SODOLEK Boris Kavur 54Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S SODOLEK Boris Kavur ⁞ Prispevek: Bojan Djurić 54 Sodolek ⁞ ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtor Recenzentka ⁞⁞Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik ⁞ ⁞ Boris Kavur ⁞ ⁞ Biba Teržan ⁞⁞Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ⁞⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna ⁞ ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞ ⁞ Univerza v Ljubljani urednica ⁞ ⁞ Univerza na Primorskem ⁞ ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞⁞Boris Vičič, član ⁞ ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞⁞Biserka Ribnikar, članica ⁞ ⁞ boris.kavur@upr.si Lektorica ⁞ ⁞ Martina Rotar (slovenščina) Izdajatelj Soavtor ⁞ ⁞ Rachel Novšak (angleščina) ⁞ ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ ⁞ Bojan Djurić ⁞⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Prevajalka ⁞ ⁞ Univerza v Ljubljani ⁞ ⁞ Maja Sužnik Zanj ⁞ ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞⁞Jernej Hudolin, generalni direktor ⁞ ⁞ bojan.djuric@ff.uni-lj.si Oblikovanje in prelom ⁞ ⁞ Nives Zupančič, Andrejka Likar Kofol Tehnična priprava publikacije ⁞ ⁞ Vanja Celin, Nives Zupančič Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ ⁞ Aleš Ogorelec Fotografije izkopavanj ⁞ ⁞ Boris Kavur, Zrinka Mileusnić Geodetske izmere in načrt najdišča ⁞ ⁞ Aleš Ogorelec, Jože Fujs Risbe predmetov ⁞ ⁞ Vasja Vidmar Fotografije predmetov ⁞ ⁞ Aleš Ogorelec Spletna izdaja Ljubljana, 2018 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. ISSN 2630-2055 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=297880832 ISBN 978-961-6990-29-5 (pdf) Vsebina 1 8 ⁞ Uvod 5 ⁞ Pozna bronasta doba 40 ⁞ 8.1 Jama SE 40 40 2 ⁞ 8.2 Naselbina 41 ⁞ Geografski in arheološki oris 6 ⁞ 8.3 Lonci 45 ⁞ 8.4 Sklede 46 3 ⁞ 8.5 Skodele 47 ⁞ Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 9 ⁞ 8.6 Okras ostenij posod 48 ⁞ 8.7 Noge 49 ⁞ 8.8 Razprava 49 4⁞ Metodologija raziskav in stratigrafska podoba najdišča 14 9⁞ Zgodnji srednji vek 51 5⁞ Starejša bakrena doba 22 10 ⁞ 5.1 Zajemalke in žlice 24 ⁞ Novi vek 52 ⁞ 5.2 Sklede z izlivom 24 ⁞ 5.3 Sklede 24 11 ⁞ 5.4 Skodele 25 ⁞ Recentni jarki 53 ⁞ 5.5 Vrči 25 ⁞ 5.6 Lonci 25 12 ⁞ 5.7 Pokrovke 25 ⁞ Neopredeljivo 54 ⁞ 5.8 Dna 25 ⁞ 5.9 Posode na nogi 26 13 ⁞ 5.10 Vijčki 26 ⁞ Analize 55 ⁞ 5.11 Okrasi na posodah 26 ⁞ 13.1 Radiokarbonske datacije 55 ⁞ 5.12 Ročaji 26 ⁞ 5.13 Držaji 27 14 ⁞ 5.14 Razprava 27 ⁞ Sklep 62 6 15 ⁞ Srednja bakrena doba 28 ⁞ Sodolek 64 7 16 ⁞ Srednja bronasta doba 30 ⁞ Literatura 67 ⁞ 7.1 Lonci 33 ⁞ 7.2 Lonci s stožčastim, rahlo usločenim vratom 33 ⁞ 7.3 Sklede 34 17 ⁞ 7.4 Ročaji 35 ⁞ Katalog stratigrafskih enot 73 ⁞ 7.5 Držaji 35 ⁞ 17.1 Geološke in erozijske plasti 73 ⁞ 7.6 Noge posod 36 ⁞ 17.2 Starejša bakrena doba 73 ⁞ 7.7 Dna posod 37 ⁞ 17.3 Srednja bakrena doba 78 ⁞ 7.8 Okras posod 37 ⁞ 17.4 Srednja bronasta doba 78 ⁞ 7.9 Sklep 38 ⁞ 17.5 Pozna bronasta doba 80 ⁞ ⁞ 17.6 Zgodnji srednji vek 130 ⁞ 17.7 Novi vek 131 ⁞ 17.8 Recentne ostaline 131 ⁞ 17.9 Neopredeljene ostaline 132 18⁞ Katalog gradiva 137 ⁞ 18.1 Izkopavanje 137 ⁞ 18.2 Gradivo s površinskih pregledov Bojan Djurić 313 ⁞ Dodatek 1: Rezultat površinskega pregleda (Sodolek 1) 321 ⁞ Dodatek 2: Rezultat površinskega pregleda (Sodolek 2) 324 ⁞ Dodatek 3: Rezultat površinskega pregleda (Sodolek 3) 327 ⁞ Dodatek 4: Rezultat površinskega pregleda (Sodolek 4) 329 ⁞ Dodatek 5: Rezultat površinskega pregleda (Sodolek 5) 332 1Uvod V okviru zaščitnih arheoloških izkopavanj na trasi av- njiv in v ornici ustrezajo različnim stavbnim ostalinam pod toceste, na odseku MP 03 Cogetinci–Radmožanci, po- ornico, kar je vodilo k domnevi, da so bile prazgodovinske dodseku Cogetinci–Vučja vas so bila izvršena zaščitna hodne površine vsaj deloma poškodovane. arheološka izkopavanja na najdišču, ki je bilo v projektni Zaščitna arheološka izkopavanja je na najdišču je izvedel dokumentaciji označeno kot Brezje – Sodolek – Serjak. ZVKDS, zanj Inštitut za dediščino Sredozemlja, Znanstve- Za lažje delo, vodenje in končno objavo je bilo obravna- no-raziskovalnega središča, Univerze na Primorskem, pod vano arheološko najdišče imenovano samo s krajšo ver- vodstvom red. prof. dr. dr. h. c. Mitje Guština in namestni- zijo imena – Sodolek. Pod tem imenom je bilo najdišče štvom Borisa Kavurja, ki je s pomočjo sodelavcev pripravil namreč že prvič predstavljeno širši javnosti (Grabonoš - publikacijo. Konservatorski nadzor nad deli je vodil Ivan Tu- arheološko najdišče - Sodolek (EŠD 15561) (Djurić 2003, šek (ZVKDS, OE Maribor). Izkopavanja so potekala od 25. 240) kakor tudi strokovni javnosti (Kavur 2011; 2012). 8. 2004 do 2. 10. 2004. Ekipo je sestavljalo povprečno 5 Najdišče Sodolek je bilo ugotovljeno pri arheološkem te- arheologov, 8 tehnikov in 30 delavcev. renskem pregledu leta 2000. Na nekoliko padajočem terenu Ob izkopavanjih je bilo skupno prepoznanih, izkopanih in med Grabonošem in reko Ščavnico je bilo odkritih 6 odlom- dokumentiranih več kakor 690 stratigrafskih enot, v katerih kov prazgodovinske keramike (Tica 2000). Na osnovi odkri- je bilo odkritih več kakor 8000 odlomkov keramike, več sto tih odlomkov prazgodovinskih keramičnih posod je bilo v večjih kep ožgane ilovice, nekaj odlomkov železnih pred- projektni dokumentaciji najdišče zavedeno kot domnevna metov in žlindre, nekaj kamnitih orodij in več odlomkov naselbina (Djurić 2003, 240). Keramični odlomki so bili od- stekla. kriti zgolj na prostoru z ledinskim imenom Sodolek (parcele št. 1309 in 1310, obe k. o. Grabonoš). Odkrite arheološke ostanke lahko na podlagi najdb uvrsti- mo v vsaj 6 do 7 različnih obdobij. Najstarejše izvirajo iz Obseg samega najdišča in predvideno izkopno polje sta časa starejše bakrene dobe, sledijo jim tiste iz srednje ba- bila določena ob analizi rezultatov intenzivnega terenskega krene dobe ter srednje in pozne bronaste dobe. Odkriti so pregleda in analizi podatkovne baze leta 2001. V skladu s bili ostanki iz zgodnjega srednjega veka in novega veka. sklepom SAAS-a je bilo predpisano sistematično arheološko Na najdišču pa je bilo odkritih tudi veliko število jam, ki niso izkopavanje na celotnem območju gradbenega posega v vsebovale najdb in jih ne moremo natančneje datirati. arheološko najdišče in sicer na površini 15.800 m2 (Djurić 2001a; 2001b). Pri izgradnji avtoceste je bil, ob predhodnem površinskem pregledu območja, zahodno od najdišča zgrajen ogromen Določeno je bilo, da se najdišče na zahodu konča pri ce- kompleks bencinskih črpalk s parkiriščem za tovorna vozila, stnem profilu 172 (ob cesti Sv. Jurij ob Ščavnici–Lenart), proti ki se je močno približal večji rimski vili, ležeči severozaho- vzhodu pa ob cestnem profilu 179 (vznožje terase in rob dno od današnje avtoceste. zamočvirjenega terena ob potoku). Pred začetkom arheo- loških raziskav so bile vse površine, na območju katerih se je razprostiralo najdišče, kmetijske površine – njive, ki so bile ciklično zasajene z žitaricami, koruzo, sladkorno peso ipd.. Pri pregledu izkopanih profilov se je pokazalo, da je bila ce- lotna površina z oranjem poškodovana do globine 24 cm. V tej enotni plasti so bili odkriti fragmenti prazgodovinske ke- ramike in manjše kepice ožgane ilovice. Na najdišču se je na površini pojavljalo tudi nekaj odlomkov novoveške kerami- ke in fragmentov novodobnega materiala. Pred raziskavami smo domnevali, da zgostitve arheoloških najdb na površini Sodolek, AAS 54, 2018 5 2Geografski in arheološki oris Arheološko najdišče z ledinskim imenom Sodolek se je nahajalo v osrednjem delu Ščavniške doline, severoza- hodno od kraja Sv. Jurij ob Ščavnici (sl. 1–3), natančneje vzhodno od nekdanje ceste od Čakove proti Grabonošu. Dolina poteka prečno oz. od severozahoda proti jugovzho- du na skrajnem obrobju Slovenskih goric v severovzho- dnem delu Slovenije. Ščavnica je ena od dveh rek, ki jima je uspelo razrezati Slovenske gorice in tvori del porečja Mure ter je na slovenskih tleh eden izmed njenih največjih prito- kov. V preteklosti je bila dolina le redko poseljena, predvsem zaradi mokrotnih površin v osrednjem delu, ki so jih kasneje intenzivno meliorirali (Kikec 2010). Podoba doline se je tako 1 Geografski položaj arheološkega najdišča na DMR 100; v zadnjem stoletju večkrat spremenila - sedanja geomorfo- ©GURS. loška podoba doline je posledica številnih regulacij in me- lioracij. Današnji tok Ščavnice v spodnjem delu predstavlja odnesla z gričevnatih obrobij doline. Glede na obstoječe primer trde regulacije po zastarelih kmetijskih načelih hitre podatke lahko domnevamo, da se je najmočnejša erozijska odvodnje. faza začela pred približno 7.000 leti. V tem obdobju je ero- zija s hribov odnašala predvsem gramoz in pesek, v zadnjih Na zahodu, severu in jugu se nad dolino dvigajo blagi griči, 5.000 letih pa predvsem ilovice drobnejših granulacij. posajeni z vinogradi in sadovnjaki, izjemno rodovitna polja pa na jugovzhodu počasi prehajajo v ravninsko Panonsko Kljub odročnosti teh krajev in pomanjkanju sistematičnih nižino. Kljub melioracijam je poselitev ostala redka – v dolini raziskav je bilo v preteklosti dokumentirano večje število prevladujoča razložena naselja ležijo predvsem na pleisto-najdb, predvsem kamnitih sekir na ravnini in terasah ob censkih terasah in robovih pobočij. Gre za na tem območju Ščavnici ter domnevno antičnih gomil na bližnjih pobočjih. značilno prepletanje gosteje poseljenih in poljedelskih rav- Oboje je posledica dolgotrajne zbiralske tradicije na podro- ninskih območij z vinorodnim gričevnatim svetom, ki je bolj čju Slovenskih goric, kjer so že od 19. stoletja imele po- razpršeno poseljen po slemenih in vmesnih dolinah (Kikec sebno vlogo prevrtane kamnite sekire, znane iz lokalnega 2010). Distribucija poznanih arheoloških najdb iz preteklo- ljudskega izročila tudi kot »gromske strele«. Prav tako so sti, tako ostankov gomilnih grobišč kakor tudi posamičnih v preteklosti večkrat izvajali sistematične topografske pre- najdb keramičnih in kovinskih predmetov kaže, da je ze- glede pokrajine za izdelavo arheoloških kart, pri čemer so mljiška izraba tudi v preteklosti očitno potekala na podoben beležili predvsem v pokrajini prepoznavne ostanke, med način in da so bili vzorci poselitve podobni. katerimi so prevladovale gomile. Njihov pomen in zanima- nje zanje sta prav tako zabeležena v izročilu, kjer kroži več Geološko gledano je dno Ščavniške doline zapolnjeno z različnih vrst zgodbe o »Atilovem grobu« in o tem, kako vrsto plasti erozijskih sedimentov, ki variirajo od meljastih so iskali njegovo bajeslovno bogastvo. O zanimanju zanje ilovic, peščenih naplavin pa vse do plasti gramoza. Po do- pa priča predvsem dejstvo, da je na večini gomil zaslediti sedanjih podatkih lahko domnevamo, da se je rečna erozija sledi mlajših vkopov – posegov iz časa pred sistematičnimi v dolini zaključila pred približno 10.000 leti. Glede na arhe- arheološkimi raziskavami, ko so lokalni prebivalci v njih iskali ološke ocene debeline sedimentov na robu doline pa lahko zaklade. domnevamo, da je holocenski zasip v osrednjem delu doli- ne debelejši od 8 metrov (S. Pahič 1969). Na obrobjih doline V okolici najdišča Sodolek je bilo v preteklosti nesistematič- se plasti sedimentov, ki jih je naložila Ščavnica, prepletajo no zbrano večje število glajenih kamnitih orodij. Odlomek s sedimenti erozijskega nastanka, ki jih je pobočna erozija prevrtane kopače je bil odkrit južno od najdišča pri zaselku Biserjane (S. Pahič 1965a, 132, t. 2: 3; Lubšina Tušek 1993, 6 Sodolek, AAS 54, 2018 2 Lokacija izkopavanj najdišča na geografski karti, M 3 Položaj arheološkega najdišča na trasi AC odseka MP 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, 03 Cogetinci−Beltinci, M 1 : 20 000; podlaga TTN5, lista d.o.o. J270500, J284500 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Rdeče označena cestna profila zaznamujeta prostor 87, t. 7; t. 12), prevrtana kladivasta sekira pa naj bi izvirala iz terenskega pregleda. Sv. Jurija (Vidma) ob Ščavnici (Lubšina Tušek 1993, 87, t. 8; t. 11). Podobna sekira je bila skupaj s prevrtanim tolkačem V preteklosti je izjemno bronastodobno najdbo predstavlja- odkrita severno od najdišča na vzhodnem pobočju grebena la bronasta tulasta sekira z ušescem iz Biserjan. Na istem Rožičkega vrha (Lubšina Tušek 1993, 88, t. 7: 16, 17), nekoli- najdišču so bili odkriti tudi odlomki keramike iz starejše in ko proti severozahodu v Okoslavcih pa je bila odkrita sekira, mlajše železne dobe ter ostanki rimskodobne arhitekture ki je bila prelomljena in so na njej ohranjene sledi poskusa (S. Pahič 1965d, 190; S. Pahič 1966, 192, 193, t. 1: 9). Po- kasnejše predelave v kopačo (S. Pahič 1960a, 295, 296, sl. 5; dobna bronasta tulasta sekira z ušescem, prav tako močno Lubšina Tušek 1993, 88, t. 9: 4). Jugovzhodno od najdišča poškodovana, je bila najdena tudi jugozahodno od Vidma je bilo najdenih več kamnitih sekir tudi pri zaselkih Selišči pri Ženiku (S. Pahič 1968, 186; Šinkovec 1995, 76, t. 21: 128), (S. Pahič 1965b, 133, t. 2: 10, 14) in Žihlava (Pahič 1965c, pri Spodnjem Kocjanu pa je bila odkrita plavutasta sekira (S. 134, t. 2: 13, 15). Pahič 1962f, 193; S. Pahič 1968, 180, 186; Šinkovec 1995, 50, t. 8: 51). Zanimivo je, da se je očitno ponovil vzorec, ki ga Domnevno skupna najdba kamnitih orodij je bila odkrita v poznamo s kamnitimi sekirami – zbrane so bile najdbe, ki so drugi polovici 19. stoletja pri kopanju vodnjaka v Očeslav- po ohranjenosti in prepoznavnosti izstopale. cih (S. Pahič 1969, t. 1; Lubšina Tušek 1993, 88, t. 8: 3–5). Dejstvo, da so bila ta orodja najdena globoko, kaže na spe- Kaže, da so bili pomoli nad Ščavnico poseljeni vsaj od bro- cifično sedimentacijsko okolje, na oblikovanje katerega je naste dobe dalje. Pahič omenja najdbe keramike, ki bi jih vplivala predvsem geomorfologija osrednjega dela Ščavni- lahko datirali v bronasto in železno dobo ter jih razložili ške doline. Severovzhodni rob predstavljajo griči, ki se strmo kot naselbinske ostanke med Biserjanami in Sv. Jurijem ob spuščajo v dolino, medtem ko so na jugozahodnem delu Ščavnici (Vidmom ob Ščavnici) (S. Pahič 1965d, 190; S. Pahič položne, stopničasto vzpenjajoče se terase. Posledično je 1968, 186). Kasneje je iste ostanke lociral na področje njiv bila erozija na vzhodnih pobočjih močnejša in sedimentacija vzhodno od ceste Ivanjci – Sv. Jurij (Videm) (S. Pahič 1975a, na dnu doline intenzivnejša, kar kažejo prav globoko zasute 333), kar bi v grobem lahko ustrezalo tudi lokaciji kasneje najdbe v Očeslavcih in plasti erozijskega izvora v Kračinah odkrite in raziskane naselbine Sodolek (Tušek, Kavur 2012). (Tušek, Kavur 2012). Zahodni rob je bil ugodnejši za poseli- Edini ostanki skromne provincialne rimskodobne poselitve tev, kar kaže tudi vedno znova ponavljajoča se poselitev na so bili odkriti na ploskem pomolu med Biserjanami in Sv. Sodoleku. Jurijem ob Ščavnici (Videm) (S. Pahič 1965e, 191), v oko- lici, na nekoliko dvignjenih legah in na grebenih okoli do- line, pa je bilo zabeleženo večje število manjših gomilnih Sodolek, AAS 54, 2018 7 bila spremenjena iz smeri jugozahod-severovzhod v smer, ki poteka skoraj od juga proti severu. Na podlagi rezultatov terenskih pregledov je bil arhe- ološki izkop predpisan na parcelah št. 1309 in 1310, k. o. Grabonoš. Gre za del najdišča, ki ga na južnem delu omejuje sedanja regionalna cesta Sv. Jurij ob Ščavni- ci–Grabonoš, na severnem in vzhodnem delu drenažni jarki, na zahodnem delu pa meja za potrebe izgradnje avtoceste odkupljenega zemljišča. Glede na distribucijo odkritih arheoloških ostankov, tako starejšebakrenodob- nih kakor tudi poznobronastodobnih, smo lahko prepri- čani, da se slednje širijo proti severozahodu, izven meja 4 Pogled na najdišče z juga. raziskanega dela najdišča kakor tudi zahodno preko nek- danje regionalne ceste na prostor, ki je bil izključen iz grobišč (S. Pahič 1972). Na širšem področju se rimskodobne gomile nahajajo na pobočju nad levim bregom Ščavnice raziskav. pri Stavešincih (S. Pahič 1960b, 294), na južnem pobočju grebena vzhodno od Očeslavcev (S. Pahič 1965g, 166) in na začetku grebena severovzhodno od iste vasi (S. Pahič 1962d, 220), na grebenu vzhodno od vasi Okoslavci (S. Pa- hič 1962e, 220), vzhodno od Sv. Jurija (Vidma), pri Blagušu (S. Pahič 1962b, 219; S. Pahič 1965f, 165), pri Grabonošu (S. Pahič 1960c, 292), jugovzhodno od najdišča na grebe- nu Strmec nad Slaptinci in na sosednjem pobočju (S. Pahič 1962a, 214), na koncu grebena Strmec nad Dragotinci (S. Pahič 1962c, 219) ter na zahodnem robu gozda vzhodno od vasi Dragotinci (S. Pahič 1962g, 204). Žal pa iz slednjih ne poznamo nobenih najdb, iz v preteklosti razkopanih gomil izvira edino pepelnica iz Sp. Ivanjcev, ki pa je danes izgu- bljena (S. Pahič 1968, 214; S. Pahič 1977, 33, 56). Iz poznorimskega obdobja poznamo v širšem prostoru le novoodkrite lončarske peči na najdišču Cogetinci (Horvat 2013), skromni sledovi zgodnjesrednjeveške poselitve pa so bili odkriti šele nedavno med prazgodovinskimi ostalinami na najdišču Sodolek na zahodni strani Ščavniške doline. V zgodovinskih virih se prostor ponovno omenja šele mnogo kasneje v srednjem veku, kjer imamo izpričano najstarejšo omembo Sv. Jurija ob Ščavnici leta 1336, ko se ta omenja kot Sand Georgen an der Staeutz (Blaznik 1988, 366). Arheološko najdišče Sodolek je ležalo na nizkem pomolu, ki s prve pleistocenske terase na južnem delu doline nekoliko sega proti severovzhodu v zamočvirjeno nižinsko področje osrednjega dela doline (sl. 4). Kakor smo že omenili, se je podoba Ščavniške doline, predvsem njenih robnih delov, v preteklosti večkrat spremenila - predvsem kot posledica re- gulacije reke in odvodnjavanja. Sedanja usmeritev njivskih površin je bila vzpostavljena po komasaciji leta 1988, ko so bili poglobljeni drenažni jarki, smer katastrskih parcel pa je 8 Sodolek, AAS 54, 2018 3Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je na najdišču, zaznanem pri ekstenzivnem arheološkem pregledu leta 2000 (Dju- rić 2000; 2001a), v oktobru istega leta opravila ekipa pod vodstvom B. Djurića (Djurić 2001b). Opravljen je bil v mreži 10 × 10 m na parcelah št. 1308, 1309, 1310, 1314/1, vse k. o. Grabonoš (sl. 5, 6). Območje leži vzho- dno od ceste Sveti Jurij ob Ščavnici–Lenart na terasi nad poplavno ravnico reke Ščavnice in sega do zamočvirje- nega območja ob potoku na vzhodu. Prekrivale so ga travniške in njivske površine. V času pregleda so bile nji- vske površine zasajene z vzniklim žitom, deloma s stoječo koruzo in repico, deloma zatravnjene, zaradi česar je bilo od petih uporabljano več različnih stopenj vidljivosti. Na travniških površinah je bil izpeljan podpovršinski pregled s kopanjem testnih lukenj velikosti 40 × 40 × 40 cm (glej dodatek 1–5). Na pregledanem območju so bili izkopa- ni trije (3) testni jarki (TJ), veliki 1 × 1 m. Na pregledani površini je bilo pobranih 2660 artefaktov 5 Območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofoto (glej dodatek 1–5, sl. 7–11). Med artefakti prevladuje- posnetku, M 1 : 20 000; podlaga DOF, lista J270561A in J284561A ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. jo kosi gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 1691 kosov oz. 63,57 % vseh artefaktov), odlomki (pred- vsem moderne in novoveške) keramike (skupaj 860 kosov oz. 32,33 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glazi- ranih skled različnih velikosti), tem pa sledijo kosi železa (54 kosov oz. 2,03 %), kosi plastike (18 kosov oz. 0,68 %) in kosi stekla (15 kosov oz. 0,56 %), kar vse kaže na dokaj zasmetene njivske površine (skupno 3,61 % modernih ne- keramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 31 kosov (3,6 %) fragmentov prazgodovinske in 1 kos (0,12 %) rimskodobne keramike. Določitev kerami- ke je opravil B. Djurić. Distribucija prazgodovinskih in rimskodobnih artefaktov ter njihovo število je na pregledani površini potrdilo ob- stoj ostalin prazgodovinske starosti. Testni jarki so poka- zali, da ležijo ostaline najdišče pod 24 cm debelo ornico na in v meljasti geološki osnovi. 6 Območje intenzivnega pregleda na Franciscejskem katastru, M 1 : 20 000, georeferenciran; podlaga AS 177, listi M/F/M255/g/A03, M/F/M694/g/A02, M/F/F133/g/A02, M/F/F133/g/A03 in M/F/M755/g/A73, ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. Sodolek, AAS 54, 2018 9 3,6 % – prazgodovinska keramika 0,12 % – rimskodobna keramika 96,28 % – novodobna in moderna keramika 7 Diagram površinskih najdb keramike v odstotkih. Sodolek 2 Sodolek 4 14 TJ 3 13 20 12 19 11 18 10 17 9 TJ 2 16 8 15 7 Sodolek 3 6 TJ 1 5 14 4 13 3 12 2 11 1 10 A 9 B raziskano območje C 8 D testni jarek Sodolek 1 E 7 F 1 6 2 5 A ožgana glina 3 B 4 C 1–2 4 D 3 A 2,1–3 5 2 B C 3,1–4 6 1 D 1 4,1–5 7 2 5,1 in več 8 3 9 4 prazgodovinska keramika 10 Sodolek 5 5 1–2 11 6 3–4 12 7 5–6 13 8 7–8 14 9 9 in več 15 10 11 F rimskodobna keramika E D 12 C 1–2 B 13 A 3–4 14 5–6 F 7–8 E D 9 in več C B 10 m A 8 Pregledana površina najdišča, lokacija testnih jarkov in razprostranjenost prazgodovinske in rimskodobne keramike ter ožgane gline; M 1 : 2000. 10 Sodolek, AAS 54, 2018 Sodolek 2 Sodolek 4 Sodolek 2 14 TJ 3 Sodolek 4 14 13 20 13 12 20 19 12 11 19 18 11 18 10 17 10 17 9 TJ 2 16 9 16 8 15 8 15 7 Sodolek 3 7 Sodolek 3 6 TJ 1 6 5 14 5 4 14 13 4 3 13 12 3 2 12 11 2 1 11 10 1 10 A 9 B raziskano območje A 9 C 8 B D testni jarek C 8 Sodolek 1 E 7 D Sodolek 1 F 7 1 E 6 F 1 6 2 5 A ožgana glina 2 5 3 B 4 A C 1–2 3 B 4 4 D 3 C A 2,1–3 4 D 3 5 2 B A 2 C 3,1–4 5 B 6 1 D C 1 4,1–5 6 1 D 7 1 2 5,1 in več 7 8 2 3 8 9 3 4 prazgodovinska keramika 9 10 Sodolek 5 4 5 1–2 10 Sodolek 5 5 11 6 3–4 11 6 12 7 5–6 12 7 13 8 7–8 13 8 14 9 9 in več raziskano območje 14 9 15 10 novoveška keramika 15 10 11 1-5 F rimskodobna keramika 11 E F D 12 E 6-10 C 1–2 D 12 B 13 11-15 A 3–4 C B 13 14 A 16-20 5–6 14 21 in več F 7–8 E F 10 m D 9 in več E C D B 10 m C A B A 9 Razprostranjenost novoveške keramike; M 1 : 2000. Sodolek, AAS 54, 2018 11 Sodolek 2 Sodolek 4 14 13 20 12 19 11 18 10 17 9 16 8 15 7 Sodolek 3 6 5 14 4 13 3 12 2 11 1 10 A 9 B C 8 D Sodolek 1 E 7 F 1 6 2 5 A 3 B 4 C 4 D 3 A 5 2 B C 6 1 D 1 7 2 8 3 9 4 10 Sodolek 5 5 11 6 12 7 13 8 14 9 raziskano območje 15 10 11 1-10 F E 11-20 D 12 C 21-30 B 13 A 14 31-40 41 in več F E 10 m D C B A 10 Razprostranjenost novoveškega in modernega gradbenega materiala; M 1 : 2000. 12 Sodolek, AAS 54, 2018 Sodolek 2 Sodolek 4 14 13 20 12 19 11 18 10 17 9 16 8 15 7 Sodolek 3 6 5 14 4 13 3 12 2 11 1 10 A 9 B C 8 D Sodolek 1 E 7 F 1 6 2 5 A 3 B 4 C 4 D 3 A 5 2 B C 6 1 D 1 7 2 8 3 9 4 10 Sodolek 5 5 11 6 12 7 13 8 14 9 raziskano območje 15 10 11 železo F E steklo D 12 C plastika B 13 A 14 10 m F E D C B A 11 Razprostranjenost železa, stekla in plastike; M 1 : 2000. Sodolek, AAS 54, 2018 13 4Metodologija raziskav in stratigrafska podoba najdišča Glede na topografijo terena lahko najdišče razdelimo na ostaline, smo nadaljevali s standardnim arheološkim po- tri dele. Zahodni in osrednji del najdišča ležita na rahlo stopkom njihovega čiščenja in dokumentiranja. Kadar pa povzdignjenem grebenu, južni del na nekoliko nižjem so bile pod ornico odkrite erozijske plasti brez intaktnega padajočem položnem pobočju, ki se z grebena spu- arheološkega konteksta, smo nadaljevali s strojnim izkopom šča proti ravnici, vzhodni del najdišča pa v kotanji med in s tem zagotovili hitrejše in učinkovitejše delo. grebenom na zahodnem delu in nižjim grebenom na Različna izoblikovanost geomorfološke podlage se je kazala vzhodnem delu, ter se položno spušča proti zamočvir- tudi v odloženih arheoloških in geoloških erozijskih plasteh, jeni ravnici proti severovzhodu. Na slednjem so bile od- katerim smo morali prilagajati način in globino izkopa. Na krite sledi nekdanjega videza pokrajine pred melioracijo osnovi predpisanih globin smo najprej strojno odstranili do – sledi nekdanje večje zamočvirjene kotanje, ki je bila ob 25 cm ornice, v primeru globlje plasti ornice oziroma erozij- poglabljanju drenažnih jarkov na vzhodnem delu najdi- skih plasti, ki so bile odložene v naravni depresiji na vzho- šča zasuta z odvečnim materialom. dnem delu najdišča, pa smo nadaljevali s strojnim izkopom. Pred začetkom sistematičnih arheoloških izkopavanj so po- Navedeni delitvi najdišča na tri dele zaradi topografije, ki je vršino najdišča, ki je bila predvidena za raziskave, pokrivale vplivala na slojevitost in debelino ornice in erozijskih plasti, koruzne njive, v manjši meri pa so bile nekdanje njivske po- smo prilagodili tudi način izkopa: vršine tudi zatravljene. Zaradi neravne v nižino spuščajoče se terase in njene ilovnate geološke osnove področje najdi- - Zahodni in osrednji del najdišča sta se nahajala na rahlo šča ni bilo globoko orano. Tako je bila premešana ornica, ki povzdignjenem grebenu, podaljšku terase. Na tem delu so je vsebovala številne tako prazgodovinske kakor tudi novo- bile ohranjene najštevilčnejše arheološke ostaline, vendar veške, predvsem keramične najde. Bila je debela le kakih 25 pa je bila tu tudi najbolj poškodovana površina. Prepozna- do 30 cm na najvišji točki pomola, v nižji depresiji vzhodno ne arheološke strukture so bile vkopane v sterilno geološko je bila debela že do 40 cm, na najnižji točki najdišča – v osnovo, pokrivalo pa jih je zgolj 25 cm ornice. Na tem delu zamočvirjenem severovzhodnem delu na dnu doline - pa je prvotni odstranitvi ornice sledilo čiščenje in dokumentira-do 50 cm. To zadnje verjetno ni zgolj posledica globljega nje arheoloških ostalin. oranja v osrednjem delu doline, ampak predvsem posledica - Južni del najdišča se je nahajal na nekoliko nižjem po- erozije, ki je z robnih teras in pomolov odnašala material v ložnem pobočju, ki se z grebena spušča proti ravnici. Na osrednji del doline. njem niso bile odkrite arheološke ostaline, ker je nastal kot V času pripravljalnih del smo zaradi lažjega načrtovanja in novejše zasutje nekdanje kotanje. Sterilno plast pokriva do tudi poteka del najdišče geodetsko razdelili v 25 m široke 40 cm ornice. izkopne pasove (označeni kot kvadranti, sl. 12). Oštevilči- - Severovzhodni in vzhodni del najdišča sta se nahajala v li smo jih s številkami od 1 do 6, pri čemer smo jih začeli kotanji med grebenom na zahodnem delu in nižjim gre- oštevilčevati na najbolj vzhodni točki izkopišča in nadalje- benom na vzhodnem delu ter se položno spuščala proti vali z zaporednim oštevilčevanjem proti zahodu. Arheološki zamočvirjeni ravnici na severovzhodu. Na tem delu so bile izkop smo začeli v pasu št. 3, izkop nadaljnjih pasov pa je odkrite v sterilno osnovo vkopane redkejše arheološke bil odvisen predvsem od najbolj smiselnega in učinkovitega jame, pokrivale pa so jih erozijske plasti, ki so vsebovale po- poteka del. samezne arheološke najdbe, in ornica v skupni debelini do Samo terensko delo je potekalo v kombinaciji strojnega in 55 cm. ročnega izkopa ter ustreznega dokumentiranja arheoloških Dokumentiranje prepoznanih arheološki ostalin je potekalo ostalin. Po začetni strojni odstranitvi ornice, pri kateri so bile v skladu z uveljavljeno metodologijo dela na zaščitnih ar- zbrane naključno odkrite najdbe, je sledilo čiščenje odkritih heoloških izkopavanjih. Vsaka arheološka ostalina ali plast površin (sl. 13). Kadar so bile pod ornico odkrite arheološke je bila v začetni fazi označena z oznako SE in številko (npr. 14 Sodolek, AAS 54, 2018 3 Sonda 1 4 2 6 A 5 1 Sonda 2 Sonda 7 B Sonda 3 Sonda 6 C Sonda 11 Sonda 8 D Sonda 4 Sonda 9 E Sonda 5 Sonda 10 Sonda 12 F G raziskano območje sonda presek 25 m 12 Sektorska razdelitev najdišča z lokacijo sond in presekov; M 1 : 1000. Sodolek, AAS 54, 2018 15 SE 31) ter zabeležena v seznamu SE. Temu je sledilo čišče- geodetske meritve, ki so posamezno najdbo umestile v pro- nje in dokumentiranje stanja pred njenim izkopom. Klasič- stor. Sledili so izkop, čiščenje in dokumentiranje končnega nim metodam, kakršne so terenske risbe, fotografiranje in stanja izkopanega objekta (fotodokumentacija, geodetske opisovanje ostalin, so bile dodane še digitalne fotografije in meritve, opisi). Vseskozi smo izločevali tudi vzorce oglja za radiokarbonsko datiranje. Kadar smo upravičeno domnevali, da je mogoče predvidevati mikrofavnistične in mikrobotanične ostanke, pa smo del prsti tudi mokro sejali in flotirali, čeprav zaradi ki- slosti ilovice, bogate z železovimi oksidi, tako živalske kosti kakor tudi drugi rastlinski ostanki niso bili ohranjeni. Izkopane arheološke najdbe, gre predvsem za večje število keramičnih odlomkov, opeke, ožgane ilovice in tudi posa- mezne kose železnih predmetov, žlindre in stekla, so bilo vsak dan oprane in posušene. Postopku osnovnega čišče- nja najdb sta sledila dokumentiranje in primarna obdelava gradiva, ki je obsegala sortiranje in prebiranje keramičnega 13 Delo na terenu. SE 1 – ornica SE 2 – rjavosiva ilovnata plast SE 3 – svetlo rjavosiva ilovnata plast SE 4 – siva do temno sivorjava ilovnata plast SE 5 – sivorjava do rumenorjava ilovnata plast z marmoracijami in limonitnimi konkrecijami z = 208,12 1 2 3 4 5 14 Presek skozi plasti v sondi 10 (severni presek, presek 6); M 1 : 50. SE 1 - ornica SE 1 – ornica SE 2 - rjavosiva ilovnata plast SE 2 – rjavosiva ilovnata plast SE 35 - rjava zemljena plast s prazgodovinsko lončenino in ogljem SE 35 – rjava zemljena plast s prazgodovinsko lončenino in ogljem SE 36 - rjava ilovnata plast z limonitnimi konkrecijami SE 36 – rjava ilovnata plast z limonitnimi konkrecijami SE 5 - sivorjava (oranžna) marm SE 5 – sivorjava (oranžna) orirana ilovica brez najdb marmorirana ilovica brez najdb Kv. G4 južni presek zahodni presek z = 207,17 1 2 35 36 5 15 Presek skozi plasti v sondi 5 ( južni presek); M 1 : 50. 16 Sodolek, AAS 54, 2018 gradiva ter popis celotnega izkopanega arheološkega gradiva. Terenska dokumentacija, fotodokumentacija, geodetske meritve in podatki primarne obdelave gradiva so bili vsak dan vneseni v računalniško podatkovno bazo najdišča. S tem se je ustvarjal arhiv najdišča. Vsakdanje geodetske meritve terena in izkopanih arheoloških ostalin so omogo- čile izdelavo detajlnega načrta najdišča, analiza ostale do- kumentacije pa je v nadaljevanju omogočila interpretacijo prepoznanih arheoloških ostalin in s tem tudi najdišča. Stratigrafska slika najdišča Sodolek je dokaj enostavna (sl. 14) – na vrhu pomola se tik pod ornico (SE 1) nahaja sterilna geološka osnova (SE 5) v obliki sivo rjave do rumeno 16 Presek skozi plast v sondi 5 ( južni presek). rjave ilovnate plasti z marmoracijami in limonitnimi konkre- cijami. Na zahodnem delu najdišča nad jarki in ob njih v najdbami iz starejšega dela srednje bronaste dobe – od-naravni depresiji pa slika postane kompleksnejša (sl. 14). Na lomki keramike in lesnega oglja so bili koncentrirani na dnu pobočju, ki se spušča proti dnu depresije, se je pod ornico zasutja jarka. (SE 1) in premešano plastjo (SE 2), ki verjetno predstavlja Na erozijske procese v času zasutja jarka SE 165 je kazal žepe nekdanje premeščene ornice, nahajala še premešana tudi manjši jarek SE 166 pod njim (sl. 18). Da so se podobni svetlo rjavo siva ilovnata plast (SE 3), ki je vsebovala redke procesi na tem mestu nadaljevali tudi po koncu srednje bro-najdbe, pod njo pa še siva do temno sivo rjava ilovnata plast naste dobe, je pokazal jarek SE 165, vkopan v plast SE 25. (SE 4) brez najdb. Nekoliko višje, proti jugu pa smo lahko na profilu dokumen- Proti dnu depresije sta se pod ornico (SE 1) in premešano tirali zgornje oziroma mlajše poznobronastodobne jarke plastjo (SE 2) ter nad geološko osnovo (SE 5) nahajali dve (sl. 19). Pod ornico so bili ohranjeni ostanki plasti SE 115, ki plasti (sl. 15, 16) s samo srednjebronastodobnimi najdbami je najverjetneje zasutje širokega jarka, v katerega sta bila na (SE 35 in SE 36). Slednja je bila tudi najstarejša srednjebro- robovih vkopana mlajša jarka SE 55 in SE 13. Pod slednjim je nastodobna plast na najdišču. bil ugotovljen ostanek še starejšega jarka SE 162. V osrednjem delu depresije se je v spodnjem delu pojavil Raziskave so pokazale, da je bila na najdišču odkrita ar- dolg jarek SE 164, vkopan v SE 36 in SE 5, in ga je v ce- heološko dokaj enostavna situacija, saj se ostanki iz raz- loti pokrivala SE 35 (sl. 17). Gre za najbogatejšo plast z ličnih obdobij tako rekoč niso prekrivali (sl. 20, 21). Na SE 1 – ornica SE 2 – rjavosiva ilovnata plast SE 3 – svetlo rjavosiva ilovnata plast SE 35 – rjava zemljena plast s prazgodovinsko lončenino in ogljem SE 164 – jarek (sivorjava ilovnata plast) SE 36 – rjava ilovnata plast z limonitnimi konkrecijami SE 5 – sivorjava (oranžna) marmorirana ilovica brez najdb Kv. G4 z = 207,39 1 2 3 35 36 36 164 5 17 Presek skozi plasti v sondi 12 ( južni presek); M 1 : 50. Sodolek, AAS 54, 2018 17 jugozahodnem delu najdišča v plitvem sedlu med rečno na celotnem najdišču odkrite ostaline z novoveškimi najd-teraso in pomolom so se nahajali ostanki starejšebakreno- bami in sledi najmlajših posegov na najdišču, kot so vkopi dobne poselitve iz 45. in 44. stol. pr. n. š.; na vzhodni strani in jarki, ki so posledica spremembe katastrske usmeritve ter pa sta bili v nižinskem delu odkriti ostalini, ki ju lahko raz- izsuševanja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. lagamo kot ostanka srednjebakrenodobnega groba iz časa med 37. in 34. stol. pr. n. š. Večino srednjebronastodobnih ostankov predstavljajo jarki na vzhodni strani najdišča, kjer sicer lahko ločimo starejše in mlajše jarke (prvi so iz 17. dru- gi pa iz 15. stol. pr. n. š.). Večina ostalin, odkritih na pomolu na zahodni strani najdišča, pa predstavlja ostanke pozno- bronastodobne naselbine iz začetka 14. stol. pr. n. š. Ponov- no imamo skromne sledi poselitve oziroma dejavnosti na najdišču iz časa zgodnjega srednjega veka. Prav tako so bile SE 1 – ornica SE 165 – rjavosiva ilovnata plast SE 35 – rjava ilovnata plast s prazgodovinsko lončenino in ogljem SE 164 – jarek (sivorjava ilovnata plast) SE 166 – svetlorjava ilovnata plast SE 5 – sivorjava (oranžna) marmorirana ilovica brez najdb Kv. F4 Kv. F3 1 z = 205,75 35 165 164 166 5 18 Presek skozi plasti v sondi 8 (severni presek, presek 9); M 1:50. SE 13 – sivorjava ilovnata plast SE 55 – rjavosiva ilovnata plast SE 115 – siva ilovnata plast SE 162 – rjava ilovnata plast SE 5 – sivorjava (oranžna) marmorirana ilovica brez najdb Kv. E4 Kv. D3 z = 203,50 115 55 13 5 162 19 Presek skozi plasti v sondi 6 ( južni presek, presek 10); M 1 : 50. 18 Sodolek, AAS 54, 2018 3 A 4 2 B 6 D A C 5 1 E B F C G D 6 5 E 4 F 3 raziskano območje starejša bakrena doba 2 srednja bakrena doba G srednja bronasta doba pozna bronasta doba 1 zgodnji srednji vek novi vek neopredeljeno 25 m 20 Kompozitni načrt najdišča; M 1 : 1000. Sodolek, AAS 54, 2018 19 6 25 D 22 raziskano območje 23 raziskano območje A C starejša bakrena doba starejša bakrena doba srednja bakrena doba srednja bakrena doba 5 386 srednja bronasta doba 33 srednja bronasta doba 385 30 pozna bronasta doba pozna bronasta doba 34 387 zgodnji srednji vek 384 zgodnji srednji vek 388 390 396 novi vek 389 novi vek 31 32 333 391 392 1 neopredeljeno 412 neopredeljeno 393 41 19 332 395 407 21 20 37 37 stratigrafska enota 62 statigrafska enota 405 394 64 400 408 E 401 46 334 335 65 399 483 406 13 63 25 m 402 471 457 337 69 70 411 340 338 66 398 403 Hiša 7 409 528 11 218 413 339 67 68 336 219 217 423 72 163 220 216 410 472 473 341 503 86 230 436 529 74 231 221 222 48 47 71 425 475 73 227 535 49 232 223 229 228 421 474 343 424 504 530 50 75 235 233 245 224 419 51 342 80 533 483 476 76 236 414 24 77 240 237 225 418 534 52 531 254 Hiša 6 78 247 234 415 239 541 536 478 344 79 477 53 92 325 248 238 226 420 540 26 87 241 246 416 532 488 162 345 422 417 539 489 167 13 B 91 249 244 168 161 84 251 429 538 490 482 481 600 347 83 428 427 542 479 172 169 160 88 82 253 426 F 348 85 311 250 544 491 502 599 90 255 501 173 543 171 349 653 383 89 252 310 492 431 480 175 346 254 545 243 350 430 326 493 185 537 242 351 378 356 157 494 484 99 256 258 432 495 96 547 486 184 178 177 583 352 354 159 377 433 Hiša 8 487 174 355 97 94 496 182 652 81 260 259 434 546 499498 497 183 621 358 353 357 106 98 330 187 180176 115 506 100 101 Hiša 5 548 186 111 507 198 181179 359 151 102 262 261 114 105 103 263 257 435 197 195 191 188 28 104 29 360 110 107 331 549 550 500 196 189 269 264 267 109 279 265 194 202 190 158 508 272 270 193 39 361 273 268 437 192 112 275 274 451 551 200 40 271 266 12 554 509 364 113 277 278 201 312 439 212 199 651 281 276 438 553 207 208 282 205 366 365 328 552 555 210 203 283 286 562 647 211 C 284 204 367 440 563 560 206 152 285 327 443 584 57 209 650 G 329 441 564 556 597 153 214 156 561 557 164 442 559 162 598 154 280 287 446 444 580 596 601 646 368 565 155 289 567 590 649 292 288 449 447 576 290 411 645 293 454 448 445 581 595 655 568 58 589 461 623 302 300 296 38 641 460 582 566 575 59 588 592 295 455 299 450 602 656 558 61 640 648 628 313 297 294 452 591 108 525 642 298 604 Hiša 4 577 570 526 54 587 369 147 146 569 644 93 453 456 657 464 603 524 13 586 639 629 462 605 118 578 116 527 643 119 117 314 466 55 95 608 593 630 465 463 572 571 37 371 120 304 513 638 142 303 611 636 370 121 145 Hiša 3 610 606 512 631 637 122 607 573 658 123 125148 624 318 307 635 124 126 609 149 166 634 138 143 140 137 127 320 317 315 305 612 D 129 130 141 574 131 128 319 316 306 139 625 134 135 468 150 618 521 136 Hiša 1 616 522 6 132 467 626 133 321 617 613 308 469 322 372 470 620 373 323 615 16 682 683 380 619 505 518 17 681 318 510 324 458 614 519 684 680 382 520 517 694 679 516 678 685 165 45 14 677 696 15 515 44 676 43 689 671 5 673 675 627 Hiša 2 688 632 42 686674 690 164 672 691 669 E 585 687 692 668 25m 633 667 4 664 665 695 663 21 Detajlni kompozitni načrt najdišča, M 1 : 500. 662 3 F 20 Sodolek, AAS 54, 2018 661 2 6 25 D 22 raziskano območje 23 raziskano območje A C starejša bakrena doba starejša bakrena doba srednja bakrena doba srednja bakrena doba 5 386 srednja bronasta doba 33 srednja bronasta doba 385 30 pozna bronasta doba pozna bronasta doba 34 387 zgodnji srednji vek 384 zgodnji srednji vek 388 390 396 novi vek 389 novi vek 31 32 333 391 392 1 neopredeljeno 412 neopredeljeno 393 41 19 332 395 407 21 20 37 37 stratigrafska enota 62 statigrafska enota 405 394 64 400 408 E 401 46 334 335 65 399 483 406 13 63 25 m 402 471 457 337 69 70 411 340 338 66 398 403 Hiša 7 409 528 11 218 413 339 67 68 336 219 217 423 72 163 220 216 410 472 473 341 503 86 230 436 529 74 231 221 222 48 47 71 425 475 73 227 535 49 232 223 229 228 421 474 343 424 504 530 50 75 235 233 245 224 419 51 342 80 533 483 476 76 236 414 24 77 240 237 225 418 534 52 531 254 Hiša 6 78 247 234 415 239 541 536 478 344 79 477 53 92 325 248 238 226 420 540 26 87 241 246 416 532 488 162 345 422 417 539 489 167 13 B 91 249 244 168 161 84 251 429 538 490 482 481 600 347 83 428 427 542 479 172 169 160 88 82 253 426 F 348 85 311 250 544 491 502 599 90 255 501 173 543 171 349 653 383 89 252 310 492 431 480 175 346 254 545 243 350 430 326 493 185 537 242 351 378 356 157 494 484 99 256 258 432 495 96 547 486 184 178 177 583 352 354 159 377 433 Hiša 8 487 174 355 97 94 496 182 652 81 260 259 434 546 499498 497 183 621 358 353 357 106 98 330 187 180176 115 506 100 101 Hiša 5 548 186 111 507 198 181179 359 151 102 262 261 114 105 103 263 257 435 197 195 191 188 28 104 29 360 110 107 331 549 550 500 196 189 269 264 267 109 279 265 194 202 190 158 508 272 270 193 39 361 273 268 437 192 112 275 274 451 551 200 40 271 266 12 554 509 364 113 277 278 201 312 439 212 199 651 281 276 438 553 207 208 282 205 366 365 328 552 555 210 203 283 286 562 647 211 C 284 204 367 440 563 560 206 152 285 327 443 584 57 209 650 G 329 441 564 556 597 153 214 156 561 557 164 442 559 162 598 154 280 287 446 444 580 596 601 646 368 565 155 289 567 590 649 292 288 449 447 576 290 411 645 293 454 448 445 581 595 655 568 58 589 461 623 302 300 296 38 641 460 582 566 575 59 588 592 295 455 299 450 602 656 558 61 640 648 628 313 297 294 452 591 108 525 642 298 604 Hiša 4 577 570 526 54 587 369 147 146 569 644 93 453 456 657 464 603 524 13 586 639 629 462 605 118 578 116 527 643 119 117 314 466 55 95 608 593 630 465 463 572 571 37 371 120 304 513 638 142 303 611 636 370 121 145 Hiša 3 610 606 512 631 637 122 607 573 658 123 125148 624 318 307 635 124 126 609 149 166 634 138 143 140 137 127 320 317 315 305 612 D 129 130 141 574 131 128 319 316 306 139 625 134 135 468 150 618 521 136 Hiša 1 616 522 6 132 467 626 133 321 617 613 308 469 322 372 470 620 373 323 615 16 682 683 380 619 505 518 17 681 318 510 324 458 614 519 684 680 382 520 517 694 679 516 678 685 165 45 14 677 696 15 515 44 676 43 689 671 5 673 675 627 Hiša 2 688 632 42 686674 690 164 672 691 669 E 585 687 692 668 25m 633 667 4 664 665 695 663 662 3 F 661 2 5Starejša bakrena doba Skromni ostanki starejšebakrenodobne poselitve so se podolgovata jama SE 32, ovalna jama SE 129, ovalna ohranili zgolj na jugozahodnem delu raziskanega ob- jama SE 138 in nepravilna plitva jama SE 434, lahko močja (sl. 20, 21). Jedro poselitve predstavljata dve večji predstavljajo tudi mlajše vkope, v katerih so se slučajno zgostitvi s številnimi najdbami v intaktni legi, ohranjeni kot del zasutja znašli odlomki starejšebakrenodobne ke- zgolj kot ostanki stojk, ki smo jih povezali v hipotetični ramike. Zanimiva je predvsem jama SE 138, vkopana tik tloris objekta, poimenovan hiša 1 (sl. 22, 23). Približno ob hiši 1, pa vendar ni vsebovala nobenih najdb. 