo od cteeh ko-] rist. Od zapravijirvoev v živdjje-' nju, od skopuhov po njahovi ftnrti. Sicer pa: Srednja pot,j data pot.
j • HoUgo zaželjena pomlad je spet prišla in poslala starko zimo na 9 mesečne počitnice.. jLogi in gaji še sicer niso ozelenil, in le zgodnje cvetlice dvigajo svoj^ glavice. Kdor se pa ihioče že »daj naslajati ob ipogledu Ha bnjno cvetje in zelenje, naj se poda na ScJienlley Park v mestni ovetTiČnjak in poseti pomladno cvetlično razstavo, ki je letos izredno bo-frata. Odprta bo od 3. do 25. aprila.
! ŽABAM NARODNIH NOS. Dragi g. urednik:— | Kot pevovodja "Slovana" gotovo Veste, da so getovi člani vašega znanega društva posodili svoje narodne nose Slovenski plesni skupini. Kar si je te noše izposodila gdč. Pavla Srfbelj, sedaj, ko je ona odšla služit sroji domovini, ne vemo natančno, kateri člani "Slovana" so lastniki različnih noš. Ker bi mi radi uredili to zadevo, se bodo vsi moški člani Slovenske plesne družine abra-|li s svojimi nošami v Sloven-' tkem narod nem domu v torek,
13. aprila. I Prosil bi vas Mr. Hšude, da bi prosili člane vašega društva, da se sigurno udeleže ,"Skxvanove" pevske vaje dur [gi torek. Ciane, ki so lastniki noš, se razume. Zelo bi vam Ibil hvaležen, če bi vse to sporočili. Vaš vdani,
Aljoša Furl an, predsednik SPS.
ROJAK V SANATOBUU. Vam posiijem naročnino za pol leta 3 dolarje. Tukaj sem že štiri mesece v sanatoriju, pa se počutim j ako boljše. Tukaj imamo še dosti snega. V Marquette je tudi par Slovencev. Jaz sem iz Traunika Mich.
Joseph Anzelc, Traunik, Mich.
NABIRANJE STAR v. y OBLEKE Žene in dekleta v Pitt^buT^-h in okolic^ kaj če bi se skupaj zbrale in si napravile načrt za obiranje ponošene obleke in čevljev v pomoč našim bratom in sestram v stari domovini, kadar jim bo mogoče poslati T T Ponekod so naši Slovenci že začeli s takim zbiranjem. Mislim, da bi nam vodstvo Slov. doma na 57. cesti dalo začasno prostor za spravo. Torej drage žene in dekleta, povejte, če ste za tof Tiste, ki imaš te telefone, me lahko pokličete HI 1239. Naši v stari domovini nam bodo za to hvaležni.
Pozdrav vigem čitateljem lista "Glas Naroda.'*
Mrs. Pauline Faber Pittsburgh, Pa.
OA BI BILO KLANJE
; KMALU KONČANO. Moja naročnina na list mi je potekla, kakor vidim na listu. Ne bi bil rad brez vašega Esta, ker prinaša toliko novic iz naše stare domovine, zato vara pošljemo, mpney order za $6.00 Da bi Bog dat, da bi to strašno klanje prestalo prej, ko pa mi spet nantjenina poteče.
Z l^pim pozdravom do celega Uredništva in vam ostajam vaš naročnik
John M3.MSS, Annapolis Old*..
mučen položaj bo rešen, medtem pa ti že kaj pametnega v glarvo pade, ali pa komu drugemu. .
'Ko ismo že pri pogovorili v druščini, naj ee omenim, da pokažejo malo dobrega značaja in plemenitosti srca oni, ki jim je bližnji ob vsaki priliki za tarčo, kajnota padajo puščice strupenega jezika. Po domače povedano: opravljanje in obrekovanje. Misli si, da ea ti tista tarča, in po tem se ravnaj,
Vipraišanje kako in kaj, ne pa koliko je tudi glede zasluž-1 ka. Moj ipokojni cče, ki je bil skrajno varčen, ali ne skopuih, je večkrat dejal: wNe šteje to, koliko zaslužiš, ampak kako obrneš zaslužek, epironm kaj prihraniš." In prav je rmed.. Mnogi dosti zaslužijo, pa nič ne pr ihranijo. Nekateri pač z malo plačo mnogo prišpara jo.
Imel sem sode!aivca (poljske narodnosti) ki je bil zaposljeni v Mercy bolnišnici skozi dobo 11 (enajst) let z 50 dolarsko m. sečno plačo v kljnčno htra-no. In ob koncu te službe je bil vreden — 5 tisočakov, Ka-Jiio je bilo to mogoče!T Well, pil ni skoro nikoli, razen če mu je kdo plačal. Kadil sicer je, a1'i naje nejši tobak v pipi in nikoli eigare, razen podarjene. Gledališče mu je bilo španska vas. Vesele družbe se je zelo por.dko udeležil in še takrat je gledal, da je prišel kar najceneje skozL " Ako ga je ne-sreebi shičaj zanesel v žensko ' fcevarišijo, se je že kako izmotal, da ni plačal, ali pa, vsaj kot pravijo 50—50, na primer v gostilni. Časnikov, magazi-nov in knjig ni ksipova?o, češ. da take stvari človeka samo oslepijo na očeh kakor tudi na pameti. Če so kolektali za dobrodelne namene, je dal k več-jenuu desetino —- z izgovorom, da celo pokojni Rockefeller, ki je bil milijonar, je imel navado dajati v dar dajme, popolno nove sicer, ali stari so ravno toliko vredni. Kadar je šel v cerkev, si je tisto izbral, kjer niso pofcirali pri vratih. Glede telesnega odela: raje bi v vodo Skočil, nego ob'eiko pri feroja-jaču naročil. Vendar pa najceneje tudi ni kupoval, češ, da taka je prav zaprav najdražja, ker ni nič vredna. .
Pridobil sem ga za neko Slovensko Pod. Jedncto. Imel pa je "srečo" da se je po enem letu pristopa pretrgal in moral na operacijo, sa kar je potegnil $100. Pri jednoti je sicer o-6tal, toda prvotno posunrtuino $500 je znižal na $250, češ, da je od sile preveč za plačevati. Vsekakor pa mu moram dati kredit, da pride tajniku plačatt assessments vedno za 3 do 6 me^ee^v naprej. .
Za kakšen postranski zas%-žek zjvečer aH kadar je bil prost
INVESTIRAJTE V %MERIKO
"OLA8 NAXODA- - New I«f
THURSDAY, APRIL 8,1943
NEBO GORI:
Roman". _ sp'^ai: was AUBBI-XIHT. 1=!
Gowularjexa Tilda jo služila nekje v Titetu. Siinen je >ival v Krivi vrbi, dosiia pa je ves eas materine bolezni gospodinjita M<jea, Gonrilarjeva najmlajša,gospodaril pa je Foltan, njegm- sin iz prvega za.kviia. Gomil ar namnč po rodu ni bil niti dninar niti bj.itar, ampak Završanov sin. .
Mojca se je Foltana že dol^o na tihoma bala, ker se ji je adel po vnanjoHti in i>o srcu čudak, ipol brat pa je bil kljufb temu vedno za njo kakor ««eiica. Kjd: je le fclutil, da je Mojci kake delo pretežavno, je bil k o j pri njej, čeprav je dekle branila krivonogttga pustiiha in ga odganjala. Fbltan je vselej samo }K) nnedvidje zagodrnjal, s?e počehljai po gri»vastih laseh in orno pogledal deklino, ki je precej utihnila in ga pustila ravnati kakor mu je prijalo. Z nasmehom je napel milice, dvigni tovor ali porin'1 voz, kankol je že bilo treba. Pri tem se mu je koža natttehnila, kite so t>e napeJe kakor vrvi in žile >o z modrikasto naibuliljoetjo prefrietle roke in obraz. .
"Kaj se pelusis, ko vidiš, da nisi za to* Ali mi ne znaš reči?" je bil vselej .-pro t5 za do vil jen, k*> je opazil^ s kakšno ik>jasnijo dekle občuduje njegovo nu**. Včasih jo je še po-trepljat ]*> ramenu .
"Veš, dekle, Griv a rji JiisiiK) trepetlike; mio drenovci in še v« č. »Smo le še Završanovi naj lx> kaknrlooii.''	•
Bilo je v idcti, kakor da hoče povedati še kdo ve kaj, a gla* mu je nenadoma obtičal v grlu. Kakor da se davi, je zakrilil z tuxkaim in namrsii črne, zračene obrvi. Prav za l»rav S je čudil sam enuu Mojci lahko toliko pove. k<o z drugimi skoraj ni more -pregovoriti niti }*ised# .