10 metrov oddaljen pa se je nahajal kompleks dveh jam Ohranjene so bile naslednje sledi elementov stavbne kon- (SE 458 in SE 627), v katerih je bila odkrita večina kera- strukcije hiše 1, in sicer stojke: SE 122–127, SE 131–133, mičnih najdb. V bližini hiše so bile odkrite še tri jame, SE 135–137, SE 140–143, SE 145, SE 149 in SE 150, SE 329 v katerih so bile odkrite cele in fragmentirane kamnite ter SE 321. Bile so manjše globlje jamice, razmeroma pravil- sekire (SE 128, SE 134 in SE 139). Prav tako lahko do- nih krožnih oblik, postavljene v ravnih vrstah, tako da tvorijo mnevamo, da predstavlja intaktno starejšebakrenodob- dokaj pravilen kvadraten tloris verjetno dveh stavb. no jamo še SE 255, v kateri je bila odkrita noga posode na nogi (G6), medtem ko jame, denimo stojka SE 29, V nasprotju z mlajšimi bronastodobnimi imajo stojke iz bakrene dobe manjši premer in so globlje vkopane. Tudi F5 122 123 145125 142 124 126 143 149 138 140 127 137 131 130 141 139 133 128 Hiša 1 G6 132 319 135 134 150 136 321 G5 458 627 raziskano območje 37 stratigrafska enota 25 m G4 22 Načrt tlorisa stavbe in spremnih objektov hiše 1 iz starejše bakrene dobe; M 1 : 250. 22 Sodolek, AAS 54, 2018 tloris stavbe ni popolnoma pravilne oblike, saj stojke niso postavljene simetrično vzdolž osi objekta. Glede na stojke, postavljene v sredini objekta, se zdi, da gre ali za stavbo z dvema prostoroma ali pa, kar je glede na zgostitev stojk na severni strani bolj verjetno, za ostanke dveh manjših stavb, ki nista bili sočasni. V stojkah sicer nismo odkrili nobene najdbe, vendar smo hišo 1 datirali v bakreno dobo na pod- lagi njene lege na robu bronastodobne naselbine, drugačne tlorisne zasnove in usmeritve objekta ter dejstva, da se je znotraj objekta in v njegovi neposredni okolici nahajalo 5 jam, v katerih so bili odkriti starejšebakrenodobni predmeti. Kot poglaviten razlog za njeno starost pa lahko navedemo tudi sediment zasutja stojk. Gre za močno marmorirano sivo 23 Stojke in jame bakrenodobne hiše 1. zbito ilovico, ki je enaka v stojkah hiše 1, v jamah ob hiši 1 najdbe (SE 458: G8–93 in SE 627: G94–121), ostale pa bolj in v obeh velikih jamah ter drugačno od zasutja bronasto- redke (SE 29, SE 32, SE 255 in SE 434). Jama SE 255 je bila dobnih jam. sicer večja plitva jama dokaj pravilne ovalne oblike, v kateri Znotraj tlorisa hiše so bile štiri jame – SE 128, SE 130, SE 134 smo odkrili zgolj 17 odlomkov preperele netipične keramike in SE 139. Jama SE 128 je bila večja jama nepravilne obli- in ostanek lepe posode na nogi (G6), ki jo lahko na podlagi ke in je v zasipu vsebovala zgolj eno prevrtano kamnito oblike datiramo v starejšo bakreno dobo. Jama SE 458 je sekiro (G1). Jama SE 130 sicer ni vsebovala najdb, vendar bila večja ovalna, a plitva jama, v kateri so bile številne najd- domnevamo, da je bakrenodobna. V nasprotju z mlajšebro- be keramike (G8–93). Podobna je bila jama SE 627 - večja nastodobnimi jamami je zasutje bakrenodobnih jam veliko podolgovata, plitva jama nepravilne oblike (G94–121). V bolj zbito, ilovnato sive barve in marmorirano. Tudi v jami obeh jamah smo ugotovili, da številnih odlomki pripadajo SE 134 so bile le skromne najdbe – zgolj 18 odlomkov moč- istim posodam, vendar so močno razdrobljeni in prepereli. no preperele keramike (G3), ki smo jih glede na njihovo fak- V vseh treh primerih, v jamah SE 458, SE 627 in SE 255 je turo datirali v starejšo bakreno dobo, ter odlomek prevrtane bila torej keramika močno preperela – njeni prelomi so bili kamnite sekire (G2). Glede na obliko se je jama razlikovala popolnoma zaobljeni in prepereli, površina je bila uničena od drugih - bila je ovalne oblike, z navpičnimi stenami in vo- in sama keramika se je že drobila. doravnim dnom. Znotraj hiše je bila še ovalna jama SE 139, v kateri je bila odkrita zgolj ploščata kamnita sekira (G4). Zu- Absolutno datacijo nudi vzorec iz jame SE 627. En da- naj, ob zahodni strani hiše je bila jama SE 138, a brez najdb. tum kaže starost intervala, razpotegnjenega nad platfor- Tudi to zadnjo smo zaradi bližine hiše 1 in zaradi njenega mo v kalibracijski krivulji od časa 45. in do druge polovice zasutja datirali v bakreno dobo. 44. stol. pr. n. š., drugi pa se nahaja z največjo statistič- no verjetnostjo v kratkem intervalu sredi 44. stol. pr. n. š. Kompleks hiše 1 tvori zanimivo celoto. V stojkah za konstruk- (sl. 38). Načelno se oba datuma zgolj minimalno prekrivata. cijske elemente ni bilo najdb. V jamah v notranjosti in v jami Razliko med rezultatoma lahko razlagamo kot posledico ob hiši skoraj ni bilo nobenih odlomkov keramike. Zanimiva dolgotrajnega odlaganja (ok. 30 do 50 let) ali pa večkra- pa je prisotnost 3 sekir v jamah - ene prevrtane in dokončno tnega odlaganja predmetov v jami. Vsekakor v prid možno- izrabljene, ene podobne polomljene in ene ploščate. Zdi se, sti, da je bila keramika zelo dolgo izpostavljena naravnim da gre za ostanke objekta, ki je bil namensko vzdrževan in vplivom, preden jo je pokril erozijski sediment, govori tudi zapuščen. V njegovi notranjosti ni bilo nobenih ostankov, ki stanje površine preperele keramike. bi jih lahko povezovali z vsakdanjimi dejavnostmi. Odkrite tri sekire razlagamo kot namensko deponirane predmete v ja- V manjši ovalni jami SE 29, najverjetneje stojki, so bili odkriti mah znotraj hiše. Pri tem še posebno izstopa kontekst jame zgolj 3 odlomki preperele keramike in kepica ožgane ilovi- SE 139, kjer je bila sekira zasuta s kepami sežgane ilovice, ki ce, v manjši podolgovati jami SE 32 zgolj 2 odlomka kera- se v zasutjih drugih bakrenodobnih jam ni pojavljala. mike ter v plitvi jami nepravilne oblike SE 434 le 7 preperelih netipičnih odlomkov keramike, ki jih na podlagi njihove fak- Na najdišču pa je bilo odkritih še nekaj jam, ki jih lahko na ture datiramo v starejšo bakreno dobo. podlagi sestave prsti zasipa kakor tudi najdb pripišemo starejši bakreni dobi. Izmed njih sta dve vsebovali številne Skromne ostanke iz starejše bakrene dobe, odkrite na najdi- šču Sodolek, lahko razlagamo kot ostanke naselbine, ki so jo Sodolek, AAS 54, 2018 23 tvorile ena (morda dve) stavba nedaleč od izkopane jame. 5.3 Sklede Zaradi odsotnosti odpadne keramike v teh jamah in v no- tranjosti stavbe lahko domnevamo, da gre najverjetneje za 5.3.1 Globoke konične sklede s pokončnim bivalni objekt, ki je bil vzdrževan oziroma čiščen in na koncu ustjem namenoma zapuščen. Večji jami SE 458 in SE 627, ki sta bili nedaleč vzhodno, sta bili polni keramike (G8–121). Ta je bila Vsaj en odlomek ostenja (G50) lahko opredelimo kot osta- ob zavrženju že razbita, vendar je dokončno razpadla in nek globoke konične sklede s pokončnim robom ustja. preperela šele v odpadnih jamah. Pogojno lahko v to skupino uvrstimo tudi manjši odlomek G103. Najverjetneje lahko v to skupino uvrstimo tudi več Odkrita keramika je bila večinoma močno fragmentirana. odlomkov ostenij (G119, G120, G121). Celih oblik posod ni bilo mogoče rekonstruirati. Zato bodo predstavljeni zgolj izbrani določljivi kosi, ki jih bomo pri- Na sočasnih najdiščih so bile take sklede odkrite v Andren- merjali s sočasnimi najdišči v regiji. Opisi so bili pripravljeni cih (S. Pahič 1975b, 26, t. 2; S. Pahič 1976, t. 4: 24). Mlajše v skladu s predlaganimi tipološkimi opredelitvami, kot sta sklede podobne oblike so znane na Kalinovnjeku v Prek-jih opravila B. Kerman (2013, 28–35) in I. Šavel (Šavel, Karo murju (Kerman 2013, G236), na Popavi pri Lipovcih 1 (Ša- 2012, 31–39). vel, Karo 2012, G126), v Bukovnici (Šavel 1994, 44, pril. 20, 13), na Hardeku (Žižek 2006a, 133, G12), na Hajndlu (Žižek 2006b, 148, G51), v Ormožu (Tomanič Jevremov, Tomaž, 5.1 Zajemalke in žlice Kavur 2006a, 163, G15) in Zbelovem (V. Pahič 1983, t. 7: 1). Odkritih je bilo 5 zajemalk (G11, G13, G14, G17, G116) in 2 5.3.2 Plitve sklede s pokončnim ustjem žlici (G15, G16), ena zajemalka pa je bila odkrita v SE 627. Pri vseh je bil recipient razlomljen – ohranil se je le kompak- Odkrita sta bila zgolj dva odlomka plitvih skled s pokonč- tnejši del tula za vstavitev držaja. nim ustjem (G49, G85). Glede na ohranjenost odlomkov ne moremo presoditi, ali gre za odlomke sklede na nogi ali pa Zajemalke s predrtim ročajem predstavljajo orodje, ki je pri- sklede z izlivom. sotno na mlajšekamenodobnih in bakrenodobnih najdiščih od 49. do 36. stol. pr. n. š. in ne nudijo nobene osnove za Podobne sklede so bile odkrite na sočasnem najdišču v natančnejše datiranje. Keramične žlice pa so veliko bolj red- Andrencih (S. Pahič 1976, t. 3: 2). V mlajših kontekstih jih ke - podobna oblika plitve zajemalke oziroma globlje žlice poznamo na Hardeku (Žižek 2006a, 132, G1, G7, G8) in z rahlo navzgor zavihanim ročajem je bila odkrita v mlajšem na najdišču Inkey kápolna pri Nagykanizsi (Horváth, Kalicz kontekstu v Kalinovnjeku (Kerman 2013, G164), razlomljena 2006, 55, G3). je bila na podoben način. Ohranil se je le kompaktnejši del, kjer je stena recipienta odebeljena zaradi prehoda v masi- 5.3.3 Sklede z ravnim in odebeljenim ustjem ven držaj. Na podoben način sta bili razlomljeni tudi žlici v Odkrita sta bila dva odlomka, ki bi lahko pripadala skledam Zbelovem, medtem ko se je tretja ohranila popolnoma cela z ravnim in rahlo odebeljenim ustjem (G80, G82). (V. Pahič 1983, t. 15: 2, 3, 5). Podobne sklede so bile odkrite v sočasnih Andrencih (S. Pa- hič 1976, t. 3: 12), na Srednješolskem centru v Rabelčji vasi (Lubšina Tušek 2004, 74, t. 1: 16), na Hardeku (Žižek 2006a, 5.2 Sklede z izlivom 133, G15) in na Riegesburgu (Tiefengraber 2006, 84, G7) ter v mlajših kontekstih v Kalinovnjeku (Kerman 2013, G149, V jami SE 458 so bili odkriti 4 odlomki skled z izlivom (G9, G152, G228, G296) in na Popavi 1 pri Lipovcih (Šavel, Karo G10, G12, G48). V vseh primerih se je ohranil le del ustja in 2012, 694). ostenja z izlivom. Podobne posode so bile odkrite v najsta- rejši fazi poznoneolitske poselitve v Zgornjem Radvanju pri 5.3.4 Sklede s kolenčastim prehodom v vrat Mariboru (Kramberger 2010, Pl. 1, 8), na Andrencih (S. Pahič 1976, t. 1: 25) in na najdišču Inkey kápolna pri Nagykaniz- Odkrit je bil le en odlomek ustja z ostenjem, ki bi ga lahko si (Horváth, Kalicz 2006, 61, G45). V mlajših kontekstih jih pripisali skledi s kolenčastim prehodom v vrat (G101). poznamo na Hardeku (Žižek 2006a, 140) in v Zbelovem Podobne sklede so bile odkrite v sočasnih Andrencih (V. Pahič 1983, t. 11: 1). (S. Pahič 1976, t. 2: 15; t. 3: 6) in na Srednješolskem centru v 24 Sodolek, AAS 54, 2018 Rabelčji vasi (Lubšina Tušek 2004, 74, t. 1: 19) ter v mlajšem 5.6 Lonci Kalinovnjeku (Kerman 2013, G161, G299). 5.6.1 Lonci z rahlo usločenim vratom 5.3.5 Polkroglaste sklede Odkrita sta bila dva odlomka loncev z rahlo usločenim vra- Nekaj odlomkov bi lahko pripadalo polkroglastim skledam tom (G83, G110) in en z vbodi okrašen odlomek ostenja (G45, G46, G47). z delom ročaja, ki je najverjetneje pripadal takemu loncu Podobne sklede so bile odkrite v sočasnih Andrencih (S. Pa- (G107). hič 1976, t. 1: 11, 12; t. 3: 20; t. 6: 5, 17) in v mlajših Kalinov- Podobni lonci so bili odkriti v sočasnih Andrencih (S. Pahič njeku (Kerman 2013, G44, G73, G107) ter na Hardeku (Žižek 1976, t. 1: 19; t. 3: 15) ter v mlajših kontekstih v Kalinovnjeku 2006a, 135, G19). (Kerman 2013, G20, G322, G371) na Popavi pri Lipovcih 1 (Šavel, Karo 2012, G79, G478), na Turnišču (Tomaž 2012a, G23, G63), v Bukovnici (Šavel 1994, 45, pril. 21, 5; Šavel 5.3.6 Sklede z izvihanim ustjem 2006, 91, G4), na Hardeku (Žižek 2006a, 136, G23, G24), na Morda bi en odlomek ustja lahko pripisali skledam z izviha- Hajndlu (Žižek 2006b, 149, G62), na najdišču Inkey kápolna nim ustjem (G44). pri Nagykanizsi (Horváth, Kalicz 2006, 57, G22) ter Kapo- svár-Gyertyánosu na Madžarskem (Regeny 2006, 69, G11). Podobne sklede so bile odkrite v sočasnih Andrencih (S. Pahič 1976, t. 1: 27; t. 3: 23) in v Kaposvár-Gyertyáno- 5.6.2 Lonci z rahlo razširjenim vratom su na Madžarskem (Regeny 2006, 71, G18), znane pa so Odkrit je bil en sam odlomek ustja, ki bi lahko pripadal loncu tudi v mlajših Kalinovnjeku (Kerman 2013, G84) in Zbelovem z rahlo razširjenim vratom (G81). (V. Pahič 1983, t. 10: 4, 5). Podobni lonci so bili odkriti v sočasnih Andrencih (S. Pa- hič 1976, t. 3: 11), na Rabelčji vasi (Lubšina Tušek 2004, 74, 5.4 Skodele t. 1: 12) ter mlajših Kalinovnjeku (Kerman 2013, G255, G286) Odkriti so bili odlomki skodele s trakastim ročajem, ki sega in Bukovnici (Šavel 1994, 44, pril. 19: 1). od ustja do ramena posode (G3). 5.6.3 Lonci z lijakastim ustjem Odlomki podobnih skodel so bili odkriti v Andrencih (S. Pa- hič 1975, 27, t. 4: A Z. 1463), v Bukovnici (Šavel 1994, 44, Odkritih je bilo več odlomkov z ravnim (G40, G42) ali vbo- G16), na Hardeku (Žižek 2006a, 137, G30) in v Zbelovem čenim lijakastim ustjem (G43, G86), za katere lahko domne- (V. Pahič 1983, t. 12: 4). vamo, da so najverjetneje deli loncev. V sočasnih kontekstih so odlomki posod z izvihanim ustjem 5.5 Vrči odkriti v Andrencih (S. Pahič 1976, t. 3: 13; t. 5: 8, 11) ter v mlajših Bukovnici (Šavel 1994, 43, pril. 18) in v Kaposvár- Odkriti so bili odlomki dveh dvoročajnih vrčev z odebeljenim -Gyertyánosu na Madžarskem (Regeny 2006, 69, G5). izbočenim in okrašenim ramenom ter trakastim ročajem, ki sega od ustja do ramena vrča. Na odebeljenem ramenu se 5.7 Pokrovke nahaja ornamentalni pas, znotraj katerega se nahajajo iz- menični snopi poševnih vrezov (G88, G89). Odkriti so bili štirje odlomki pokrovk (G8, G19, G69, G70). Zaradi oblike smo se odločili za dvoročajno rekonstrukcijo Zgolj pri enem primerku je bil ohranjen tudi del držaja ozi- posode, medtem ko B. Kerman podobni vrč z najdišča Ka- roma prstanastega čepa ovalne oblike, ki je v sredini najver- linovnjek objavlja kot enoročajni (2013, 208). Odlomki po- jetneje imel vdolbino (G8). dobnih vrčev so bili odkriti tudi v Bukovnici (Šavel 1994, 45, pril. 21, 3), na Šafarskem (Šavel 1994, 35, pril. 11, 13) in na 5.8 Dna Hajndlu (Žižek 2006b, 150, G73). Zaradi svoje masivnosti so dobro ohranjeni odlomki dna po- sod. Imajo ravno stojno površino in blag prehod v ostenje. Večinoma so dna nekoliko stanjšana, izjemo predstavljajo Sodolek, AAS 54, 2018 25 nekoliko odebeljena dna (G23, G25, G27), pri čemer ima – tako na gradu (Tomanič Jevremov, Tomaž, Kavur 2006b, dno G25 profiliran rob stojne površine na prehodu v ostenje 177) kakor na Srednješolskem centru (Lubšina Tušek 2004, posode. 74, t. 1) ter na posameznih odlomkih posod iz Šafarskega (Šavel 1994, 35, pril. 12, 21, 26, 28) in Bukovnice v Prekmur- 5.9 Posode na nogi ju (Šavel 1994, 44, pril. 20, 25; 2006, 92, 93, G22, G28, G34). Pri večini ohranjenih fragmentov kaže, da so bili ornamen- Najbolj značilno najdbo predstavlja fragment noge posode talni trakovi vtisov sestavljeni iz dveh vzporednih vrst vbo- na nogi (G6). S svojo obliko, ki je spodaj zožena, zgoraj dov (G68, G77, G105, G106, G111) – podobno kakor na pa oblo razširjena, sodi v oblikovni spekter lasinjske kulture. Rabelčji vasi (Lubšina Tušek 2004, 74, t. 1: 9) in na Brezju (S. Gre za najdbo, odkrito v jami SE 255, ki zbuja domnevo, da Pahič 1983, 46, G12). Vtisi nohta so znani tudi v Rabelčji vasi je izolirana jama ostanek nekaj stoletij kasnejše poselitve. na Ptuju (Lubšina Tušek 2004, 74, t. 1: 10). Trije odlomki posod na nogi pa so bili odkriti tudi v ornici Vrezi se nahajajo večinoma na rahlo odebeljenem in izbo- (G718, G789, G835). čenem ramenu posode. Večinoma so razporejeni v skupine Podobne posode na nogi so v regiji na eneolitskih najdiščih poševnih vrezov (G67, G78, G89). Na manjšem odlomku sicer pogoste – odkrite so bile v Šafarskem (Horvat Šavel zaobljenega ramena posode se nahajajo skoraj navpične 1980, t. 8: 6; Horvat Šavel 1984, t. 7: 1; Horvat Šavel 1985, vrste vrezov (G78). Podoben okras je bil odkrit med mlajšim t. 2: 5), Bukovnici (Šavel 1992, t. 3: 1–7), Goricah pri Tur- gradivom na Ptujskem gradu (Tomanič Jevremov, Tomaž, nišču (Plestenjak 2010, G28, G30, G81), Ivankovcih (Tušek, Kavur 2006b, 181, 35). Kavur 2012, 69, G114–118, 77, G164, G165), Hajndlu (Ži- žek 2006b, 146–152, kat. št. 42, 80, 83), Hardeku (Toma- nič Jevremov 1990, 95, t. 3: 5; t. 4: 5; t. 8: 8) in Ormožu 5.12 Ročaji (Tomanič Jevremov, Tomaž, Kavur 2006a, 167, kat. št. 33, Odkrita je bila večja količina odlomkov posod z deli ročajev, 34) ter na Ptujskem gradu (Korošec 1951; Korošec 1965, ki so večinoma trakastega (G5, G7, G51, G52, G54, G56, t. 27: 1–7), Brezju (S. Pahič 1955, 239, t. 1: 6, 7) in Zbelovem G59, G72, G76, G84, G113) ali pa paličastega preseka (G53, (V. Pahič 1983, t. 19: 5–11). G55, G57, G58, G60, G61, G65, G73, G75, G115). Večino- ma gre za odlomke samega ročaja ali pa odlomke ramena 5.10 Vijčki ter ostenja posode in dela ročaja. Ohranjen je bil le en od- lomek ustja, iz katerega je izhajal ročaj (G61). Odkrit je bil odlomek vijčka oziroma vretenca bikonične Odkrit je bil tudi odlomek ustja in ostenja posode, najver- oblike z luknjo v osrednjem delu (G18). Podoben bikoničen jetneje sklede polkrožne oblike s trakastim ročajem ovalne vijček je znan iz sočasnega konteksta v Andrencih (S. Pahič oblike z majhno luknjo. Ročaj je bil pritrjen na ustje in na 1976, t. 4: 28). ostenje nižje (G114). Podoben ročaj je bil znan iz sočasnih Andrencev (S. Pahič 5.11 Okrasi na posodah 1976, t. 3: 21) ter Zalaszentbalása (Bondár 1995, Pl. 60, 95), Okrase na keramiki lahko razdelimo v dve skupini – na okra- v mlajših kontekstih pa je znan iz Bukovnice (Šavel 1994, 44, se, izdelane z vrezi, in okrase, izdelane z vbodi. pril. 19: 3), Hajndla (Žižek 2006b, 148, G57) in Zbelovega (V. Pahič 1983, t. 5: 6). Okrasi, izdelani z vbadanjem, so bili razporejeni v vodorav- nih vrstah. V ostenje so vbadali s topim predmetom z od- Nekaj odlomkov ostenja s polkrožnimi ročaji trakastega ali rezanim vrhom ovalne oblike premera okoli 0,5 centimetra paličastega preseka bi lahko pripisali tudi loncem z uslo- (G68, G77, G105, G106), s koničastim predmetom premera čenim vratom. Gre za ročaje, ki so bili pritrjeni na ostenje okoli 0,3 cm (G108, G111) ter s predmetom koničnega pre- pod ustjem in nad ramenom posode, kar je vidno v izboče- seka, širokim okoli 0,5 cm (G107), ki bi morda utegnil biti no-vbočenem profilu ostenja (G74, G113). Podobni so bili tudi vtis nohta. odkriti na Andrencih (S. Pahič 1976, t. 3: 22). Na sočasnih najdiščih okrasi, izvedeni z vbodi in razpore- jeni v vodoravnih vrstah, manjkajo v Andrencih, zastopa- ni pa so v Brezju pod Brinjevo goro (S. Pahič 1975b, 30, t. 7; S. Pahič 1981; S. Pahič 1983, 46), in predvsem na Ptuju 26 Sodolek, AAS 54, 2018 5.13 Držaji Posledično ostajajo najdbe iz jasnih kontekstov s Sodoleka edino referenčno gradivo za to obdobje. Odkrili smo le en odlomek keramike s čepastim držajem, ki je bil pritrjen na ramenu posode (G62). Še en odlomek Pri dopolnitvi kronološke sheme mlajšekamenodobnih in keramike s čepasto apliko pa izvira iz ornice (G730). bakrenodobnih kultur na področju vzhodne Slovenije (Ka- vur 2010, 71, t. 1), ki temelji na predlogu M. Guština (2005, Podobni odlomki so znani v sočasnih kontekstih v Andren- 17, sl. 4), sem predlagal, da se tudi pozna lengyelska kul- cih (S. Pahič 1976, t. 3: 16, 17, 19) ter na najdiščih Zalaszent- tura uvrsti v mlajšo kameno dobo in datira v čas od 45. do balás (Bondár 1995, Pl. 63, 112) in Kaposvár-Gyertyános na 43. stol. pr. n. š. Upoštevajoč datacije za eponimno najdi- Madžarskem (Regeny 2006, 69, G6). šče Savske skupine, Čatež – Sredno polje, ki sodi v stopnjo Lengyel II, in ki trajajo do začetka 46. oziroma konca 45. 5.14 Razprava stol. pr. n. š. (SE 42C, SE 83, SE 62, SE 106, SE 91, SE 90 in SE 152). Upoštevajoč prej navedene datacije začetka la- Ključni problem pri razumevanju kronologije in periodne sinjske kulture s področja Avstrije, Slovenije, Hrvaške in razmejitve med mlajšo kameno dobo in bakreno dobo ter Madžarske bi bilo treba drugače opredeliti konec pozne starejšo in srednjo bakreno dobo predstavlja datacija začet- lengyelske kulture (stopnja III) ter ga postaviti v sredino ka lasinjske kulture. Kornelija Minichreiter in Zorko Marković 44. stol. pr. n. š. Posledično je treba ustrezno kronološko ko- sta v svojem pregledu arhitekturnih ostankov lasinjske kul- rigirano shemo na področju vzhodne Slovenije tudi perio- ture na Hrvaškem (Minichreiter, Marković 2011, 334; Balen dno uskladiti s širšo regijo (Pavuk 2000; Čižmář et al. 2004), 2008, 22) povzela podatke iz neobjavljene doktorske diser- kar pomeni, da bi bilo treba že pozno lengyelsko kulturo tacije Jacqueline Balen in jih dopolnila z novimi rezultati ter uvrstiti v starejšo bakreno dobo. sklenila, da lahko najstarejše pojave lasinjske kulture na Hr- Glede na primerjave najdb s Sodoleka lahko ugotovimo po- vaškem datiramo v sredino 44. stol. pr. n. š. Gre za rezultate, dobnosti v regiji na najdiščih, ki so datirana vse od pozne ki se ujemajo s podobnimi študijami v Avstriji (Ruttkay 1996, srednje lengyelske kulture (Lengyel IIb – npr. Kaposvár-Gyer- 47; Stadler, Ruttkay 2007, 130, 131) in na Madžarskem. Na tyános ter verjetno Ptujski grad) preko pozne lengyelske področju Slovenije se z začetkom lasinjske kulture v sredini kulture (Lengyel III – npr. Andrenci, Ptuj – Srednješolski cen- 44. stol. pr. n. š. ujemajo datacije z najdišč Gorice pri Tur- ter, Brezje pod Brinjevo goro, Bukovnica, Zalaszentbalás…) nišču (SE 438/9, SE 480 in SE 474 – Plestenjak 2010, 155, pa do starejše lasinjske kulture (Lasinja I – npr. Popava, 160), Popava pri Lipovcih (SE 8, SE 499, SE 480 – Šavel, Karo Kalinovnjek…). Moramo se zavedati, da primerjamo oblike 2012, 461) in Hardek (ognjišče 2, jama 40b, SE 15 – Žižek odlomkov keramike, katerih rekonstrukcija oblike posod je 2006a, 130). dostikrat nezanesljiva in da gre za posode z daljšim časov- Poglavitnega pomena za pojasnitev procesa pa ostane nim razponom rabe. Odkrite najdbe, njihove značilnosti in vprašanje kulturne opredelitve najdb iz Sodoleka. Na pod- primerjave ter datacije vzorcev iz jam kažejo, da sodijo sledi lagi lončarske mase keramike, načina izdelave keramike, poselitve na raziskanem delu arheološkega najdišča Sodo- oblikovnega spektra posod ter načina in motivov okra- lek v starejšebakrenodobno stopnjo Lengyel III. ševanja posod najdemo najboljše primerjave predvsem v najstarejših najdbah s Ptuja – tako iz starih izkopavanj na Ptujskem gradu kakor iz novejših izkopavanj na Srednješol- skem centru v Rabelčji vasi. Kar zadeva absolutne datacije, kažejo najbolj zanesljivo na čas od sredine 45. do sredine 44. stol. pr. n. š., datumi z najdišč Hardek, Bukovnica in Ma- lečnik. Najstarejša datuma iz Hardeka in Bukovnice lahko izključimo iz razprave zaradi njune izjemno dolge standar- dne deviacije, ki pri Hardeku znaša 170, pri Bukovnici pa 110 let (Hardek, Beta 112121 6.020±170 – Žižek 2006a, 130 in Bukovnica, Z-2124 5.650±110 – Srdoč et al. 1992, 157). Datum iz Malečnika pa je sicer ustreznejši (SE 21, KIA22919 5.503±38 – Guštin 2005, 16, sl. 3), vendar je bila datirana plast tako rekoč brez najdb (Strmčnik Gulič 2006, 201). Sodolek, AAS 54, 2018 27 6Srednja bakrena doba Posebno pozornost na najdišču zaslužita jami SE 512 in Iz jame SE 513 sta bila radiokarbonsko analizirana tudi dva SE 513 (sl. 24). Nahajali sta se ena zraven druge v kva- vzorca lesnega oglja, ki sta bila pobrana iz spodnjega dela drantu E2, v vzhodnem delu izkopnega polja, oddaljeni zasipa pod keramiko. Rezultata se ne ujemata v celoti, prvi od osrednjega dela bakreno- in bronastodobne nasel- vzorec (KIA41649) kaže radiokarbonsko starost 4854 ± 29 bine, na področju, ki se je spuščalo v osrednji del Ščav- let BP, kar pri upoštevanju dvakratne standardne deviacije in niške doline in je bilo že rahlo zamočvirjeno. Od ostalih največje statistične verjetnosti intervala znotraj te (ki pa je tu jam na najdišču sta izstopali že po svoji obliki, saj sta bili zgolj 85,9 %) pomeni, da pokriva časovni razpon druge po- ožji in sta se z globino hruškasto širili, pri čemer je bilo lovice 37. stol. pr. n. š. s statistično največjo verjetnostjo prav dno obeh jam ravno. Zasutje obeh je bila siva, mastna v njegovi sredini. Drugi vzorec (KIA41650) pa kaže radio- ilovica, ki je vsebovala številne drobce oglja. karbonsko starost 4673 ±30, kar pri upoštevanju dvakratne V jami SE 512 je bilo odkritih 20 drobcev nedoločljive praz- standardne deviacije in največje statistične verjetnosti inter- godovinske keramike in nekaj drobcev oglja (sl. 24, 25). V vala znotraj te (ki je tu 92,5 %) pomeni, da pokriva časovni jami SE 513 pa so bili v zgornjem delu zasutja odkriti ostanki razpon od sredine 36. do sredine 34. stol. pr. n. š. z malo dveh posod – lonca in sklede (G122, G123), odlomek pro- večjo statistično verjetnostjo sredi 35. stoletja. Absolutne dnika metamorfne kamnine (najverjetneje serpentinita), ži- datacije se tako rekoč pokrivajo s fazo Proto-Boleráz, ki je valski zobje in nekaj drobcev oglja. Zobje so v mastni ilovici datirana v interval med 3640 in 3370 BC, in fazo Boleraz na popolnoma razpadli, zato jih nismo mogli dvigniti, glede Madžarskem (Siklósi 2009, 462). na njihovo obliko in velikost, domnevamo, da so pripadali manjšemu prežvekovalcu. Zasutje jame je bilo temno sive barve s številnimi, tudi do 1 × 1 cm velikimi kosi oglja. Bilo je zelo ilovnato, lepljivo in zbito – sploh se ni luščilo od odkrite keramike. Na ravnem dnu jame pa se je nahajala 1 do 2 cm debela plast oglja. Od dveh posod, odkritih v SE 513, se je ohranila zgolj do- bra polovica (G122, G123). Nahajali sta se v zgornjem delu zasipa, saj sta bili vidni takoj po odstranitvi ornice. Domne- vamo lahko, da sta bili v jamo položeni celi in da je njuna fragmentacija posledica sedanje obdelave zemljišča oziro- ma globine oranja, ki je uničilo tudi zgornji del zasipa jame. 24 Arheološke ostaline iz srednje bakrene dobe (SE 512, 25 Ostanki keramičnih posod v SE 513. SE 513). 28 Sodolek, AAS 54, 2018 Vsekakor pa predstavljata zanimivo najdbo obe posodi, od- velikih žlic, prisotnost keramičnih koleščkov, odsotnost pra- kriti v SE 513 (G122, G123): skleda z usločenim vratom in vega brazdastega vreza ter predvsem upoštevajoč radio- izbočenim trebuhom ter kroglast lonec z rahlo izvihanim karbonske datacije, morali ločiti v dve fazi – starejšo, ki sodi ustjem in dvema vertikalnima rebroma na kratkem vboče- v horizont keramike z brazdastim vrezom, in mlajšo, ki sodi nem vratu. Še najboljšo oblikovno primerjavo za kroglast v starejši horizont Boleraz, pri čemer morda lahko na podla- lonec predstavlja žara iz žganega groba 8 z najdišča Pod gi najdb s prekmurskih najdišč in njihovih absolutnih datacij Kotom-jug (Šavel 2009, 8, 9, G9). Morda je bilo na omenje- ponovno aktualiziramo tezo o fazi proto-Boleraz. Zato je nem najdišču še več podobnih posod (npr. žara iz groba št. grobišče Pod Kotom-jug eno izmed najpomembnejših naj- 55 in žara iz groba 66), vendar je zgornji del večine posod dišč za razumevanje začetka starejše faze Boleraz, saj kaže uničen. Tako manjka ustje, ki je v našem primeru okrašeno kontinuiteto v pokopavanju na najdišču in pri oblikovanju z navpičnim rebrom, redkim ornamentom, znanim na pri- keramičnih posod, pomembni pa sta tudi najdišči Turnišče mer na keramiki z najdišča Pohronský Ruskov na Slovaškem in Kalinovnjek. (Nĕmejcová Pavúková 1974, 319, Abb. 52, 1). To pomeni, da moramo horizont keramike z brazdastim Na drugi strani pa predstavlja skleda z usločenim vratom in vrezom na področju vzhodne Slovenije datirati v čas od izbočenim trebuhom obliko, ki izvira iz tradicije keramičnih 40. do 37. stol. pr. n. š. V 37. stol. pr. n. š. pa pride do spre- oblik kulture lijakastih čaš (npr. žarni grob 3 iz gomile I v memb, ko se začnejo pojavljati oblikovni elementi, ki bi jih Ludéřovu (Sachse 2010, Taf. 90)), od koder se je prenesla v lahko povezovali z starejšo Boleraz fazo badenske kulture. pozni horizont keramike z brazdastim vrezom (npr. žgani V tem trenutku so glavna najdišča, na katerih lahko opazu- grob številka 63 z najdišča Balatonboglár-Berekre dűlő (Sa- jemo ta proces, grobišče Pod Kotom-jug ter naselbini Turni- chse 2010, Taf. 19) oziroma v spekter oblik faze Boleraz ba- šče in Kalinovnjek. Posamezne sledi iz tega obdobja pa so denske kulture. Tako zasledimo podobne sklede, navadno prisotne tudi na drugih najdiščih, denimo Ivankovcih in So- z enim predrtim ročajem pod ramenom in vtisi na njem, v doleku. Upoštevajoč dejstvo, da so grobovi faze Boleraz še grobovih št. 73, 322 in 434 na grobišču v Budakalászu na žgani (Krumpel 2008, 101), domnevamo, da gre v primeru Madžarskem (Bondár 2009, Pl. 32: 73, 2; Pl. 122: 312, 2, 6; jame SE 513 za ostanke žganega groba (najverjetneje tudi v Pl. 164: 434, 1) ter v objektu 1/70 na najdišču Nevizdany na primeru jame SE 512). Slovaškem (Nĕmejcová Pavúková 1974, 305, Abb. 40: 17). Upoštevajoč radiokarbonske datacije v okviru dolge krono- logije badenske kulture (glej Kavur 2010, 65–71, Tab. 1), lah- ko ostanke iz jame SE 513 pripišemo fazi Boleraz. S tem se je poznavanje najdišč, pripisanih tej zadnji v zadnjih letih na področju vzhodne Slovenije, predvsem Prekmurja močno povečalo. Še leta 2010 smo le s težavo izpostavili nekate- re zgodnje elemente faze Boleraz na najdišču Ivankovci in nakazali, da bi bilo treba revidirati datiranje grobišča Pod Kotom-jug, kjer del žganih grobov verjetno sodi v to fazo (Kavur 2010). Enako je v svojih delih opozorila tudi Claudia Sachse (glej npr. Sachse 2010), vendar Anton Velušček za- stopa nasprotno mnenje in meni, da bi grobove z najdišča Pod Kotom-jug kljub absolutnim datacijam morali datirati v čas kolišča Hočevarica oziroma v horizont keramike z braz- dastim vrezom (Velušček 2012, 306). Nedavno je Alenka Tomaž objavila tudi rezultate arheolo- ških raziskav na najdišču Turnišče v Prekmurju, Branko Ker- man pa rezultate raziskav na najdišču Kalinovnjek, kjer sta oba avtorja mlajšo fazo bakrenodobne poselitve uvrstila v horizont keramike z brazdastim vrezom (Tomaž 2012a; 2012b; Kerman 2013). Vendar bi v obeh primerih, upošte- vajoč oblike posodja, oblike keramičnih zajemalk oziroma Sodolek, AAS 54, 2018 29 7Srednja bronasta doba Pred dobrim desetletjem je bilo edino znano in tudi sis- Vendar pa so bili nekateri jarki dokaj globoki in ostrega, tri- tematično objavljeno najdišče iz srednje bronaste dobe kotnega preseka (SE 13). Na dnu je bila večja koncentracija na področju vzhodne Slovenije Oloris pri Dolnjem La- oglja in keramike, ki ni bila fragmentirana in preperela (SE košu (Horvat Šavel 1988/89; Dular, Šavel, Tecco Hvala 164). Jarki so se ostro začenjali in zaključevali. Zato dajejo 2002), ki je bilo v zadnjem desetletju predmet številnih vtis, da gre za antropogene vkope, katerih mesto je bilo do- razprav o njegovi kronologiji (Teržan 2010; Dular 2011). ločeno z obliko terena, ki ga je erozija delno preoblikovala Kljub razpravam o datiranjih posameznih keramičnih ter zapolnila s sedimentom in najdbami. in kovinskih najdb najdišče ni prineslo nobenih radio- Na podlagi profilov jarkov in njihovih medsebojnih strati- karbonskih datacij. S projektom izgradnje avtocest so grafskih odnosov smo lahko ugotovili zaporedje posame- bila izkopana številna najdišča, vendar se je pokazalo, znih stratigrafskih enot. V sondah 5 in 10 (sl. 14, 15) smo da lahko večino bronastodobnih najdišč na področju dokumentirali erozijske plasti, med katerimi smo zgolj vzhodne Slovenije datiramo predvsem v starejšo pozno plast SE 36 pripisali srednji bronasti dobi. V sondah 12 in bronasto dobo, medtem ko so iz srednje bronaste dobe 8 smo lahko ugotovili zaporedje starejših srednjebrona- bila odkrita zgolj štiri najdišča. Na Gomilah pri Lenartu stodobnih jarkov, med katerimi je bil jarek SE 164 datiran v so bile odkrite zgolj skromne najdbe, ki ne omogočajo 17. stol. pr. n. š.; v sondi 6 pa zaporedje mlajših srednjebro- natančnejših primerjav (Tomaž 2010), podobno je z naj- nastodobnih jarkov, med katerimi sta bila jarka SE 115 in diščem Pod Kotom-cesta, kjer so bile odkrite le redke SE 13 datirana v 15. stol. pr. n. š. najdbe, ki sodijo v sam začetek srednje bronaste dobe (Tušek 2010, 234, 235, t. 1: 1, 2). Najboljše primerjave Najstarejša stratigrafska enota iz srednje bronaste dobe predstavljata v Prekmurju odkriti najdišči Pod Kotom-se- je plast SE 36. Dokumentirana je bila v različnih presekih ver (Kerman, Kavur 2011a) ter Pince pri Lendavi (Kerman (sl. 15, 17) kakor tista erozijska plast, ki je na dnu dolini- 2011a). V obeh primerih gre za naselbini, ki sta bili v ce pokrivala geološko osnovo SE 5. Vsebovala je le redke bronasti dobi večkrat poseljeni, a sledovi najstarejše po- najdbe, ki pa so poleg srednjebronastodobnih vsebovale selitve sodijo v srednjo bronasto dobo, obe pa sta bili tudi odlomke bakrenodobne keramike (G529–550). V njo ponovno poseljeni v zgodnji fazi pozne bronaste dobe in skozi njo je bil vrezan večji jarek SE 164. V posameznih (Kerman, Kavur 2011b; Kavur 2012). delih so se pod njim še nahajali ostanki manjšega starejšega jarka SE 166. Širok je bil do 0,6 m, do 0,25 m globok in do Za razpravo sta najpomembnejši najdišči Pod Kotom-se- 9,2 m dolg. V zasutju so bili redki srednjebronastodobni od- ver in Sodolek, ki sta bili prvič poseljeni v 17. stol. pr. n. š., lomki keramike (G489–493). Jarek SE 164 je bil do 4 m širok na Sodoleku pa je sledila tudi vrsta dejavnosti ob koncu (na enem mestu razlit sediment na 7 m širine) in do 0,6 m 15. stol. Na obeh je ponovno prišlo do poselitve v času globok ter do 67 m dolg (sl. 26, 27). Sivo rjavo ilovnato za-od konca 15. do 13. stol. pr. n. š. (Kavur 2012, 75, sl. 3). sutje je v spodnjem delu vsebovalo številne večje odlomke Na najdišču Pod Kotom-sever je bilo mogoče na podlagi keramike, ki ni bila močno preperela, ter večje drobce oglja, razporeditve stojk predlagati izgled tlorisnih zasnov nadze- ki niso bili razpadli (G341–488). mnih objektov, ki so bili na vzhodnem robu osrednjega dela raziskanega področja (Kerman, Kavur 2011a, 30, sl. 23), v Jarek SE 164 je pokrivala erozijska plast SE 35 (sl. 17, 18). primeru Sodoleka pa so bile srednjebronastodobne najdbe V rjavi ilovnati plasti so bile redke bronastodobne najdbe odkrite zgolj v zasutjih jarkov (sl. 26). (G494–528). V njo je bil vkopan jarek SE 165, katerega dno je segalo še v vrhnji del zasutja jarka SE 164. Bil je širok do Jarki, podolgovate jame, so bili na vzhodni strani najdišča 1,16 m, globok do 0,25 m ter dolg do 36 m, v njem so bile na dnu naravne depresije vzhodno od pomola, na katerem redke bronastodobne najdbe, v zgornji del zasutja pa je bila je bila poznobronastodobna naselbina. Zdi se, da so erozij- vkopana manjša ovalna jamica SE 524 (G565, G566). skega nastanka, da je erozija vsekala v podlago jarek in ga zapolnila s sedimentom, ki je vseboval arheološke najdbe. 30 Sodolek, AAS 54, 2018 5 raziskano območje C 2 13 stratigrafska enota 25 m D 13 13162 583 C 115 164 162 58 D 59 524 13 55 166 165 164 E 4 F 26 Tloris arheoloških ostalin iz srednje bronaste dobe; M 1 : 500. Višje proti zahodu smo dokumentirali zaporedje mlajših srednjebronastodobnih jarkov. V geološko osnovo je bil vkopan širok jarek – plast SE 115 (sl. 26). Siva ilovnata plast je vsebovala številne srednjebronastodobne najdbe (G242– 339). Široka je bila do 5,2 m in globoka zgolj 0,3 m. Skozi njo in v geološko osnovo sta bila vkopana jarka SE 55 ter ja- rek SE 13 oz. SE 162 (sl. 19). Jarek SE 55 je bil širok do 1,3 m in zgolj do 0,25 m globok (sl. 30). V sivem ilovnatem zasutju so bile številne srednjebronastodobne najdbe (G202–241) in dve koncentraciji keramike SE 58 (G558–563) in SE 59 (G564). Glede na stratigrafijo je bil sočasen z jarkom SE 164 tudi jarek SE 13. Na njegovem dnu so bili ostanki starejšega jarka SE 162, ki smo mu lahko sledili zgolj v posameznih odsekih, 27 Presek dna jarka SE 164. širine do 0,9 m in globine do 0,25 m. Rjavo ilovnato zasutje je vsebovalo redke bronastodobne najdbe (sl. 19). Sodolek, AAS 54, 2018 31 Jarek SE 13 je bil prav tako dokumentiran zgolj v treh lo- čenih delih, pri čemer sta bila začetek in konec oddaljena 47 m. Na posameznih delih je bil do 1,5 m širok, njegova globina pa navadno ni presegala 0,3 m (sl. 19, 32). V sivo- -rjavem ilovnatem zasutju so bile številne srednjebronasto- dobne najdbe (G124–201). Odkriti sta bili tudi dve manjši jami s srednjebronastodobni- mi najdbami (SE 524 in SE 583). Jama SE 524, ki je bila vko- pana v zasutju jarka SE 164. Gre za manjšo jamo polkrožne oblike, dolgo 0,4 m in široko 0,35 m ter globoko 0,3 m, ki je v sivo rjavem ilovnatem zasutju vsebovala redke odlomke keramike in drobce oglja (G551–554) (sl. 29). Radiokarbonske datacije vzorcev oglja iz jarkov so pod- 28 Presek jarka SE 115. prle njihovo stratigrafsko lego. Najstarejši jarek SE 164 je datiran v 17. stol. pr. n. š., jarka SE 115 in SE 13 pa v 15. stol. pr. n. š. Datacije, podobne dataciji, dobljeni v SE 164, izvirajo z najdišč Rogoza (Črešnar 2009, 45) in Pod Kotom-sever (Kerman 2011b, 66–68). Na Sodoleku lahko natančneje datiramo mlajša zasutja jarkov SE 13 ter SE 115. Glede na absolutne datacije pokriva interval obdobje prve polovice 15 stol. pr. n. š. Enake datacije so znane tudi z dru- gih najdišč – z Gomil pri Lenartu (SE 149 ter SE 148 – Tomaž 2010, 89, 90) in najverjetneje Hasreitha v Avstriji (V111–114 – Heymans 2007, 147). Glede na podobnosti v gradivu iz starejših in tudi mlajših jarkov se zdi ustrezno, da srednjebronastodobno keramič- no gradivo obravnavamo skupaj. Poglavitno težavo pri tem predstavlja dejstvo, da doslej ni bilo izdelanih sistematičnih tipoloških pregledov keramičnega gradiva za obravnava- no obdobje. Tabelo značilnih oblik iz 17. stol. pr. n. š. sva pred časom objavila z Brankom Kermanom (Kerman, Kavur 2011a, 31, sl. 24), vendar na najdišču Pod Kotom-sever niso prisotni številni tipi keramike, ki so bili odkriti v Sodoleku – predvsem številne sklede in skodele. Te so zastopane na Olorisu, kjer je Janez Dular predložil sistematično tipološko delitev keramike (Dular 2002, 145–159, sl. 4–11), vendar so v njegovi delitvi združene tako srednjebronastodobni kakor 29 Potek jarkov SE 55 in SE 13. tudi zgodnjepoznobronastodobni tipi posod. Predvsem zaradi slabe ohranjenosti najdb nismo mogli iz- delati natančnejše tipološke razvrstitve keramike, ampak smo se lahko omejili zgolj na oblikovanost delov posame- znih posod – na oblike dnov, ročajev in ustij. Glede na obli- kovanost smo keramične posode razdelili na dve skupini – v prvo sodijo odlomki, za katere domnevamo, da predstavlja- jo bolj zaprte in globoke vrste posod, ki smo jih označili kot lonce, v drugo pa sodijo odlomki, za katere domnevamo, da predstavljajo bolj odprte in plitve tipe posod, ki smo jih označili kot sklede in skodele. 32 Sodolek, AAS 54, 2018 7.1 Lonci se nahaja visoko na 2/3 višine posode, pri čemer je tik nad prehodom v rame prilepljeno vodoravno rebro, okrašeno z 7.1.1 Lonci z ravnim in izvihanim vratom vtisi prstov. Na rebro so pritrjeni štirje navzgor zaviti jezičasti roglji, ki so na spodnji strani okrašeni z vtisom prsta. V prvo skupino loncev sodijo oblike, ki sva jih z B. Kerma- nom poimenovala kot lonce z ravnim in izvihanim vratom Podobni lonci so bili v preteklosti nekajkrat napačno časovni (Kerman, Kavur 2011a, 31, sl. 24). Gre za oblike posod, ki uvrščeni. Dokaj podobne oblike se pojavljajo tudi v starejši imajo zaobljeno rame in stožčast, rahlo vbočen vrat ter so železni dobi (npr. Šempeter grob 3, Griže – Pongac, iz go- podobne skupini loncev L1 in L2 po J. Dularju (2002, 145, mile 2 (Teržan 1990, 452, t. 76: 3; 455, t. 79: 3) in Dvorišće 146, sl. 4). Mednje lahko uvrstimo odlomke posod z rahlo gomila 3 (Vidović 1989, t. 14: 2), kar je vodilo A. Bernhar- poudarjenim prehodom v cilindričen vrat z ravnim, nekoli- da in B. Heberta do sklepa, da so najdbe iz Hartwalda na ko stanjšanim ustjem (G269, G448). Lonci podobne oblike avstrijskem Štajerskem starejšeželeznodobne (Bernhard, so bili odkriti na najdišču Pod Kotom-sever (Kerman, Kavur Hebert 2000, 94). Menimo, da gre tudi v Hartwaldu pod 2011, G145). Glede na oblikovanost ramena in prehoda v mlajšo gomilo za naselbinske najdbe iz srednje bronaste vrat pa bi odlomka lahko primerjali tudi z odlomki loncev s dobe, kakor kaže cel lonec, enak našemu (Bernhard, Hebert Hartwalda in Retzneia na avstrijskem Štajerskem (Bernhard, 2000, 97, t. 1: 1). Odlomki podobnih loncev so bili odkriti Hebert 2000, 99, t. 3: 12; Schrettle, Tsironi 2007, 137, Taf. 1, v vzhodni Avstriji v Mannersdorfu (Neugebauer 1980, 196, 5) ter Pittna, grobov 65 in 116 (Hampl, Kerchler, Benkovsky Abb. 23, 100), na gomilnem grobišču Pitten v grobu 50a Pivovarova 1981, Taf. 210: 16; Taf. 218: 10). Lonci s podobno (Hampl, Kerchler, Benkovsky Pivovarova 1981, Taf. 206: 4) oblikovanimi ustji so bili odkriti tudi v Rogozi pri Mariboru, ter v keramičnem depoju Maisbirbaum, ki je datiran v Bd C2 kjer je Matija Črešnar navedel zanje predvsem mlajše, po- (Doneus 1991, 207, Abb. 3: 3). znobronastodobne primerjave (Črešnar 2010, 35–37, sl. 14). Večina izvihanih ustij zaradi majhnih velikosti ohranjenih Tudi odlomek ustja in ostenja posode G248 sodi k temu odlomkov ne omogoča ugotoviti oblike posod, zato lahko tipu loncev. V nasprotju z navedenimi ima krajši vrat, ki se ločimo zgolj nekoliko odebeljena ustja (G149, G150, G163, zdi še krajši tudi zaradi vodoravnega rebra, členjenega z G225, G254, G543) in nekoliko stanjšana izvihana ustja vtisi in nalepljenega na prehod med ramenom in vratom. (G207, G247, G257, G273). Podobno obliko imata tudi odlomek ustja G275 in odlomek G146, slednji ima tik pod ustjem aplicirano rebro, splošče- 7.2 Lonci s stožčastim, rahlo no z globokimi vtisi. Prav tako sodi v to skupino tudi odlo- mek, odkrit v ornici (G812). Podobne oblike posod z ustji z usločenim vratom apliciranim razčlenjenim rebrom so znane z madžarskega Številni odlomki ustij so verjetno deli loncev, ki so imeli najdišča Muraszemenye-Aligvári-mező (Száraz 2006, 184, stožčast, rahlo usločen vrat in ravno odrezano, na notranji Fig. 6), ki je na podlagi primerjav z Olorisom datirano od strani malo prirezano ustje, kar bi načelno ustrezalo tipu L2 Bd C do Ha A1, ter na najdišču Pri Muri pri Lendavi (Šavel, po Dularju (G270, G377, G382, G451, G481) (Dular 2002, Sankovič 2011, 180, 181, G149). V to skupino ustij bi morda 145, 146, sl. 4). Zanimivo izjemo predstavlja odlomek ustja lahko prišteli tudi odlomke s krajšim vratom iz Olorisa, kjer G140, ki je okrašen s poševno nalepljenim rebrom, razčle- je bil edini z dobrim kontekstom odkrit v peči P-307 (Dular, njenim z vtisi. Vendar je imela večina na zunanji strani rahlo Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 26: 7; t. 47: 3; t. 48: 11). odebeljeno ustje (G168, G232, G258, G266, G379, G384, Med odlomki ostenij posod s Sodoleka sta tudi dva odlom- G474), kar bi prej ustrezalo tipu L10 po Dularju (Dular 2002, ka z ohranjenima navzgor zavihanima držajema – rogljema. 147, 149, sl. 6). Gre za manjša odlomka, ki sicer ne omogočata ugotoviti oblike posode, vendar pa zaradi oblike roglja in profila oste- 7.2.1 Lonci s stožčastim vratom in T odebelj- nja, ki v obeh primerih obsega zgolj zgornji, nekoliko napeti enim ustjem del ramena posode, kažeta, da gre za posodo podobne Odkrili smo bili odlomek lonca s stožčastim vratom in T obli- oblike, kakršne imajo trebušasti lonci z ravnim in izvihanim kovanim ustjem (G378), ki bi ga lahko uvrstili med Dularjeve vratom iz srednjebronastodobne faze poselitve na najdišču lonce tipa L12 (Dular 2002, 149, 150, sl. 6). Gre za obliko, ki Pod Kotom-sever. Celi lonci tega tipa imajo ravno stojno jo poznamo tudi na Srednješolskem centru v Rabelčji vasi površino, rahlo sedlasto preoblikovan prehod dna v ostenje na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 6: 25), omeniti pa je in rahlo vbočen spodnji del trebuha. Najširši obseg posod treba še najdbe z najdišča Muraszemenye-Aligvári-mező Sodolek, AAS 54, 2018 33 na Madžarskem (Száraz 2006, 184, Fig. 6) in Šimana pri Go- Podobne sklede so bile odkrite na Srednješolskem centru v tovljah v Savinjski dolini (Tomažič, Olić 2009, 74, 75, G112, Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1980; 1988/89, t. 3: 4). 134, 135, G368), kjer so bili odkriti tudi v SE 43 skupaj z am- foricami, okrašenimi z vrezanimi ornamenti v obliki trakov in 7.3.2 Sklede polkrožne oblike z odebeljenim šrafiranih visečih trikotnikov (glej Teržan 2010). ustjem 7.2.2 Lonci s P odebeljenim in izvihanim Sklede polkrožne oblike imajo rahlo izvihano ustje (G276, ustjem G483, G545, G537), ki je pod ustjem lahko rahlo odebe- ljeno (G261, G486, G497). Podobne sklede so bile odkrite Odkrit je bil tudi odlomek z izrazito odebeljenim v obliki na Srednješolskem centru v Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik črke P oblikovanim izvihanim ustjem (G499). Na zunanji Gulič 1988/89, t. 4: 6). strani je bilo ustje okrašeno s poševnimi vrezi, na vrhu ravno Najbolj izstopajoč primer, ki ga lahko uvrstimo v to skupino, odrezanega dela pa z okrasom šrafiranih trikotnikov. Gre je odlomek ustja sklede polkrožne oblike z navzven ode- za okras, primerljiv z okrasom na najdbah iz Olorisa (Dular, beljenim zgoraj ravno odrezanim ustjem, ki je bilo na vrhu Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 32: 4; t. 56: 14), ki so uvrščene v okrašeno s snopi poševnih šrafur, na sprednji strani pa z 9. skupino loncev in v 14. tip okrasa (Dular 2002, 149–159, enakomernimi poševnimi vrezi (G499). Podobno izdelan sl. 6, 11). okras na vrhu ustja je Dular označil kot 14. obliko okrasa 7.2.3 Kroglasti lončki z izvihanim ustjem na posodju v Olorisu, kjer so bili podobno okrašeni odlomki ustij loncev odkriti v kvadrantih 97 in 309 (Dular, Šavel, Tecco Tudi manjši kroglast lonček s kratkim izvihanim ustjem in z Hvala 2002, t. 32: 4; t. 56: 14). nalepljenim rebrom na trebuhu, razčlenjenim z vtisi prstov (G548), sodi med oblike, ki se pojavijo že v srednji, posta- 7.3.3 Sklede z odebeljenim ustjem nejo pa pogoste v pozni bronasti dobi. Taki lončki so znani Številni so ostanki skled z odebeljenim, ravno odrezanim s srednjebronastodobnih najdišč iz Retzneia na avstrijskem ustjem, ki so tudi najbolj številne in variabilne. Ustja so bila Štajerskem (Schrettle, Tsironi 2007, 139, Taf. 3: 3) in pozno- odebeljena na notranji in zunanji strani (G142, G246, G380, bronastodobnih – npr. Srednješolskega centra v Rabelčji G544), nekatera na zunanji strani tik pod ustjem (G261), vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 6: 34) in Rogoze pri nekatera zgolj na notranji strani (G381, G487), večinoma pa Mariboru (Strmčnik Gulič 2001, 129, t. 2: 3). na zunanji strani (G497, G537, G545). K slednjim bi lahko Sklenemo lahko, da so na najdišču zastopane oblike lon- uvrstili tudi odlomke skled s kratkimi rahlo izvihanimi ode- cev, ki so značilne za srednjo bronasto dobo (G446, G447, beljenimi ustji (G545, G537, G497, G380) ali pa stanjšanimi G378), kakor tudi oblike, ki se pojavljajo v srednji in še v ustji (G539, G276). zgodnji pozni bronasti dobi (G269, G448, G248, G279, G148, G548). 7.3.4 Sklede s stanjšanim izvihanim ustjem Najverjetneje lahko v skupino lijakatsih skled s stanjšanim 7.3 Sklede izvihanim ustjem uvrstimo odlomke G477, G485, G231. Kljub številnim odlomkom ustij in dna, ki s prehodom iz 7.3.5 Sklede z lijakastim vratom stojne ploskve v ostenje kažejo, da gre za odlomke skled, Odkritih je bilo nekaj odlomkov skled z lijakastim vratom prevladujejo zgolj odlomki ustij, ki ne omogočajo natančne (G159, G161, G172, G480). predstave o obliki in velikosti posod. Na najdišču odkrite sklede bi lahko razdelili v dve večji skupini. 7.3.6 Sklede z lijakastim vratom in rahlo 7.3.1 Sklede polkrožne oblike izvihanim ustjem Odkritih je bilo nekaj odlomkov skled z lijakastim vratom in V skupini skled so najlaže prepoznavni odlomki skled pol- rahlo izvihanim ustjem (G128, G156, G253, G259, G260, krožne oblike, ki so lahko nekoliko bolj konične (G245) ali G271, G450, G453, G456, G459, G475), ki jih lahko uvr- pa polkrožne oblike (G230, G264, G381, G479), pri čemer stimo v osmo skupino skled po Dularju (Dular 2002, 152, imajo zadnje ostenje pod ustjem včasih malo odebeljeno 153, sl. 8). (G243) ali celo okrašeno z nalepljenim rebrom (G536). 34 Sodolek, AAS 54, 2018 7.3.7 Sklede z izvihanim ustjem 7.3.9 Skodele z zaobljenim trupom, kratkim Odkritih je bilo nekaj odlomkov skled z izvihanim ustjem in vratom in izvihanim ustjem klekastim profilom, ki jih lahko uvrstimo v 10. skupino skled V skupino skled s kratkim vratom in bolj zaobljenim trupom po Dularju (Dular 2002, 152, 153, sl. 8). Delimo jih lahko v tri bi lahko uvrstili zgolj 1 odlomek keramike (G228). Gre za skupine – v sklede z navpičnim vratom (G564), sklede z lija- primer, kjer višina vratu znaša tretjino višine posode, trebuh kastim vratom (G234) in slede z močno izvihanim lijakastim pa je bolj zaobljen. vratom (G542, G152). Podobna skodela je bila odkrita na Srednješolskem centru v Podobne sklede so bile odkrite na najdiščih pod Kotom- Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 5: 40). sever v jamah SE 347 in SE 671 (Kerman, Kavur 2011b, 160, Večina skled in skodel sodi med kronološko neobčutljive 161, G187; 194, 195, G400), v Olorisu (Dular, Šavel, Tecco oblike, ki jih lahko datiramo od konca srednje bronaste dobe Hvala 2002, t. 18: 1), na Srednješolskem centru v Rabelčji pa vse do konca starejšega dela mlajše bronaste dobe. vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 2: 3; t. 6: 15), v Rogozi (Črešnar 2010, 16, sl. 6; t. 2: 5), v Lodersdorfu pri Feldbachu na avstrijskem Štajerskem (Jilg 2007, Fig. 4: 6), 7.4 Ročaji na najdišču Galambok-Hársas-erdő na Madžarskem (Száraz 2006, 5. kép. 5) in v številnih mlajših in starejših grobovih Na najdišču so bili odkriti številni odlomki ročajev oziroma virovitiške skupine, denimo v grobovih iz eponimnega naj- ostenij z delom ročajev. Večinoma gre za ročaje polkrožne dišča Virovitice (Vinski Gasparini 1973, t. 8: 2, 9; t. 3), groba 2 oblike trakastega (G144, G180–189, G313–317, G319, z najdišča Moravče – Draščica (Sokol 1988/89, t. 2: 2), groba G321–330, G337, G338, G415–417, G419–422, G424–427, 12 iz Drljanovca (Majnarić Pandžić 1994, 55, Tab. 2: 1) in G432, G434, G436–441, G528–530) ali redkeje paličastega naselja Jakopovec-Blizna (Bekić 2006, 155, t. 8: 5). preseka (G173, G176, G177, G178, G203, G206, G423). Verjetno je večje število skled in skodel imelo vsaj en ročaj. 7.3.8 Skodele z zaobljenim trupom, dolgim Taka primera predstavljata odlomka ustja in ostenja skodel vratom in izvihanim ustjem z ročajem G316 in G319. Trakast ročaj polkrožne oblike je Najštevilčnejšo skupino predstavljajo skodele, ki jih je Dular pritrjen pod ustjem posode in sega do ramena. Podobne opisal kot skodele z zaobljenim trupom in izvihanim ustjem skodele so bile odkrite na večini srednjepoznobronasto- ter jih uvrstil v 2. skupino skodel (Dular 2002, 154, 156, sl. 9). dobnih najdišč. Poznamo jih na Gomilah pri Lenartu (Tomaž Gre za skodele z dolgim rahlo usločenim vratom, ki pona- 2010, 52, 53, G7), Olorisu (Horvat Šavel 1988/89, t. 5: 3), vadi predstavlja polovico višine posode, pri čemer je ustje Srednješolskem centru v Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gu- širše od ramena posode. Odlomka G468 in G472 omogo- lič 1988/89, t. 3: 1; t. 6: 5). čata ugotoviti obliko cele posode. Številni drugi odlomki pa kažejo zgolj na pripadnost temu tipu (G155, G164, G165, 7.5 Držaji G166, G452, G251, G227, G467, G252, G278, G244, G470, G256, G160, G478, G250, G226, G265, G457, G455, G148, Odkrite so bile tri oblike držajev – ozki koničasti zavihani dr- G274, G162, G253, G131, G129, G488). žaji v obliki rogljev, značilni za srednjebronastodobne oblike Odlomek podobne skodele je bil odkrit na Meljskem hribu loncev (G446, G447 ter morda G335), horizontalni masivni pri Mariboru (Kavur 2001, 363, Fig. 7: 5) in na Srednješol- držaji, značilni za srednje- in poznobronastodobne oblike skem centru v Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, (G318, G336, G435, G442, G443, G444, G531) ter en sam t. 2: 6; t. 4: 14). odkrit masiven vodoraven držaj z luknjo (G179). Podskupino pa predstavljajo skodele enake oblike, ki ima- 7.5.1 Koničasti zavihani držaji - roglji jo nekoliko stanjšan vrat (G464 in G469), ter verjetno tudi odlomki G460, G465 in G461. Podobna odlomka skodele Med odlomki ostenij posod sta tudi dva odlomka z ohra- sta bila odkrita v jami SE 83 na najdišču Pod Kotom-sever njenima navzgor zavihanima držajema – rogljema. Odlo- (Kerman, Kavur 2011b, 136, 137, G73; 192, 193, G386). mek G446 je trikotne oblike, delno privzdignjen in izhaja iz vodoravno nalepljenega razčlenjenega rebra, medtem ko je odlomek G447 pritrjen neposredno na ostenje posode. Celi lonci tega tipa, ki so bili odkriti na najdišču Pod Kotom- sever, imajo ravno stojno površino, rahlo sedlasti prehod iz Sodolek, AAS 54, 2018 35 dna v ostenje in rahlo vbočen spodnji del trebuha. Odlomki 7.6.2 Nizke široke prstanaste noge podobnih loncev so bili odkriti na najdišču Pod Kotom-sever Pogosto obliko nizke široke prstanaste noge posod pred- (Kerman, Kavur 2011a, 148, G143, G150, G147; 152, G153) stavljajo odlomki G306, G347 in G348. Gre za obliko, ki se in v vzhodni Avstriji v Mannersdorfu (Neugebauer 1980, pojavlja tako v srednje- kot v poznobronastodobnih konte- 196, Abb. 23: 100), gomilnem grobišču Pitten v grobu 50a kstih. Podobne noge so bile odkrite tudi v mlajši zgodnje- (Hampl, Kerchler, Benkovsky Pivovarova 1981, Taf. 206: 4) poznobronastodobni naselbini na Sodoleku, večje število ter v keramičnem depoju Maisbirbaum, ki je datiran v Bd C2 pa jih je bilo odkritih v Olorisu (Horvat Šavel 1988/89, t. 6, (Doneus 1991, 207, Abb. 3: 3). 9–12, 14; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 8: 5–7; t. 9: 9; 7.5.2 Masivni držaji t. 20: 11, 13, 14; t. 24: 10; t. 27: 13–15; t. 31: 8, 19; t. 35: 11, 12; t. 44: 18), v grobu številka 3 pod Potrčevo cesto na Ptuju Masivni vodoravni držaji predstavljajo najštevilčnejšo sku- (Jevremov 1988/89, 176, sl. 4, 2), v Kainachu pri Wildonu pino držajev. Večinoma gre za masivne ročaje z zaobljenim (Gutjahr 2011, 191, Taf. 4: 14) in Petzelsdorfu pri Deutsch- presekom, ki so v pozni bronasti dobi postali bolj kvadratno landsbergu v Avstriji (Bartl, Fürnholzer 2007, 182, Taf. 5: 5), v oblikovani. Med njimi izstopa odlomek ostenja z masivnim Geleszigetu na Madžarskem (Horváth 1994, 225, 4. Kép. 4, vodoravnim držajem, izhajajočim iz vodoravnega rebra, iz 6; 226, 5. Kép. 4, 5). katerega zgoraj izhajajo tri nečlenjena rebra (G444). Po- dobna kosa smo na najdišču odkrili v jami SE 40 in v jami Gre za oblikovni element, ki je razširjen v širšem prostoru, SE 621. Tako obliko ročajev in okrasa lahko primerjamo znan je tudi z najdišča Mačkovec-Crišnjevi ob Savi na Hr- z najdbami na zelo širokem prostoru od Madžarske (na vaškem, ki po spektru odkrite keramike sodi v okvir kulturne primer Muraszemenye-Aligvári-mező (Száraz 2006, 183, skupine Barice-Gređani (Karavanić 2007, 47, Fig. 2: 1). Gre Fig. 7: 10)), pa do osrednje Hrvaške (na primer v Špišić Bu- za obliko nog posod, ki se obdržijo skoraj nespremenjene kovici (Pavišić 1991, 12, t. 1: 1)). Še največ kosov je znanih z vse od 17. stol. do Ha A oziroma 13. stol. pr. n. š. (Strmčnik Olorisa, predvsem iz jame J-309 (Dular, Šavel, Tecco Hvala Gulič 2001, 130, t. 3: 4, 5; Črešnar 2010, 107, t. 9: 16; 115, 2002, t. 21: 11–13). t. 17: 15). 7.5.3 Masivni tunelasti držaji 7.6.3 Nizke krajše in ožje polne noge Odkrit je bil en masiven tunelast držaj s fasetiranima, ne- Nizka, krajša in ožja polna noga je verjetno zgolj izpeljan- koliko vdolbljenima roboma na straneh in vodoravno pre- ka zgornje oblike nog posod. Na Sodoleku poznamo en drt. Gre za starejšo obliko, ki je značilna predvsem za zgo- primer (G296), v Olorisu pa je bil odkrit kos, ki je prav tako dnjepoznobronastodobne najdbe: podobna držaja sta bila majhen in masiven, vendar je na dnu rahlo vbočen (Dular, odkrita na najdišču Pod Kotom-sever (Kerman, Kavur 2011, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 31: 7). Podobna noga je bila od- 132, G56; 190, G379) in v Olorisu (Dular, Šavel, Tecco Hvala krita tudi v nekoliko mlajšem kontekstu v jami SE 1370 na 2002, t. 7: 14; t. 65: 22). najdišču pod Grunti – Pince (Kerman 2011, 100, Taf. 6: 48). Visoka, drugače oblikovana je masivna prstanasta noga ali 7.6 Noge posod keramična cev (G349). Njen obod se od stojne površine ra- hlo širi navzven, zato se njen premer z višino veča. Izdelana Med odlomki keramike je nekaj odlomkov nog posod na je iz grobozrnate lončarske mase. Njena površina je svetlo nogah, ki so večinoma izdelane iz srednje- do grobozrnate rjave barve in zelo preperela. Po fakturi je podobna odlom- lončarske mase in dokaj slabo žgane ter izrazito preperele. kom ostenja in nog keramičnega predmeta G350 do G355, Gre za tri oblike nizkih in dve obliki visokih masivnih nog. ki ga imamo za ostanke prenosnega ognjišča, h kateremu sodi tudi katera od nizkih masivnih nog. Podoben kera- 7.6.1 Polkrožne visoke polkrožne noge mični predmet je bil odkrit tudi v srednjebronastodobnem objektu 1196/Sig. 103 na najdišču Maissau v Spodnji Avstriji Zanimivo obliko predstavlja polkrožno oblikovana visoka (Schmitsberger 2008, 488–491, Abb. 49). Rekonstruirali so noga z ravno odrezano stojno površino (G208). Noga po- ga kot masiven cilinder z odprtinami v stenah na masiv- dobne oblike, vendar tanjša, je bila odkrita v jami J-309 v ni konični nogi, kar bi ustrezalo najdbam, odkritim v jarku Olorisu (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 20: 12), nekoliko SE 146. Ker predmet ni bil prežgan, so menili, da ne gre za nižja noga pa je noga G558. prenosno ognjišče, ampak prej za kultni predmet. Luknje v ostenju so jih vodile k domnevi, da gre za kadilnico ali pa za 36 Sodolek, AAS 54, 2018 kultno posodo, sledeč rekonstrukciji posode v moravskem G409, G444, G518, G519, G532, G533, G551, G555, G717, Holešovu (Donhal 2004, 135, Abb. 7). G748 in G749). Razčlenjena rebra pa so okrašena z globokimi vtisi, ki pu- 7.7 Dna posod ščajo okrogel odtis v sredini rebra (G13, G134, G135, G138, G146, G147, G209, G212, G218, G221, G222, G284, G403, V srednjebronastodobnih ostalinah, jamah, odkriti odlomki G405, G407, G411, G412, G484, G767, G830, G843, G846, keramike kažejo dokaj enotno oblikovanje dna posod. Kljub G848, G852, G853, G854 in G855). Izjemo predstavlja pod večjemu številu odkritih odlomkov so med njimi redki izje- nečlenjenim rebrom postavljena ploščata bradavica z ve- mno oblikovani kosi, večino ostalih pa lahko uvrstimo v tri čjim in globokim vtisom na sredini (G410). Podoben okras kategorije. je bil odkrit na pitosih na najdišču Velika Gorica-Jug na Hr- vaškem (Karavanić 2011, 32, Fig. 14: 3, 4, 6), Kainach pri 7.7.1 Dna z enostavno stojno površino Wildonu (Gutjahr 2011, 194, Taf. 7: 29; 197, Taf. 10: 53) in Odkrit je bil en odlomek dna in ostenja posode, ki je imela Groß St. Florian v Avstriji (Stering 2007, 201, Taf. 5: 1). enostavno ravno stojno površino in oster prehod v navpič- Druga odkrita nalepljena rebra so razčlenjena z vrezi (G224, no ostenje posode (G311). Redko obliko predstavlja eno- G400, G402) oziroma enojnimi (G136, G140, G220, G287, stavno oblikovano dno z ravno stojno površino in zaoblje- G402) ali dvojnimi vbodi (G219). nim prehodom v konični spodnji del posode (G195, G310, Odkrita sta bila dva odlomka ostenij posod z ohranjeno pri- G359, G559). Prav tako med enostavna dna sodijo oblike s lepljeno bradavico. Obe sta ovalne, zaobljene oblike (G292, sedlastim prehodom dna v stranice posode (G193, G198, G414). Podobni bradavici sta bili odkriti tudi na keramiki s G199, G357, G358). srednjebronastodobnih najdišč Vorwald v Avstriji (Scham- 7.7.2 Dna s sedlastim prehodom berger 2007, 320, Taf. 32: 251, 252) in Gomilah pri Lenartu (Tomaž 2010, 50, 51, G1), pa tudi na posodah iz grobov pod Največjo skupino predstavljajo dna s sedlastim prehodom v Potrčevo cesto na Ptuju (Jevremov 1988/89, sl. 2: 2; sl. 3: 6; ostenje posode. Razdelimo jih lahko v tri skupine – najmanj- sl. 4: 1) ter keramike z najdišča Pri Muri pri Lendavi (Šavel, šo tvorijo dna, ki imajo rahlo nakazan sedlast prehod iz dna Sankovič 2011, 180, 181, G154). v ostenje in v osrednejm delu nekoliko stanjšano dno (G194, G197, G301, G303, G308, G356, G360 in G373). V največjo Veliko kompleksnejšo skupino predstavljajo vrezani orna- skupino z odebeljeno stojno površino in sedlasto preobliko- menti. Razpoznali smo lahko videz in okras zgolj ene ve- vanim navpičnim robom dna sodijo odlomki (G190, G191, čje posode – trebušaste amforice z rahlo izvihanim ustjem G196, G200, G299, G302, G304, G364, G367, G369, G305, (G396). Od ročaja do ročaja sega trak, omejen z dvema G309, G312, G361, G370, G371, G561). V skupino, v kateri vodoravnima črtama. Nad njim se nahaja na ramenu niz so dna z odebeljeno stojno površino in razširjenim ode- poševnih vrezanih črt, ki ne segajo na vrat, marveč se za- beljenim robom dna, sodijo odlomki (G298, G300, G307, ključijo v višini vrha ročaja. Pod trakom je niz visečih, po- G341, G343, G362, G263, G365, G366, G368, G372). ševno šrafiranih trikotnikov, pod ročajem pa stoječ poševno šrafiran trikotnik (G396). Enako okrašen odlomek keramike je bil odkrit na najdišču Kapfensteiner Kogel v Avstriji (Penz 7.8 Okras posod 2001, 282, Taf. 7: 25). Med keramiko iz srednje bronaste dobe se pojavljajo tri Na nekaterih odlomkih lahko prepoznamo zgolj vodoravne osnovne oblike okraševanja posod – nalepljena rebra in (G141, G280, G395), navpične (G394, G557) ali pa pošev- bradavice ter vrezani ornamenti. Gre za osnovne načine ne šrafure (G387, G526). Odlomki s takim okrasom so bili okraševanja, ki jih je Dular glede na kombinacije in izvedbe odkriti tudi v ornici (G719, G724, G734, G745, G747, G814, različnih motivov pri obravnavi najdb iz Olorisa razdelil v G836, G837). Na nekaterih pa gre za kombinacije navpič- 18 skupin. nih in poševnih linij in šrafur (G217, G388, G520, G553). Ohranjenih je nekaj odlomkov z visečimi ali stoječimi pošev- Najbolj pogosto obliko okrasa ostenja posode predstavljajo no šrafiranimi trikotniki (G202, G215, G389, G495, G763, nalepljena rebra, ki se pojavljajo v dveh oblikah – kot nečle- G766, G799, G801 in G847). njena in razčlenjena rebra. Nečlenjena rebra imajo ponava- di trikoten presek, velikokrat pa so zaradi erozije zaobljena Odkriti so bili tudi odlomki z okrasom poševnih šrafur nad in komaj prepoznavna (G145, G288, G293, G401, G404, vodoravnim, neokrašenim trakom (G143, G392) oziroma Sodolek, AAS 54, 2018 37 nad nizom vodoravnih črt (G385) in pod vodoravnim tra- v srednjo bronasto dobo (Teržan 2010). V zadnjih nekaj le- kom (G786). Izjemo predstavlja odlomek posode z ohra- tih so bila v regiji odkrita številna nova najdišča iz srednje njenimi tremi vodoravnimi cik-cak vrezanimi črtami (G393). bronaste dobe, na katerih so bili odkriti odlomki keramike, Na dveh odlomkih je ohranjen vodoravni lestvičast motiv okrašeni na podoben način – v Kainachu v Avstriji (Gutjahr (G386, G391), na enem poševno šrafiran trak (G142), na 2011, Taf. 1: 1; Taf. 4: 17, 21; Taf. 5: 23; Taf. 9: 43–47; Taf. 11: drugem pa trak smrekove vejice (G282). Na enem odlom-57, 58; Taf. 13: 81–84; Taf. 19: 119–121, 123), Pri Muri pri ku so poševne šrafure nad in pod praznim trakom (G133), Lendavi (Šavel, Sankovič 2011, 42, 181, G155) tin Pod Ko- verjetno v obliki visečih trikotnikov. Na drugem pa se nahaja tom-sever pri Murski Soboti (Kerman, Kavur 2011a, G159), vodoravno šrafirano obrobljeno polje, domnevno s trikotni- kjer so bili prav tako datirani v 17. stol. pr. n. š. ki, na levi in desni strani poševnega praznega traku (G281). Sklenemo lahko, da so keramiko s takšnimi vrezanimi orna- V ornici je bil odkrit odlomek z vodoravnimi črtami, pod ka- menti izdelovali v času vse od 17. do konca 15. stol. pr. n. š., terimi sta dva poševna, izmenično šrafirana trakova (G752). na kar kaže prisotnost tako okrašene keramike v jami SE 309 Med kompleksnejše ornamente sodi še okras na dveh od- v Olorisu kot tudi v jarkih SE 115 in SE 13 na Sodoleku. Tako lomkih ostenij posod (G214, G390), na katerih je nad pra- lahko na podlagi odkritega potrdimo relativno datiranje znim vodoravnim trakom prav tako v traku motiv smreko- Lászla Horvátha (Horváth 1994), ki ga je povzela B. Ter- ve vejice, pod trakom pa viseči šrafirani trikotniki. Posebej žan (Teržan 2010). Horváth je najdbe z madžarskega najdi- zanimiv je kos G214, saj je okrašeni del ostenja debelejši, šča Esztergályhorváti-Alsóbárándpuszta datiral v Bd B1 ter verjetno na ramenu pod prehodom v vrat posode. Oba najdbe iz Gelsezigeta in Balatonmagyaród-Hídvégpuszte v odlomka kažeta podobnosti v okraševanju v času celotne Bd C. V širšem prostoru tako datiranje podpira tudi grob srednje bronaste dobe. Prvi odlomek je bil odkrit v plasti 65 iz Pittna v Avstriji (Hampl, Kerchler, Benkovsky Pivovaro- SE 55, drugi pa v najstarejši plasti SE 164. Podobno velja va 1981, Taf. 220, 16) ter keramična depoja Zwerndorf na tudi za ornament poševnih šrafur nad vodoravnim pasom Moravskem (Lindinger 1998/99, 81, Abb. 4: 37) in Maisbier- in visečih rikotnikov pod njim. Odlomek G133 je bil odkrit v baum (Doneus 1991, 110, Abb. 1; Neugebauer 1994, 164, plasti SE 13, ki je datirana na konec 15. stol. pr. n. š., odlo- Abb. 91) ter depo II iz Großmugla v spodnji Avstriji (Lauer- mek G396 pa v plasti SE 164. mann, Hahnel 1998/99, 97–101, Taf. 4: 1). Posebnost predstavlja odlomek posode G213, kjer je okras izveden z veliko bolj gostim šrafiranjem. Gosto šrafiran in 7.9 Sklep večji viseči trikotnik se nahaja pod šrafiranim vodoravnim Danes lahko na podlagi primerjalne analize keramičnih po- trakom. Po videzu spominja na gosto šrafirane ornamen- sod, odkritih na najdiščih Sodolek in Pod Kotom-sever, do- te na najdišču Retznei na avstrijskem Štajerskem (Schrettle, ločimo kronološke in kulturne odnose znotraj srednjebro- Tsironi 2007, 141, Taf. 5: 12) in najdišču Balatonmagyaród- nastodobne poselitve prostora vzhodne Slovenije (Črešnar -Hídvégpuszta na Madžarskem v Zalski županiji (Horváth 2011). Prav zaradi primerjav s spodnjeavstrijskimi najdišči se 1994, 224, Kép. 3: 3). ta trenutek zdi opisno uporabna delitev srednje bronaste Trije odlomki pa pripadajo okrašenim ustjem posod. Na dobe, kakršno je predlagal J. W. Neugebauer – najmlajšo odlomku ustja sklede G494 je zgolj nekaj poševnih vrezov stopnjo kulture gomilnih pokopov je opredelil na podlagi nad vodoravnim vrezom na zunanji strani posode. Ustje keramičnega depoja iz Maisbirbauma kot stopnjo Maisbir- sklede G142 je odebeljeno, pod njim na zunanji strani sta baum-Zohor, srednjo stopnjo je definiral kot stopnjo Pitten- dva pasova s poševno šrafiranimi črtami. Tretji odlomek pa -Seiding in najstarejšo kot Mistelbach-Regelsbrunn (Neuge- je kos ustja sklede z močno odebeljenim robom (G499), ki bauer 1994, 160–164). je na zunanji strani poševno šrafiran, na vrhu pa okrašen Najstarejši elementi, zastopani zgolj na najdišču Pod Ko- s poševnimi vrezi in majhnimi šrafiranimi trikotniki. Podob- tom-jug, kakršna sta dvoročajni lonec z ravnim vratom no okrašena ustja so bila odkrita v Olorisu (Dular 2002, (Kerman, Kavur 2011, G141) in trebušast dvoročajni lonec t. 32: 4; t. 56: 14). z izvihanim vratom (Kerman, Kavur, 2011, G162), imajo pri- Značilne odlomke keramike, okrašene s pasovi vodoravnih merjave še med starejšebronastodobnimi (Franzhausen I, in navpičnih linij kakor tudi s šrafiranimi trikotniki, lahko naj- Ménfőcsanak?), predvsem pa med najstarejšimi srednjebro- demo tako v najstarejših kakor tudi najmlajših zasutjih sre- nastodobnimi najdišči (Franzhausen-Mitte, Pitten, St. Mar- dnejbronastodobnih jarkov. V razpravi o takih ornamentih je gareten, Dunakeszi). B. Teržan pokazala na njihovo razprostranjenost in datacijo 38 Sodolek, AAS 54, 2018 Večina ostalih keramičnih najdb, predvsem loncev, skled in skodel, pa kaže povezave s srednjim in mlajšim delom srednje bronaste dobe – v srednjem (Pitten, Mannersdorf, Gelesziget, Dunakeszi?) in mlajšem delu srednje bronaste dobe (Maisbirbaum, Hartwald, Vorwald, Gomile, Šiman, Oloris, Pavlov, Uherský Brod). Na podlagi navedenih prime- rov večina primerjav izvira iz časovnega horizonta od Bd B2 do konca Bd C, posamezne oblike pa se obdržijo še v Bd D oziroma v absolutnih terminih v času od sredine 18. stol. pa do konca 15. oziroma še v 14. stol. pr. n. š. (Kavur 2012). Sodolek, AAS 54, 2018 39 8Pozna bronasta doba Najbolje ohranjene ostaline, mlajše zgolj nekaj dese- t. 1: 12). Podobno oblikovana žara z vodoravnim ročajem je tletij, pa so iz zgodnjepoznobronastodobne naselbine bila odkrita v grobu 40 na grobišču v Zavrču (Lubšina Tušek, (sl. 30). Postavljena je bila na vrhu pomola, ki se je s Blečić Kavur, Kavur, v tisku), posoda s podobnim ročajem pa terase širil proti dolini. Odkriti ostanki vkopov kažejo, da na najdišču Ptuj – Selska cesta (Lubšina Tušek, Ciglar, Kavur, v je naselbino tvorilo najmanj šest hiš, razporejenih oko- tisku). li osrednjega, praznega prostora. Ostanki domnevno Gre za obliko, ki jo poznamo zgolj z omenjenih štirih najdišč, ene stavbe pa so bili odkriti na naslednjem, vzhodno torej na robu vplivnega področja virovitiške kulture, medtem ležečem grebenu, onkraj srednjebronastodobnih jarkov. ko na njenem matičnem področju ti niso znani. Pojavljajo se v Stavbe so bile široke do 3 m in dolge do 5 m. Orisujejo kratkem obdobju od začetka pozne bronaste dobe. Treba pa jih simetrično postavljene jame za stojke in so usmerje- je poudariti, da so podobno oblikovani in datirani ročaji znani ne praviloma od severovzhoda proti jugozahodu. Ve- s področja južne Slovenije in Like na Hrvaškem, iz naselbine, čje ovalne jame so lahko imele v notranjosti še manjšo kot je Kostel ob Kolpi (Velušček 1996, t. 15: 1–3, 6, 7, 10–12), in konično poglobitev, ostanek preperele konice kola. Le grobišča, kakršno je Bezdanjača, kjer so bili odkriti v grobovih redko so bile v stojkah najdbe, večina jih je bila v večjih številka 3, 10, 18, 20 in v blokih 2, 4, 5, 6, 7 (Drechsler Bižić jamah, odkritih zunaj hiš. 1979/80, t. 8: 3; t. 11: 6, 7; t. 12: 10; t. 30: 2; t. 31: 7; t. 33: 2, 4, 6). Da bi natančno določili absolutno kronološke odnose med sre- Drugo značilno obliko držaja iz jame SE 40 predstavlja držaj, dnjebronastodobnimi in poznobronastodobno naselbino, je izhajajoč iz vodoravnega rebra, nad katerim se dvigujejo tri bilo radiokarbonsko datiranih več vzorcev, pobranih iz različnih rebra, ki tvorijo vijugast (G587). Podoben držaj je bil odkrit v jam. Analizirani so bili trije vzorci iz zasutij srednjebronastodob-najstarejšem srednjebronastodobnem jarku SE 164 (G444), po- nih jarkov na vzhodnem delu najdišča – eden iz najstarejšega doben motiv okrasa pa v jami SE 621. (SE 164) in dva iz mlajših jarkov (SE 115, SE 13). Iz poznobro- nastodobne naselbine pa so bili vzorci, pobrani iz treh jam: Kombinacijo vodoravnih držajev in dekorativnih elementov prve s keramičnim depojem (SE 40), druge s številnimi odlomki v obliki treh reber lahko primerjamo z najdbami na zelo ši- keramike, locirane zraven objektov (SE 621), in tretje jame v rokem prostoru od zahodne Madžarske, na primer Mura- zaledju pripadajoče hiše (SE 287). szemenye-Aligvári-mező (Száraz 2006, 183, Fig. 7: 10), pa do osrednje Hrvaške, na primer v Špišić Bukovici (Pavišić 8.1 Jama SE 40 Na jugovzhodnem delu naselbine je bila odkrita manjša jama SE 40 (sl. 31), premera malo manj kot 1 m, locirana proč od ostalih struktur (kv. D3). Vsebovala je 17 odlomkov keramike, ki so bili položeni na dno jame. Čeprav so bili prežgani in nekateri deformirani, so njihovo stanje ohranjenosti kakor tudi njihove tipološke značilnosti kazali, da so jih izbrali, položili v jamo in zasuli, da bi ustvarili specifičen keramični depo. Med izstopajoče elemente sodi odlomek ostenja z vodorav- no pritrjenim paličastim ročajem (G585). V regiji redka oblika, vendar je znana z drugih najdišč, predvsem z večjih posod z Olorisa ( jama 309 – Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 13: 1; t. 14: 2; t. 35: 13; t. 45: 1; t. 55: 3) in s Srednješolskega centra v Rabelčji vasi na Ptuju ( jama 100 – Strmčnik Gulič 1988/89, 31 Keramični depo jame SE 40. 40 Sodolek, AAS 54, 2018 1991, 12, t. 1: 1), še največ kosov pa je znanih iz Olorisa, 8.2 Naselbina predvsem iz jame J-309 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 21: 11–13). Največ prepoznanih arheoloških ostalin, povezanih z bro- nastodobno poselitvijo, lahko razložimo kot konstrukcijske Podobno razširjenost lahko opazujemo tudi na primeru elemente – jame za stojke. Jame so bile razmeroma pra- polkrožne skodele z izvihanim ustjem in trakastim ročajem, vilnih okroglih ali ovalnih oblik in dokaj enotnih velikosti. pritrjenim pod ustjem (G586). V neposredni bližini so bile Zaradi poškodovanosti zgornjih plasti na površju grebena odkrite v jami J-306 v Olorisu (Dular, Šavel, Tecco Hvala so bile ohranjene dokaj plitvo. Večinoma niso imele jasnih 2002, t. 18: 1, 2) in v jami 100 na Srednješolskem centru sledi ostankov nosilnih kolov ter večinoma v njih ni bilo ar- v Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 2: 4, 6). heoloških najdb. Razporejene so bile v vrste, ki smo jih pri Morda lahko v to skupino skled vključimo tudi fragment iz izkopavanju prepoznali kot ostanke stavb oziroma smo jih jame SE 671 z najdišča Pod Kotom-sever (Kerman, Kavur lahko razlikovali od ostalih podobnih vkopov, ki se jih ni dalo 2011b, 40, 41, 194, 195, G400). Skoraj enaki primerki izvi- povezati v smiselne tlorise stavb. rajo iz keramičnih depojev Inzersdorf ob der Traisen v Av- striji (Neugebauer et al. 1998/99, 41, Abb. 29: 10) in Dolní Največ jam na najdišču lahko na podlagi najdb, odkritih v Vĕstonice na Moravskem (Palátová, Salaš 2002, 14, 16, 160, zasutjih jam, datiramo v pozno bronasto dobo. Pri obrav- Taf. 2: A, 1), ki so bili prav tako datirani v pozno bronasto navi bomo na prvem mestu opisali stojke, ki tvorijo ostanke dobo – v Bd D ter Ha A. stavb, za katere menimo, da gre za hiše. V zvezi s posa- meznimi hišami so bile tudi jame, ki so se nahajale v hiši ali Omembe vredno najdbo predstavlja tudi vodoravno pritr- neposredno ob njej, in zanje domnevamo, da so pripadale jen masiven držaj ovalne oblike s fasetiranima, rahlo vbo- posameznim hišam. čenima roboma (G588). Podobna držaja, vendar predrta, sta bila odkrita med poznobronastodobnimi najdbami na V drugo skupino smo uvrstili jame, v katerih so bili najdbe, najdišču Pod Kotom-sever (Kerman, Kavur 2011, 132, G56; tako reprezentativne in databilne, ki so predstavljene v ka- 190, G379) in v Olorisu (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, talogu gradiva, kakor tudi drobni odlomki in netipični kosi t. 7: 14; t. 65: 22). Gre za značilno obliko držajev z začetka prazgodovinske keramike, ki jih na podlagi njihove fakture pozne bronaste dobe, ki postanejo kasneje bolj pravokotne lahko opredelimo v bronasto dobo. oblike s fasetami na zgornji in spodnji strani. Taki držaji so Kljub pomanjkanju najdb smo se odločili, da v obdelavo vklju- značilni predvsem za keramiko iz grobov virovitiške skupine čimo še tretjo kategorijo jam, ki smo jih razdelili na dve skupi- – npr. grob 1 iz Sirove Katalene (Mihelič 2011a, 84, 85), grob ni: stojke, za katere menimo, da predstavljajo ostanke stavb, 2 iz eponimne Virovitice (Ložnjak Dizdar 2011a, 54, 55) in ki pa jih ne moremo zanesljivo povezati v tlorisne zasnove, iz naselbine Pod Kotom-sever (Kerman, Kavur 2011b, 170, in jame brez najdb, za katere domnevamo, da predstavljajo 171, G259). sledi dejavnosti prebivalcev naselbine. Tako prve kakor druge Peta oblika držaja v jami SE 40 je masiven jezičasto obliko- se nahajajo na omejenem prostoru bronastodobne naselbi- van ovalen držaj (G592). Ohranjen je manjši del ustja poso- ne, na katerem ni omembe vrednih ne starejših in ne mlajših de, vendar gre za večji odlomek keramike, ki je bil popolno- ostalin, zato domnevamo, da so del iste naselbine. Treba pa ma prežgan in deformiran, tako da natančne oblike posode je opozoriti, da tudi v večini stojk, ki tvorijo tlorisne obrise ne moremo ugotoviti. Glede na primerjave s posodami iz stavb, datiranih v bronasto dobo, ni bila najdb. Posledično oblikovnega spektra virovitiške kulture domnevamo, da je menimo, da bi lahko večino jam na najdišču, ki imajo ena- bila posoda podobne oblike kakor žara iz groba številka 4 ko zasutje kakor jame z bronastodobnimi najdbami, pripisali iz Drljanovca (Majnarić Pandžić 2011, 92, 93) oziroma žara ostankom dejavnosti v bronastodobni naselbini. iz Voćina (Ložnjak Dizdar 2011c, 108). Na najdišču Sodolek smo ob natančni analizi terenskih iz- sledkov in načrta najdišča lahko prepoznali ostanke sedmih bronastodobnih hiš (sl. 21): Hiša 2 (kv. G–F 3–4) Manjše stojke so bile razmeroma pravilnih krožnih oblik in so bile postavljene v ravnih vrstah, tvorile so dokaj pravilen pra- vokoten tloris. Ostanke hiše so predstavljale stojke SE 42–45, SE 515, SE 523, SE 516–520. V njih ni bilo nobenih najdb, zgolj 4 manjše kepice ožgane ilovice v stojki SE 44. Sodolek, AAS 54, 2018 41 6 D 22 23 A C 5 386 33 385 30 387 384 388 396 389 390 31 32 333 391 392 1 412 393 41 19 332 395 407 20 62 394 64 400 408 E 401 46 334 335 65 399 63 406 397 402 337 471 340 338 163 66 398 403 Hiša 7 218 413 409 528 339 67 68 336 219 217 423 72 163 220 216 410 472 473 341 503 86 230 436 529 74 221 231 47 71 222 425 475 73 227 232 223 535 229 228 474 235 421 424 419 504 530 50 51 80 75 233 245 224 76 236 533 483 476 24 Hiša 6 77 240 237 225 418 534 52 78 247 234 415 541 531 536 478 79 239 477 325 248 238 226 540 Hiša 8 53 92 87 241 420 416 532 488 345 246 422 417 539 489 167 B 91 249 244 168 161 84 251 429 538 490 482 481 600 347 83 428 427 542 479 172 169 160 88 82 253 426 F 348 85 311 250 544 491 502 599 90 501 173 543 171 349 653 383 89 252 310 492 431 480 175 346 430 326 545 493 185 243 537 242 351 378 356 157 494 484 99 256 258 432 495 96 486 184 178 177 352 354 159 377 433 487 174 355 97 94 496 182 652 81 260 259 434 546 499498 497 183 621 358 353 357 106 98 330 187 180176 506 100 Hiša 5 548 186 111 101 500 507 198 181179 359 151 102 262 261 114 105 103 263 257 435 197 195 191 188 28 104 360 110 107 331 549 550 196 189 269 264 267 109 279 265 194 202 190 158 508 272 270 193 39 361 273 268 437 192 112 275 274 451 551 200 40 271 266 12 554 509 364 113 277 278 439 201 199 312 651 281 276 438 553 207 208 282 205 366 365 328 552 555 210 203 283 286 562 647 211 C 284 204 440 563 560 206 152 285 327 443 584 57 209 650 G 329 597 153 441 564 156 561 557 154 280 287 559 446 442 444 580 598 596 601 646 368 565 649 155 289 292 288 447 576 567 590 290 293 454 448 581 589 595 302 300 445 296 461 655 568 623 641 295 460 582 566 575 588 592 299 450 656 602 640 648 628 108 133 297 294 452 525 591 642 298 604 Hiša 4 577 570 526 54 587 369 147 146 569 644 93 453 456 657 464 629 462 605 603 586 639 118 578 116 527 643 119 117 314 95 466 593 630 465 463 608 572 120 304 303 611 513 638 636 370 121 Hiša 3 610 606 512 607 573 658 631 637 148 624 318 307 609 635 634 320 317 315 305 612 D 129 574 316 306 468 625 618 521 616 522 6 467 617 613 626 308 469 322 372 620 323 470 615 16 682 683 380 619 505 518 17 681 318 510 324 458 519 684 680 382 520 Hiša 2 517 694 679 516 678 685 45 14 677 696 515 44 15 676 523 43 689 671 5 673 675 688 632 42 686674 690 672 691 669 E 585 687 692 668 633 667 raziskano območje 4 664 665 hiša 13 stratigrafska enota 25 m 663 30 Ostaline iz pozne bronaste dobe; M 1 : 500. 