"XV vem, zakaj me nikoli ne pokličeš,'' ga je nežno pre-vze.i, ko je gledal sestrino zadrego. "Ene krvi s-va, pa vendar bežiš pred menoj kakor pred s konjakom."
Bilo je sredi vročega poletja in delala sta na vutu, ki je 1^1 po strmi rebri ob gozda raMj>et za hišo proti Borovljam. Mojca je zeljntku prebirala glave zgodnjega zelja in jih od-kl adala na ^amotežni voz;ček, da jih jutri cdpelje v Celovec na trg. Koltnn pa ie pravkar prinesel iz gozda svtžega vejni-fc» za koze. Zagleda; je Mojco, ki je dokončala prebiranje in >e nategovala, da bi spe'jala težki tovor navkreber. Kakor bi trenil, je treščil .svoje breme na tla in skočil k vo<zičJcu. !>ekle je -lin kom a lopnila v travo, tako je pred močjo pol brata voziček nenadoma izgubi' vso težo. Foltan se je "ustrašil, poprijemal z eno roko voz Jiik. da ni zdrknili navzdol, a z drugo je hotel Mojci pomagati pokcnci.
"Xikar nie no v*e n<» pokam. Kdo ti bo pa kuhal, zverina!"' si je dekle brisala h čela mah in listje, ki se ji je pri paduu nalepilo na znojivo kožo. "Prideš kakor pošast. Ali res ne znaš nikoli bit" človeški?"
Kdor bi mu bil -ieer rekel kaj podobnega, bi bil že zdavnaj občutil jekleno silo njegovega u darca, pred Mojco pa je čokatec stal kakor otrok in poslušal izbruhe dekletove nejevolje.	^ f
"Saj sem ti hotel satno pomagati," je gledal napol vstran i a previdneje pomagal speljati voziček do vrha, kjer j? obdajalo hišo nekaj panjev ravničine. Pravkar ae je jel od-ka&ljevati in ugibati, kaj bi še porvedal v opravičilo, ko se c-uho in zamolklo oglasi iz hiše.
"Mati kliče.jo,'' si oddahne in se hkratu prestraši Mojca, čokatec pa nejevoljno zaškriplje z zobmi.
"Živini .spodkidaj i\ naštel ji, Foltan, če mi hočeš res Kaj pomagati," grtde še naroča pol sestra in izgine v hišo. Fant pa mrko zarenči: :
"Saj moram1 še ]x> vojnik k zeljniku."
Obotavljaje in sam na se jezen, odhaja po vrtu. Kamor se ozre, povsod sama rast in Mast. (frlovec ZLngarica, Macen, Ziihpolje onkraj Drave, vse se koplje v soncu. Zavtiško tišje j« kakor svileno, olj.W» ob Dravi samo srebro. Mojca ima oči kakor svi^Vv v planini, le /-anj ni 'sonca na tem1 čudnem svetu.
V naval'u občutja, ki preganja Foltana že izza zgodnjega! detinstva se jezne z'eknc v ras»r kraj zeljnika. t i pomakne čop vejevja pod glavo in si z rokami zakrije oči in obraz.
"'Ali sem res kakor izoUVn na tem svetu?" se trpko drami v njeni. Mi«ii tvegajo in pieskakirjejo kakor mučice v večernem n*raku. Br«z »noči in odpora se jim prepusti kakor a nenadni utrujenosti. Seveda niti rajna jrcati, Bog ji daj dobro, ga ni nikoli poboala Ali je res zavekal tako groc&en in vržen na »vet, da »e ga je ustrašila in zbežala v grOb pred" njim«?
Za trenutek se mu zr.hoče, da bi vstal in šel pokukat v bajto, kako.se Mojca ljubeče sklanja k bolni materi. Ali je res Gomilarica manj ddurna kakor on? Koliko je *auno čhuj-^ala. Kar šldepečejo ji kosti. Malo bi se je človek dotaknil, pii bi se Mvula kakor razsuŠena posoda. In oči ima vdrte tja nekam v sredo glave. .