662 42 Sodolek, AAS 54, 2018 3 F 661 2 6 D 22 23 A C 5 386 33 385 30 387 384 388 396 389 390 31 32 333 391 392 1 412 393 41 19 332 395 407 20 62 394 64 400 408 E 401 46 334 335 65 399 63 406 397 402 337 471 340 338 163 66 398 403 Hiša 7 218 413 409 528 339 67 68 336 219 217 423 72 163 220 216 410 472 473 341 503 86 230 436 529 74 221 231 47 71 222 425 475 73 227 232 223 535 229 228 474 235 421 424 419 504 530 50 51 80 75 233 245 224 76 236 533 483 476 24 Hiša 6 77 240 237 225 418 534 52 78 247 234 415 541 531 536 478 79 239 477 325 248 238 226 540 Hiša 8 53 92 87 241 420 416 532 488 345 246 422 417 539 489 167 B 91 249 244 168 161 84 251 429 538 490 482 481 600 347 83 428 427 542 479 172 169 160 88 82 253 426 F 348 85 311 250 544 491 502 599 90 501 173 543 171 349 653 383 89 252 310 492 431 480 175 346 430 326 545 493 185 243 537 242 351 378 356 157 494 484 99 256 258 432 495 96 486 184 178 177 352 354 159 377 433 487 174 355 97 94 496 182 652 81 260 259 434 546 499498 497 183 621 358 353 357 106 98 330 187 180176 506 100 Hiša 5 548 186 111 101 500 507 198 181179 359 151 102 262 261 114 105 103 263 257 435 197 195 191 188 28 104 360 110 107 331 549 550 196 189 269 264 267 109 279 265 194 202 190 158 508 272 270 193 39 361 273 268 437 192 112 275 274 451 551 200 40 271 266 12 554 509 364 113 277 278 439 201 199 312 651 281 276 438 553 207 208 282 205 366 365 328 552 555 210 203 283 286 562 647 211 C 284 204 440 563 560 206 152 285 327 443 584 57 209 650 G 329 597 153 441 564 156 561 557 154 280 287 559 446 442 444 580 598 596 601 646 368 565 649 155 289 292 288 447 576 567 590 290 293 454 448 581 589 595 302 300 445 296 461 655 568 623 641 295 460 582 566 575 588 592 299 450 656 602 640 648 628 108 133 297 294 452 525 591 642 298 604 Hiša 4 577 570 526 54 587 369 147 146 569 644 93 453 456 657 464 629 462 605 603 586 639 118 578 116 527 643 119 117 314 95 466 593 630 465 463 608 572 120 304 303 611 513 638 636 370 121 Hiša 3 610 606 512 607 573 658 631 637 148 624 318 307 609 635 634 320 317 315 305 612 D 129 574 316 306 468 625 618 521 616 522 6 467 617 613 626 308 469 322 372 620 323 470 615 16 682 683 380 619 505 518 17 681 318 510 324 458 519 684 680 382 520 Hiša 2 517 694 679 516 678 685 45 14 677 696 515 44 15 676 523 43 689 671 5 673 675 688 632 42 686674 690 672 691 669 E 585 687 692 668 633 667 raziskano območje 4 664 665 hiša 13 stratigrafska enota 25 m 663 662 3 F Sodolek, AAS 54, 2018 43 661 2 Hiša 3 (kv. F5, sl. 32) Hiša 5 (kv. F5; sl. 34) Stojke so bile večjih dimenzij in, z izjemo ene, dokaj pra- Stojke so bile večjih dimenzij in razmeroma pravilnih kro- vilnih krožnih oblik. Postavljene so bile v ravne vrste, tako žnih oblik, postavljene v dve ravni vrsti, tako da so tvorile da so tvorile dokaj pravokoten tloris hiše. Ostanke hiše so dokaj pravilen pravokoten tloris. Manjše jame - stojke na predstavljale stojke SE 463, SE 462, SE 453, SE 450, SE 604, sredini objekta so morda služile kot slemenska podpora SE 605, SE 608, SE 610. V stojkah je bilo odkritih le malo konstrukciji. Ostanke hiše so predstavljale stojke SE 261– najdb, zgolj 4 odlomki netipične bronastodobne keramike 264, SE 269–276, SE 278, SE 287. V stojkah je bilo odkritih v stojki SE 462. le malo najdb, zgolj 3 odlomki netipične bronastodobne keramike v stojki SE 269. 450 453 604 462 605 608 34 Ostanki tlorisa hiše 5. 463 610 Hiša 6 (kv. E5) Stojke so bile razmeroma pravilnih krožnih oblik in večjih dimenzij. Postavljene so bile v ravne vrste, tako da so tvorile 32 Tloris hiše 3. dokaj pravilen pravokoten tloris. Konstrukcija je bila delno poškodovana. Ostanke hiše so predstavljale stojke SE 75– Hiša 4 (kv. F4, sl. 33) 79, SE 247–248. V stojakh je bilo odkritih le malo najdb, Stojke so bile večjih dimenzij pravilnih krožnih oblik. Po- zgolj 1 odlomek netipične bronastodobne keramike v stojki stavljene so bile v dve ravni vrsti in so tvorile pravokoten SE 76. tloris hiše. Ostanke hiše so predstavljale stojke SE 565–566, Hiša 7 (kv. D–E5) SE 576–577, SE 581–582, SE 655–657. V njih je bilo odkritih Manjše stojke razmeroma pravilnih krožnih oblik so bile le malo najdb, zgolj 1 odlomek netipične prazgodovinske postavljene v ravne vrste, tako da so tvorile dokaj pravilen keramike v stojki SE 565 in odlomek noge miniaturne po- pravokoten tloris hiše. Ostanke hiše so predstavljale stoj- sode na nogi v SE 655 (G567). Tudi v obeh jamah ob hiši ke SE 216–217, SE 219, SE 221–224, SE 226–228, SE 234, ni bilo veliko najdb, zgolj odlomek dna in ostenja posode v SE 245. Znotraj stojk je bilo odkritih le malo najdb, zgolj 1 SE 566 (G568, G630). odlomek netipične bronastodobne keramike v stojki SE 219. Hiša 8 (kv. D–E4) Stojke različnih dimenzij so bile razmeroma pravilnih kro- žnih oblik. Postavljene so bile v dve ravni vrsti, tako da so tvorile dokaj pravilen kvadraten tloris hiše. Ostanke hiše so predstavljale stojke SE 480, SE 482, SE 484, SE 486–499, SE 501. Dodatne stojke v notranjosti objekta so morda slu- žile kot vmesna pregrada ali pa kot slemenska podpora konstrukciji. V stojkah ni bilo odkritih najdb. V analizo moramo vljučiti najdbe, ki so bile odkrite v jamah 33 Ostanki tlorisa hiše 4. v okolici hiš in jih ne moremo pripisati posameznim hišam (morda je izjema jama SE 287, ki se je nahajala neposredno 44 Sodolek, AAS 54, 2018 za hišo 5). Za opis smo uporabili in delno priredili tipološke lahko uvrstili med lonce druge skupine po Dularju (2002, kategorije, ki jih je pri svojem opisu najdb z najdišča Oloris 145–146, sl. 4). Menimo, da bi jo bilo mogoče deliti v dve vpeljal J. Dular (2002). Tako smo obravnavali najprej posode, skupini: na lonce z ravnim vratom in lonce z nekoliko stanj- katerih oblike je bilo mogoče določiti, in njihove posamezne šanim in rahlo izvihanim vratom. dele ter nato posamezne dele (dna, noge, ročaje), ki niso omogočali rekonstrukcij. 8.3.4 Lonci zaobljene oblike z rahlo izviha- nim ustjem 8.3 Lonci Odkriti so bili odlomki večjega lonca zaobljene oblike z ra- hlo izvihanim ustjem, ki ima na trebuhu prilepljeno vodo- Kljub številnim najdbam na najdišču je bilo odkritih relativ- ravno rebro, razčlenjeno z globokimi vtisi (G600). To obliko no malo odlomkov, ki jih lahko pripišemo loncem oziroma bi lahko uvrstili med lonce druge skupine po Dularju (2002, pithosom. 145, 146, sl. 4), v njen drugi sklop, to je med lonce z nekoli- ko stanjšanim in rahlo izvihanim vratom. 8.3.1 Lonci sodčaste oblike s stanjšanim in rahlo izvihanim ustjem Mednje bi lahko uvrstili dve najdbi posod z nekoliko moč- neje izvihanim vratom iz jame 100 iz Rabelčje vasi na Prepoznavno obliko loncev predstavljajo odlomki lonca Srednješolskem centru na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, sodčaste oblike s stanjšanim in rahlo izvihanim ustjem s pri- t. 2: 8, 11) in verjetno tudi v celoti ohranjen lonec iz mlajše lepljenimi rebri. Gre za lonec, odkrit v jami SE 621, ki pa se naselbine v Balatonmagyaród-Hídvégpuszti (Dular 2002, ga zaradi prežganosti, rahle deformiranosti ter močne pre- 187, sl. 27: 1). Najverjetneje so pripadali podobnemu loncu perelosti in drobljivosti, čeprav so bili v jami verjetno ohra- tudi odlomki iz Karnerkogla v Avstriji (G. Tiefengraber, S. Ti- njeni vsi odlomki ostenja, ni dalo v celoti sestaviti (G668, efengraber 2011, 240, Taf. 5: 1). G670–673). V osrednjem delu trebuha je bil okrašen z vo- doravnim rebrom, iz katerega izhajajo masivni držaji, nad 8.3.5 Lonci z odebeljenim ustjem katerimi se dviga okras iz prilepljenih reber v obliki črke m. Številčno skupino predstavljajo odlomki ustij bikoničnih lon- Pod ustjem je prilepljeno drugo vodoravno rebro. Najverje- cev z odebeljenim, rahlo izvihanim ustjem (G562, G645, tneje lahko njegovo obliko primerjamo s tipom lonca iz Mu- G648, G649, G651, G653, G655). raszemenye-Aligvári-mező (Száraz 2006, 183, Fig. 7: 9, 10), kar bi glede na oblikovanost vratu in ustja ustrezalo loncem Gre za pogosto oblikovanje ustij posod, ki ga je Dular po- prve skupine po Dularju (2002, 145, 146, sl. 4). Kot edino imenoval »betičasto« ter uvrstil v svojo 10. skupino loncev primerjavo iz Olorisa lahko navedemo lonec z daljšim vra- (2002, 147, 149, sl. 6). Odlomki ustij in ostenij podobnih tom iz jame J-309 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 15: 6). loncev so bili odkriti v jamah J-326 in J-309 v Olorisu (Du- lar, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 16: 4–7) ter v jami 100 iz Najverjetneje so podobne oblike še nekateri drugi lonci, pri Rabelčje vasi na Srednješolskem centru na Ptuju (Strmčnik čemer so se ohranili zgolj manjši deli ostenja in ustja, ki ima- Gulič 1988/89, t. 1: 12). Najverjetneje bi lahko v to skupino jo pod vratom prilepljeno vodoravno rebro (G635, G636, uvrstili nekatere izmed loncev iz mlajše naselbine v Balato- G640). nmagyaród-Hídvégpuszti (Dular 2002, 187, sl. 27), vendar 8.3.2 Lonci ovalne oblike s stanjšanim in na podlagi fotografij ne moremo oceniti notranjega obliko- vanja ustja. Prišteli bi lahko še odlomke posod iz Vorwalda v rahlo izvihanim ustjem Avstriji (Schamberger 2007, 292, Taf. 4: 17). Različico prejšnje oblike s podobno oblikovanim ustjem lah- ko predstavlja lonec G598, ki ima prav tako stanjšano in 8.3.6 Lonci z dolgim vratom in odebeljenim izvihano kratko ustje z vodoravnim rebrom na vratu. Vendar ustjem je bil lonec glede na naklon ostenja najverjetneje ovalne, Posebno skupino predstavljajo odlomki posod z dolgim trebušaste oblike. vratom, ki je lahko rahlo usločen, in z odebeljenim ustjem 8.3.3 Lonci zaobljene oblike z ravnim ustjem (G646, G647, G654). Ustje je masivno odebeljeno na obeh straneh, kar ustvarja Odkriti so bili odlomki večjega lonca zaobljene oblike z učinek odebelitve v obliki črke T. Posledično bi jih lahko uvr- ravnim ustjem, ki je imel na trebuhu prilepljeno vodorav- stili v 12. skupino loncev po Dularju (2002, 149, 150, sl. 6) no rebro, razčlenjeno z globokimi vtisi (G599). To obliko bi Sodolek, AAS 54, 2018 45 in poleg Olorisa navedli še primerjave iz jame 100 iz Rabel- iz Poljane Križevačke (Ložnjak Dizdar 2011d, 16). Nekoliko čje vasi na Srednješolskem centru na Ptuju (Strmčnik Gulič mlajše najdbe izvirajo iz jame 6 na Srednješolskem centru v 1988/89, t. 1: 2, 6). Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 7: 4; Dular 2002, 174), ki sodi v Ha A datirano naselbino (Kavur 2007, 8.3.7 Lonci z izvihanim ustjem 58) ter najdbe iz jame B iz Vorwalda v Avstriji (Schamberger Večino odkritih odlomkov loncev lahko glede na njihovo 2007, 292, t. 4: 14–16). stanje ohranjenosti uvrstimo zgolj na splošno v skupino loncev z izvihanim ustjem. V najboljšem primeru jih lahko 8.4 Sklede razlikujemo glede na dolžino vratu in izvihanost ustja. Odkrita sta bila dva odlomka posod s kratkim, rahlo izviha- 8.4.1 Sklede polkrožne oblike nim in odebeljenim ustjem (G593, G594). Morda bi ju lahko uvrstili v prvo skupino loncev po Dularju (2002, 145, 146, Odkriti so bili ostanki dveh skled polkrožne oblike (G633, sl. 4). Podobni odlomki so bili odkriti v jami 9 iz Rabelčje vasi G634), pri čemer je imela prva pod ustjem pritrjen pol- na Srednješolskem centru na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, krožen trakast ročaj. t. 5: 2–4). Glede na oblikovanost ustja jih lahko uvrstimo v 6. sku- Odkrita sta bila dva odlomka posod z dolgim usločenim pino skled po Dularju (2002, 152, 153, sl. 8). Podobne vratom in rahlo izvihanim ustjem (G642, G644). Morda bi sklede so bile odkrite v jami J-309 v Olorisu (Dular, Šavel, ju lahko uvrstili v 4. skupino loncev po Dularju (2002, 146, Tecco Hvala 2002, t. 18: 7–10) in v jami 100 na Srednje- 147, sl. 4). V Olorisu so bili podobno oblikovani lonci odkriti šolskem centru v Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič v peči P-307 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 27: 3–6) in v 1988/89, t. 1: 11), kakor tudi v jami SE 671 na najdišču jami 100 iz Rabelčje vasi na Srednješolskem centru na Ptuju Pod Kotom-sever (Kerman, Kavur 2011b, 40, 41, 194, 195, (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 2: 9, 10). G399). Manj kroglasta skleda z ročajem, postavljenim na Odkrita sta bila tudi dva odlomka posod s kratkim vratom samem robu ustja, je bila odkrita na omenjenem najdišču in izvihanim ustjem (G639, G641). Morda bi ju lahko uvr- tudi v jami SE 301 (Kerman, Kavur 2011b, 39, 144, 145, stili v 6. skupino loncev po Dularju (2002, 147, 148, sl. 5). V G140). Skoraj identični primerki skled pa so v širšem pro- Olorisu so bili podobno oblikovani lonci odkriti v peči P-307 storu znani iz keramičnega depoja z najdišča Inzersdorf in jami J-309 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 15: 8–10; ob der Treisen v Avstriji (Neugebauer et al. 1998/99, 41, t. 26: 3–5). sl. 29: 19) in depoja z najdišča Dolní Vĕstonice na Mo- 8.3.8 Lonci z lijakastim vratom ravskem (Palátová, Salaš 2002, 160, t. 2: A, 1), ki sta bila prav tako datirana v pozno bronasto dobo v Bd D in Ha A Posebno obliko predstavljata dva odlomka vratu posod z (Palátová, Salaš 2002, 14, 16). rahlo izvihanim ustjem. Prvi ima vrat izrazito lijakaste oblike (G637), kar velja tudi za drugega, ki je bil odkrit v jami SE 40 8.4.2 Plitve sklede s poudarjenim ramenom, in zaradi prežganosti deformiran (G591). Morda bi kot po- rahlo usločenim vratom in močno izvihanim dobno oblikovan vrat lahko navedli lijakasto ustje, odkrito ustjem – krožniki na najdišču Velika Gorica-jug na Hrvaškem (Karavanić 2011, 32, Fig. 14). Kljub pomanjkanju dobrih primerjav se zdi, da Odkrit je bil zgolj en odlomek ustja z malo večjim delom gre za ozek vrat lonca in ne za čaše, kakršne poznamo na ostenja plitve sklede z močno izvihanim ustjem (G597). Na primer v Vorwaldu v Avstriji (Schamberger 2007, 291, Taf. najdišču je bilo odkritih še več manjših odlomkov močno 3: 3). izvihanih ustij, ki najverjetneje pripadajo podobnim skledam (G595, G596, G638). 8.3.9 Kroglasti lonci z ravnim ustjem Odlomki podobnih plitvih skled so bili odkriti v Olorisu (Du- V jami SE 287 so bili odkriti odlomki večjega dela krogla- lar, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 31: 14; t. 42: 1). Dular je v stega lonca z ravnim ustjem (G612), ki je imel na največjem svoji tipološki razdelitvi podobne sklede uvrstil v 10. skupino obodu pritrjena dva horizontalna držaja. skled z izvihanim ustjem in klekastim profilom (2002, 152, 153, sl. 8). Menimo, da bi bila ustreznejša delitev na dve Primerjave za njegovo obliko bi lahko iskali v kroglastih ža- skupini, pri čemer bi ločili plitve in globoke sklede oziroma rah iz grobov virovitiške skupine, kot na primer v grobu 4 sklede z rahlo in močno izvihanim ustjem. 46 Sodolek, AAS 54, 2018 8.4.3 Globoke sklede s poudarjenim ra- iz keramičnega depoja Moravský Písek (Palátova, Salaš menom, rahlo usločenim vratom in rahlo 1998/99, 109, Abb. 9: 17). Vse navedene paralele datiramo izvihanim ustjem v Bd D. Odkritih je bilo le nekaj odlomkov skled s poudarjenim ra- menom, rahlo usločenim vratom in izvihanim ustjem, ki je 8.5 Skodele širše od ramena (G632, G695). 8.5.1 Skodele z ročajem pod ustjem Odlomki podobnih skled so bili odkriti v jami J-306 v Olo- risu (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 18: 1, 2), jami 100 Odkrita sta bila dva odlomka skodel z rahlo usločenim vra- na Srednješolskem centru v Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik tom, izvihanim ustjem in krožnim trakastim ročajem, pritr- Gulič 1988/89, t. 2: 4, 6) in v jami SE 671 na najdišču Pod Ko- jenim pod ustjem in segajočim do ramena (G631, G697). tom-sever (Kerman, Kavur 2011b, 40, 41, 194, 195, G400). Podobno oblikovane skodele je Dular uvrstil v prvo skupi- Morda bi lahko dodali še nekoliko mlajše najdbe iz jame no skodel z Olorisa (2002, 154, 156, sl. 9). Taka skodela je SE 1370 z naselbine Pod Grunti – Pince (Kerman 2011a, bila odkrita v peči P-307 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, 96, Taf. 2: 8) ter z najdišča Muraszemenye-Aligvári-mező t. 27: 1), podobne pa tudi v jamah 100 in 174 na Srednješol- (Száraz 2006, 183, Fig. 7: 1). skem centru v Rabelčji vasi (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 3: 1; 8.4.4 Skleda z usločenim vratom in ročajem t. 6: 5), v grobu 2 pod Potrčevo cesto na Ptuju (Jevremov 1988/89, sl. 3, 4), v Gomilah pri Lenartu (Tomaž 2010, 52, na ramenu 53, G7) in na najdišču Nagyrécse-Baráka-dűlő (Fullár 2008, Na najdišču so bili odkriti ostanki velike sklede s konično 92, Fig. 5: 716.103.1.02). oblikovanim trebuhom, izrazitim ramenom, usločenim vra- tom in rahlo izvihanim ustjem, katerega širina ne presega 8.5.2 Skodele z ročajem na ustju ramena (G563). Na vratu sklede je bil pritrjen trakast ročaj Odkrit je bil en odlomek skodele z rahlo usločenim vratom, krožne oblike, segajoč od ramena do sredine vratu. Pre- izvihanim ustjem in krožnim trakastim ročajem, pritrjenim mer fragmentirane sklede je bil ocenjen na 51 cm. Večji del na ustje in segajočim do ramena (G611). sklede je bil odkrit v jami SE 280 (sl. 35), vkopani v sterilno geološko osnovo, nekaj odlomkov, ki se jih je dalo zlepiti, pa Podobno oblikovane skodele je Dular uvrstil v četrto skupi- je bilo odkritih v koncentraciji keramike SE 58 v jarek SE 13. no skodel z Olorisa (Dular 2002, 154, 156, sl. 9). Taka skode- la je bila odkrita v jami J-309 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, Po obliki spominja na veliko manjšo skledo brez ročaja, ki je t. 19: 9) in v jami 100 na Srednješolskem centru v Rabelčji bila odkrita v jami 100 na Srednješolskem centru v Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 2: 2). vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 2: 3) in na skle- do iz groba 9 na najdišču Balatonmagyaród-Hídvégpuszta 8.5.3 Globoke skodele z manj poudarjenim (Horváth 1994, 231, 10. Kép. 2), ki pa ima ročaj pritrjen celo ramenom, rahlo usločenim vratom in rahlo nekoliko pod ramo. Zelo podobna je tudi ena izmed skled izvihanim ustjem Odkritih je bilo le nekaj odlomkov skodel s komajda nakaza- nim ramenom, rahlo usločenim vratom in izvihanim ustjem, ki so globlje od skled in imajo skoraj enako širino ramena in ustja (G696). Gre za obliko skodel, ki jih je Dular pripisal dru- gi skupini skodel na najdišču Oloris (2002, 154, 156, sl. 9). Odlomek podobne skodele je bil odkrit na najdišču Pri Muri pri Lendavi (Šavel, Sankovič 2011, 182, 183, G162). Najver- jetneje nekoliko mlajši je odlomek, ki je bil odkrit na podro- čju Srednješolskega centra v Rabelčji vasi na Ptuju v kva- drantu 10 skupaj z iglo s kroglasto sploščeno in kanelirano glavico (Strmčnik Gulič 1988/89, t. 4: 26), vendar ne smemo pozabiti, da najdba nima ohranjenega konteksta odkritja. 35 Skleda v jami SE 280. Sodolek, AAS 54, 2018 47 Podobno oblikovane skodele so pogost pridatek v grobo- Podoben motiv je znan z odlomka keramike z najdišč Pod vih, pripisanih virovitiški skupini – npr. v grobu 1 pod Potrče- Kotom-sever v Sloveniji (Kerman, Kavur 2011b, 132, 133, vo cesto na Ptuju (Jevremov 1988/89, sl. 2: 2), v grobovih 9 G59), Špišić Bukovica (Pavišič 1991, 12, t. 1: 1) in verjetno in 12 z grobišča Balatonmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth Velika Gorica-Jug na Hrvaškem (Karavanić 2011, 32, Fig. 14) 1994, 231, 232, 10. kép. 4, 11 kép. 3) in v uničenih grobovih ter Muraszemenye-Aligvári-mező na Madžarskem (Száraz iz eponimne Virovitice (Vinski Gasparini 1973, Tab. 11: 10). 2006, 183, Fig. 7: 10). 8.5.4 Globoka skodela z zaobljenim rame- Drugi motiv tvori navpično postavljen trakast ročaj, iz kate- rega spodaj in zgoraj na levo in desno stran izhajata po dve nom, močno usločenim vratom in izvihanim rebri. Zgornji rebri se nekoliko dvigujeta, spodnji pa spu- ustjem ščata (G676, G678, G681, G684 ter verjetno tudi G677). Skupini globokih skodel z zaobljenim ramenom lahko pri- Podoben motiv je znan v Olorisu, kjer so rebra razčlenje- pišemo ostanek spodnjega dela posode odkrite v SE 188 na s poševnimi vrezi, izhajajo iz vodoravno postavljenih (G610). Gre za obliko skodel, ki jih je Dular pripisal prvi sku- trakastih ročajev (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 13: 1; pini skodel na najdišču Oloris (2002, 154, 156, sl. 9). t. 32: 2). Na podlagi najdbe držaja, iz katerega izhajajo štiri rebra na najdiščih Groß St. Florian in Kapfensteiner Kogel Odlomke podobnih skodel poznamo z najdišč Oloris v Avstriji, domnevamo, da se tak motiv pojavlja še v pozni (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 2: 12; t. 10: 5; t. 25: 3; srednji bronasti dobi (Stering 2007, 201, t. 5: 1; Penz 2001, t. 63: 5), Pod Kotom-sever (Kerman, Kavur 2011b, 136, 137, 276, Taf. 1: 6), pri čemer na drugem najdišču žal nimamo 188, 189, 192, 193, G73, G367, G394) in iz groba 2 iz Sirove natančnega konteksta najdbe. Tretja varianta tega motiva je Katalene (Vinski Gasparini 1973, Tab. 14: 5). znana iz naselbine Pod Kotom-sever in grobišča Moravče – Primerjave lahko najdemo tudi med mlajšimi najdbami v Ha na vodoravnem rebru se nahaja okrogla vdolbina oziroma A1, kakršne so na primer najdbe iz jame 1370 z najdišča močnejši vtis, iz katerega izhajata zgoraj dve rebri (Kerman, Pod Grunti – Pince (Kerman 2011a, 97, Taf. 3: 22, 23) in najd- Kavur 2011b, 132, 133, G59; Sokol 1996, 50, sl. 13: 3). be iz jame B v Vorwaldu (Schamberger 2007, 296, Taf. 8: 34) Posebnost v okraševanju predstavljata odlomka ostenij in z Madstaeina v Avstriji (G. Tiefengraber, S. Tiefengraber G623 in G624. V obeh primerih gre za ostanke konične 2011, 239, Taf. 4: 56). bradavice, obdane s kaneluro oziroma v prvem primeru dvojno kaneluro, ki daje vtis ozkega privzdignjenega rebra 8.6 Okras ostenij posod med kanelurama. V diskusiji o tej obliki okrasa je B. Teržan s primerjavami na širšem prostoru in času poskušala po- Ostenja posod so okrašena predvsem z nalepljenimi rebri, ki kazati, da odločitev Dularja, ki je te zadnje iz Olorisa ve- večinoma niso razčlenjena. Odkriti so bili zgolj redki ostanki zal predvsem na krog virovitiške skupine (Dular 2002, 172), ostenij z razčlenjenimi rebri. Po en odlomek ostenja skodele preozka in da bi jih morali opredeliti kot pretežno srednje- in lonca sta bila okrašena z rebrom, razčlenjenim z močni- bronastodobni element (Teržan 2010, 158). Vendar upošte- mi globokimi vtisi (G599, G601, G627). En odlomek močno vajoč kontekste iz Pod Kotom-sever ter grob 22 z grobišča preperelega ostenja pa je bil okrašen z rebrom z redkimi in Balatonmagyaród-Hidvégpuszta (Horváth 1994, 233, 12. nepravilnimi ozkimi vtisi ali vrezi (G602). kép, 1) in grobove iz Moravč (Sokol 1988/89; Sokol 1996, Nekatera rebra so bila zaradi preperelosti popolnoma za- 43, sl. 5, 2; 46, sl. 9, 1; 49, sl. 12, 2; 50, sl. 13, 1, 2), Sirove obljena (G635, G636, G640), večinoma pa so bila trikotne- Katalene (Vinski Gasparini 1973; Mihelić 2011, 84, 85) ter ga preseka (G583, G668–678, G681, G684, G686–692). Kladara (Ložnjak Dizdar 2011b, 96–99) kakor tudi odlomke keramike iz Sodoleka, zastopamo mnenje, da ne gre zgolj Kompleksnejše kompozicije okrasa tvorijo rebra na dolom- za srednjebronastodobni, ampak tudi poznobronastodobni kih dveh posod iz jame SE 621 - z ročaji in držaji tvorijo dekorativni element, značilen za Bd D. tri kombinirane motive. Prvi motiv predstavlja iz horizontal- nega rebra izhajajoč jezičast masiven držaj, iz katerega se Upoštevajoč predvsem primerjave s SE 61 in SE 63 z najdišča poševno dvigata dve rebri in tvorita okras v obliki črke m. pod Kotom-sever lahko v diskusijo vključimo tudi odlomek Okras je prisoten na odlomkih posode, kateri bi lahko pripi- dna in ostenja posode G622. Gre za odlomek dna s stojno sali odlomke (G668, G669, G672 in G673, verjetno pa tudi površino in izrazito izvihanim spodnjim delom ostenja, kar G670 in G671). pomeni, da gre najverjetneje za ostanke izrazito kroglaste posode z zaobljenim trebuhom, kakršna sta prej omenjena 48 Sodolek, AAS 54, 2018 pitosa. Če vse tri odlomke hipotetično združimo, jih lahko 8.8 Razprava opredelimo kot pitosa podobna onim z najdišča Pod Ko- tom-sever (Kerman, Kavur 2011b, 38, 39, sl. 27, G55–56). Poleg prepoznanih stavbnih ostankov je bilo na najdišču odkritih tudi večje število izoliranih stojk, ki jih ne moremo Pomembno je opozoriti na dejstvo, da znotraj poznobrona- povsem zanesljivo povezati v stavbne tlorise. Njihova raz- stodbne naselbine niso bili odkriti odlomki keramike, okra- poreditev na najdišču je dokaj enakomerna in enotna, v po- šeni z vrezanimi motivi trakov in šrafiranih visečih trikotni- sameznih primerih celo smiselno povezana. Morda nekoliko kov, ki so pogosti v srednejbronastodobnih jarkih, kar kaže, drzno, zgolj kot hipotezo, omenjamo možnost ograj ali po- da na koncu 15. stol. pr. n. š. značilni srednjebronatodobni dobnih struktur na različnih delih najdišča. Poleg stavbnih načini okraševanja niso bili več v uporabi. ostankov oziroma konstrukcijskih elementov so na najdišču prepoznane še druge bronastodobne arheološke strukture, 8.7 Noge denimo jame in jarki. Na podlagi radiokarbonske datacije se kaže starost naselbi- Med odlomki keramike je bilo odkritih nekaj odlomkov nog ne v intervalu od zadnje četrtine 15. stol. do prve četrtine posod, ki so večinoma iz srednje- do grobozrnate lončar- 14. stol. pr. n. š. Enak rezultat je dala tudi datacija vzorca ske mase ter dokaj slabo žgane in zato izrazito preperele. oglja iz jame SE 621. Iz istega obdobja pa so znani absolu- Najpogostejšo obliko nizke široke konične prstanaste noge tni datumi tudi z najdišč Lodersdorf v Avstriji (Jama 1 – Jilg predstavljata odlomka G666 in G667. Gre za obliko noge, 2007, 119) in Pod Kotom-sever v Prekmurju (SE 671 – Ker- ki se pojavlja tako v srednje- kakor v poznobronastodob- man 2011b, 75). nih kontekstih. Podobne noge so bile odkrite tudi v mlajši zgodnjepoznobronastodobni naselbini na obravnavanem Za časovno opredelitev naselbine smo poleg vzorca iz ke- najdišču, večje število pa jih je bilo odkritih tudi v Olorisu ramičnega depoja (SE 40) in dveh vzorcev iz podolgovate (Horvat Šavel 1988/89, t. 6: 9–12, 14; Dular, Šavel, Tecco jame s keramiko (SE 621) datirali tudi dva vzorca iz ovalne Hvala 2002, t. 8: 5–7; t. 9: 9; t. 20: 11, 13, 14; t. 24: 10; jame izza hiše številka 2 (SE 287, sl. 36). To zadnjo lahko t. 27: 13–15; t. 31: 8, 19; t. 35: 11, 12; t. 44: 18), v grobu interpretiramo kot poslednje dejanje v zgodovini obliko- številka 3 pod Potrčevo cesto na Ptuju (Jevremov 1988/89, vanja naselbine. Glede na obliko vkopa, specifičen zbir 176, sl. 4: 2), v Kainachu pri Wildonu (Gutjahr 2011, 191, najdb in njihovo stanje ohranjenosti jo razlagamo kot depo. Taf. 4: 14) ter Petzelsdorfu pri Deustchlandsbergu v Avstriji Kljub domnevi, da so vse ostaline v naselbini sočasne, so (Bartl, Fürnholzer 2007, 182, Taf. 5: 5), v Geleszigetu na Ma- džarskem (Horváth 1994, 225, 4. Kép. 4, 6; 226, 5. Kép. 4, 5). Gre za element, ki je razširjen v širšem prostoru, celo z od- daljenega najdišča Mačkovec-Crišnjevi na Hrvaškem, ki po spektru odkrite keramike najverjetneje že sodi v okvir kul- turne skupine Barice-Gređani (Karavanić 2007, 47, Fig. 2: 1), ter v daljšem časovnem obdobju, kakor nam kažejo najdbe iz Rogoze pri Mariboru. Take oblike nog posod se obdrži- jo skoraj nespremenjene vse od 17. stol. do Ha A oziroma 13. stol. pr. n. š. (Strmčnik Gulič 2001, 130, t. 3: 4, 5; Črešnar 2010, 107, t. 9: 16; 115, t. 17: 15). 36 Keramični depo jame SE 287. Sodolek, AAS 54, 2018 49 radiokarbonske datacije pokazale nasprotno. Najmlajši da- Keramično gradivo, odkrito v bronastodobnih naselbinskih tumi iz plasti jarkov so starejši od keramičnega depoja in ostalinah, je dokaj homogeno, značilnih oblik, podobne jame s keramiko, ki sta sočasna. izdelave in s primerljivim okrasom. Večje lonce trebušastih Jama SE 287 je bila ovalne oblike, s strmimi stranmi in oblik, sklede odprtih oblik z ozkim dnom in enim ali dvema ostrim prehodom v vodoravno dno. Vrh zasutja so pred- ročajema pod ustjem ter noge čaš, lahko na podlagi ana- stavljale kepe sežgane ilovice in veliko lesnega oglja. Pod logij z bližnjih pomurskih najdišč pa tudi z ostalih sočasnih to plastjo se je v sredini jame nahajal večji ovalni lonec z najdišč sosednjih Avstrije, Madžarske in Hrvaške uvrstimo masivnim horizontalnim držajem skupaj s skodelo in ostan- v prostor blizu kulturnemu krogu virovitiške skupine pozne ki najmanj 4 keramičnih piramidalnih uteži različnih oblik, bronaste dobe. Večina gradiva ima najustreznejše primerja- ki so bile odložene v posodo (G611–621). Zaradi močne ve na najdiščih in kontekstih zgodnje pozne bronaste dobe preperelosti se zdi, da je bila skodela prežgana. Tako ovalen (Bd D), posamezne najdbe tudi v starejši pozni bronasti lonec kakor tudi skodela nista bila cela, zakopana sta bila dobi (Ha A1). večja dela posode (približno tri četrtine), ki sta bila kasneje zaradi pritiska razlomljena. Južni del jame je bil zapolnjen s kepami sežgane ilovice, zaradi česar je zasip rjave barve, medtem ko je bil severni del zasipa ob keramiki sive barve zaradi velike količine oglja in pepela. Pod keramiko je bila zemlja sive barve zaradi velike količine oglja in močno zbi- to. Kosi oglja pod keramiko pa so bili majhni in raztreseni, medtem ko so bili v plasti, ki je prekrivala keramiko, prisotni predvsem številni večji kosi oglja. Gre za edino jamo z najd- bami na najdišču, kjer v zasutju pod in nad keramiko ni bilo odkritih nobenih drugih manjših odlomkov keramike. Tudi sama oblika jame z njenimi strmimi robovi, ostrimi prehodi in ravnim dnom odstopa od vseh ostalih jam na najdišču. Kaže, da je bila izkopana, vanjo so bile položene posodi in uteži, nato pa je bila takoj zasuta. Odlomki razpadajočih uteži so izdelani iz izredno grobozrnate lončarske mase in slabo žgani. Kombinacija posod izjemnih stilskih značilnosti, namensko zakopanih skupaj z utežmi v jamo, povezano s hišo, in razslojenega zasutja s spodnjo in zgornjo plastjo žganine, nakazuje, da gre najverjetneje prav tako za kera- mični depo. Druga posoda iz SE 287, večja skodela G611, je prav tako dokaj posebne oblike. Ima konkaven vrat, ki meri zgolj eno tretjino njene višine, konveksen trebuh in navpično pritrjen trakast ročaj krožne oblike, ki sega od ustja do ramena. Morda bi lahko ponovno iskali primerjavo za njegovo obliko v isti jami B v Vorwaldu (Schamberger 2007, 290, Taf. 2: 6, 9). 50 Sodolek, AAS 54, 2018 9Zgodnji srednji vek Na najdišču je bila odkrita zgolj ena jama, ki bi jo lahko zanesljivo datirali v zgodnji srednji vek. Večja plitva oval- na jama nepravilne oblike, dolga 2,12 m in široka 1,5 m ter globoka zgolj do 0,18 m – SE 25. V zasutju sivo rjave peščene ilovice so bili drobci oglja in nekaj večjih od- lomkov keramike. Največji odlomek predstavlja dno po- sode z ostenjem (G701), ki je imela v sredini predrto dno in v notranjosti še vedno nalepljene ožgane sledi. Druga posoda je bila razlomljena na več manjših kosov, ki smo jih lahko sestavili v zgornji del širšega lonca s kratkim močno izvihanim ustjem in ostenjem, okrašenim z vreza- nimi valovnicami, ki pa so zaradi preperelosti odlomka le slabo vidne (G702). 37 Ožgana površina z železno žlindro SE 459. Gre za obliko loncev, pri katerih je ustje izrazito izvihano. Podobno oblikovan in okrašen primerek je bil odkrit v jami SE 64 na najdišču Grofovsko 2 pri Murski Soboti, ki je bila na podlagi radiokarbonskih datacij opredeljena v drugo polo- vico 7. in prvo polovico 8. stol. (Kerman 2011c, 26, 48, 49, G66). Podoben profil ima tudi odlomek posode iz avstrijske- ga Fernitza iz okolice Gradca (Gutjahr 2002, 125–158, G16) in odlomki enako datiranega lonca z najdišča Nitra-Šindolky na Slovaškem (Fusek 2008, 23, G6). Najverjetneje lahko v zgodnji srednji vek datiramo tudi eno izmed zanimivejših najdb na najdišču. V sondi 9 je bila na dnu le malo vkopana v SE 05 in pokrita zgolj s SE 1 plast ožgane ilovice, v kateri sta se poleg dveh večjih kep ožgane ilovice nahajali tudi dve kovinski pogači – SE 459 (sl. 37). Prva je težka 415 g (G703) in druga 422 g (G704). Pri izko- pavanju je bila zaradi udarca druga razlomljena na več de- lov, tako da je bila vidna njena luknjičava notranjost, ki glede na barvo preloma in površine kaže, da gre najverjetneje za železno žlindro. Sodolek, AAS 54, 2018 51 10Novi vek Na najdišču je bilo odkritih tudi nekaj ostalin iz novega veka. Gre predvsem za koncentracije keramike (SE 37, SE 38, SE 61), večji vkop SE 371 in jarek SE 165, poteka- joč na vrhu bronastodobnih jarkov po naravni depresiji na vzhodni strani najdišča. Pri pregledu smo ugotovili, da je bila distribucija novoveških jam na najdišču pov- sem naključna. V vsaki novoveški jami oz. jarku so se nahajali ostanki zgolj ene posode, vendar niso bili prisotni vsi deli, kar lahko kaže na možnost, da je globoko obdelovanje njivskih površin odoralo del posode. V celoti ohranjena je bila zgolj stekle- nica G711, odkrita v globlji jami SE 371. Novoveške najdbe so bile na najdišču Sodolek zelo redke, vendar pa so bile razpršene po celotni površini najdišča. Večina je bila pomešana v ornici in je prišla na najdišče z vsakoletnim gnojenjem njivskih površin (G819–829), med njimi je bil tudi odlomek bronastega zvončka G820. 52 Sodolek, AAS 54, 2018 11Recentni jarki Recentni so trije drenažni jarki (SE 9, SE 10, SE 670), ki so bili najverjetneje izkopani v začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja, ko so v okviru velikega projekta iz- suševanja osrednjega dela doline položili infrastrukturo za odtok talne vode ter združili in spremenili usmeritev številnih starih in močno razdrobljenih katastrskih parcel. Najmlajši sta jami SE 397 in SE 301. Gre za vkopa kvadra- tne oblike za testni sondi intenzivnega terenskega pregleda (glej str. 9, poglavje Intenzivni površinski pregled). Sodolek, AAS 54, 2018 53 12Neopredeljivo Na najdišču je bilo odkritih tudi več jarkov, ki niso vsebo- vali najdb. Gre za krožne jarke, sestavljene iz dveh de- lov, ki so lahko sklenjeni (SE 21, SE 212, SE 214, SE 456, SE 547, SE 556, SE 558, SE 571), ločeni (SE 48, SE 49, SE 457, SE 471) ali pa so ohranjeni zgolj polovično (SE 70, SE 249, SE 342, SE 343, SE 344, SE 350, SE 367, SE 373, SE 405, SE 414, SE 449, SE 559, SE 587, SE 614, SE 645). Jarki so na eni strani globlji in navadno trikotne- ga preseka. Podobni jarki so bili odkriti na številnih naj- diščih v Prekmurju in na Štajerskem, vedno brez najdb. Med neopredeljene smo uvrstili tudi nekaj krajših in ožjih jarkov brez najdb (SE 34, SE 121, SE 593, SE 254, SE 411, SE 483, SE 639) in se njihova zasutja razlikujejo tako od za- sutij recentnih drenažnih jarkov kakor tudi od zasutij ostalin bronastodobne naselbine. Na podlagi stratigrafije ( jarek SE 245 seka bronastodobno jamo SE 255 na površju) lahko dokažemo, da gre za jarke, ki so mlajši od bronastodobne naselbine. 54 Sodolek, AAS 54, 2018 13Analize 13.1 Radiokarbonske datacije od »predložka«. Citirana 1σ negotovost je zato najboljša ocena polne meritve in ne temelji zgolj na statistiki štetja. Radiokarbonske analize so bile narejene v Leibnitz La- »Kalibracija« koledarskih starosti je bila izračunana z upora- bor für Altersbestimmung und Isotopenforschung Chri- bo “CALIB rev 5.01” (Baza podatkov IntCal04, Reimer et al. stian-Albrechts-Universität v Kielu v Nemčiji. Analizirani 2004). Grafični prikazi kalibriranih rezultatov so bili pripra- so bili vzorci lesnega oglja, pri čemer so bili za datiranje vljeni z O Cal verzijo 4.2. (baza podatkov IntCal 09, Reimer izbrani čim bolj kratkotrajni vzorci – domnevno odlomki et al. 2009). sežganih vejic ali korenin oziroma odlomki, ki kažejo čim tanjši premer letnic. Da bi dobili pare rezultatov, ki bi se 13.1.1 Starejša bakrena doba pokrivali ali razhajali, sta bila iz večine jam za analiziranje izbrana po dva vzorca. V vseh vzorcih, oddanih v ana- Analizirani so bili 4 vzorci iz starejšebakrenodobnih jam – lizo, je bilo več kakor 1 mg ogljika, kar je priporočena dva iz SE 458 (sl. 39) in dva iz SE 627 (sl. 40, 41). Obe jami količina za natančno meritev, ki producira zadosten ion- sta bili zelo plitvi, velika ovalna jama SE 458 je vsebovala ski žarek. Vse δ najdbe zgolj v spodnjem delu zasipa, medtem ko so se 13C vrednosti so bile okoli 20 ‰, znotraj normalnega razpona vrednosti za oglje, kar pomeni, da najdbe v podolgovati jami SE 627 nahajale na vrhu zasipa. so rezultati, upoštevajoč tudi standardno deviacijo okoli V obeh primerih so bili analizirani vzorci oglja z dna zasutja ± 30 let, zanesljivi (Nijboer, Van den Plicht 2008, 104). jame, vendar so rezultati različni. Vzorci so bili pregledani pod mikroskopom in primeren od- V primeru jame SE 458 sta rezultata datiranj statistično merek snovi je bil izbran za datiranje. Iz izbrane snovi je bil z identična – največja verjetnost v okviru upoštevane dva- 1 % HCl, 1 % NaOH at 60° C ter ponovno z 1 % HCl (alkalna kratne standardne deviacije se nahaja v časovnem intervalu usedlina) narejen izvleček. Sežig v CO je bil izveden v zaprti od sredine 45. do sredine 44. stol. pr. n. š. Velika standardna 2 kremenovi cevi skupaj s CuO in srebrno volno pri tempera- deviacija je posledica vijugaste platforme na kalibracijski kri- turi 900 vulji, ko se v tem času raven 14C v atmosferi ni spremenila. oC. Vzorčni CO je bil ohlajen na 600 oC nad pribli- 2 žno 2 miligramoma Fe prahu, ki je rabil kot katalizator. Do- V primeru jame SE 627 pa smo dobili dva različna rezulta- bljena mešanica ogljika in železa je bila stisnjena v kroglico. ta – eden pri dvakratni standardni deviaciji pokriva časovni Koncentracija interval 45. in polovice 44. stol. pr. n. š. ter drugi, ki pri naj- 14C iz vzorcev je bila izmerjena s primerjavo simultano zbranih večji verjetnosti pri isti standardni deviaciji pokriva približno 14C, 13C in 12C žarkov vsakega vzorca z žarki standarda oksalne kisline CO ter ozadjem oglja. Kon- petdesetletni interval sredi 44. stol. pr. n. š. 2 vencionalne 14C starosti so bile izračunane po Stuiverjevi in Tako nam dobljeni rezultati pokrivajo časovni interval od Polachu (Stuiver, Polach 1977, 355) z δ13C korekcijo za izo- konca 45. stol. do prve četrtine 44. stol. pr. n. š. Vendar pa topsko fraktacijo, utemeljeno na razmerju med 13C in 12C, lahko imamo zaradi prekrivanja za najbolj relevantne data- izmerjeno v AMS sistemu simultano z meritvijo razmerja cije za SE 458. med 14C in 12C. Zadnji δ13C vključuje efekte frakcionalizacije Iz istega časovnega intervala poznamo v vzhodni Sloveniji iz postopka grafitizacije ter zato v AMS sistemu in kasneje objekte in najdbe, odkrite na najdiščih Bukovnica, Hardek in ne more biti primerjan z vrednostmi δ13C, ki so pridobljene Malečnik. Najstarejša datuma iz Hardeka in Bukovnice lahko z masnim spektrometrom iz CO . Za določitev negotovosti 2 izključimo iz razprave zaradi njune izjemne standardne de- meritve (standardna deviacija σ) so opazovali oboje – sta- viacije (Hardek Beta 112121 6.020±170 – Žižek 2006a, 130; tistiko štetja 14C meritve in variabilnost rezultata, ki skupaj Bukovnica Z-2124 5.650±110 – Srdoč et al. 1992, 157). Da-tvorita eno meritev. tum iz Malečnika je sicer boljši, vendar je bila datirana jama Večji od obeh rezultatov je bil uporabljen kot meritev nego- tako rekoč brez najdb (Strmčnik Gulič 2006, 201). tovosti. K temu dodamo negotovost, povezano z odbitkom Sodolek, AAS 54, 2018 55 KIA41645 Vzorec 4 SE 458 KIA41646 Vzorec 5 SE 458 Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) usedlina, 5,6 mg C starost usedlina, 5,3 mg C starost 49,91 ± 0,18 5585 ± 30 BP –21,93 ± 0,22 49,98 ± 0,18 5570 ± 30 BP –22,93 ± 0,24 Radiokarbonska BP 5583 ± 29 Radiokarbonska BP 5571 ± 30 starost starost One Sigma Range: cal BC 4450–4439 (verjetnost 11,6 %) One Sigma Range: Cal BC 4447–4418 (verjetnost 29,4 %) (verjetnost 68,3 %) 4425–4369 (verjetnost 56,7 %) (verjetnost 68,3 %) 4402–4365 (verjetnost 38,9 %) Two Sigma range: cal BC 4461–4352 (verjetnost 95,4 %) Two Sigma range: Cal BC 4456–4352 (verjetnost 95,4 %) 38 Radiokarbonska datacija vzorca 4 iz starejšebakreno- 39 Radiokarbonska datacija vzorca 5 iz starejšebakreno- dobne jame SE 458. dobne jame SE 458. KIA41647 Vzorec 6 SE 627 KIA41648 Vzorec 7 SE 627 Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) usedlina, 4,9 mg C starost usedlina, 5,1 mg C starost 49,70 ± 0,18 5615 ± 30 BP –25,38 ± 0,20 50,53 ± 0,18 5485 ± 30 BP –23,17 ± 0,20 Radiokarbonska BP 5616 ± 30 Radiokarbonska BP 5484 ± 29 starost starost One Sigma Range: Cal BC 4488–4444 (verjetnost 35,5 %) One Sigma Range: Cal BC 4356–4328 (verjetnost 64,2 %) (verjetnost 68,3 %) 4421–4394 (verjetnost 23,2 %) (verjetnost 68,3 %) 4279–4274 (verjetnost 4,1 %) 4386–4373 (verjetnost 9,6 %) Two Sigma range: Cal BC 4440–4424 (verjetnost 1,9 %) Two Sigma range: Cal BC 4514–4510 (verjetnost 1,0 %) 4370–4316 (verjetnost 73,5 %) 4504–4361 (verjetnost 94,4 %) 4299–4261 (verjetnost 20,0 %) 40 Radiokarbonska datacija vzorca 6 iz starejšebakreno- 41 Radiokarbonska datacija vzorca 7 iz starejšebakreno- dobne jame SE 627. dobne jame SE 627. 56 Sodolek, AAS 54, 2018 KIA41649 Vzorec 8 SE 513 Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) usedlina, 5,4 mg C starost 54,65 ± 0,20 4855 ± 30 BP –23,02 ± 0,11 Radiokarbonska BP 4854 ± 29 starost One Sigma Range: Cal BC 3692–3684 (verjetnost 6,8 %) (verjetnost 68,3 %) 3662–3635 (verjetnost 61,5 %) Two Sigma range: Cal BC 3702–3632 (verjetnost 85,9 %) 3559–3538 (verjetnost 9,5 %) 42 Datacije starejšebakrenodobnih objektov. 43 Radiokarbonska datacija vzorca 8 iz srednjebakreno- dobne jame SE 513. 13.1.2 Srednja bakrena doba 13.1.3 Srednja bronasta doba Analizirana sta bila 2 vzorca iz srednjebakrenodobne jame Za datiranje so bili izbrani vzorci iz treh jarkov – SE 164, SE 513 (sl. 44). Jama je bila globoka in vzorci za datiranje SE 115 in SE 13 (sl. 46–49). Glede na stratigrafske podatke so bili odvzeti z dna zasutja pod posodami, kar izključuje je bil prvi najstarejši in zadnji najmlajši. Vsi vzorci za datira- možnost recentne kontaminacije vzorca. nje so bili vzeti z dna zasutja – zgolj v SE 164 se je na dnu jarka nahajala večja količina najdb in oglja. Dataciji sta pokazali dva različna rezultata. Prvi pokri- va pri dvakratni standardni deviaciji interval v sredini Datacija vzorca iz SE 164 kaže pri dvakratni standardni de-36. stol. pr. n. š., drugi pa pri dvakratni standardni deviaciji viaciji največjo verjetnost v intervalu, ki pokriva celotno interval od sredine 36. do sredine 34. stol. pr. n. š. Obstaja 17. stol. pr. n. š. Dolg interval izhaja iz dejstva, da se nahaja tik zgolj statistična verjetnost, da se rezultata prekrivata v sre-pod vijugo kalibracijske krivulje. Dataciji vzorcev iz SE 115 in dini 36. stol. pr. n. š. SE 13 sta statistično skoraj identični – razlika med njuno radio- karbonsko starostjo je manjša od polovice standardne deviaci- Rezultat druge datacije se nahaja na mestu, kjer se v ka- je. Rezultata kažeta pri dvakratni standardni deviaciji največjo libracijski krivulji nahaja občutno nihanje količine 14C v at- verjetnost v intervalu, ki pokriva celotno 15. stol. pr. n. š. mosferi ter ustvarja plato oziroma se količine slednjega v atmosferi med koncem 34. in začetkom 36. stol. pr. n. š. ne Dolg interval je posledica dejstva, da se rezultat nahaja tik pod spreminjajo. Iz istega časovnega intervala poznamo v vzho- vijugo kalibracijske krivulje, ki je posledica nihanja količine 14C dni Sloveniji samo še dataciji dveh grobov z najdišča Pod v atmosferi. Datumi, podobni datumu, dobljenemu v SE 164, Kotom-jug (grob 20 in grob 141 – Hüls 2009, 138). so bili dobljeni tudi na najdiščih Rogoza (Črešnar 2009, 45) in Pod Kotom-sever (Kerman 2011b, 66–68). Datacije, identične rezultatom iz SE 115 in SE 13, pa so znane tudi z dveh drugih srednjebronastodobnih najdišč v regiji – z Gomil pri Lenartu (SE 149 ter SE 148, glej Tomaž 2010, 89, 90) in najverjetneje Ha- sreitha v Avstriji (V111-114 – Heymans 2007, 147), kjer je krivulja zaradi večje standardne deviacije rezultata manj izrazita in daljša. Sodolek, AAS 54, 2018 57 KIA41650 Vzorec 9 SE 513 KIA41644 Vzorec 3 SE 164 Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) usedlina, 5,4 mg C starost usedlina, 5,5 mg C starost 55,90 ± 0,21 4675 ± 30 BP –22,36 ± 0,20 65,96 ± 0,21 3345 ± 25 BP –24,26 ± 0,25 Radiokarbonska BP 4673 ± 30 Radiokarbonska BP 3343 ± 26 starost starost One Sigma Range: Cal BC 3515–3491 (verjetnost 16,9 %) One Sigma Range: Cal BC 1686–1608 (verjetnost 67,6 %) (verjetnost 68,3 %) 3469–3422 (verjetnost 36,5 %) (verjetnost 68,3 %) 1567–1565 (verjetnost 0,7 %) 3418–3411 (verjetnost 4,1 %) Two Sigma range: Cal BC 1727–1720 (verjetnost 1,0 %) 3405–3398 (verjetnost 3,4 %) 1691–1600 (verjetnost 71,6 %) 3484–3373 (verjetnost 7,4 %) 1594–1531 (verjetnost 22,9 %) Two Sigma range: Cal BC 3621–3609 (verjetnost 2,9 %) 3521–3368 (verjetnost 92,5 %) 46 Radiokarbonska datacija vzorca 3 iz srednjebronasto- dobne jame SE 164. 44 Radiokarbonska datacija vzorca 9 iz srednjebakreno- dobne jame SE 513. KIA41643 Vzorec 2 SE 115 Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) usedlina, 4,7 mg C starost 67,33 ± 0,24 3180 ± 30 BP –22,04 ± 0,24 Radiokarbonska BP 3178 ± 29 starost One Sigma Range: Cal BC 1493–1475 (verjetnost 21,2 %) (verjetnost 68,3 %) 1461–1426 (verjetnost 47,1 %) Two Sigma range: Cal BC 1503–1408 (verjetnost 95,4 %) 45 Dataciji srednjebakrenodobnega objekta. 47 Radiokarbonska datacija vzorca 2 iz srednjebronasto- dobne jame SE 115. 58 Sodolek, AAS 54, 2018 KIA41642 Vzorec 1 SE 13 13.1.4 Pozna bronasta doba Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) usedlina, 2,5 mg C starost Datiranih je bilo pet vzorcev iz poznobronastodobnih jam s 67,45 ± 0,22 3165 ± 25 BP –22,94 ± 0,19 keramiko – eden iz SE 40, dva iz jame SE 621 in dva iz jame Radiokarbonska BP 3163 ± 26 SE 287 (sl. 50–55). Vsi vzorci so bili vzeti z dna zasutij. starost Datacija vzorca iz SE 40 kaže pri dvakratni standardni devi- One Sigma Range: Cal BC 1489–1482 (verjetnost 6,1 %) (verjetnost 68,3 %) 1454–1414 (verjetnost 62,2 %) aciji največjo verjetnost v intervalu, ki pokriva prvo polovico Two Sigma range: Cal BC 1496–1403 (verjetnost 95,4 %) 15. in drugo polovico 14. stol. pr. n. š. Enake rezultate sta dala tudi vzorca iz SE 621. Kljub domnevi, da so vse poznobronastodobne jame na najdišču sočasne, se je pokazalo, da je jama SE 287 nekaj desetletij mlajša. Oba analizirana vzorca sta dala identi- čen rezultat - pri dvakratni standardni deviaciji največjo verjetnost v intervalu, ki pokriva 14. in drugo polovico 13. stol. pr. n. š. Dolg interval rezultatov analize vzorcev iz SE 287 je posle- dica dejstva, da se rezultat nahaja tik nad vijugo kalibracijske krivulje, ki je posledica nihanja količine 14C v atmosferi. Da- tumi, podobni rezultatom iz SE 40 in SE 621, so bili v regiji odkriti tudi na najdiščih Lodersdorf v Avstriji ( jama 1 – Jilg 2007, 119) in Pod Kotom-sever v Prekmurju (SE 671 – Ker- man 2011b, 75). Datum, podoben rezultatu iz SE 287, je 48 Radiokarbonska datacija vzorca 1 iz srednjebronasto- bil dobljen z analizo vzorca z najdišča Gomile pri Lenartu dobnega jarka SE 13. (SE 235, glej Tomaž 2010, 89, 90). (sl. 56) Analize večine bronastodobnih najdišč, raziskanih na po- dročju vzhodne Slovenije v okviru projekta izgradnje avto- cestnega omrežja, so pokazale več zaporednih poselitev na istem oziroma skoraj istem mestu. Tako lahko dve fazi poselitve jasno sledimo na velikih raziskanih najdiščih, de- nimo Pod Kotom-sever in Pod Grunti – Pince (Kavur 2012) in domnevno na nekaterih, kjer so bile odkrite zgolj posa- mezne strukture z robnega področja naselbine, denimo na najdišču Gomile pri Lenartu (Tomaž 2010, 90). Predvsem pa so pomembni rezultati s Sodoleka, saj so bile tu odkrite sledi s samega konca srednje (SE 115 in SE 13) in začetka pozne bronaste dobe (SE 40 in SE 621), ki omogočajo absolutno kronološko določitev konca Bd C in začetka Bd D v regiji, ki ga lahko datiramo v konec 15. stol. pr. n. š. (Kavur 2012). Prav tako pa rezultati datacij jame SE 287 omogočajo for- muliranje hipoteze o času konca poselitve naselbine, kar pomeni, da lahko domnevamo, da je poznobronastodobna naselbina na Sodoleku trajala približno 60 let. (sl. 57) 49 Datacije srednjebronastodobnih jarkov. Sodolek, AAS 54, 2018 59 KIA41651 Vzorec 10 SE 40 KIA41655 Vzorec 14 SE 621 Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) usedlina, 5,1 mg C starost usedlina, 3,2 mg C starost 67,81 ± 0,21 3120 ± 25 BP –23,84 ± 0,18 67,98 ± 0,21 3100 ± 25 BP –27,37 ± 0,12 Radiokarbonska BP 3121 ± 25 Radiokarbonska BP 3100 ± 25 starost starost One Sigma Range: Cal BC 1431–1387 (verjetnost 68,3 %) One Sigma Range: Cal BC 1416–1376 (verjetnost 49,9 %) (verjetnost 68,3 %) (verjetnost 68,3 %) 1338–1320 (verjetnost 18,4 %) Two Sigma range: Cal BC 1448–1370 (verjetnost 81,1 %) Two Sigma range: Cal BC 1430–1312 (verjetnost 95,4 %) 1351–1613 (verjetnost 14,3 %) 50 Radiokarbonska datacija vzorca 10 iz poznobronasto- 52 Radiokarbonska datacija vzorca 14 iz poznobronasto- dobne jame SE 40. dobne jame SE 621. KIA41654 Vzorec 13 SE 621 KIA41652 Vzorec 11 SE 287 Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) usedlina, 4,2 mg C starost usedlina, 3,3 mg C starost 67,75 ± 0,20 3130 ± 25 BP –25,59 ± 0,38 68,50 ± 0,22 3040 ± 25 BP –27,13 ± 0,12 Radiokarbonska BP 3128 ± 23 Radiokarbonska BP 3039 ± 26 starost starost One Sigma Range: Cal BC 1431–1395 (verjetnost 68,3 %) One Sigma Range: Cal BC 1374–1340 (verjetnost 27,3 %) (verjetnost 68,3 %) (verjetnost 68,3 %) 1319–1267 (verjetnost 41,0 %) Two Sigma range: Cal BC 1452–1374 (verjetnost 87,8 %) Two Sigma range: Cal BC 1395–1256 (verjetnost 90,6 %) 1341–1318 (verjetnost 7,6 %) 1237–1215 (verjetnost 4,8 %) 51 Radiokarbonska datacija vzorca 13 iz poznobronasto- 53 Radiokarbonska datacija vzorca 11 iz poznobronasto- dobne jame SE 621. dobne jame SE 287. 60 Sodolek, AAS 54, 2018 KIA41652 Vzorec 12 SE 287 Oglje, Alkalna Korigiran pMC Konvencionalna δ13C(‰) usedlina, 5,0 mg C starost 68,50 ± 0,23 3040 ± 30/-25 BP –26,21 ± 0,15 Radiokarbonska BP 3040 ± 28 starost One Sigma Range: Cal BC 1376–1339 (verjetnost 28,7 %) (verjetnost 68,3 %) 1320–1267 (verjetnost 39,6 %) Two Sigma range: Cal BC 1400–1254 (verjetnost 89,7 %) 1239–1214 (verjetnost 5,7 %) 56 Datacije bronastodobnih jarkov in jam. 54 Radiokarbonska datacija vzorca 12 iz poznobronasto- 57 Datacije ostalin. dobne jame SE 287. 55 Datacije poznobronastodobnih jam. Sodolek, AAS 54, 2018 61 14Sklep Izkopavanja velikih površin, izvedena v okviru projekta keramike, več sto kosov ožgane ilovice, nekaj kamnitih oro- izgradnje avtocest, so temeljito spremenila naše pozna- dij, nekaj odlomkov železnih predmetov in žlindre ter nekaj vanje pomena posameznih točk v pokrajini kakor tudi odlomkov stekla. Na podlagi datacij in razlage najdb je bilo prazgodovinsko poselitev na njih. Ne zgolj da smo lah- na najdišču ugotovljenih najmanj šest obdobij, v katerih so ko opazovali velike količine odkritih najdb, ampak smo na najdišču potekale različne dejavnosti – v mlajši kameni dobili tudi vpogled v natančno kronologijo posamezne dobi je tu stalo manjše naselje, v srednji bakreni dobi se je poselitve na mestih, ki so vedno znova privlačile ljudi. tukaj znašel osamljen grob, v srednji in pozni bronasti dobi Prav tako pa smo dobili prvič vpogled v prostorsko za- je prostor ponovno rabil za naselje, v zgodnjem srednjem snovo teh naselbin. Znotraj njih smo prepoznavali doslej veku je bil najverjetneje prostor železarske dejavnosti, v no- še neznane prazgodovinske vzorce vedenja – na pri- vem veku pa intenzivno obdelovana poljedelska površina. mer namensko deponiranje keramike. Kot poglavitno Najstarejši ostanki na najdišču pripadajo starejšebakrenodob- novost, ki so jo omogočile radiokarbonske analize, pa ni poselitvi v 45. in 44. stol. pr. n. š., v času konca poznone- lahko štejemo natančni čas trajanja posameznih faz po- olitske lengyelske kulture (Kavur, Tomaž, Mileusnić 2006). Na selitve, ki tvorijo zgodovino najdišč. podlagi ohranjene razporeditve jam za nosilne kole stavbe V preteklosti so bile v okolici raziskanega najdišča odkrite le smo lahko na vrhu pomola razpoznali ostanke ene hiše z ne- posamezne arheološke najdbe. Večinoma so to bile sekire kaj jamami v njeni notranjosti in njeni bližini (hiša 1). Nedaleč – tako glajene kamnite sekire, ki jih okvirno lahko datiramo stran, v nizkem sedlu, pa sta se nahajali tudi dve večji plitvi v mlajšo kameno in starejšo bakreno dobo (Tušek, Kavur jami s številnimi najdbami. Vsebovali sta predvsem keramiko, 2012), kakor tudi tri bronastodobne sekire. Prva, tulasta, ki pa je bila močno preperela in razlomljena. Kljub skromnim je bila odkrita pri Biserjanah (S. Pahič 1965a, 190; S. Pahič in močno fragmentiranim najdbam je pomembno, ker pred- 1966, 192, 193, t. 1: 9), druga, podobna, pri Ženiku (S. Pahič stavlja eno izmed najstarejših najdišč v regiji in tudi eno izmed 1968, 186; Šinkovec 1995, 76, t. 21: 128) tretja, plavutasta, najmlajših najdišč, na katerih lahko prepoznamo oblikovne in pa pri Spodnjem Kocjanu (S. Pahič 1962, 193; S. Pahič 1968, ornamentalne elemente, značilne za poznoneolitsko lengyel- 180, 186; Šinkovec 1995, 50, t. 8: 51). sko kulturo, pojavljajo pa se tudi že prvi elementi, ki kažejo Večkrat je bil v starejši literaturi tudi govor o odkritjih praz- oblikovne značilnosti epilengyelske lasinjske kulture. godovinske keramike, ki bi jo lahko datirali v bronasto ali že- Dobrih tisoč let kasneje, okvirno v 35. stol. pr. n. š., sta bili na lezno dobo z lokacijo med Biserjanami in Svetim Jurijem ob najdišču datirani dve jami in v eni izmed njih so bili odkriti Ščavnici. Zdi se, da so bile nizke terase poseljene predvsem ostanki dveh posod. Struktura pridatkov in oblikovne zna- na pomolih, ki so segali globoko v osrednji zamočvirjeni del čilnosti najdb kažejo, da gre najverjetneje za žgani grob iz doline. Tako je bilo v eni izmed starih omemb navedeno, časa srednje bakrene dobe. Pomembno je, ker gre za eno da so bili odlomki prazgodovinske keramike odkriti tudi na izmed petih najdišč v vzhodni Sloveniji in domnevno drugo poljih vzhodno od ceste iz Ivanjcev proti Sv. Juriju (S. Pahič grobišče, kjer so bili odkriti oblikovni elementi, značilni za 1975a, 333), kar bi v grobem lahko ustrezalo lokaciji odkri- zgodnjo boleraško kulturno skupino. tega in raziskanega najdišča Sodolek. Slabih dva tisoč let kasneje se je začelo najdaljše ter najin- Terenski pregledi trase bodoče avtoceste so pokazali, da so tenzivnejše obdobje poselitve na najdišču, ki je obsegalo se na nizkih terasah, predvsem na pomolu, segajočem v čas tako srednje kakor tudi zgodnje pozne bronaste dobe. osrednji del doline, na njegovi jugozahodni strani zgostile Vzhodno od glavnega dela najdišča je bilo na dnu narav- najdbe prazgodovinske keramike. Arheološke raziskave na ne depresije odkritih več jarkov, potekajočih v smeri od najdišču, poimenovanem Sodolek, so odkrile sledi več za- jugozahoda proti severovzhodu, z zasutji, ki so vsebova- porednih obdobij poselitve. Skupno je bilo izkopanih in do- la srednjebronastodobne keramične najdbe. Čeprav so se kumentiranih več kakor 690 plasti in jam, v njih pa je bilo od- vsi jarki nahajali bolj ali manj na dnu oziroma v osrednjem kritih več kakor 8.000 odlomkov večinoma prazgodovinske delu depresije, so majhne spremembe smeri in medsebojna 62 Sodolek, AAS 54, 2018 prekrivanja omogočili, da smo lahko na podlagi stratigraf- sočasne, so datacije pokazale, da so najmlajši datumi iz skih odnosov med njimi določili kronološko zaporedje odla- jarkov starejši od keramičnega depoja in jame s keramiko, ganja sedimentov. Pokazalo se je, da najstarejšo stratigraf- ki sta sočasni. Za datacije naselbine smo poleg vzorca iz sko enoto tvori zasutje jarka SE 164, najmlajšo pa zasutje jame SE 40 in dveh vzorcev iz podolgovate jame s keramiko jarka SE 13. Zasutje jarka SE 115 je bilo mlajše od prvega in SE 621 datirali tudi dva vzorca iz ovalne jame SE 287 izza starejše od drugega. V zasutju jarka SE 164 je bila največja hiše 2, ki pa sta dala nekoliko mlajše rezultate. Glede na zgostitev večjih odlomkov lesnega oglja na dnu, medtem njeno obliko, specifičen zbir najdb in njihovo stanje ohra-ko so bili v drugih jarkih ti odlomki razpršeni po celotnem njenosti jamo razlagamo kot depo. Njena lega za hišo, na zasutju. Tudi odlomki keramike so bili različno ohranjeni – v nasprotni strani od osrednjega praznega dela naselbine, ka- najstarejšem zasutju jarka so bili večji in manj erodirani kosi. kor tudi specifičen sestav zakopanega napeljujeta na misel, Številni odlomki podobne keramike, odkriti v ornici na tem da gre za ritualno dejanje zakopa poglavitnih predmetov delu najdišča, kažejo, da so bili z intenzivnimi deli v prete- iz hiše, ki kažejo na konec življenjskega cikla te hiše in cele klosti poškodovani zgornji deli srednjebronastodobnih pla- naselbine. sti. Radiometrične datacije vzorcev iz jarkov kažejo, da sodi- Glede na stavbne ostaline, ki ne kažejo nobenih sledi obna- jo najstarejši v čas 17., mlajši pa v čas konca 15. stol. pr. n. š. vljanj (pregradenj in ojačanj konstrukcij), in nekaj desetletij - torej v čas od Bd B do Bd C2. mlajše datacije iz jame izza hiše 2, ki kaže na opustitev na- Najštevilnejši odkriti ostanki, mlajši zgolj nekaj desetletij, pa selbine, domnevamo, da je življenjski cikel naselbine trajal so ostanki zgodnje poznobronastodobne naselbine, ki je zgolj nekaj desetletij. bila postavljena na vrhu pomola in se je s terase širila v doli- Po opustitvi poznobronastodobne naselbine je raziskani no. Odkriti ostanki jam za stojke kažejo, da je bila naselbina prostor ostal neposeljen naslednji dve tisočletji. V vmesnem sestavljena iz najmanj šestih hiš, razporejenih okoli osre- času so le dobrih 500 m zahodno postavili na vrh terase na dnjega praznega prostora. Ostanki domnevno ene stavbe robu doline večjo rimsko vilo, vendar sledovi rimskodobnih pa so bili odkriti vzhodno na naslednjem grebenu onkraj dejavnosti niso bili razširjeni tako daleč. Ponovno smo sle- srednjebronastodobnih jarkov. Stavbe oz. hiše so bile široke di ugotovili v zgodnjem srednjem veku. Odkriti sta bili dve do 3 m in do 5 m dolge. Sestavljene so bile iz simetrično jami z nekaj odlomki značilne porozne keramike, okrašene z postavljenih vkopov za nosilne kole in usmerjene praviloma motivom vrezane valovnice. Dovolj, da lahko pokažemo na od severovzhoda proti jugozahodu. Ovalne jame so imele najstarejšo slovansko poselitev Ščavniške doline. v notranjosti še manjšo konično poglobitev, ostanek prepe- relega kola. Redko so vsebovale najdbe, večina najdb je bila Količina v ornici odkritih mlajših srednjeveških in novoveških odkritih v večjih jamah izven hiš. odlomkov keramike kaže, da je bil prostor v zadnjih ne- kaj stoletjih intenzivno obdelovan. Enakomerno, po celotni Da bi natančno določili absolutno kronološke odnose med površini najdišča razpršene najdbe kažejo, da jih je večina srednjebronastodobnimi jarki in poznobronastodobno na- prišla na najdišče z vsakoletnim gnojenjem njivskih površin. selbino, je bilo radiokarbonsko datiranih več vzorcev, po- Odkrili pa smo tudi nekaj izoliranih manjših jam, v katerih so branih iz različnih jam in jarkov. Datirani so bili trije vzorci se večinoma nahajali ostanki ene same razbite posode ozi- iz zasutij srednjebronastodobnih jarkov na vzhodnem delu roma v enem primeru tudi razbiti ostanki steklenice. Vendar najdišča, eden iz najstarejšega (SE 164) ter dva iz najmlajših pa lahko ugotovimo, da je razporeditev novoveških jam na jarkov (SE 115, SE 13). Iz poznobronastodobne naselbine najdišču povsem naključna. pa so bili vzorci pobrani iz treh jam s keramiko – prve s keramičnim depojem (SE 40), druge, podolgovate jame s Žal ne moremo natančneje datirati ene izmed najbolj za- številnimi odlomki keramike ob objektu (SE 621) ter tretje v nimivih ostalin, odkritih na najdišču. V jami SE 459 sta bili zaledju hiše (SE 287). med večjo količino kep ožgane ilovice odkriti dve kovinski pogači plano-konveksne oblike. Glede na oksidacijo površja Na jugovzhodnem delu naselbine je bil odkrit manjši vkop kakor tudi videz preloma domnevamo, da gre za odpadne (SE 40) premera manj kakor meter. Vseboval je 17 odlomkov ostanke iz procesa predelave železa. keramike, ki so bili položeni na dno jame. Ta fenomen smo obdelali posebej v članku 2011 (Kavur 2011). Najmlajše sledi, odkrite na najdišču, so drenažni jarki, ki so nastali kot posledica spremembe usmeritve njivskih površin Na podlagi radiokarbonskih datacij je bila določena sta- in poskusov izsuševanja osrednjega zamočvirjenega dela rost v intervalu od zadnje četrtine 15. stol. do prve četrtine Ščavniške doline v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega 14. stol. pr. n. š. Kljub domnevi, da so vse jame v naselbini stoletja. Sodolek, AAS 54, 2018 63 15Sodolek Excavations of large areas carried out in the framework numerous. Archaeological research at the site named Sodo- of the Slovenian highway construction project thorou- lek revealed traces of several successive settlement periods. ghly changed our knowledge about the significance of More than 690 layers and pits in total were excavated and certain points in the landscape and the prehistoric set- documented, in which more than 8,000 fragments of mostly tlement there. Not only were we able to observe a great prehistoric pottery, several hundred pieces of burnt loam, a number of discovered finds, we were also given a grea- few stone tools, a few fragments of iron objects and slag, ter insight into the precise chronology of individual set- and a few fragments of glass were found. Based on dates tlements in those places that time and again attracted and find interpretations, at least six periods were recognised people to settle there. For the first time it was possible to at the site, during which various activities were performed get an insight into the spatial plan of these settlements. here; in the New Stone Age, a smaller settlement was lo- Within this we recognised the until now unknown prehi- cated here, in the Middle Copper Age a solitary grave was storic behaviour patterns, e.g. the intentional deposition made here, in the Middle and Late Bronze Ages the area of pottery. The precise duration of individual settlement was again used for a settlement, in the Early Middle Ages it phases which constitute the history of the sites is the was most probably the location for activities connected to principal novelty enabled by radiocarbon analyses. ironworks, while in the Modern era it is an intensively culti- In the past, only individual archaeological finds were disco- vated agricultural area. vered around this researched site. These mostly included The oldest remains at the site belong to the Early Copper axes, both polished stone axes, which can be approximately Age settlement in the 45th and 44th centuries BC, to the dated to the New Stone Age and the Late Copper Age (Tu- time at the end of the Late Neolithic Lengyel culture (Kavur, šek, Kavur 2012), and three Bronze Age axes. The first, soc- Tomaž, Mileusnić 2006). Based on the preserved distribu- keted axe, was discovered near Biserjane (S. Pahič 1965a, tion of pits for the supporting stilts of a building, remains 190; S. Pahič 1966, 192, 193, t. 1: 9), the second, similar one of one house with a few pits in its interior and its vicinity near Ženik (S. Pahič 1968, 186; Šinkovec 1995, 76, t. 21: (house 1) were recognised at the top of the promontory. 128), and the third one, the winged axe, near Spodnji Kocjan Not far away, on a low ridge, there were two larger shal- (S. Pahič 1962, 193; S. Pahič 1968, 180, 186; Šinkovec 1995, 50, low pits with numerous finds. They mostly included pottery t. 8: 51). but which was strongly decayed and shattered. Despite the Older sources have several times discussed the discovery of scarce and strongly fragmented finds the site is important prehistoric pottery which could be dated to the Bronze or since it represents one of the oldest sites in the region and Iron Ages, the location being between Biserjane and Sveti also one of the youngest sites at which we can identify ele- Jurij ob Ščavnici. It seems that the low terraces were settled ments of form and ornament typical for the Late Neolithic primarily on the promontories reaching deep into the cen- Lengyel culture, with the first elements appearing indicating tral moored part of the valley. Thus, one of the older sour- the shape characteristics of the Epi-Lengyel Lasinja culture. ces states that fragments of prehistoric pottery were also A good thousand years later, roughly to the 35th century discovered in the fields east of the road from Ivanjci towards BC, two pits at the site were dated and within one of them Sveti Jurij (S. Pahič 1975a, 333), which could roughly coinci- remains of two vessels were discovered. The structure of de with the location of the discovered and researched site grave goods and characteristics of form of the finds indicate of Sodolek. that this is most probably a cremation burial from the time Field examinations of the route for the future highway reve- of the Middle Copper Age. This is important because it is aled that on the low terraces, especially on the promontory one of the five sites in Eastern Slovenia and presumably the reaching into the central part of the valley, on its south- second burial ground where elements of forms were disco- -western side finds of prehistoric pottery became more vered which are typical for the Early Boleráz cultural group. 64 Sodolek, AAS 54, 2018 Just under two thousand years later, the longest and most oldest (SE 164) and two from the youngest ditches (SE 115, intensive period of population started at the site which in-SE 13). In the Late Bronze Age settlement, the samples were cluded the time of the Middle and the Early Late Bronze gathered from three pits with pottery: the first with a potte- Ages. East of the main part of the site, at the bottom of a ry depot (SE 40), the second, elongated pit with numerous natural depression, several ditches were discovered which pottery fragments along the building (SE 621), and the third ran in the direction from the south-west towards the north- behind the house (SE 287). -east, with fills which included Middle Bronze Age pottery A smaller entrenchment (SE 40), less than a metre in diame- finds. Even though all the ditches were located more or less ter, was discovered in the south-eastern part of the settle- at the bottom or in the central part of the depression, small ment. It contained 17 pottery fragments which were placed changes of direction and mutual overlaps enabled us to, at the bottom of the pit. This phenomenon is dealt with based on stratigraphic relations between them, determine separately in article 2011 (Kavur 2011). the chronological sequence of sediment deposition. It was revealed that the oldest stratigraphic unit consists of the fill Based on radiocarbon dates the determined age was set in of ditch SE 164, while the youngest the fill of ditch SE 13. The the interval from the last quarter of the 15th century to the fill of ditch SE 115 was younger than the first and older than first quarter of the 14th century BC. Despite the assumpti- the latter. In the fill of ditch SE 164, the biggest concentra- on that all pits in the settlement are contemporary, dates tion of larger wood charcoal fragments was at the bottom, showed that the youngest dates from the ditches are older while in the other ditches such fragments were dispersed than the pottery depot and the pit with the pottery, which over the entire fill. Pottery fragments were also differently are contemporary. To date the settlement, in addition to the preserved – in the oldest fill of the ditch there were bigger sample from pit SE 40 and two samples from elongated pit and less eroded pieces. Numerous fragments of similar pot- with pottery SE 621 we also dated two samples from oval tery, discovered in the plough layer at this part of the site, pit SE 287 from behind house 2, which gave somewhat yo- indicate that intensive works in the past damaged the upper unger results. Considering its form, the specific assemblage parts of the Middle Bronze Age layers. Radiometric dates of of finds and their preservation state the pit is classified as a samples from the ditches show that the oldest belong to the depot. Its position behind the house, on the opposite side time of the 17th and younger of the end of the 15th century of the central, empty part of the settlement, and the specific BC – therefore to the time from Bd B to Bd C2. composition of the buried material lead us to believe that this was a ritual act of burying the principal objects from the The most numerous discovered remains, younger by only a house and indicate the end of the life cycle of the house and few decades, are the remains of the Early Late Bronze Age the entire settlement. settlement which was constructed at the top of the pro- montory and spread into the valley from the terrace. The di- Considering the building remains which show no signs of scovered remains of postholes indicate that the settlement reconstruction (re-building and construction supporting) consisted of at least six houses distributed around the cen- and a few decades younger dates from the pit behind ho- tral empty space. Remains of presumably one building were use 2, which indicates the abandonment of the settlement, discovered towards the east, on the next ridge, beyond the we assume that the settlement’s life cycle lasted only a few Middle Bronze Age ditches. Buildings or houses were up to decades. 3m wide and up to 5m long. They were assembled from After the Late Bronze Age settlement was abandoned, the symmetrically set entrenchments for carrying piles and ge- researched area remained unpopulated for the next two nerally directed from the north-east to the south-west. Oval millennia. In the meantime, a larger Roman villa was built pits had in the interior a smaller conical indentation, the a good 500m to the west, on the top of a terrace at the remains of a decayed pile. They rarely included any finds, edge of the valley, but the traces of Roman period activities namely, the majority of finds was discovered in bigger pits did not stretch that far. New traces were discovered from outside the houses. the Early Middle Ages. Two pits were found with a few fra- With the purpose to precisely determine the absolute chro- gments of typical porous pottery decorated with the motif nological relations between the Middle Bronze Age ditches of incised wavy line. It was enough to point to the oldest and the Late Bronze Age settlement several samples gathe- Slavic settlement of the Ščavniška dolina. red from various pits and ditches were radiocarbon dated. Three samples from fills of the Middle Bronze Age ditches in the eastern part of the site were dated, one from the Sodolek, AAS 54, 2018 65 The amount of Late Medieval and Modern era pottery re- mains found in the plough layer indicates that the area was intensively cultivated in the last few centuries. Evenly dis- persed finds along the entire area of the site show that the majority came to the site with the annual fertilisation of fie- lds. We also discovered a few isolated smaller pits in which there were mostly remains of one single broken vessel or in one example also shattered remains of a bottle. Still, we can determine that the distribution of Modern era pits on the site is completely random. Unfortunately, one of the most interesting remains found at the site cannot be precisely dated. In pit SE 459, two metal ores of flat-convex form were found among a larger num- ber of lumps of burnt loam. Considering the oxidation of the surface and the appearance of the break we assume that these are the waste remains from the process of iron processing. The latest traces found at the site are drainage ditches whi- ch were made as the consequence of the change in the di- rection of fields and attempts to dry out the central marshy part of the Ščavniška dolina in the first half of the 1980s. 66 Sodolek, AAS 54, 2018 16Literatura BERNHARD, A. in B. HEBERT 2000, Dritter und abscließender Be- naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu, Opera Instituti Archaeologici richt über die Rettungsgrabungen des Bundesdenkmalamtes im Sloveniae 5, Ljubljana, 11–139. Hartwald der KG Graschach in der Steiermark. – Fundberichte FULLÁR, Z. 2008, Az urnamezős kultúra települése Nagyrécse-aus Österreich 39, 91–99. -Baráka-dűlő. – Zalai múzeum 17, 79–92. BONDÁR, M. 1995, The settlement of the Lengyel culture at Za- FUSEK, G. 2008, Keramika predvel‘komoravského horizonty z laszentbalás. – Antaeus 22, 51–70. Nitry-Šindolky a otázka jej datovania. – V: M. Guštin (ur.), Srednji BONDÁR, M. 2009, Grave goods. – V: M. Bondár in P. Raczky vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko (ur.), The Copper cemetery of Budakalász, Budapest, 245–303. nižino, Annales Mediterranea, Ljubljana, 21–34. ČREŠNAR, M. 2009, Radiokarbonsko datiranje bronaste in GUŠTIN, M. 2005, Starejša bronasta doba v Prekmurju. Horizont starejše železne dobe – slovenska perspektiva. – Arheo 26, pramenaste (Litzen) lončenine. – Zbornik soboškega muzeja 8, 33–51. Murska Sobota, 85–98. ČREŠNAR, M. 2010, New research on the Urnfield period of GUTJAHR, C. 2002, Pregled raziskav zgodnjesrednjeveške kera- Eastern Slovenia. A case study of Rogoza near Maribor. – Arhe- mike na Štajerskem. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgo- ološki vestnik 61, 7–119. dnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp, Ljubljana, ČREŠNAR, M. 2011, New aspects on the Ha A phase in Eastern 146–160. Slovenia. – V: C. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Mit- GUTJAHR, C. 2011, Mittel bis frühspätbronzezeitliche Gruben aus tel- und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande der dem Bereich des Gräberfeldes Kainach bei Wildon, Gem. We- Südostalpen, Internationale Archäologie 15, 37–50. itendorf, Stmk. – V: C. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge DJURIĆ, B. 2000, MP 03/1 Cogetinci–Vučja vas. Poročilo o rezul- zur Mittel- und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am tatih ekstenzivnega arheološkega pregleda. – Ljubljana (neobja- Rande der Südostalpen, Internationale Archäologie 15, 141–206. vljeno poročilo). HAMPL, F., H. KERCHLER in Z. BENKOVSKY PIVOVAROVA 1981, DJURIĆ, B. 2001a, MP 03 Cogetinci–Radmožanci, pododsek Co- Das mittelbronzezeitliche Gräberfeld von Pitten in Niederösterre- getinci–Vučja vas. Končno poročilo o rezultatih ekstenzivnega ich 1. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission der Öster- arheološkega pregleda in analize podatkovne baze. – Ljubljana reichischen Akademie der Wissenschaften 19/20, Wien. (neobjavljeno poročilo). HEYMANS, H. 2007, Die Mittel- und Spätbronzezeit im Gleinztal. DJURIĆ, B. 2001b, MP 03/1 Cogetinci–Vučja vas. Zaključno poro- – V: G. Tiefengraber (ur.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit čilo o rezultatih arheološkega pregleda na potencialnem najdišču am Rande der Südostalpen, Universitätsforschungen zur Prähi- Brezje – Sodolek – Serjak. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). storischen Archäologie 148, Bonn, 143–162. DJURIĆ, B. 2003, Sodolek. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod va- HORVAT, M. 2013, Cogetinci pri Lenartu. – AAS 37, Ljubljana. šimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana, 240. HORVAT ŠAVEL, I. 1980, Šafarsko - prazgodovinsko naselje. – DONEUS, M. 1991, Zum mittelbronzezeitlichen Keramikdepot Arheološki pregled 21, 56. von Maisbirbaum, MG Erstenbrunn, PB Korneburg, Niederöster- HORVAT ŠAVEL, I. 1984, Poročilo o raziskovanju od leta 1981 do reich. – Archaeologia Austriaca 75, 107–128. 1983 v Šafarskem. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in DONHAL, V. 2004, Bemerkungen zu der lausitzer Urnenfelder- eneolita v Sloveniji 12, 39–71 . kultur in Mähren. – Pravĕk NŘ 14, 123–145. HORVAT ŠAVEL, I. 1985, Raziskovanje v Šafarskem od leta 1984 DULAR, J. 2002, Dolnji Lakoš in mlajša bronasta doba med Muro do 1985. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v in Savo. – V: J. Dular, I. Šavel in S. Tecco Hvala, Bronastodobno Sloveniji 13, 17–27 . naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu, Opera Instituti Archaeologici HORVAT ŠAVEL, I. 1988/89, Bronastodobna naselbina Oloris pri Sloveniae 5, Ljubljana, 141–228. Dolnjem Lakošu. – Arheološki vestnik 39–40, 127–145. DULAR, J. 2011, Zur Datierung der Bronzezeitlichen Siedlung HORVÁTH, L. 1994, Adatok Délnyugat-Dunántúl későbronz- Oloris bei Dolnji Lakoš. – Arheološki vestnik 62, 111–130. korának történetéhez. – Zalai museum 5, 219–235. DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Oloris pri Dolnjem HORVÁTH, L. in N. KALICZ 2006, Siedlungsfunde der spätesten Lakošu. – V: J. Dular, I. Šavel in S. Tecco Hvala, Bronastodobno Phase der Lengyel-kultur bei Nagykanizsa (Südwestungarn). – V: Sodolek, AAS 54, 2018 67 A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih KIKEC, T. 2010, Ščavniška dolina. Njen razvoj, in stanje v prostoru. in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annaleles Me- – Geografski obzornik 53, 47–56. diterranea, Koper, 53–66. KOROŠEC, J. 1951, Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gra- HÜLS, M. 2009, Results of radiocarbon dating of samples KIA du. – Ljubljana. 21324 and KIA 21325. – V: I. Šavel, Pod Kotom–jug pri Krogu, KOROŠEC, J. 1965, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gra-AAS 7, 137–138. du. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Slo- JEVREMOV, B. 1988/89, Grobovi z začetka kulture žarnih grobišč veniji 2, 5–53 . iz Ptuja. – Arheološki vestnik 39–40, 171–180. KRAMBERGER, B. 2010, Zgornje Radvanje, Cluster 10 – a late JILG, E. 2007, Young Bronze Age Finds from Lödersdorf near Fe- neolithic pit with a structure and smaller pits. – Documenta Pra- ldbach, eastern Austria. – V: G. Tiefengraber (ur.), Studien zur ehistorica XXXVII, 331–337. Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen, Univer- KRUMPEL, J. 2008, Vier Gräber der Badener Kultur aus Ratzer- sitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 148, Bonn, sdorf, Niederösterreich. Eine Neubewertung der Bestattungssit- 117–123. ten der Badener Kultur in ihrer österreichischer Verbreitung. – KAVUR, B. 2001, Melski hrib and the late prehistoric regional set- Fundberichte aus Österreich 47, 99–150. tlement pattern. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab- LAUERMANN, E. in B. HAHNEL 1998–99, Die mittelbronzezeitli- -Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend, Universitätsforschun- chen Gefäßdepots von Großmugl in Niederösterreich. – Archäo- gen zur Prähistorischen Archäologie 79, Bonn, 355–364. logie Österreichs 9/10, 88–102. KAVUR, B. 2007, Middle to Late Bronze Age in eastern Slovenia. LINDINGER, V. 1998–99, Mittelbronzezeitliche Gefäsßdeponie- The highways to archaeological knowledge. – V: G. Tiefengraber rung von Zwerndorf an der March, NÖ. – Archäologie Österrei- (ur.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südo- chs 9/10, 78–87. stalpen, Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäolo- gie 148, Bonn, 51–65. LOŽNJAK DIZDAR, D. 2011a, Virovitica. – V: M. Dizdar, D. Ložnjak Dizdar in S. Mihelić (ur.), Starija faza kulture polja sa žarama u KAVUR, B. 2010, Polomljena kolesa in pozabljene živali. Odsevi sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi, Osijek, Zagreb, 100–105. predmetov na razpotjih kultur. – Zbornik soboškega muzeja 15, 63–75. LOŽNJAK DIZDAR, D. 2011b, Kladare. – V: M. Dizdar, D. Ložnjak Dizdar in S. Mihelić (ur.), Starija faza kulture polja sa žarama u KAVUR, B. 2011, This is how we do it. – V: C. Gutjahr in G. Ti- sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi, Osijek, Zagreb, 96–99. efengraber (ur.), Beiträge zur Mittel- und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande der Südostalpen, Internationale LOŽNJAK DIZDAR, D. 2011c, Voćin. – V: M Dizdar, D. Ložnjak Archäologie 15, 81–88. Dizdar in S. Mihelić (ur.), Starija faza kulture polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi, Osijek, Zagreb, 106–109. KAVUR, B. 2012, Sodolek – još jedno nalazište s prijelaza sre- dnjeg u kasno brončano doba. – Prilozi Instituta za arheologiju LOŽNJAK DIZDAR, D. 2011d, Starija faza Kulture polja sa žarama u Zagrebu 29, 71–88. u sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi. – V: M Dizdar, D. Ložnjak Dizdar in S. Mihelić (ur.), Starija faza kulture polja sa žarama u KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEUSNIĆ 2006, Sodolek – naselje sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi, Osijek, Zagreb, 12–35. bronaste dobe. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, pri- spevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Donavo, Annaleles Mediterranea, Koper, 121–128. Sloveniji. – V: B. Lamut (gl. ur.), Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, 31–158. KERMAN, B. 2011a, Die spätbronzezeitliche Siedlung Pod Grun- ti-Pince (Slowenien). – V: C. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), LUBŠINA TUŠEK, M. 2004, Izročilo preteklosti med Potrčevo in Beiträge zur Mittel- und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelder-Volkmerjevo cesto na Ptuju. – V: Zbornik splošne bolnišnice Dr. zeit am Rande der Südostalpen, Internationale Archäologie 15, Jožeta Potrča Ptuj. 1874–2004, Ptuj, 73–79. 89–100. LUBŠINA TUŠEK, M., M. BLEČIĆ KAVUR in B. KAVUR (v tisku), In to KERMAN, B. 2011b, Pod Kotom-sever pri Krogu. – AAS 24, the great wide open. Proceedings of the international conference Ljubljana. Beginning of the Late Bronze Age between the Southern Alps and the Danube held in Osijek, October 20–22, 2011. – Institute of KERMAN, B. 2011c, Grofovsko 2 pri Murski Soboti – AAS 22, Archaeology in Zagreb, Archaeological Museum Osijek. Ljubljana. MAJNARIĆ PANDŽIĆ, N. 1994, Novi kasnobrončanodobni gro- KERMAN, B. 2013, Kalinovnjek pri Turnišču. – AAS 33, Ljubljana. bovi iz Drljanovca kod Nove Rače. – Bjelovarski zbornik 4–5, Bje- KERMAN, B. in B. KAVUR 2011a, Srednja bronasta doba. – V: B. lovar, 43–56. Kerman, Pod Kotom-sever pri Krogu, AAS 24, Ljubljana, 29–34. MAJNARIĆ PANDŽIĆ, N. 2011, Drljanovac. – V: M. Dizdar, D. Lo- KERMAN, B. in B. KAVUR 2011b, Pozna bronasta doba. – V: žnjak Dizdar in S. Mihelić (ur.), Starija faza kulture polja sa žara-B. Kerman, Pod Kotom-sever pri Krogu, AAS 24, Ljubljana, 35–45. ma u sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi, Osijek, Zagreb, 88–95. 68 Sodolek, AAS 54, 2018 MIHELIĆ, S. 2011, Sirova Katalena. – V: M. Dizdar, D. Ložnjak PAHIČ, S. 1965b, Selišči pri Vidmu ob Ščavnici. − Varstvo spome-Dizdar in S. Mihelić (ur.), Starija faza kulture polja sa žarama u nikov 9, 133–134. sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi, Osijek, Zagreb, 82–87. PAHIČ, S. 1965c, Žihlava pri Vidmu ob Ščavnici. − Varstvo spo- MINICHREITER, K. in Z. MARKOVIĆ 2011, Architecture of Lasinja menikov 9, 134. culture settlements in the light of new investigations in northern PAHIČ, S. 1965d, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici. − Varstvo spo-Croatia. – Documenta Praehistorica XXXVIII, 333–343. menikov 9, 190. NĚMEJCOVÁ PAVÚKOVÁ, V. 1974 , Beitrag zum Kennen der Post- PAHIČ, S. 1965e, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici. − Varstvo spo- boleráz-Entwicklung der Badener Kultur. – Slovenska archeologia menikov 9, 191. XXII/2, 237–360. PAHIČ, S. 1965f, Blaguš pri Vidmu ob Ščavnici. − Varstvo spome- NIJBOER, A. J. in H. Van den PLICHT 2008, The Iron Age in the nikov 9, 165. Mediterranean: recent radiocarbon research at the University of Groningen. – V: D. Bandhern in M. Trachsel (ur.), A New Dawn PAHIČ, S. 1965g, Očeslavci pri Vidmu ob Ščavnici. − Varstvo spo-for the Dark Age? Shifting Paradigms in Mediterranean Iron Age menikov 9, 166. Chronology. BAR International Series 1871, 103–118. PAHIČ, S. 1966, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici. – Varstvo spo- NEUGEBAUER, J. W. 1980, Fundmaterialien aus der ältesten Stufe menikov 10, 192–193. der Hügelgraberbronzezeit aus dem Raume von Mannersdorf PAHIČ, S. 1968, K predslovenski naselitvi Slovenskih goric in Po- an der Leithagebirge, Niederösterreich. – Fundberichte aus murja. – V: V. Vrbnjak (ur.), Svet med Muro in Dravo, Maribor, Österreich 19, 157–201. 158–253. NEUGEBAUER, J. W. 1994, Bronzezeit in Ostösterreich. – Wissen- PAHIČ, S. 1969, Prazgodovinska najdba iz Očeslavec. − Arheolo- schaftliche Schriftenreihe Niederösterreich 98/99/100/101, St. ški vestnik 20, 155–176. Pölten, Wien. PAHIČ, S. 1972, Nov seznam noriško-panonskih gomil. − Razpra- NEUGEBAUER, J W., C. BLESL, M. LOCHNER, C. NEUGEBAUER- ve I. razreda SAZU VII/2, Ljubljana. -MARESCH, A. GATTINGER in F. PREINFALK 1998/99, Zu Metal- und Keramikdepots der Bronzezeit aus dem Zentralraum Nie- PAHIČ, S. 1975a, Biserjane. – V: Arheološka najdišča Slovenije, derösterreichs. – Archäologie Österreichs 9/10, 5–45. Ljubljana, 333–334. PAHIČ, S. 1955, Neolitske jame v Brezju pri Zrečah. − Arheološki PAHIČ, S. 1975b, Najstarejše seliščne najdbe v severovzhodni vestnik 7, 227–241. Sloveniji. – Arheološki vestnik 24, 12–30. PAHIČ, S. 1960a, Okoslavci. − Varstvo spomenikov 7, 295. PAHIČ, S. 1976, Seliščne najdbe v zahodnih Slovenskih goricah – Andrenci, Spodnji Duplek, Spodnji Porčič, Vumpah. – Poročilo PAHIČ, S. 1960b, Stavešinci. − Varstvo spomenikov 7, 294. o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji V, 29–83. PAHIČ, S. 1960c, Grabonoš, − Varstvo spomenikov 7, 292. PAHIČ, S. 1977, Seznam rimskih kamnov v Podravju in Pomurju. PAHIČ, S. 1962, Arheološki spomeniki v Slovenskih goricah. – − Arheološki vestnik 28, 13–73. Ptujski zbornik II, Ptuj, 187–201. PAHIČ, S. 1981, Brinjeva gora 1953. – Arheološki vestnik 32, Lju- PAHIČ, S. 1962a, Slaptinci pri Ljutomeru. − Varstvo spomenikov bljana, 71–143. 8, 214. PAHIČ, S. 1983, Bistriški svet v davnini. – V: F. Šerbelj (ur.), Zbornik PAHIČ, S. 1962b, Blaguš pri Ljutomeru. − Varstvo spomenikov občine Slovenska Bistrica I, Slovenska Bistrica, 39–90. 8, 219. PAHIČ, V. 1983, Zbelovo. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neo- PAHIČ, S. 1962c, Dragotinci pri Ljutomeru. − Varstvo spomenikov lita in eneolita v Sloveniji XI, 85–142. 8, 219. PALÁTOVÁ, H. in M. SALAŠ 2002, Depoty keramických nádoby PAHIČ, S. 1962d, Očeslavci pri Ljutomeru. − Varstvo spomenikov bronzové na Moravě a u sousedních zemích, Pravěk. – Supple-8, 220. mentum 9, Brno. PAHIČ, S. 1962e, Okoslavci pri Ljutomeru. − Varstvo spomenikov PAVIŠIĆ, I. 1991, Prapovijesno nalazište Mali Zagreb u Špišić Bu-8, 220. kovici – prilog poznavanju Virovitičke grupe. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 8, 5–16. PAHIČ, S. 1962f, Arheološki spomeniki v Slovenskih goricah. − Ptujski zbornik II, 187–201. PENZ, M. 2001, Späurnenfelder- und frühhallstatzeitliche Funde von der Höhensiedlung am Kapfensteiner Kogel in der Südost- PAHIČ, S. 1962g, Dragotinci pri Ljutomeru. − Varstvo spomeni- steiermark. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab-Regi- kov 8, 204. on im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Universitätsforschungen zur PAHIČ, S. 1965a, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici. − Varstvo spo- Prähistorischen Archäologie 79, Bonn, 271–285. menikov 9, 132. REGENY, J. 2006, Kaposvár-Gyertyános, die Siedlung der Leng- yel-kultur. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o Sodolek, AAS 54, 2018 69 kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri Lipovcih 1. – AAS 30, Annaleles Mediterranea, Koper, 67–74. Ljubljana. REIMER, P. J. et al. 2004, INTCAL04 Terestrial Radiocarbon Age ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene Callibration, 0–26 CAL KYR BP. – Radiocarbon 46 (3), 1029–1058. in bronaste dobe. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne ko- REIMER, P. J. et al. 2009, INTCAL00 and MARINE09 Radiocarbon vinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem I, Katalogi Age Callibration Curve, 0–50,000 YEARS CAL BP. – Radiocarbon in monografije 29, Ljubljana, 29–127. 51 (4), 1111–1150. TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na slovenskem Štajer- SACHSE, C. 2010, Untersuchungen zu den Bestattungssitten der skem. – Katalogi in monografije 25, Ljubljana. Badener Kultur. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen TERŽAN, B. 2010, Diskusijski prispevek o srednji bronasti dobi v Archäologije 179, Bonn. Prekmurju. – Zbornik Soboškega muzeja 15, 151–171. SCHAMBERGER, E. 2007, Die bronzezeitlichen Siedlungsreste TICA, G. 2000, MP 03 Cogetinci–Radmožanci, pododsek Coge- aus Vorwald bei Wald am Schoberpass, Stmk. – V: G. Tiefen- tinci–Vučja vas. Poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheološkega graber (ur.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande pregleda. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). der Südostalpen, Universitätsforschungen zur Prähistorischen TIEFENGRABER, G. 2006, Zum Förscungsstand des Neolithikums Archäologie 148, Bonn, 235–326. in der Steiermark. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, SCHMITSBERGER, O. 2008, Ausgrabubngen auf der Trasse der prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo Ortsumfahrung Maissau 2008/Fläche “1-Süd”. Befunde von Al- in Donavo, Annaleles Mediterranea, Koper, 81–87. tneolitikum bis zum Frühmittelalter. – Fundberichte aus Österre- TIEFENGRABER, G. in S. TIEFENGRABER 2011, Spätbronzezeitli- ich 47, 438–500. che Funde vom Karnerkogel im Mürztal und aus Madstein bei SOKOL, V. 1988/89, Grob br. 7 kulture žarnih polja iz Moravča Traboch in der Obersteiermerk. – V: C. Gutjahr in G. Tiefengraber kod Sesveta (Zagreb). – Arheološki vestnik 39–40, 425–436. (ur.), Beiträge zur Mittel- und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfe- SOKOL, V. 1996, Nekropola kulture žarnih polja u Moravču kod lderzeit am Rande der Südostalpen, Internationale Archäologie Sesveta. – V: Arheološka istraživanja u Zagrebu I zagrebačkoj re-15, Rahden/Westfahlen, 219–240. giji. I arheologija I obnova, Izdanja Hrvatskog arheološkog dru- TOMANIČ JEVREMOV, M. 1990, Poročilo o površinskih najdbah štva 17, 29–57. ter sondiranju eneolitske naselbine na Hardeku pri Ormožu. – STRMČNIK GULIČ, M. 1980, Žarno grobišče iz Rabelčje vasi v Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 18, Ptuju. – Situla 20/21, Ljubljana, 61–70. 83–111. STRMČNIK GULIČ, M. 1988/89, Bronastodobni naselitveni TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006a, Or- kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju. – Arheološki vestnik 39–40, mož – Škoršičev vrt. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, 147–170. prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annaleles Mediterranea, Koper, 155–174. STRMČNIK GULIČ, M. 2001, Nova podoba prazgodovinke pose- litve na zahodnem obrobju Dravskega polja. – Arheološki vestnik TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006b, Neo- 52, 117–130. litske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega gradu. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakre- STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik – arheološko najdišče. – V: nodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annaleles Mediterra- A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih nea, Koper, 175–194. in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annaleles Me- diterranea, Koper, 195–201. TOMAŽ, A. 2010, Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah. – AAS 11, Ljubljana. STUIVER, M. in H. A. POLACH 1977, Reporting of 14C data. – Ra- diocarbon 19 (3), 355–363. TOMAŽ, A. 2012a, Turnišče. – AAS 28, Ljubljana. SZÁRAZ, C. 2006, Késő bronzkori fémleletek Muraszemenye-Ali- TOMAŽ, A. 2012b, Na sipinah preteklosti. O poselitvi v okolici gvári-mező lelőhelyről. – Zalai museum 15, 171–187. Turnišča v 5. in 4. tisočletju pr. n. š. – Annales Mediterranei, Koper. ŠAVEL, I. 1992, Bukovnica. Rezultati terenskih raziskav v letih TOMAŽIČ, S. in S. OLIĆ 2009, Šiman pri Gotovljah. – AAS 9, 1987–1988. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita Ljubljana. v Sloveniji 20/1992, 57–85. TUŠEK, I. 2010, Arheološko najdišče Pod Kotom-cesta in provin- ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. – Murska cialna rimska poselitev v Prekmurju. – Zbornik soboškega muzeja Sobota. 15, 223–243. ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu. – AAS 7, Ljubljana. TUŠEK, I. in B. KAVUR 2012, Kračine pri Dragotincih. – AAS 29, Ljubljana. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri pri Lendavi. – AAS 23, Ljubljana. VELUŠČEK, A. 1996, Kostel, prazgodovinska naselbina. – Arheo- loški vestnik 47, 55–134. 70 Sodolek, AAS 54, 2018 VELUŠČEK, A. 2012, Claudia Sachse: Untersuchungen zu den Bestattungssitten der Badener Kultur. – Arheološki vestnik 63, 305–306. VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj. – Zadar. ŽIŽEK, I. 2006a, Eneolitska naselbina Hardek. – V: A. Tomaž (ur), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakreno- dobnih kulturah med Savo in Donavo, Annaleles Mediterranea, Koper, 129–140. ŽIŽEK, I. 2006b Hajndl pri Ormožu, naselje bakrene dobe. – V: Tomaž (ur), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annaleles Medi- terranea, Koper, 141–153. Sodolek, AAS 54, 2018 71 17Katalog stratigrafskih enot 17.1 Geološke in erozijske plasti 17.2 Starejša bakrena doba SE 1 Premešana rjava humozna plast. Vsebovala je kamenje, 17.2.1 Hiše odlomke lončenine, kosti, gradbeni material in novejše Hiša 1 (M 1 : 250) smeti. Gre za preorano in premešano plast, ki se razteza Ostanke tlorisa hiše 1 predstavljajo jame SE 122–127, SE po celotni površini najdišča – ornico. Debela je bila do 131–133, SE 135–137, SE 140–143, SE 145, SE 149–150, SE 0,3 m. Vsebovala je najdbe (G716–829). 319 in SE 321. Gre za nosilne jame navpično postavljenih SE 2 kolov – stojke. Tloris je nepravilne kvadratne oblike oziro- Sivorjava ilovnata plast. Dokumentirana je bila v sondah 1, ma kaže dva združena in delno prekrivajoča se pravokotna 2 in 3 pod ornico SE 1 in nad SE 3 oz. SE 5. Debela je bila tlorisa stavb. do 0,7 m. Vsebovala je najdbe (G830–856). SE 122, kv. G6 SE 3 Jama ovalne oblike, veliko- Svetlorjava ilovnata plast. Dokumentirana je bila v sondi 1 sti 0,21 × 0,26 m, globine ter v celotnem profilu izkopa v kv. 6, pod SE 2 in nad SE 4. 0,17 m. Vkopana je bila v Debela je bila do 0,15 m. Vsebovala je najdbe (G857–858). geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetlejša siva SE 4 mastna ilovica z drobci oglja, Temnorjava ilovnata plast. Dokumentirana je bila v sondi 1 brez najdb. ter v celotnem profilu izkopa v kv. 6, pod SE 3 in nad SE 5. Debela je do 0,42 m. SE 123, kv. G6 Jama ovalne oblike, velikosti SE 5 nad 0,27 × 0,32 m, globine Marmorirana lisasta sivorjavooranžna ilovnata plast. Doku- 0,18 m. Vkopana je bila v mentirana je bila v sondah 2 in 3. Debelina ni bila določe- geološko osnovo. Zasutje na – geološka osnova. jame je bila svetlejša siva SE 6 mastna ilovica, brez najdb. Siva ilovnata plast. Dokumentirana je bila v sondi 4, 122 pod SE 1 in nad SE 7. Debela je do 0,65 m. Gre za 123 nasutje oz. izravnavo terena. 142 SE 7 124 126 Oranžnorjava ilovnata plast z vmesnimi prodnimi 145 149 vložki. Na njenem vrhu se nahaja plast proda. Doku- 125 143 127 mentirana je bila v sondi 4, pod SE 6. Debela je do 0,6 m. 137 140 130 138 141 131 128 139 133 319 132 150 135 134 136 321 Sodolek, AAS 54, 2018 73 SE 124, kv. G6 SE 132, kv. G5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,18 × 0,19 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,30 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. SE 125, kv. G6 SE 133, kv. G5 Jama ovalne oblike, velikosti nad 0,43 × 0,30 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0, 26 × 0,27 m, globine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. SE 126, kv. G5 Jama skoraj okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,27 m, globine SE 135, kv. G5 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,16 × 0,16 m, globine je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 127, kv. G5 je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. Jama okrogle oblike, velikosti 0,23 × 0,24 m, globine SE 136, kv. G5 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama ovalne oblike, velikosti 0,32 × 0,29 m, globine je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetlejša siva mastna ilovica z drobci oglja. SE 131, kv. G5 Jama skoraj okrogle oblike, velikosti 0,29 × 0,27 m, glo- bine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. 74 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 137, kv. G6 SE 143, kv. G6 Jama ovalne oblike, velikosti 0,29 × 0,25 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,31 × 0,30 m, globine 0,25 m. Jama je vkopana v geološko osnovo. Zasutje jame 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetlejša siva ilovica, brez najdb. je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. SE 145, kv. G6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,27 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. SE 140, kv. G5 SE 149, kv. G5 Jama ovalne oblike, velikosti 0,37 × 0,42 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti nad 0,30 × 0,32 m, globine 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. SE 141, kv. G5 SE 150, kv. G5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,26 × 0,25 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,19 × 0,17 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. je bila svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. SE 319, kv. G5 Jama okrogle oblike, veliko- SE 142, kv. G5 sti 0,33 × 0,33 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,15 m. Vkopana je bila v 0,24 × 0,25 m, globine 0,09 m. geološko osnovo. Zasutje Vkopana je bila v geološko jame je bila svetlejša siva osnovo. Zasutje jame je bila mastna ilovica, brez najdb. svetlejša siva mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 75 SE 321, kv. G5 SE 130, kv. G6 Jama ovalne oblike, veliko- Jama ovalne oblike, veliko- sti 0,34 × 0,26 m, globine sti 0,61 × 0,68 m, globine 0,17 m. Vkopana je bila v 0,39 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetlejša siva jame je bila siva mastna mastna ilovica, brez najdb. ilovica, brez najdb. SE 130 je bil združen s SE 129, na površini sta bili namreč vidni dve lisi. Jami v neposredni bližini hiše 1 Jame v notranjosti hiše 1 SE 138, kv. G6 SE 128, kv. G5 Jama ovalne oblike, velikosti 1,4 × 0,74 m, globine 0,16 m. Večja jama nepravilne ovalne oblike, velikosti Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila 1,25 × 1,38 m, globine 0,33 m. Vkopana je bila v geološko siva mastna ilovica, vsebovala je najdbe (G1). osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 139, kv. G6 Jama nepravilne oval- ne oblike, velikosti 0,72 × 0,63 m, globine 0,26 m. Vkopana je bila v SE 134, kv. G5 geološko osnovo. Zasutje Jama ovalne oblike, jame je bila oranžnoru- velikosti 0,52 × 0,47 m, mene barve, sestavljeno globine 0,30 m. Vkopana iz rjave ilovice in zelo trde je bila v geološko osnovo. prežgane zemlje, pod njo Zasutje jame je bila rjava je bila najdena sekira (G4). ilovica z ogljem, vsebova- la je najdbe (G2, G3). 76 Sodolek, AAS 54, 2018 17.2.2 Ostale starejšebakrenodobne jame SE 434, kv. E5 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,54 × 1,25 m, glo- SE 255, kv. E5 bine 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje Jama, v tlorisu nepravilne ovalne oblike, velikosti jame je bila sivorjava mastna ilovica, vsebovala je najdbe 1,4 × 1,85 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geolo- (G7, G626). ško osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ilovica, vsebuje keramiko (G6). SE 32, kv. C4 SE 458, kv. G5 Jama ovalne oblike, velikosti Večja jama, v tlorisu ovalno okrogle oblike, velikosti 0,58 × 1,46 m, globine 6,8 × 5,9 m, globine 0,34 m. Vkopana je bila erozijsko plast 0,20 m. Vkopana je bila v SE 36, meje vkopa so bile slabo vidne. Zasutje jame je bila geološko osnovo. Zasu- temnejša rjavosiva mastna ilovica s številnimi drobci oglja, tje jame je bila sivorjava keramike in sekiro (G8–93). mastna ilovica z drobci oglja, vsebovala je najdbe (keramika). SE 29, kv. D3 Jama ovalne oblike, velikosti 0,48 × 0,39 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 627, kv. G5 je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, vsebovala je Jama nepravilne oval- najdbe (keramika). ne oblike, velikosti SE 11, kv. C3 2,05 × 1,1 m, globine Zgostitev keramike, odkrita na dnu profila 11. Nahajala se 0,28 m. Vkopana je bila v je na površini geološke osnove (G5). erozijsko plast SE 36, meje vkopa so bile slabo vidne. Zasutje jame je bila temnej- ša rjavosiva mastna ilovica s številnimi drobci oglja in keramike (G94–121). Sodolek, AAS 54, 2018 77 17.3 Srednja bakrena doba SE 55, kv. D3, E3 Jarek, ki poteka v smeri JZ–SV, polkrožnega preseka, širine SE 512, kv. E2 do 1,3 m, globine 0,25 m. Dokumentiran je bil v več kva- Jama, v tlorisu razmeroma pravilne okrogle, v preseku drantih in je sestavni del skupine jarkov, ki so potekali več pa oglate lijakaste oblike, velikosti 0,46 × 0,50 m, globine ali manj vzporedno na dnu depresije (SE 13, SE 115, 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 162, SE 164–166). Zasutje je bila siva ilovica s številnimi drobci oglja in fragmenti je bila sivorjava zemljena keramike. plast z drobci oglja, vsebo- SE 513, kv. E2 vala je najdbe (G202–241). Jama, v tlorisu razmeroma pravilne okrogle, v preseku pa oglate lijakaste oblike, velikosti 0,50 × 0,50 m, globine 0,36 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava zbita ilovica s posameznimi drobci oglja, pepela in kosti, vsebuje kroglast lonec z držaji ter skodelo (G122, G123). SE 115, kv. C2, D2-3 (sl. 20, 25) Jarek, ki poteka v smeri JZ–SV, polkrožnega preseka, širine do 5,20 m, globine do 0,30 m. Dokumentiran je bil v več kvadrantih in je sestavni del skupine jarkov, ki so potekali več ali manj vzporedno na dnu depresije (SE 13, SE 55, SE 162, SE 164–166). Zasutje je bila rjava plast z drobci oglja, vsebovala je najdbe (G242–339). SE 162, kv. C2, D2, E3 (sl. 20, 25) Jarek, ki poteka v smeri JZ–SV, polkrožnega preseka, širine 17.4 Srednja bronasta doba do 0,90 m, globine 0,24 m. Dokumentiran je bil na več mestih in je sestavni del skupine jarkov, ki so potekali več 17.4.1 Jarki ali manj vzporedno na dnu depresije (SE 13, SE 55, SE 115, SE 164–166). Zasutje je bila temnejša rjava zemljena plast s SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3 številnimi drobci oglja, keramiko in kamni (G340). Jarek poteka v smeri JZ–SV, je polkrožnega preseka, SE 165, kv. F3-4, G4 širine do 3,00 m in globine Jarek, ki poteka v smeri JZ–SV, ohranjen v dolžini 36 m in do 0,30 m. Dokumentiran širini 1,16 m, globine do 0,25 m. Dokumentiran je bil v več je bil v več kvadrantih in je kvadrantih in je sestavni del skupine jarkov, ki so potekali sestavni del skupine jarkov, več ali manj vzporedno na dnu depresije (SE 13, SE 55, ki so potekali več ali manj vzporedno na dnu depresije SE 115, SE 162, SE 164, SE 166). Zasutje je bila svetlorjava (SE 55, SE 115, SE 162, SE 164–166). Zasutje je bila rjava zemljena plast z drobci oglja, vsebovala je najdbe. zemljena plast s številnimi drobci oglja, vsebovala je najd- be (G124–201). 78 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4 17.4.2 Plasti (sl. 14, 15) Jarek, ki poteka v smeri JZ–SV, polkrožnega preseka, dolži- ne do 67 m, širine do 7 m, globine 0,60 m. Dokumentiran SE 35, kv. G4 je bil v več kvadrantih in je sestavni del skupine jarkov, ki so Rjava ilovnata plast, debeline med 0,12 in 0,20 m. Vsebo- potekali več ali manj vzporedno na dnu depresije (SE 13, vala je najdbe (G494–528). SE 55, SE 115, SE 162, SE 165, SE 166). Zasutje je bila rjava SE 36, kv. G4 plast z drobci oglja, vsebovala je najdbe (G341–488). Rjava ilovnata plast z železovimi konkrecijami, debeline med 0,16 in 0,36 m. Vsebovala je najdbe (G529–550). 17.4.3 Jami SE 524, kv. F4 Jama ovalne oblike, veliko- sti 0,35 × 0,40 m, globine 0,30 m. Vkopana je bila v SE 164. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, vsebovala je najdbe (G551, G552). SE 583, kv. C2 SE 166, kv. F3-4 Jama okrogle oblike, veliko- Jarek, ki poteka v smeri JZ–SV, ohranjen v dolžini 9,2 m in sti 0,60 × 0,60 m, globine širini 0,60 m, globine do 0,25 m. Viden v več kvadrantih 0,23 m. Vkopana je bila v in je sestavni del skupine jarkov, ki so potekali več ali manj geološko osnovo. Zasutje vzporedno na dnu depresije (SE 13, SE 55, SE 115, SE 162, jame je bila sivorjava mastna SE 164, SE 165). Zasutje je bila svetlorjava plast z drobci ilovica s posameznimi drob- oglja in keramiko (G489–493). ci oglja, vsebovala je najdbe (G553, G554). 17.4.4 Zgostitev najdb SE 18, kv. C2 Zgostitev odlomkov keramike ob jarku SE 13 (G555–557). SE 58, kv. E3 Zgostitev keramike v jarku SE 13 (G558–563). SE 59, kv. E3 (sl. 20, 25) Zgostitev keramike v jarku SE 13 (G564). Sodolek, AAS 54, 2018 79 17.5 Pozna bronasta doba SE 45, kv. F3 Jama okrogle oblike, velikosti 0,39 × 0,40 m, globine 17.5.1 Hiše 0,10 m. Vkopana je bila v SE 36. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. Hiša 2 (M 1 : 100) Ostanke tlorisa hiše 2 predstavljajo jame SE 42–45, SE 515–520 in SE 523. Gre za nosilne jame navpično po- stavljenih kolov – stojke. Tloris hiše je pravokotne oblike. 518 519 520 SE 515, kv. G4 517 Jama ovalno okrogle oblike, velikosti 0,90 × 0,95 m, glo- 516 bine 0,18 m. Zasutje je bila siva ilovica z drobci oglja, brez najdb. Na dnu je manjši vkop SE 523. Vkopana je bila v SE 36 in SE 523. 45 SE 523, kv. G4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,24 × 0,24 m, globine 44 0,11 m. Vkopana je bila v SE 36 pod SE 515. Zasutje jame 515 je bila svetlejša siva ilovica, brez najdb. 523 43 42 SE 42, kv. G3 Jama okrogle oblike, velikosti 0,29 × 0,30 m, globine 0,32 m. Vkopana je bila v SE 36. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 43, kv. G3 Jama skoraj okrogle oblike, velikosti 0,29 × 0,27 m, globine 0,27 m. Vkopana je bila v SE 36. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 516, kv. G4 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,31 × 0,31 m, globine 0,24 m. Vkopana je bila v SE 36. Zasutje jame je bila siva ilovica z drobci oglja, brez najdb. SE 44, kv. G3 Jama razmeroma okrogle oblike, velikosti 0,28 × 0,31 m, globine 0,27 m. Vkopana je bila v SE 36. Zasutje jame je bila siva ilovica, vsebuje koščke lepa. 80 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 517, kv. F4 450 Jama ovalne oblike, velikosti 0,34 × 0,29 m, globine 0,19 m. Vkopana je bila v SE 36. Zasutje jame je bila siva ilovica z drobci oglja, brez najdb. SE 519, kv. F3 Jama okrogle oblike, velikosti 0,40 × 0,40 m, globine 453 604 0,25 m. Vkopana je bila v SE 36. Zasutje jame je bila siva ilovica z drobci oglja, brez najdb. 462 605 608 463 610 SE 462, kv. F5 Jama ovalne oblike, velikosti 1,54 × 0,62 m, globine SE 518, kv. F3 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,36 × 0,36 m, globine je bila siva ilovica, vsebuje odlomke keramike. 0,12 m. Vkopana je bila v SE 36. Zasutje jame je bila siva SE 453, kv. F5 ilovica z drobci oglja, brez najdb. Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,46 × 0,46 m, SE 520, kv. F4 globine 0,25 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Jama okrogle oblike, veliko- Zasutje jame je bila siva sti 0,30 × 0,30 m, globine mastna ilovica, vsebovala je 0,21 m. Vkopana je bila v najdbe (keramika, kamen). SE 36. Zasutje jame je bila siva ilovica z drobci oglja, brez najdb. Hiša 3 (M 1:100) Ostanke tlorisa hiše 3 predstavljajo jame SE 450, SE 453, SE 460, SE 462, SE 463, SE 604, SE 605, SE 608 in SE 610. Gre za nosilne jame navpično postavljenih kolov – stojke. Tloris hiše je pravokotne oblike. SE 463, kv. F5 Jama okrogle oblike, veliko- SE 450, kv. F5 sti 0,58 × 0,58 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,55 × 0,40 m, globine 0,20 m. Vkopana je bila v 0,04 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame geološko osnovo. Zasutje je bila siva mastna ilovica, brez najdb. jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 604, kv. F5 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,31 × 0,59 m, glo- bine 0,23 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 81 SE 605, kv. F5 SE 582, kv. F4 Jama okrogle oblike, Jama okrogle oblike, velikosti 0,57 × 0,57 m, globine velikosti 0,57 × 0,57 m, 0,33 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame globine 0,18 m. Vkopana je bila siva mastna ilovica, brez najdb. je bila v geološko osnovo. SE 581, kv. F4 Zasutje jame je bila siva Jama okrogle oblike, velikosti 0,55 × 0,55 m, globine mastna ilovica, brez 0,28 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame najdb. je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 576, kv. F4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,52 × 0,52 m, globine SE 608, kv. F5 0,21 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,57 × 0,45 m, glo- je bila siva ilovica, brez najdb. bine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 610, kv. F5 Jama razmeroma pravilne okrogle oblike, velikosti 0,46 × 0,46 m, globine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 565, kv. F4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,64 × 0,64 m, globine 0,23 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Hiša 4 (M 1 : 100) je bila siva mastna ilovica z odlomki keramike. Ostanke tlorisa hiše 4 predstavljajo jame SE 565, SE 576, SE 655, kv. F4 SE 581 in SE 582 ter SE 655–657. Gre za nosilne jame nav- Jama ovalne oblike, velikosti 0,81 × 0,70 m, globine pično postavljenih kolov – stojke. Tloris hiše je pravokotne 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame oblike. je bila siva mastna ilovica, vsebovala je najdbe (G558). 565 576 581 655 566 582 656 577 SE 656, kv. F4 657 Jama ovalne oblike, velikosti 0,64 × 0,57 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. 82 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 657, kv. F4 Hiša 5 (M 1:100) Jama okrogle oblike, velikosti 0,61 × 0,61 m, globine Ostanke tlorisa hiše 5 predstavljajo jame SE 261–264, 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 269–272, SE 275 in SE 276. Gre za nosilne jame navpično je bila siva mastna ilovica, brez najdb. postavljenih kolov – stojke. Tloris hiše je pravokotne oblike. 261 263 262 331 269 264 279 272 273 270 275 Jami v neposredni bližini hiše 4 274 SE 577, kv. F4 271 277 278 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,8 × 1,41 m, glo- bine 0,25 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. 276 SE 261, kv. F5 Jama blage ovalne oblike, velikosti 0,50 × 0,50 m, globine 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 262, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,52 × 0,52 m, globine 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 566, kv. F4 Zgostitev keramike, velika 0,17 × 0,17 m (G630). SE 263, kv. F5 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,55 × 0,55 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 83 SE 264, kv. F5 SE 275, kv. F5 Jama blage ovalne oblike, velikosti 0,68 × 0,60 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,41 × 0,41 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 269, kv. F5 SE 276, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,56 × 0,56 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,56 × 0,56 m, globine 0,28 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, vsebovala je najdbe (keramiko, je bila siva ilovica, brez najdb. kamen). Jame v hiši 5 SE 273, kv. F5 SE 270, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,22 × 0,22 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,52 × 0,52 m, globine 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 274, kv. F5 SE 271, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,20 m, globine Jama blage ovalne oblike, velikosti 0,68 × 0,64 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 278, kv. F5 SE 272, kv. F5 Jama okrogle oblike, veliko- Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,14 × 0,14 m, globine sti 0,52 × 0,52 m, globine 0,14 m. Vkopana je bila v ge- 0,17 m. Vkopana je bila v ološko osnovo. Zasutje jame geološko osnovo. Zasutje je bila siva mastna ilovica, jame je bila siva mastna brez najdb. ilovica, brez najdb. 84 Sodolek, AAS 54, 2018 Jama v bližini hiše 5 SE 248, kv. E5 SE 287, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,48 × 0,52 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 1,16 × 1,02 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. je bila tvorila ožgana ilovica na vrhu, v kateri so bile uteži SE 247, kv. E5 za statve, pod njo pa žganina z bronastodobno keramiko Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,54 × 0,44 m, glo- (G609–619). bine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 75, kv. E5 Jama ovalne oblike, velikosti 0,32 × 0,38 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ilovica, brez najdb. SE 76, kv. E5 Jama ovalne oblike, velikosti 0,58 × 0,49 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ilovica, vsebovala je najdbe (keramiko). Hiša 6 (M 1 : 100) Ostanke tlorisa hiše 6 predstavljajo jame SE 75–79 in SE 247 ter SE 248. Gre za nosilne jame navpično postavlje- nih kolov – stojke. Tloris hiše je pravokotne oblike. 75 76 77 78 247 SE 77, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,37 × 0,39 m, globine 79 248 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 85 SE 78, kv. E5 SE 224, kv. E5 Jama skoraj okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,36 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,33 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ilovica, brez najdb. je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 79, kv. E5 SE 223, kv. E5 Jama skoraj okrogle oblike, velikosti 0,39 × 0,34 m, globine Jama razmeroma okrogle oblike, velikosti 0,33 × 0,36 m, 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame globine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- je bila sivorjava ilovica, brez najdb. tje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. Hiša 7 (M 1 : 100) SE 222, kv. D5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,23 × 0,23 m, globine Ostanke tlorisa hiše 7 predstavljajo jame SE 216, SE 217, 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 219, SE 221–225, SE 227 in SE 228, SE 234 in SE 245. je bila siva mastna ilovica, brez najdb. Gre za nosilne jame navpično postavljenih kolov – stojke. Tloris hiše je pravokotne oblike. SE 216, kv. D5 Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,29 × 0,30 m, 217 globine 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- 219 tje jame je bila siva ilovica, brez najdb. 216 221 222 227 223 228 224 SE 217, kv. D5 245 Jama okrogle oblike, veliko- 225 sti 0,30 × 0,30 m, globine 234 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje SE 225, kv. E5 jame je bila siva ilovica, brez Jama nepravilno okro- najdb. gle oblike, velikosti 0,28 × 0,26 m, globine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. 86 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 219, kv. D5 SE 234, kv. E5 Jama ovalne oblike, velikosti 0,40 × 0,35 m, globine Jama skoraj okrogle oblike, 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame velikosti 0,22 × 0,24 m, glo- je bila siva ilovica, vsebovala je najdbe (keramiko). bine 0,07 m. Vkopana je bila SE 221, kv. E5 v geološko osnovo. Zasutje Jama ovalne oblike, velikosti 0,43 × 0,37 m, globine jame je bila siva mastna 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame ilovica, brez najdb. je bila siva ilovica, brez najdb. Hiša 8 (M 1 : 100) Ostanke tlorisa hiše 8 predstavljajo jame SE 480, SE 482, SE 484, SE 486–491, SE 492–498 ter SE 501. Gre za nosilne jame navpično postavljenih kolov – stojke. Tloris hiše je pravokotne oblike – gre za največjo hišo v naselbini, ki ima edina v sredini med obema stranicama vrsto stojk. SE 480, kv. D4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,46 × 0,46 m, globine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 227, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,18 × 0,18 m, globine SE 482, kv. D4 0,04 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,47 × 0,47 m, globine je bila siva ilovica, brez najdb. 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica z drobci oglja, brez najdb. SE 228, kv. E5 Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,22 m, SE 501, kv. D4 globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- Jama ovalne oblike, velikosti 0,47 × 0,43 m, globine tje jame je bila siva ilovica, brez najdb. 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. 488 489 490 482 501 SE 245, kv. E5 491 Jama okrogle oblike, velikosti 0,18 × 0,18 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je 480 bila siva ilovica, brez najdb. 492 493 484 495 494 486 487 496 499 497 498 Sodolek, AAS 54, 2018 87 SE 484, kv. D4 SE 490, kv. D4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,34 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,52 × 0,52 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. je bila siva ilovica, brez najdb. SE 492, kv. D4 SE 489, kv. D4 Jama ovalne oblike, velikosti 0,72 × 0,51 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,44 × 0,44 m, globine 0,23 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 494, kv. D4, E4 SE 488, kv. D4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,37 × 0,37 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,44 × 0,35 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. je bila siva ilovica, brez najdb. SE 495, kv. E4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,42 × 0,42 m, globine 17.5.2 Jarek 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 26, kv. D3, E3 je bila siva ilovica, brez najdb. Jarek, ki poteka v smeri JZ–SV, velikosti 26,50 × 1,3 m, SE 499, kv. E4 globine 0,20 m. Vkopan je bil v geološko osnovo. Zasutje Jama ovalne oblike, velikosti 0,28 × 0,23 m, globine je bila temnorjava ilovica, vsebovala je najdbe (G569–580). 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 497, kv. E4 Jama ovalne/okrogle oblike, velikosti 0,50 × 0,40 m, glo- bine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 498, kv. E4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,33 × 0,33 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 496, kv. D4, E4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,37 × 0,37 m, globine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 487, kv. D4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,35 × 0,35 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 486, kv. D4 Jama ovalne oblike, velikosti 0,40 × 0,46 m, globine 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 493, kv. D4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,36 × 0,36 m, globine 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. 17.5.3 Jame SE 491, kv. D4 SE 14, kv. F3 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,81 × 1,00 m, glo- Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,04 × 0,64 m, bine 0,24 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje globine do 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. jame je bila siva ilovica, brez najdb. Zasutje je bila sivorjava ilovica, vsebovala je keramiko. 88 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 40, kv. D3 Jama ovalne/okrogle oblike, velikosti 0,50 × 0,43 m, glo- bine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, vsebo- vala je najdbe (G585–592). SE 82, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 3,73 × 1,14 m, globine do 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica z ogljem in odlomki keramike. SE 19, kv. C3 (sl. 20, 29) Jama podolgovate ovalne oblike, velikosti 1,50 × 0,58 m, globine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Za- sutje jame je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja in keramike. SE 20, kv. C3 SE 88, kv. E5 Jama ovalne oblike, Jama okrogle oblike, velikosti 1,20 × 0,89 m, globine velikosti 0,47 × 0,35 m, 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame globine 0,06 m. Vko- je bila siva ilovica z drobci oglja in pepela, vsebovala je pana je bila v geološko najdbe (keramika). osnovo. Zasutje jame SE 174, kv. D3 je bila sivorjava mastna Jama ovalne oblike, velikosti 1,51 × 1,22 m, globine ilovica z drobci oglja in 0,24 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame keramike. je bila sivorjava ilovica s prazgodovinsko keramiko, ogljem SE 22, kv. B3 in kamni (G593–609). Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,80 × 0,80 m, globine 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- tje jame je bila sivorjava mastna ilovica z odlomki keramike in številnimi drobci oglja. SE 28, kv. D3 Jama ovalne oblike, velikosti 0,51 × 0,43 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja in keramiko. SE 176, kv. D3 SE 39, kv. D3 Jama ovalne oblike, veliko- Jama okrogle oblike, velikosti 0,57 × 0,55 m, globine sti 0,32 × 0,42 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje 0,23 m. Vkopana je bila v jame je bila sivorjava mastna ilovica, vsebovala je najdbe geološko osnovo. Zasutje (G572–575). jame je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, vsebo- vala je najdbe (keramika). SE 188, kv. D3 Jama nepravilne oblike, veli- kosti 0,65 × 0,84 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica s posameznimi od- lomki keramike (G610). Sodolek, AAS 54, 2018 89 SE 280, kv. F5 SE 430, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,34 m, globine Jama okrogle oblike, veliko- 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila sti 0,50 × 0,50 m, globine sivorjava ilovica, vsebovala je keramiko (G563). 0,13 m. Vkopana je bila v SE 360, kv. F6 geološko osnovo. Zasutje Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,63 × 1,26 m, jame je bila sivorjava mastna globine 0,43 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Za- ilovica, vsebovala je najdbe sutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, vključuje koščke (keramika). keramike. SE 434, kv. E5 Jama ovalne oblike, velikosti 2,54 × 1,25 m, globine 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, vsebovala je najdbe (G626). SE 454, kv. F5 Jama okrogle oblike, veli- kosti 1,4 × 1,4 m, globine 0,32 m. Vkopana je bila v SE 394, kv. D6 geološko osnovo. Zasu- Jama okrogle oblike, velikosti 0,29 × 0,29 m, globine tje jame je bila sivorjava 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila mastna ilovica z drobci sivorjava ilovica, vključuje najdbe (keramiko). oglja, vsebovala je najdbe SE 399, kv. D5 (keramika). Jama ovalne oblike, velikosti 0,60 × 0,50 m, globine SE 475, kv. D4 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,60 × 0,60 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, vključuje 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame najdbe (G622–625). je bila sivorjava mastna ilovica, vsebovala je najdbe (kera- mika, kamni, lep). SE 532, kv. D4 Jama nepravilne oval- ne oblike, velikosti 1,39 × 0,81 m, globine 0,31 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava ilovica, vsebo- vala je keramiko. SE 551, kv. E4 Jama ovalne oblike, velikosti 1,15 × 0,87 m, globine SE 407, kv. D5 (sl. 20, 29) 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama ovalne oblike, velikosti 0,88 × 0,44 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, vsebovala je 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame najdbe (G627–629). je bila sivorjava mastna ilovica, vključuje najdbe (keramika). SE 422, kv. E5 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,26 × 0,46 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, vsebovala je najdbe (keramika). 90 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 597, kv. D2 SE 661, kv. G1 Jama okrogle oblike, velikosti 0,33 × 0,33 m, globine Jama nepravilne ovalne oblike s poglobitvijo v centralnem 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame delu, velikosti 2,50 × 1,00 m, globine 0,43 m. Vkopana je je bila sivorjava mastna ilovica, vsebovala je najdbe (drobci bila v geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava mastna keramike). ilovica, vsebovala je najdbe (G693). SE 620, kv. G4 Jama ovalne oblike, velikosti 0,55 × 0,76 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava ilovica, vsebovala je najdbe (G631). SE 675, kv. E1 Jama nepravilne oglate oblike, velikosti 0,40 × 0,43 m, glo- bine 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava ilovica, vsebovala je keramiko. SE 621, kv. D2 SE 681, kv. E1 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,69 × 1,20 m, glo- Jama okrogle oblike, velikosti 0,43 × 0,49 m, globine bine 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame jame je bila sivorjava mastna ilovica z veliko oglja in pepela je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, vsebovala je ter bronastodobnimi najdbami (G632–692). najdbe (keramika). SE 682, kv. E1 Jama nepravilne okrogle oblike SE 625, kv. E2 ( jarek polkro- Jama ovalne oblike, velikosti žne oblike, ki ni 0,44 × 0,36 m, globine zaključen), velikosti 0,14 m. Vkopana je bila v 1,55 × 1,53 m, geološko osnovo. Zasutje globine do 0,25 m. jame je bila sivorjava mastna Vkopana je bila v ilovica, vsebovala je najdbe geološko osno- (keramika). vo. Zasutje je bila sivorjava ilovica z drobci oglja in keramiko. Sodolek, AAS 54, 2018 91 SE 683, kv. E1 SE 696, kv. G5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,35 × 0,35 m, globine Jama okrogle oblike, veliko- 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame sti 0,89 × 0,68 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, vsebovala je najdbe (lep). 0,17 m. Vkopana je bila v SE 684, kv. E1 geološko osnovo. Zasutje je Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,61 × 1,12 m, glo- bila sivorjava mastna ilovica, bine 0,21 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje vsebovala je najdbe (G700). jame je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, drobci lepa in keramike (G694–695). 17.5.4 Stojke, ki niso povezane v tlorise ob- jektov SE 15, kv. F3 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,25 m, globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 23, kv. B3 Jama ovalne oblike, velikosti 0,41 × 0,34 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 47, kv. C3 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,20 × 0,21 m, globine 0,16 m. Vkopana je bila v SE 685, kv. E1 geološko osnovo. Zasutje Jama okrogle oblike, velikosti 0,33 × 0,33 m, globine jame je bila siva ilovica, brez 0,26 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, vsebuje bronastodobno keramiko (G696–699). SE 686, kv. E1 Jama okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,32 m, globine SE 54, kv. E3 (sl. 20, 29) 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila Jama ovalne oblike, velikosti 0,25 × 0,34 m, globine sivorjava mastna ilovica z drobci oglja in keramike. 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 62, kv. D6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,36 × 0,34 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 63, kv. D6 Jama razmeroma okrogle oblike, velikosti 0,40 × 0,35 m, globine 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- tje je bila sivorjava ilovica, brez najdb. 92 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 64, kv. D6 SE 72, kv. E6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,30 × 0,32 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,38 × 0,35 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 65, kv. E6 SE 80, kv. E6 Jama ovalne oblike, velikosti 0,32 × 0,44 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,28 × 0,25 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 81, kv. F6 Jama okrogle oblike, veliko- SE 66, kv. E6 sti 0,29 × 0,26 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,41 × 0,38 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna SE 67, kv. E6 ilovica, brez najdb. Jama ovalne oblike, velikosti 0,36 × 0,30 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 83, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,19 × 0,18 m, globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 84, kv. E5 Jama ovalno okrogle oblike, velikosti 0,26 × 0,20 m, glo- bine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ilovica, brez najdb. SE 85, kv. E5 Jama ovalno-okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,18 m, glo- bine 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 68, kv. E6 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,25 × 0,22 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 93 SE 92, kv. E6 SE 99, kv. F6 Jama ovalne oblike, velikosti 0,32 × 0,39 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,34 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bilasivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 95, kv. G5 SE 100, kv. F6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,23 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,24 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bilasivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 96, kv. F6 SE 101, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,31 × 0,26 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,28 × 0,30 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bilasivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 97, kv. F6 SE 102, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,18 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,23 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 98, kv. F5-6 Jama nepravilno okro- gle oblike, velikosti 0,28 × 0,27 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje SE 103, kv. F5 je bila sivorjava ilovica, brez Jama okrogle oblike, velikosti najdb. 0,22 × 0,18 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 94 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 104, kv. F5 SE 111, kv. F6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,19 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,30 × 0,31 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 105, kv. F5 SE 112, kv. F5–6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,35 × 0,35 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,26 × 0,30 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 108, kv. G6 SE 114, kv. F6 Jama ovalne oblike, velikosti 0,29 × 0,23 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,28 × 0,26 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 109, kv. F6 SE 116, kv. G6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,21 × 0,20 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,50 × 0,33 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 110, kv. F6 Jama nepravilne okro- gle oblike, velikosti 0,55 × 0,50 m, globine SE 117, kv. G6 0,15 m. Vkopana je bila v Jama okrogle oblike, veliko- geološko osnovo. Zasutje sti 0,23 × 0,23 m, globine jame je bila sivorjava zbita 0,05 m. Vkopana je bila v ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 95 SE 118, kv. G6 SE 148, kv. G5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,22 × 0,20 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,32 × 0,27 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 119, kv. G6 SE 151, kv. F6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,23 × 0,22 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,25 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 120, kv. G6 SE 152, kv. F6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,53 × 0,58 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,14 × 0,14 m, globine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 146, kv. G6 SE 153, kv. F6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,15 × 0,15 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,13 × 0,13 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 154, kv. F6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,13 × 0,13 m, globine SE 147, kv. G6 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, veliko- je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. sti 0,20 × 0,22 m, globine SE 155, kv. F6 0,18 m. Vkopana je bila v ge- Jama okrogle oblike, velikosti 0,14 × 0,14 m, globine ološko osnovo. Zasutje jame 0,25 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. brez najdb. 96 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 156, kv. F6 SE 172, kv. D3–4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,14 × 0,14 m, globine Jama okrogle oblike, veliko- 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame sti 0,34 × 0,32 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,24 m. Vkopana je bila v SE 158, kv. F6 geološko osnovo. Zasutje Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,15 × 0,18 m, jame je bila sivorjava mastna globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- ilovica, brez najdb. tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 175, kv. D4 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,31 × 0,37 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 177, kv. D3 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,36 × 0,40 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 179, kv. D3 SE 159, kv. F6 Jama ovalne oblike, velikosti 0,39 × 0,32 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,22 × 0,18 m, globine 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 182, kv. D3 SE 161, kv. E6 Jama ovalne oblike, velikosti 0,33 × 0,25 m, globine Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,17 × 0,20 m, 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 163, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,26 × 0,26 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 183, kv. D3 je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Jama okrogle oblike, veliko- SE 171, kv. D3 sti 0,30 × 0,34 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,34 m, globine 0,24 m. Vkopana je bila v 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. SE 184, kv. D4 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,28 × 0,38 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 97 SE 186, kv. D3 SE 193, kv. E3 Jama okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,32 m, globine Jama nepravilno okrogle oblike s centralno poglobitvijo, 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame velikosti 0,47 × 0,43 m, globine 0,17 m. Vkopana je bila je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna SE 187, kv. D4 ilovica, brez najdb. Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,27 m, globine SE 194, kv. E3 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,27 × 0,28 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 189, kv. E3 (sl. 20, 29) Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,35 × 0,33 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- SE 195, kv. E4 tje jame je bila sivorjava ilovica, brez najdb. Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,27 m, globine SE 190, kv. E3 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,33 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 196, kv. E4 je bila rjava mastna ilovica, brez najdb. Jama okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,34 m, globine SE 191, kv. E3 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,37 × 0,37 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 198, kv. E4 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,22 × 0,22 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v SE 192, kv. E3 geološko osnovo. Zasutje Jama okrogle oblike, veliko- jame je bila sivorjava ma- sti 0,30 × 0,30 m, globine stna ilovica, brez najdb. 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 98 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 199, kv. E3 SE 204, kv. E3 Jama nepravilno ovalne oblike, velikosti 0,30 × 0,32 m, glo- Jama nepravilno okrogle oblike, velikosti 0,37 × 0,33 m, bine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje globine 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 200, kv. E3 SE 206, kv. E3 Jama nepravilno okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,36 m, Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,43 × 0,46 m, globine 0,26 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- globine 0,28 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 201, kv. E3 SE 207, kv. E4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,39 × 0,42 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,32 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 202, kv. E4 SE 209, kv. E3 Jama okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,33 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,27 × 0,23 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja in keramike. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 203, kv. E3 SE 210, kv. E3 Jama okrogle oblike, veliko- Jama ovalne oblike, veliko- sti 0,38 × 0,35 m, globine sti 0,25 × 0,30 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 99 SE 211, kv. E3 SE 233, kv. E5 Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,36 m, Jama okrogle oblike, velikosti 0,15 × 0,13 m, globine ter globine 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Zasutje jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. najdb. SE 236, kv. E5 SE 220, kv. D5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,43 × 0,43 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,20 × 0,25 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 237, kv. E5 SE 226, kv. E5 Jama ovalne oblike, velikosti 0,41 × 0,37 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,22 × 0,24 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 238, kv. E5 SE 229, kv. E5 Jama nepravilno okrogle oblike, velikosti 0,30 × 0,33 m, Jama ovalne oblike, velikosti 0,20 × 0,29 m, globine globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 232, kv. E5 SE 241, kv. E5 Jama okrogle oblike, veliko- Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,40 × 0,43 m, globine sti 0,18 × 0,16 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. ilovica, brez najdb. 100 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 242, kv. D3 SE 252, kv. E5 Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,36 × 0,40 m, Jama ovalne oblike, velikosti globine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. 0,47 × 0,40 m, globine Zasutje jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez 0,13 m. Vkopana je bila v najdb. geološko osnovo. Zasutje SE 243, kv. D3 jame je bila sivorjava ma- Jama ovalne oblike, velikosti 0,43 × 0,54 m, globine stna ilovica, brez najdb. 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 257, kv. E5 Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,18 × 0,18 m, glo- bine 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. SE 258, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,36 × 0,36 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 260, kv. F5 SE 244, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,31 × 0,31 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,17 × 0,17 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 246, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,22 × 0,21 m, globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 267, kv. F5 Jama dokaj pravilne okrogle oblike, velikosti 0,21 × 0,21 m, SE 250, kv. E5 (sl. 20, 29) globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- Jama okrogle oblike, velikosti 0,21 × 0,21 m, globine tje jame je bila sivorjava ilovica, brez najdb. 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 268, kv. F5 je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Jama ovalne oblike, velikosti 0,16 × 0,20 m, globine SE 251, kv. E5 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama ovalne oblike, veliko- je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. sti 0,30 × 0,35 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 101 SE 279, kv. F5 SE 288, kv. F5 Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,19 × 0,19 m, Jama okrogle oblike, velikosti 0,42 × 0,42 m, globine ter globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Zasutje jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. najdb. SE 289, kv. F5 SE 281, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,27 × 0,27 m, globine Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,46 × 0,46 m, 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame ter globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Zasutje jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. SE 290, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,28 × 0,27 m, globine SE 283, kv. F5 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, veliko- je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. sti 0,15 × 0,15 m, globine SE 292, kv. F5 0,20 m. Vkopana je bila v Jama okrogle oblike, velikosti 0,30 × 0,30 m, globine geološko osnovo. Zasutje 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame jame je bila sivorjava mastna je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. ilovica, brez najdb. SE 284, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,14 × 0,14 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 293, kv. F5 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,23 × 0,23 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 102 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 295, kv. F5 SE 302, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,38 × 0,38 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,38 × 0,38 m, globine 0,24 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 296, kv. F5 SE 304, kv. G5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,38 × 0,38 m, globine Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,28 × 0,28 m, 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 297, kv. F5 SE 308, kv. G5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,30 × 0,30 m, ter globine Jama nepravilne okro- 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame gle oblike, velikosti je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,32 × 0,33 m, globine SE 298, kv. F5 0,17 m. Vkopana je bila v Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,38 × 0,38 m, glo- geološko osnovo. Zasutje bine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. ilovica, brez najdb. SE 310, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,23 × 0,23 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 311, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,19 × 0,19 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 299, kv. F5 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,39 × 0,39 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 103 SE 312, kv. F5 SE 318, kv. G5 Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,24 × 0,24 m, glo- Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,18 × 0,18 m, glo- bine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje bine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. SE 313, kv. F5 SE 319, kv. G6 Jama ovalne oblike, velikosti 0,26 × 0,38 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,33 × 0,33 m, globine 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 315, kv. G5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,20 m, globine SE 320, kv. G5 (sl. 20, 29) 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama ovalne oblike, velikosti 0,34 × 0,20 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 316, kv. G5 je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Jama okrogle oblike, velikosti 0,15 × 0,15 m, globine SE 322, kv. G5 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,13 × 0,13 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 317, kv. G5 Jama okroglo ovalne oblike, SE 323, kv. G5 velikosti 0,20 × 0,16 m, ter Jama nepravilne ovalne obli- globine 0,08 m. Vkopana ke, velikosti 0,18 × 0,30 m, je bila v geološko osnovo. globine 0,12 m. Vkopana Zasutje jame je bila sivorjava je bila v geološko osnovo. mastna gnetljiva ilovica, brez Zasutje jame je bila sivorjava najdb. mastna ilovica, brez najdb. 104 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 324, kv. G5 SE 334, kv. E6 Jama ovalne oblike, velikosti 0,22 × 0,27 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,20 × 0,26 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 326, kv. E5 SE 336, kv. E6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,30 × 0,30 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,45 × 0,51 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 330, kv. F5 SE 337, kv. E6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,18 × 0,18 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,40 × 0,40 m, globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 331, kv. F5 SE 338, kv. E6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,29 × 0,29 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,39 × 0,39 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, brez najdb. SE 332, kv. D6 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,20 × 0,20 m, globine SE 339, kv. E6 0,15 m. Vkopana je bila v Jama okrogle oblike, velikosti geološko osnovo. Zasutje 0,24 × 0,24 m, globine jame je bila sivorjava mastna 0,24 m. Vkopana je bila v ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 105 SE 340, kv. E6 SE 348, kv. F6 Jama ovalne oblike, velikosti 0,32 × 0,40 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,20 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 341, kv. E6 SE 349, kv. F6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,45 × 0,45 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,42 × 0,32 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 355, kv. F6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,20 m, globine SE 345, kv. E6 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,31 × 0,31 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 356, kv. F6 je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Jama blago ovalne oblike, velikosti 0,33 × 0,26 m, globine SE 346, kv. F6 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,20 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 357, kv. F6 Jama blago ovalne oblike, SE 347, kv. F6 velikosti 0,31 × 0,23 m, glo- Jama ovalne oblike, veliko- bine 0,13 m. Vkopana je bila sti 0,41 × 0,35 m, globine v geološko osnovo. Zasutje 0,18 m. Vkopana je bila v jame je bila sivorjava mastna geološko osnovo. Zasutje ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 106 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 358, kv. F6 SE 382, kv. G5 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,30 × 0,40 m, glo- Jama blago ovalne oblike, velikosti 0,26 × 0,20 m, globine bine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 359, kv. F6 SE 383, kv. F6 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,51 × 0,62 m, glo- Jama okrogle oblike, velikosti 0,28 × 0,28 m, globine bine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje 0,21 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame jame je bila svetleje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 361, kv. F6 Jama blago ovalne oblike, velikosti 0,35 × 0,30 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 385, kv. D6 SE 365, kv. F6 Jama blago ovalne oblike, velikosti 0,30 × 0,36 m, globine Jama blago ovalne oblike, velikosti 0,36 × 0,45 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 386, kv. D6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,31 × 0,31 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 377, kv. F6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,20 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 387, kv. D6 je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Jama okrogle oblike, veliko- SE 378, kv. F6 sti 0,43 × 0,43 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,17 × 0,17 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 107 SE 388, kv. D6 SE 393, kv. D6 Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,24 × 0,24 m, glo- Jama okrogle oblike, velikosti 0,26 × 0,26 m, globine bine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, brez najdb. SE 389, kv. D6 SE 395, kv. D6 Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,75 × 0,75 m, glo- Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,28 × 0,28 m, glo- bine 0,24 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje bine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetleje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. SE 400, kv. D5 SE 390, kv. D6 Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,30 × 0,34 m, Jama okrogle oblike, veliko- globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- sti 0,34 × 0,34 m, globine tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,10 m. Vkopana je bila v SE 401, kv. D5 geološko osnovo. Zasutje Jama okrogle oblike, velikosti 0,22 × 0,22 m, globine jame je bila sivorjava ma- 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame stna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 391, kv. D6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,18 × 0,18 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 392, kv. D6 Jama blago ovalne oblike, velikosti 0,38 × 0,31 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 402, kv. D5 Jama ovalne oblike, velikosti 0,37 × 0,28 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 409, kv. D5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,22 × 0,22 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 108 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 410, kv. D5 SE 424, kv. D5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,20 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,21 × 0,21 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,12 m. Vkopana je bila v SE 412, kv. D6 geološko osnovo. Zasutje Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,25 m, glo- jame je bila sivorjava mastna bine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje ilovica, brez najdb. jame je bila svetleje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 428, kv. E5 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,40 × 0,40 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 431, kv. E5 (sl. 20, 29) Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,35 × 0,40 m, glo- bine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 435, kv. E5 (sl. 20, 29) SE 416, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,20 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,20 m, globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 436, kv. D5 (sl. 20, 29) SE 417, kv. E5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,22 × 0,22 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,19 × 0,19 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 437, kv. F5 SE 419, kv. D5 Jama okrogle oblike, veliko- Jama ovalne oblike, velikosti 0,41 × 0,30 m, globine sti 0,32 × 0,32 m, globine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,25 m. Vkopana je bila v je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje SE 420, kv. E5 jame je bila sivorjava mastna Jama okrogle oblike, velikosti 0,38 × 0,38 m, globine ilovica, brez najdb. 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 421, kv. E5 SE 438, kv. F5 (sl. 20, 29) Jama blago ovalne oblike, velikosti 0,19 × 0,26 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,28 × 0,28 m, globine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ilovica z drobci oglja, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 439, kv. F5 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,16 × 0,16 m, globine 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 440, kv. F5 Jama dokaj pravilne okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,20 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 109 SE 441, kv. F5 (sl. 20, 29) SE 464, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,37 × 0,37 m, globine Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,26 × 0,26 m, glo- 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame bine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 443, kv. F5 (sl. 20, 29) SE 465, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,37 × 0,37 m, globine Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,36 × 0,31 m, glo- 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame bine 0,25 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 444, kv. F5 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,30 × 0,30 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. SE 446, kv. F5 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,22 × 0,34 m, globine SE 467, kv. G5 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,21 × 0,21 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 447, kv. F5 Jama nepravilne oval- SE 468, kv. G5 ne oblike, velikosti Jama ovalne oblike, velikosti 0,26 × 0,32 m, globine 0,22 × 0,32 m, globine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,12 m. Vkopana je bila v je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. SE 451, kv. F5 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,20 × 0,20 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 455, kv. F5 Jama okrogle oblike, veliko- SE 470, kv. G5 sti 0,30 × 0,30 m, globine Jama okrogle oblike, veliko- 0,05 m. Vkopana je bila v sti 0,20 × 0,20 m, globine geološko osnovo. Zasutje 0,09 m. Vkopana je bila v jame je bila sivorjava ma- geološko osnovo. Zasutje stna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna SE 460, kv. F5 (sl. 20, 29) ilovica, brez najdb. Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,25 m, globine SE 473, kv. D4 (sl. 20, 29) 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama rahlo ovalne oblike, velikosti 0,26 × 0,26 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 461, kv. F5 (sl. 20, 29) je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,25 m, SE 474, kv. D4 (sl. 20, 29) globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- Jama okrogle oblike, velikosti 0,46 × 0,46 m, globine tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 110 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 477, kv. D4 (sl. 20, 29) SE 522, kv. F3 Jama okrogle oblike, velikosti 0,24 × 0,24 m, globine Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,39 × 0,46 m, glo- 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame bine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. SE 479, kv. D4 (sl. 20, 29) SE 525, kv. F4 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,34 × 0,40 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,23 × 0,40 m, globine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,05 m. Vkopana je v SE 164. Zasutje jame je bila sivorjava je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. mastna ilovica, brez najdb. SE 481, kv. D4 (sl. 20, 29) SE 530, kv. D4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,43 × 0,43 m, globine Jama ovalne oblike, veliko- 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame sti 0,19 × 0,29 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,11 m. Vkopana je bila v SE 502, kv. D4 geološko osnovo. Zasutje Jama okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,34 m, globine jame je bila sivorjava mastna 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 504, kv. D5 (sl. 20, 29) SE 531, kv. D4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,27 × 0,27 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,35 × 0,35 m, globine 0,26 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 533, kv. D4 Jama ovalne oblike, velikosti 0,31 × 0,34 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 506, kv. E4 (sl. 20, 29) SE 534, kv. D4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,40 × 0,40 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,39 × 0,28 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,25 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 509, kv. E4 SE 535, kv. D5 Jama okrogle oblike, veliko- Jama okrogle oblike, velikosti 0,36 × 0,36 m, globine sti 0,32 × 0,32 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,07 m. Vkopana je bila v je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 521, kv. F3 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,43 × 0,43 m, globine 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 111 SE 537, kv. E4 SE 544, kv. E4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,35 × 0,35 m, globine Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,32 m, 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 538, kv. D4 SE 545, kv. E4 Jama ovalne oblike, velikosti 0,17 × 0,31 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,40 × 0,40 m, globine 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 539, kv. D4 SE 549, kv. E4 Jama ovalne oblike, velikosti 0,32 × 0,37 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,26 × 0,26 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 540, kv. D4 SE 550, kv. E4 Jama blago ovalne oblike, velikosti 0,32 × 0,37 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,27 × 0,27 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,35 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, brez najdb. SE 553, kv. E4 SE 541, kv. D5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,33 × 0,33 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,22 × 0,22 m, globine 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 562, kv. F4 SE 543, kv. E4 Jama okrogle oblike s poglobitvijo v centralnem delu, Jama okrogle oblike, velikosti 0,40 × 0,40 m, globine velikosti 0,31 × 0,31 m, globine do 0,24 m. Vkopana je bila 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. ilovica, brez najdb. 112 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 563, kv. F4 SE 575, kv. F4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,36 × 0,36 m, globine Jama pravilne okrogle obli- 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame ke, velikosti 0,16 × 0,16 m, je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. globine 0,11 m. Vkopana SE 564, kv. F4 je bila v geološko osnovo. Jama ovalne oblike, velikosti 0,23 × 0,26 m, globine Zasutje jame je bila sivorjava 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame mastna gnetljiva ilovica, brez je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. najdb. SE 578, kv. F4 Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,27 m, ter globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- tje jame je bila svetleje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 580, kv. F4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,25 m, globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 589, kv. E2 Jama okrogle oblike, velikosti 0,36 × 0,36 m, globine SE 567, kv. F4 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,24 × 0,24 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 568, kv. F4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,34 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 590, kv. E2 Jama okrogle oblike, velikosti 0,41 × 0,41 m, globine 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 599, kv. C2 Jama okrogle oblike, velikosti 0,32 × 0,32 m, globine 0,28 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 572, kv. F4 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,27 × 0,27 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 113 SE 602, kv. E2 SE 623, kv. E2 Jama ovalne oblike, velikosti Jama okrogle oblike, velikosti 0,35 × 0,35 m, globine 0,35 × 0,40 m, globine 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,13 m. Vkopana je bila v je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje SE 632, kv. G4 jame je bila sivorjava ma- Jama ovalne oblike, velikosti 0,28 × 0,40 m, globine stna ilovica, brez najdb. 0,25 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 611, kv. F4 Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,25 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 635, kv. E2 Jama okrogle oblike, velikosti 0,25 × 0,25 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 636, kv. E2 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,38 × 0,38 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 637, kv. E2 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,30 × 0,37 m, globine 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 638, kv. E2 (sl. 20, 29) SE 617, kv. G4 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,27 × 0,37 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,34 m, globine 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 640, kv. D2 (sl. 20, 29) SE 618, kv. G4–5 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,35 × 0,35 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,34 × 0,34 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 641, kv. D2 SE 619, kv. G4 Jama okrogle oblike, veliko- Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,41 × 0,41 m, globine sti 0,31 × 0,31 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. stna ilovica, brez najdb. 