Ob tem prizow: u ne nune Foltana volja, da bi v.4al in stčr pil v bajto. Sauna j za ga prevzame in vse začne rdeče pleniti ju se mu megliti pred očrni. , In čemu je neki bilo treba očetu siliti v beračijo, ko bi bil lahko postalin ostal Završan? Ali ga je sam vrag prt«notil, da se je zantrežil? Z Bovškega nekje je prišia dekle,'Foltan je slišal praviti, da je bila Tinka l^ahinja ali Nemka, nekateri so oelo jezikali, da se je ciganska Vri pretakala po njej. Saaito Zala, FoHtnova mačeha je več-, ki at pravila, kako je bila njegova mati brhka in krotka, kakor cvet je bila in le en greh je nosila s seboj: revna je bila liki koza zadaj,, ki ji Bog n«.privoščil niti peštenega repa.
< e je res bila mati lepa, Foltan ne more vedeti in ne reči, le za.-e ve, da ni deiežžn niti th oh ice njene lepote. Mati Zala tudi pravi, da se mora človek poikdiiti za grehe staršev in dedov do d t vetega rodu, twla to modrost naj si hudič natakne na roge in naj devioe plaš'. z njo, ne pa. da mora Fbltan trpeti zavoljo tega. Kaj je on ukazal očetu, naj se kakor gorni mož v žalik ženo zagleda v deklino, ki ne premore nič drugega kak,or to. kar je prinesla « srboj na svet in kar so ji dali ljudje, da jili ne nnami v svojo goloto.
Nič bodega, če je stari Završan rotil in svaril sina, naj is, ne bije s pau>etjo. če hoče san<sebi dobro. Mož je saano goada premogel toliko, da tfa svoj živ dan ni nikoli vsega obhodil, sin Bi št pa je bil za oajue-tno ibes^edo gluh in je bilo, kakor da stari vetru govori. Nazadnje ©e je mož naveličal in povedal Boštu. naj gre, kamor ga je volja. Z bobovioo bodo 1 okadili za njim, pa mir besedi. (Nadaljevanje prihodnjič.
DOPISNI KOTIČEK SLOVENSKE ŠOLE m
Ljubi "Glas Naroda"
Gospa Furlanova je prinesla iz Ohieaga slike. Pošljem eno, ki mi je najfctfflj všeč, in prosim če jo natisnete.
'Po dvodnevni bolezni je umiri v St. Aiitxis bolnišnici rojalkl Ignac I^olenc. Bil je star 55 'tet in doma iz vasi Griutovec,! fare Krka Sean je prišel pred' 30 leti. Soprcga mu je umrla' pred 13 leti. Zapušča sinove:1 Joseph, Stanley in Pvt. igna-, tiup, lučeri Anna, omož. Scbnei-ddr in Cecilia, omož. Mashek, brata Jcsipa in teto Mrs. Sku-be.
(Dine 3. marca je po dolgi bolezni preminila obče pozuauu Terezija Bašča, rojena Bricelj, .^oproga Antona Bašca. Družina je ibila ena pivih, ki se je pečala s prodajo -suhega mesa. Pokoju ica je bila doma iz vasi Dobrujna, fara sv. l^enart pri Ljučbljani. V Aaneriko je dospela leta 1903, kar bi bilo maja lmseea 40 let.' Stara je bila! 66 let. Zapušča «cproga Anto-j na, dOma iz vasi Sela, fara Ihan tri hčere: Rose Za k. Nettie' Tjeslie, in Oliristino T>uche, štiri \nulke, brata Franka Bricelj, sestrp Ivano Kržmanc in veliko prodnikov. .
3. jupriLa jr' i>«»noci umrl v bi»l;i«šnk«i Anton Brunek. Bil je bo?an en mesee. Star je bil ~)7 let; Dioma je brl iz Drage, fan a 'Nt. Rupiprt, kjer zapušča brata Franceta in sestro An-g lo. V Ameriki ji1 bil' cd leta 1911 m .ie del«l 29 let pri Wil-lard Storage Batter>-.
Dne 31. manca je pi*eminila po kratki bolezni Margareta Kusner, roj.. Gliha, ^tara 79 let. Zapušča hčer in p* t pra\-nukov ter/ več -oi-odnikjciv. Doma je bila iz Gradenc, kjer zapušča nekaj sorodnikov. V Amerilci
pume pa pred trema meseci. Pokojni zapušča tukaj dva sinova .Antona, in Pvt. Henryja, tri hčere: Mae, omož. Ohrlich, Miillie, omož. MoGill in Patiri-oijo, ter brata Jjohna in več sorodnikov. Doma je bil iz vasi Struge pri Dobrem polju, kjer zapušča brata Franka in sestro Mary ter več sorodnikov. Toka j je bival 45 let.
Dne 5. aprila je mirno zatis-nil svoje <či tngovec Frank Poje, v starosti 64 let. Doma je bil iz Babnega pelja na Notranjskem. Krojaške obrti se .ie izučil pri svojem svaku Matevžu Zal ar ju v Begunjah pri CeiknicL Potean je šel za nekaj časa po raznih krajih Rvropi in končno je prišel v Ameriko pred 38 leti. Svojo lastno podjetje je vodil 33 let. Bil je iaiedno marljiv in dober .sjespodar. V občevanju z ljudmi je bil šegan* in dovtipen, pa vedno mož beseda. Zapušča žalujočo soprogo Alojzijo, ki mu je biJa pri podjetju vedno desna roka in skrbna gospodinja. Dalje zapušča sina Franka in tri hčere: Louise, poroč. Rupert,, Dorothy in Olgo. V Cleveland u zapušča dva brata,, Jakoba in Valentina, v stari dtioovini pa brata Janeza in Jožeta ter sestro Nežo, poroč. Zalar..
Po do%i in mučni bolezni je ilne 2. aprila umrl na evojem dfoniiu poznani rojak Jos. Luu-dir v Warn en, O Družina Lander je živela 20 let v de-velandu, zadnjili 20 let pa v ^'arrenu, ter ima mnoaro znan-
nih manjših zverin. Seveda wmo šli tudi imimo lisičjih kfietk in srno se ustavili tudi taar^ kjer. imajo divje koze, bivole, b»one, nerodne hipopotamase, krokodile, želve, morske leve, itd. .
SPrfcej dolgo smo se zamudili pri opicah. Šimpan^a sta Ibila posehno zanimiva. Videli smo, kako znata ujeti jabolka, ki jima jih vrže oskrbnik, katerega imata zek> rada. Po štiri jabolka naenkrat &ta držala v svojih opičjih rokah, pa sta vseeno plezala gor po ograji, da je bilo kaj. In ko jima je oskrbnik ukazal naj nehata kilepetati in vpiti med seboj, sta ga sicer malo gndo pogledala, a nehala »ta le.
je bivala nad 46 let.
Po d»lj.<i bolezni je umrla Agnes Baraga, stara 61 let. ro-jtna PetriuciČ. Doma je bila iz vasi Nadlesk pri Ložu, odkoder je prišla v Cleveland pred 36 »letu Soprog Jakob ji je umrl pred 34 leti. Tukaj zapušča sestro Mary Šesja in bnuta Johna Petrinčič ter več dragih sorod n ifc*?v. .
Po kratki in mučni bolezni j je preminil Joseph Nos-se, star 64 let. Soproga Matilda je preminila leta 1927, hči Jo-e-
cev in prijateljev tudi v Cle-velandu. Pokojni j0 bil 68 let star in je bil doma iz Velikih I^išč pri Ribnici na Dbfienj-skem, odkoder je prišel v A-meriko pred 40 leti. Njegova ^ proga je umrla pred petimi leti. Tukaj czapušča šest o-trok: Jaidka, ki se nahaja pri ^vojakih v Oaliifoinniji, Josie, 7JoroČeno Oigolle, bivajoeo v Girard, O., ^okie, poroč. Žug Jennie, Dorothv in Billie.
KLAKiO JE BILO V CENTRAL PARKU.
Res, veter je inafo preveč pihal 3. aprila, ko sm# šli v Central Park, toda drugače je bil dan lep in tudi solnca je bilo dovolj, da smo vzeli nekaj slik. Upamo, da bodo dobro izpadle — posebno tiste, na katerih
Toda medtem, ko smo ostali ctglodovali (Opice po prostoru, smo naenkrat pogrešili našega Joe Patellija. Njegova sestrica je bila kar v strahu, da se je izgubil, toda se je le zagkdal v ljubko opičjo družino, ki je imela opravka z drobcenim ma^ lim opičjim detetom. Iq je tudi bilo zanimivo.	?
V prostoru, kjer Imajo ptiče »o se pa preveč drle papige, ki so po perju sicer krasne, a njihov glas je skrajno neprijeten. Našemu Tomaaku je en^ nekaj odgovarjajte, pa je nismo mogli
Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi Je na tu učno popisano Ut-Ijenje posameznih tirali, živečih m suhem, r morju in t zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi nararo ln njeno pestro Živalstvo, knjigo bral t velikim zanimanjem, ker bo r njej nadel mar--dkaj iz' življenja divjih živali, kar mu doaedaj fie nI bilo cnaoa
Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati ▼ petih knjigah, toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki i« pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker oavaja ln popisuje vse živaU, ki Jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; Carner, ker po popisane šivali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker eo v knjigi nafitete VSE HIBE, KI "ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa In pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti eele strani, ter ima 778 rfrani. Velikost knjige je 9 X 6 hrfev. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kft-6e in iivaii, ki so ravnotako na suhem kot t vodi doma. — Vezana je v močno platno s zlatimi črkami.
" POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.50
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK
čudna bolezen se prijemlje Nemcev
London. — Kakor je poročal pred časom Iberliuski radio, se je razširila med nemškimi vojaki na ruski fronti, k^kor tudi med ljudmi doma, neka neznana in čudila, 'bolezen, katere prvi znstiki 60 'huda vročica, katero opremljajo težke in mučne bo iečine v st«\gnih in v" glavi. — Nemški zdravniki skušajo zdraviti to tbolezeti na isti način kot malarijo.
Poročila kz, Zuricha se glase, da je morda vzrok 'bolezni mišja nadloga, ki jo razširjena po Kenek«m in v jnžno-zapadni Nemčiji
bodo zverine in lepi ptiči itd..
Thomas Orehek je imel s ee-bej kamerco in je porabil precej filma, ravnotako je Josephine (Sitar slikala to in ono in za nameček je vzela parr slik ti*d\ Mrs Krasna Torej nekaj bo že takih, da bo kaj spomina na ta dan.
Vkljub temm, da se več učencev in učenk ni odzvalo, ker se jim je zdelo najbrž premrzlo vreme, nas je bilo osem vseh skupaj in na koncu se nam je (pridružil že Mr. Krasna, ki nas je poved eT vse skupaj na čdki^ado in hrenovke.
V parku smo se imeli skoro kot na Coney Ielandu, ker, če verjamete ali pa ne, spravili smo se celo na lesene konje in je <«flo ptrav lepo okrog.
Pa zverin smo videli precetj. Kamele, slone, leve, tigre, rjave in bele ter črne medvede, in polno lepih divjih mark in slič-
razumeti prav dobro. Videli smo trudi grlice, bfie in navadne ter več vrv-t ptičkov pevcev in drugih znamenitih ptic.
Žirafe nikakor ne gre pozabiti in tudi ne pol tigTa pol leva, ki je prav s repo metal svoje poglede na nas.
(Pa skale v parku! To se je dopadlo dečkom, le škoda, da ni bil bolj tojpel dan in bi bili lahko vtč časa prebili na prostem. Thomas Orehek bi bil najraje kar na "gorah" ostal!, kot je rekel skalam, ki v nekaterih krajih v parku zares izgledajo kot male gore.
No, saj pojdemo najbrž še enkrat ekozi park, <ko borno obiskali muzeje (Metropolitan in Natural History). Tam je £eie lepih in zanimivih reči in oba mtazeja sta prav db pariku takorekoč in v enem imajo vse nabasanih zverin in živali ter ptičev in nešteto drugih zani-
mivosti. Napnavili bomo torej Se eno ekspedicijo v Manhattan, saj od zdaj naprej bo vsak dan toplejše vreme. .
Razred najmlajših.
I i ■ • *
Ltfobi prijatelji:—
Pričela šem se učiti Oton Župančičevo pesem ''Razgovor." Zupančič jo je napusal med pc -vo svetovno vojno. Razgovar-jata se mati in sin. Sinu se je sanjaio, da je videl ranjenega očeta. Mati tolaži sebe in nje-•ga, da so to samo sanje. Frances Zaletel bo maana, mene bodo napravili za dečka. S Frances že precej znava.
Josephine Peshel. \ *
Draga Staša:—
Že dolgo te nisem videla. Kako se kaj imaš? Ali imaš dosti T dela T Ravnokar sem prislA" iz bblnice, k jen sfem delala izkušnjo za bc-linižko pomočnico (Nurses'.AidZdelala sem in ko »boš ti »ončaia svojo šefto, ti been lahko poma-gala.	r, tr:*];
Slovenska šola bo imela svojo prireditev maja meseca. Imeli bomo par dekflamaicij med njimi tudi "Od železne ceste". Spisal jo je France Prešeren. Pesem je dvogovor med fantom m dekletom. Je ena izmed zelo (redkih, veselih pesmi Franceta Prešerna. Toda čemu bi govoriti o naši veselici. Zelo hi rada videla tebe in tvojo holnico Kdaj te pa lahko oibieč^m?
Pczdrave Tebi in Tvojim sošolcem. — Tvoja vdana
Hedy. .
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno.
(KNJIGARN A H—-
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street_New York City
Andrej Ternovac
Spisal Ivan Albreht
SMRTNA KOSA
V	Point Marion, Pa., je dne 26. marca umrl Frank Rozina, v starosti 78 let in rojen v Ni-šildolu pri Prim|skovem na Dolenjskem. Bil je samski in v Ameriki je živel 36 liet. Sorodnike je zapustil v develandu, O., v okraju Westmoreland, Pa, in v starem kraju v Št. Vidu pri Stični ter eno sestro na Dunaju. Živel je kot samotar. Kdor ibi hotel kaj več pojasnila o tem rojaku, naj piše na naslov: Anton Zupančič, Box
361 Point Marion, Pa. +
V	PittL-fem^fhu, Pa,, ' je V Mercy bolnišnici umrl rojak Dominik Obid iz Imperial, Pa. Star je bil 61 let in rojen v Buikovem pri Oerknu na Goriškem. Bil je star naseljenec in tukaj ne zapušča sorodnikov. .
t
V Svgan. Pa., je dne 22. marca bil pri deliu težko poškodovan Maiaja jpavi^jgmrtnim	Z2L UI poškodbam je podlegel tri dni1 ^ knJW"BO kaemeje. £ftar je bil 63 let in doma iz Zavrača na Notranjskem.. m
Cena M centov
Belfegor
Spsal A rt ur Beruede
Cm IS centov
Filozofska zgodba
Spisal Alojz Jirasek
< Tcna 59 mitov
LETOS IZŠLA
Ko smo šli v morje bridkosti
Spisul Rev. K. Zakrajgek
Kujljru i>ripor«luje. kako je Hitler nastavljal llmaulve ln xmijke in pripravljal M aTrup" aa Jugoslovane iu njihovo državo že dolgo prej kot jo je napadeL
platuu vezana iu Ima
Kujiga je -1>7 strani.
Cena SZ-5«
Listki
Spisal K.^avar Meško: 144 utr.
Cena 7» centov
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
Cena 7i centov
Cena SI—
Cena
Pingvinski otok
Spisal Ana tole France
Veridicus
Spisal Pater Kajetan
Zločin in kazen
Spisal F. M. Dostojevski
L>VA ZVEZKA
3	Cena $3,
2ivi izviri
Spisal Ivan Mati««
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem siovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani
V platnu vezano
Cena SS,
Bado« drtavljanl naj
knjiilc« — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
vm pdjasulla lir" " " aakonl aa naseljence.
Cena 3ft centa«
Državljanski priročnik
(V slovenščini)
Knjižica daje poljudna navodila, kako postati ameriški državljan. ~
? Cena 5« centov
POUČNI SPISI
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. K eni > — Vezana knjiga
Cena $2—
Domači živinozdravnik
Spisal F ran Jo Dular. — 278 strani. Trda r«. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; alike.	Cena tl£*
Govedoreja
8plaal B. Leg rs rt. 145 atraol a allkaml.	Cena »L—
Knjiga o dostojnem vedenju
111 strani.	Cena 99 centov
Mlekarstvo
Spisal Anton Peve. 8 slikami. 168 stranL — Knjiga za mlekarja ln farmarje v sploinem.
0«» M centov
Obrtno knjigovodstvo
2S8 atranL ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi »rad aa atav-bno, nmetno ln strojno ključavničarstvo ter lelezoUvaratvo.
fl^
Ako naredite knjiga, priložite k naro-eHu U. S. oziroma Canadian Money Order za aoMnJena sveto. Manjše svote, lahko poAlJete v U. S., znankah po S. oziroma 3 cente.
_.__________ *
VESTI IZ CLEVELANDA
To je kip Indijanca. Dva taka Indijanca stojita v Chicagu »v parku ob jezeru. Kipe je napravil jugoslov. kipar Ivan Meštrovič.
Pozdrave pošilja
Charles Penko.