114 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 642, kv. D2 (sl. 20, 29) SE 673, kv. E1 Jama okrogle oblike, velikosti 0,30 × 0,30 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,33 × 0,33 m, globine 0,04 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 644, kv. D2 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,37 × 0,37 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 648, kv. D2 Jama okrogle oblike, velikosti 0,21 × 0,21 m, globine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 649, kv. D2 Jama okrogle oblike, velikosti 0,29 × 0,29 m, globine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 650, kv. D2 Jama okrogle oblike, velikosti 0,37 × 0,37 m, globine SE 677, kv. E1 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama ovalne oblike, velikosti 0,31 × 0,40 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 651, kv. D2 Jama okrogle oblike, velikosti 0,40 × 0,40 m, globine SE 679, kv. E1 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama okrogle oblike, velikosti 0,40 × 0,40 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 672, kv. E1 Jama ovalne oblike, velikosti SE 687, kv. E1 (sl. 20, 29) 0,36 × 0,28 m, globine Jama okrogle oblike, velikosti 0,27 × 0,27 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 115 SE 688, kv. E1 SE 32, kv. C4 Jama okrogle oblike, veliko- Jama ovalne oblike, velikosti sti 0,33 × 0,33 m, globine 0,58 × 1,46 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje geološko osnovo. Zasu- jame je bila sivorjava ma- tje jame je bila sivorjava stna ilovica, brez najdb. mastna ilovica z drobci oglja, vsebovala je najdbe (keramika). 17.5.5 Druge jame SE 33, kv. C4 SE 16, kv. F3 Jama ovalne oblike, velikosti 0,85 × 2,20 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,79 × 0,41 m, globine 0,36 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivotrda zbita ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 17, kv. F3 Jama okrogle oblike, velikosti 0,53 × 0,58 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 24, kv. C3 (sl. 20, 29) Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,48 × 0,38 m, globine 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- SE 41, kv. C3 tje jame je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja. Jama ovalno-okrogle oblike, velikosti 0,67 × 0,74 m, glo- bine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje SE 30, kv. C3–4 jame je bila sivorjava mastna Jama nepravilne oblike, velikosti 0,67 × 1,19 m, globine ilovica, brez najdb. od 0,06 m do 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 31, kv. C4 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,44 × 0,80 m, glo- bine 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ilovica z drobci oglja, brez najdb. SE 46, kv. C4 Jama nepravilne ovalne obli- ke, velikosti 0,65 × 0,83 m, globine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetleje sivorjava ilovica, brez najdb. 116 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 50, kv. D4 SE 73, kv. E5-6 Jama ovalne oblike, velikosti Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,23 × 0,75 m, 0,56 × 0,94 m, globine globine do 0,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. 0,32 m. Vkopana je bila v Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje SE 74, kv. E6 jame je bila sivorjava ma- Jama nepravilne ovalne obli- stna ilovica, brez najdb. ke, velikosti 0,65 × 0,40 m, SE 51, kv. D4 globine 0,11 m. Vkopana Jama nepravilne oval- je bila v geološko osnovo. ne oblike, velikosti Zasutje jame je bila sivorjava 2,40 × 1,16 m, globine mastna ilovica, brez najdb. 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 52, kv. D4 Jama ovalne oblike, velikosti SE 86, kv. E6 0,96 × 0,86 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,54 × 0,52 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava ma- SE 87, kv. E5 stna ilovica, brez najdb. Jama nepravilne ovalne obli- SE 53, kv. D4 ke, velikosti 1,55 × 0,80 m, Jama ovalne oblike, velikosti 0,81 × 1,00 m, globine globine 0,21 m. Vkopana je 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame bila v geološko osnovo. Za- je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. sutje jame je bila siva ilovica, SE 69, kv. E6 brez najdb. Jama ovalne oblike, velikosti 0,50 × 0,58 m, globine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 89, kv. E5 Jama nepravilne ovalne obli- SE 71, kv. E5 ke, velikosti 2,22 × 1,58 m, Jama razmeroma pravil- globine 0,47 m. Vkopana je ne ovalne oblike, velikosti bila v geološko osnovo. Za- 0,47 × 0,53 m, globine sutje jame je bila siva ilovica, 0,14 m. Vkopana v geološko brez najdb. osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 117 SE 91, kv. 5 SE 121, kv. G6 Jama ovalne oblike, velikosti 1,24 × 0,70 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 3,13 × 0,46 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila siva ilovica, brez najdb. SE 93, kv. G5 Jama ovalne oblike, velikosti 0,40 × 0,62 m, globine 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 94, kv. F5–6 Jama ovalne oblike, velikosti 1,44 × 0,97 m, globine 0,26 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 157, kv. E5–6 je bila siva mastna ilovica, brez najdb. Jama nepravilne oval- ne oblike, velikosti SE 106, kv. F6 0,56 × 1,22 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 1,00 × 0,52 m, globine 0,34 m. Vkopana je bila v 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame geološko osnovo in se do- je bila sivorjava mastna tika SE 94. Zasutje jame je ilovica, brez najdb. bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 160, kv. E6 Jama okrogle/ovalne oblike, velikosti 0,35 × 0,30 m, glo- bine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, vsebovala je najdbe. SE 107, kv. F5 Jama ovalne oblike, velikosti 0,42 × 0,48 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. SE 113, kv. F5 (sl. 20, 29) Jama podolgovate ovalne oblike, velikosti 1,30 × 0,72 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 118 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 167, kv. D4 SE 181, kv. D3 Jama okrogle oblike, velikosti 2,58 × 0,91 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,56 × 0,40 m, globine je bila siva mastna ilovica, brez najdb. 0,26 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. SE 185, kv. D4 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,80 × 0,80 m, glo- bine 0,48 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ilovica, brez najdb. SE 168, kv. D3 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,35 × 0,41 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 169, kv. D3 (sl. 20, 29) Jama razmeroma nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,38 × 0,46 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 173, kv. D3–4 Jama ovalne oblike, velikosti 0,65 × 0,42 m, globine SE 197, kv. E4 0,16 m. Vkopana je bila v Jama nepravilno ovalne oblike, velikosti 0,38 × 0,42 m, glo- geološko osnovo. Zasutje bine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. ilovica, brez najdb. SE 205, kv. E3 Jama ovalne oblike, velikosti 0,50 × 0,42 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 178, kv. D3 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,34 × 0,46 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 180, kv. D3 Jama ovalne oblike, velikosti 0,46 × 0,38 m, globine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 119 SE 208, kv. E3 SE 259, kv. E5 Jama nepravilne oval- Jama ovalne oblike, velikosti 0,50 × 0,57 m, globine ne oblike, velikosti 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,45 × 0,36 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. SE 230, kv. E5 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,64 × 1,33 m, glo- bine 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo, se dotika SE 231. Zasutje jame je bila sivorjava ilovica, brez najdb. SE 265, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,60 × 0,60 m, globine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 266, kv. F5 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,91 × 0,55 m, glo- bine 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. SE 231, kv. E5 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,96 × 1,33 m, globine 0,25 m. Vkopana je bila v geološko osnovo, se dotika SE 230. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 235, kv. E5 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,62 × 0,40 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 277, kv. F5 je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Jama okrogle oblike, velikosti 1,09 × 1,09 m, globine SE 239, kv. E5 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama nepravilne ovalne je bila sivorjava mastna oblike s poglobitvijo na sre- ilovica, brez najdb. dini, velikosti 1,62 × 0,68 m, globine do 0,26 m. Vko- pana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 253, kv. E5 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,15 × 0,48 m, glo- bine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. 120 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 282, kv. F5 SE 307, kv. G5 Jama ovalne oblike, veliko- Jama nepravilne oval- sti 0,59 × 0,37 m, globine ne oblike, velikosti 0,13 m. Vkopana je bila v 0,38 × 0,51 m, globine geološko osnovo. Zasutje 0,22 m. Vkopana je bila v jame je bila sivorjava mastna geološko osnovo. Zasutje ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava ma- SE 286, kv. F5 stna ilovica, brez najdb. Jama ovalne oblike, velikosti 0,88 × 1,00 m, globine SE 325, kv. E5 0,23 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama nepravilne skoraj trikotne oblike, velikosti je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 2,50 × 1,75 m, globine 0,22 m. Vkopana je bila v geološko SE 294, kv. F5 osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. Jama nepravilno okrogle oblike, velikosti 0,95 × 0,95 m, globine 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Za- sutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 300, kv. F5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,50 × 0,50 m, globine SE 335, kv. E6 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama nepravilne oglate oblike, velikosti 1,11 × 0,86 m, glo- je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. bine 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 303, kv. G5 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,66 × 0,81 m, glo- SE 351, kv. F6 bine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje Jama okrogle oblike, velikosti 0,69 × 0,55 m, globine jame je bila sivorjava mastna 0,35 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 305, kv. G5 Jama nepravilne ovalne obli- ke, velikosti 1,27 × 0,98 m, globine do 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetleje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 121 SE 352, kv. F6 SE 366, kv. F6 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,52 × 0,62 m, glo- Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,53 × 0,63 m, glo- bine 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje bine 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 353, kv. F6 SE 368, kv. G6 Jama srčaste oblike, velikosti 1,59 × 1,52 m, globine Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,49 × 0,81 m, glo- 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame bine 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila siva mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 354, kv. F6 SE 369, kv. G6 Jama okrogle oblike, veliko- Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,20 × max. sti 0,65 × 0,45 m, globine 1,22 m, globine od 0,15 m do 0,28 m. Vkopana je bila v 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez geološko osnovo. Zasutje najdb. jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. SE 364, kv. F6 (sl. 20, 29) Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,55 × 0,43 m, glo- bine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila temneje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 122 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 370, kv. G6 SE 398, kv. D5 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,10 × 0,57 m, glo- Jama ovalne oblike, veliko- bine od 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje sti 0,59 × 0,74 m, globine jame je bila svetleje siva mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 403, kv. D5 Jama ovalne oblike, velikosti 0,35 × 0,78 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 406, kv. D5 Jama ovalne oblike, velikosti 1,38 × 0,48 m, globine od 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 372, kv. G5 Jama nepravilne podolgovate ovalne oblike, v zgornjem delu nekoliko širša, v spodnjem pa razmeroma ozka, velikosti 2,63 × max. 1,25 m, globine od 0,11 m do 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo in se stika s SE 375. Za- sutje jame je bila svetleje siva mastna ilovica, brez najdb. SE 408, kv. D5 Jama ovalne oblike s poglobitvijo v južnem delu, velikosti 1,01 × 0,74 m, globine 0,21 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez SE 380, kv. G5 najdb. Jama nepravilne ovalne obli- ke, velikosti 0,54 × 0,93 m, SE 413, kv. D5 globine 0,19 m. Vkopana Jama ovalne oblike, velikosti 1,34 × 0,40 m, globine do je bila v geološko osnovo. 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Zasutje jame je bila sivorjava je bila sivorjava mastna ilovica z drobci oglja, brez najdb. mastna ilovica, brez najdb. SE 384, kv. D6 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,60 × 0,60 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 396, kv. D6 Jama okrogle oblike, veliko- sti 1,02 × 1,57 m, globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 123 SE 415, kv. D5 (sl. 20, 29) SE 448, kv. F5 Jama ovalne oblike, velikosti 0,38 × 0,47 m, globine Jama nepravilne ovalne oblike s poglobitvijo v J delu, 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame velikosti 1,37 × 0,62 m, globine 0,22 m. Vkopana je bila v je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, SE 418, kv. E5 (sl. 20, 29) brez najdb. Jama nepravilne okrogle oblike ( jarek krožne oblike, ki ni sklenjen), velikosti 2,26 × 1,90 m, globine od 0,10 m do 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 423, kv. D5 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,45 × 0,92 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 425, kv. D5 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,32 × 0,50 m, globine 0,21 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 426, kv. E5 Jama nepravilne oval- SE 466, kv. F5, G5 ne oblike, velikosti Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,62 × 0,61 m, glo- 1,91 × 0,9 m, globine bine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje 0,37 m. Vkopana je bila v jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 429, kv. E5 (sl. 20, 29) Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,48 × 0,48 m, glo- bine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetleje sivorjava ilovica, brez najdb. SE 432, kv. E5 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,46 × 0,46 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 433, kv. E5 (sl. 20, 29) SE 469, kv. G5 Jama okrogle oblike, velikosti 0,60 × 0,60 m, globine Jama ovalne oblike, veliko- 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame sti 0,67 × 0,57 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje SE 442, kv. F5 (sl. 20, 29) jame je bila sivorjava mastna Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,30 × 0,82 m, glo- ilovica, brez najdb. bine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 471, kv. D4 (sl. 20, 29) SE 445, kv. F5 Jama nepravilne polmesečaste oblike, velikosti Jama ovalne oblike, velikosti 1,91 × 0,26 m, globine 0,09 m. Vkopana je bila v geolo- 0,42 × 0,55 m, globine ško osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez 0,12 m. Vkopana je bila v najdb. geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- SE 472, kv. D4 (sl. 20, 29) stna ilovica, brez najdb. Jama ovalne oblike, velikosti 0,36 × 0,72 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 124 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 476, kv. D4 (sl. 20, 29) SE 536, kv. D4 Jama ovalne oblike, velikosti 0,68 × 0,84 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,61 × 0,40 m, globine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 478, kv. D4 (sl. 20, 29) SE 542, kv. E4 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,93 × 0,7 m, glo- Jama okrogle oblike, velikosti 0,47 × 0,47 m, globine bine 0,52 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 500, kv. E4 (sl. 20, 29) Jama ovalne hruškaste oblike, velikosti 0,41 × 0,61 m, glo- bine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila svetleje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 503, kv. E6 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,44 × 0,58 m, globine 0,28 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 507, kv. E4 SE 546, kv. E4 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,54 × 0,78 m, glo- Jama okrogle oblike, velikosti 0,66 × 0,66 m, globine bine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje 0,23 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame jame je bila svetleje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 508, kv. E4 SE 548, kv. E4 Jama ovalne oblike, velikosti 1,03 × 0,73 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 0,57 × 0,32 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 528, kv. D4 SE 552, kv. E4 Jama dokaj pravilne okrogle oblike, velikosti 0,50 × 0,50 m, Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,82 × 0,56 m, glo- globine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje bine 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila temneje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. SE 529, kv. D4 SE 554, kv. E4 Jama ovalne oblike, velikosti 0,78 × 0,99 m, globine Jama ovalne oblike, velikosti 1,34 × 0,73 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,26 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 125 SE 555, kv. E4 SE 570, kv. F4 Jama ovalne oblike, velikosti 0,83 × 0,46 m, globine Jama nepravilne polkrožne 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame oblike z dvema izrastkoma, je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. velikosti 2,96 × 0,48 m, SE 557, kv. F4 globine do 0,25 m in Jama ovalne oblike, velikosti 0,75 × 0,53 m, globine 2,74 × 0,53 m, globine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,20 m. Vkopana je bila v je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje je bila siva ilovica, brez najdb. SE 573, kv. F4 (sl. 20, 29) Jama nepravilne okrogle oblike ( jarek krožne oblike, ki je zaključen), velikosti 2,15 × 2,05 m, globine od 0,14 m do 0,27 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 574, kv. F4 SE 559, kv. F4 Jama ovalne oblike, velikosti Jama ovalne oblike, velikosti 0,55 × 0,41 m, globine 0,41 × 0,79 m, globine 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,22 m. Vkopana je bila v je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje SE 560, kv. F4 jame je bila sivorjava mastna Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,67 × 0,51 m, glo- ilovica z drobci oglja, brez bine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje najdb. jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. SE 584, kv. E4 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,56 × 0,40 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 585, kv. F2 Jama ovalne oblike, velikosti 0,96 × 0,53 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 586, kv. E2 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,43 × max. SE 561, kv. F4 0,77 m, globine do 0,36 m. Vkopana je bila v geološko Jama nepravilne oval- osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez ne oblike, velikosti najdb. 1,00 × 0,78 m, globine 0,17 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- stna ilovica z drobci oglja, brez najdb. SE 569, kv. F4 (sl. 20, 29) Jama polkrožne oblike, velikosti 1,72 × 0,25 m, globine do 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila siva ilovica, brez najdb. 126 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 591, kv. E2 SE 600, kv. C2 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,42 × 0,49 m, glo- Jama ovalne oblike, velikosti 0,44 × 0,64 m, globine bine 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame jame je bila temneje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 592, kv. E2 SE 601, kv. D2 Jama ovalne oblike, velikosti 0,44 × 0,37 m, globine Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,43 × 0,59 m, glo- 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame bine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. SE 595, kv. D2 Jama ovalne oblike, velikosti 0,45 × 0,70 m, globine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 603, kv. F4 je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Jama ovalne oblike, velikosti 0,31 × 0,51 m, globine SE 596, kv. D2 0,23 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama ovalne oblike, velikosti 0,43 × 0,60 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame SE 606, kv. F4 je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Jama povsem pravilne okrogle oblike, velikosti 0,64 × 0,64 m, globine 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 598, kv. E2 SE 607, kv. F4 Jama ovalne oblike, velikosti Jama ovalne oblike, veliko- 0,42 × 0,32 m, globine sti 1,21 × 0,85 m, globine 0,27 m. Vkopana je bila v 0,32 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- jame je bila sivorjava mastna stna ilovica, brez najdb. ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 127 SE 609, kv. F4 SE 628, kv. D2 Jama razmeroma pravilne Jama okrogle oblike, velikosti 0,53 × 0,53 m, globine okrogle oblike, velikosti 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 1,35 × 1,35 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,10 m. Vkopana je bila v SE 629, kv. D2 geološko osnovo. Zasutje Jama ovalne oblike, velikosti 1,26 × 0,66 m, globine jame je bila sivorjava ma- 0,08 m. Vkopana je bila v stna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje SE 612, kv. F4 jame je bila sivorjava mastna Jama ovalne oblike, velikosti 1,35 × 0,86 m, globine ilovica, brez najdb. 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 613, kv. G4 Jama ovalne oblike, velikosti 1,16 × 0,81 m, globine 0,39 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 630, kv. D2 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 0,84 × 0,51 m, glo- bine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna gnetljiva ilovica, brez najdb. SE 631, kv. D1 Jama ovalne oblike, velikosti 0,64 × 0,76 m, globine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 615, kv. G4 Jama okrogle oblike, veliko- sti 0,43 × 0,43 m, globine 0,13 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- stna ilovica, brez najdb. SE 616, kv. G4 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,42 × 0,57 m, globine SE 633, kv. G3 (sl. 20, 29) 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama ovalne oblike, velikosti 0,30 × 0,51 m, globine je bila sivorjava mastna 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 624, kv. E2 SE 634, kv. E2 (sl. 20, 29) Jama ovalne, velikosti Jama ovalne oblike, velikosti 0,33 × 0,43 m, globine 1,60 × max. 0,64 m, globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame do 0,18 m. Vkopana je bila je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. v geološko osnovo. Zasutje SE 639, kv. E2 (sl. 20, 29) jame je bila svetleje sivor- Jama podolgovate ovalne oblike, velikosti 2,90 × 0,22 m, java mastna ilovica, brez globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- najdb. tje jame je bila svetleje siva mastna ilovica, brez najdb. 128 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 643, kv. D2 (sl. 20, 29) SE 658, kv. F4 (sl. 20, 29) Jama podolgovate ovalne oblike, velikosti 1,45 × 0,37 m, Jama okrogle oblike, velikosti 1,82 × 1,32 m, globine globine 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- 0,24 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 646, kv. D2 SE 662, kv. F1 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, veliko- Jama ovalne oblike, velikosti 0,34 × 0,54 m, globine sti 2,60 × 0,76 m, globine 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,25 m. Vkopana je bila v je bila svetleje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje SE 663, kv. F1 (sl. 20, 29) jame je bila sivorjava mastna Jama okrogle oblike, velikosti 0,46 × 0,46 m, globine ilovica, brez najdb. 0,05 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 664, kv. F1 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike, velikosti 0,82 × 0,64 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 647, kv. D2 (sl. 20, 29) Jama ovalne oblike s tremi poglobitvami, velikosti SE 665, kv. F1 1,68 × 0,80 m, globine do 0,28 m. Vkopana je bila v geo- Jama ovalne oblike, velikosti 0,75 × 0,58 m, globine loško osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 652, kv. C2, D2 SE 667, kv. F1 Jama nepravilne okrogle oblike, velikosti 1,87 × 1,51 m, Jama okrogle oblike, velikosti 0,46 × 0,46 m, globine globine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasu- 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame tje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. je bila svetleje sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 668, kv. F1 (sl. 20, 29) Jama pravilne okrogle oblike, velikosti 0,46 × 0,46 m, glo- bine 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava gnetljiva mastna ilovica, brez najdb. SE 653, kv. C2 SE 669, kv. E1 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, veliko- Jama ovalne oblike, velikosti 0,37 × 0,48 m, globine sti 0,89 × 1,15 m, globine 0,06 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame 0,13 m. Vkopana je bila v je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava ma- SE 671, kv. E1 (sl. 20, 29) stna ilovica, brez najdb. Jama ovalne oblike, velikosti 1,66 × 0,90 m, globine 0,35 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 129 SE 674, kv. E1 SE 691, kv. F1 Jama okrogle oblike, velikosti 0,78 × 0,78 m, globine Jama okrogle oblike, veliko- 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame sti 0,44 × 0,44 m, globine je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 0,08 m. Vkopana je bila v SE 676, kv. E1 geološko osnovo. Zasutje Jama ovalne oblike, velikosti 0,36 × 0,45 m, globine jame je bila sivorjava ma- 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame stna ilovica, brez najdb. je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 692, kv. F2 (sl. 20, 29) Jama okrogle oblike, velikosti 0,43 × 0,43 m, globine 0,07 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 17.6 Zgodnji srednji vek SE 25, kv. B4 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,12 × 1,50 m, glo- bine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila rjava ilovica z drobci oglja, vsebovala je najdbe SE 678, kv. E1 (G701, G702). Jama okrogle oblike, velikosti 0,44 × 0,44 m, globine 0,11 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 680, kv. E1 Jama okrogle oblike, velikosti 0,61 × 0,61 m, globine 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 459 (ni geodetske izmere) Koncentracija keramike in žlindre (G703, G704) v SE 689, kv. E1 sondi 9 (sl. 11), kv. E3–4. Jama ovalne oblike, velikosti 0,52 × 0,43 m, globine 0,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. SE 690, kv. E1 Jama okrogle oblike, velikosti 0,49 × 0,49 m, globine 0,16 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava mastna ilovica, brez najdb. 130 Sodolek, AAS 54, 2018 17.7 Novi vek SE 371, kv. G6 Jama okrogle oblike, velikosti 0,68 × 0,68 m, globine SE 37, kv. F4 0,45 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Jama ovalne oblike, velikosti je bila svetlejša rjava ilovica, vsebovala je najdbe (G712). 0,51 × 0,42 m, globine 0,11 m. Vkopana je v SE 36. SE 695, kv. F1 Zasutje jame je bila rjava Koncentracija keramike, velikosti 0,29 m v 0,29 m. Nahajala ilovica, vsebovala je najdbe se je na površini geološke (G705–708). osnove (G713–715). SE 61, kv. E3 Zgostitev keramike, velikosti 0,20 × 0,13 m. Leži na SE 55 (G710). SE 38, kv. F4 Zgostitev keramike. Nahaja- la se je na površini geološke osnove (G709). 17.8 Recentne ostaline 17.8.1 Jarki SE 9, kv. A3 Drenažni jarek, ki poteka poševno od JV proti SZ. Širina jarka je 0,28 m, zapolnjen je z majhnimi prodniki. SE 10, kv. A3, B–D2 Drenažni jarek, ki poteka poševno od JV proti SZ. Širina SE 165, kv. F3–4, G4 jarka je 0,23 m, zapolnjen je z majhnimi prodniki. Jarek, ki poteka v smeri jugozahoda proti severovzho- du, ohranjen v dolžini 36,0 m in širini 1,16 m, globine do SE 670, kv. E1, F1 0,25 m. Je sestavni del polnila večjega jarka, ki je na različ- Drenažni jarek, velikosti 22,05 × max. 4,5 m, globine od nih delih najdišča označen z različnimi SE (SE 13, SE 55, 0,20 m do 0,40 m. Vkopan je v geološko osnovo. Zasutje SE 115, SE 162, SE 164, SE 166), gre pa za en jarek. Zasutje je bila sivorjava ilovica, vsebovala je najdbe (keramiko). je bila svetlorjava zemljena plast z drobci oglja, vsebovala je najdbe (G711). Sodolek, AAS 54, 2018 131 17.8.2 Jami SE 593, kv. E2 Jarek, velikosti 8,11 × do 37 m, globine 0,12 m. Vkopana SE 397, kv. D5 je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna Jama, kvadratne oblike, velikosti 0,32 × 0,32 m, globine ilovica, brez najdb. 0,03 m. Zapolnjena s sivo grudasto zemljo. Sodeč po izmerah gre za sondo predhodnih terenskih pregledov. SE 301, kv. F5 Jama štirikotne oblike, velikosti 0,25 × 0,40 m, globine 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zapolnjena s sivogrudasto zemljo. Sodeč po izmerah gre za sondo predhodnih terenskih pregledov. 17.9 Neopredeljene ostaline 17.9.1 Jarki SE 34, kv. C3–4 Jarek, velikosti 7,17 × 0,45 m, globine 0,12 m. Vkopan je v geološko osnovo. Zasutje je bila siva mastna ilovica, brez najdb. 17.9.2 Krožne jame SE 254, kv. E5–6 SE 48, kv. D4 Jarek, velikosti 3,93 × 0,25 m, globine 0,06 m. Vkopan je v Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,76 × 0,37 m, glo- SE 255. Zasutje jarka je siva mastna ilovica, brez najdb. bine 0,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 49, kv. D4 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,87 × 0,85 m, glo- bine 0,34 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 411, kv. D5, E4 Jarek, velikosti 42,25 × 0,75 m, globine 0,15 m. Vkopan je v geološko osnovo. Zasutje je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 483, kv. D4 Jarek, velikosti 21,95 × max. 0,83 m, globine od 0,07 m do 0,14 m. Vkopan je v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 510, kv. G5 Jarek, velikosti 6,50 × max. 0,10 m, globine od 0,05 m do 0,11 m. Vkopan je v SE 458 in SE 5. Zasutje je bila sivorjava ilovica, mešana s humusom, brez najdb. 132 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 21, kv. C3 SE 214, kv. E4 Jama nepravilne okrogle oblike ( jarek krožne oblike, ki Jama nepravilne okrogle oblike ( jarek krožne oblike, ki ni ni sklenjen), velikosti 2,58 × 3,15 m, globine od 0,09 do sklenjen), velikosti 1,86 × 1,73 m, globine 0,24 m. Vkopana 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava rjava ilovica z drobci oglja, brez najdb. ilovica, brez najdb. SE 212, kv. E4 SE 547, kv. E4–5 Jama nepravilne okrogle oblike ( jarek krožne oblike, ki ni Jama nepravilne okrogle oblike ( jarek krožne oblike, ki ni sklenjen), velikosti 2,57 × 2,10 m, globine 0,22 m. Vkopana sklenjen), velikosti 2,45 × 2,05 m, globine od 0,10 m do je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila sivorjava 0,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame ilovica, brez najdb. je bila siva ilovica, brez najdb. SE 456, kv. F5 (sl. 20) SE 556, kv. E4, F4 Jama nepravilne okrogle oblike ( jarek krožne oblike, ki ni Jama nepravilne okrogle oblike ( jama polkrožne oblike, ki sklenjen), velikosti 1,74 × 1,68 m, globine od 0,08 m do ni zaključena), velikosti 3,02 × 2,20 m, globine do 0,22 m. 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje je bila siva je bila siva ilovica, brez najdb. ilovica, brez najdb. SE 457, kv. D4 (sl. 20) Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,70 × 0,8 m, glo- bine 0,32 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 133 SE 558, kv. F4 SE 342, kv. E6 (sl. 20) Jama polkrožne oblike, Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,23 × 0,84 m, glo- velikosti 0,94 × 0,27 m, bine 0,29 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje globine do 0,11 m. Vkopana jame je bila siva ilovica, brez najdb. je bila v geološko osnovo. SE 343, kv. E6 (sl. 20) Zasutje je bila siva ilovica, Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,26 × 1,16 m, glo- brez najdb. bine 0,29 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 571, kv. F4 SE 344, kv. E6 Jama nepravilne okrogle Jama nepravilne ovalne obli- oblike ( jarek polkrožne obli- ke, velikosti 1,38 × 0,53 m, ke, ki ni zaključena), velikosti globine 0,16 m. Vkopana je 1,41 × 1,46 m, globine od bila v geološko osnovo. Za- 0,05 m do 0,29 m. Vkopana sutje jame je bila siva ilovica, je bila v geološko osnovo. brez najdb. Zasutje je bila siva ilovica, brez najdb. 17.9.3 Polkrožne jame SE 70, kv. D5, E5 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,79 × 0,57 m, SE 350, kv. F6 globine do 0,09 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Jama nepravilne ovalne obli- Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. ke, velikosti 1,55 × 0,58 m, globine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Za- sutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. SE 367, kv. F6 Jama nepravilne podolgovate ovalne oblike, velikosti 2,19 × max. 1,20 m, globine od 0,22 m do 0,34 m. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in se stika s SE 375. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 249, kv. E5 Jama nepravilne ovalne obli- ke, velikosti 1,45 × 0,68 m, globine 0,18 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Za- sutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. 134 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 373, kv. G5 SE 449, kv. F5 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,98 × 0,74 m, Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,78 × 0,7 m, glo- globine od 0,23 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. bine 0,25 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 405, kv. D5 SE 587, kv. E2 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,74 × 0,80 m, Jama nepravilne polme- globine od 0,21 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. sečaste oblike, velikosti Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. 2,42 × 0,86 m, globine do 0,37 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. SE 614, kv. G4 Jama nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,84 × max. 0,77 m, globine do 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. SE 414, kv. D5 Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. Jama nepravilne ovalne oblike s poglobitvijo v J delu, velikosti 2,31 × 1,89 m, globine od 0,20 m do 0,40 m. Vko- pana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva mastna ilovica, brez najdb. Sodolek, AAS 54, 2018 135 SE 645, kv. D2 Jama ovalne oblike, velikosti 3,03 × 1,03 m, globine 0,25 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Zasutje jame je bila siva ilovica, brez najdb. 136 Sodolek, AAS 54, 2018 18Katalog gradiva 18.1 Izkopavanje Vse mere so v cm. Gradivo hrani Pokrajinski muzej Maribor, inv. št. A 21478–22335. Okrajšave SE stratigrafska enota kv. kvadrant inv. št. inventarna številka vel. velikost Sodolek, AAS 54, 2018 137 18.1.1 Starejša bakrena doba 4 SE 139, kv. G6, inv. št. A 21481 Ploščata kamnita sekira iz zelenkasto sive kamnine. Vel. 1 SE 128, kv. G5, inv. št. A 21478 8,8 × 4,6 × 2,2. Prevrtana kamnita sekira iz zelenkasto sive kamnine. Vel. 7 × 4,8 × 3,5. 5 SE 11, kv. C3, inv. št. A 21482 Odlomek trakastega ročaja posode. Površina je svetlorjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske 2 SE 134, kv. G5, inv. št. A 21479 mase. Vel. 3,7 × 3,3 × 1. Odlomek strani in zatilja kamnite sekire iz zelenkaste kamnine. Vel. 6,7 × 4,8 × 6,2. 3 SE 134, kv. G5, inv. št. A 21480 Odlomek ustja sklede z ročajem. Površina je oranžno-rjave do sive barve in rahlo preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 8 × 12,2 × 0,7. 138 Sodolek, AAS 54, 2018 1 SE 128, 2, 3 SE 134, 4 SE 139, 5 SE 11; merilo 1 : 2. 139 6 SE 255, kv. E5, inv. št. A 21483 10 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21487 Odlomki posode na nogi. Površina je svetlorjavosive barve Odlomek ustja in ostenja posode z izlivom. Površina je rjave in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate do svetlosive barve in močno preperela. Posoda je bila izdela- lončarske mase. Vel. 16,8 × 10,2 × 0,7. na iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 6,5 × 2. 11 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21488 Odlomek tulca zajemalke. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Zajemalka je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 5,8 × 1. 7 SE 434, kv. E5, inv. št. A 21484 Odlomek trakastega ročaja posode. Površina je svetlorjave 12 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21489 barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz finozrnate lon- Odlomek ustja in ostenja posode z izlivom. Površina je rjave čarske mase. Vel. 4 × 3,5 × 0,8. do sive barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončar- 8 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21485 ske mase. Vel. 12,5 × 15,3 × 0,7. Odlomek pokrovke. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 8,2 × 4,5 × 1,2. 9 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21486 Odlomek ustja in ostenja posode z izlivom. Površina je rjave do svetlosive barve in močno preperela. Posoda je bila izdela- na iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 6 × 0,8. 140 Sodolek, AAS 54, 2018 6 SE 225, 7 SE 434, 8–12 SE 458; merilo 1 : 2. 141 13 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21490 17 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21494 Odlomek tulca in recipienta zajemalke. Površina je svetlor- Odlomek tulca in recipienta zajemalke. Površina je svetlor- jave barve in močno preperela. Zajemalka je bila izdelana iz jave barve in močno preperela. Zajemalka je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 10,3 × 8,7 × 0,8. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 5,7 × 0,7. 18 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21495 Vijček. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izde- lan je bil iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,4 × 2,4 × 3,2. 14 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21491 Odlomek tulca zajemalke. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Zajemalka je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 5,2 × 0,5. 19 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21496 Odlomek pokrovke. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Pokrovka je bila izdelana iz drobnozrnate lončar- ske mase. Vel. 5,8 × 11,5 × 1. 20 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21497 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do 15 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21492 sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz Odlomek tulca in posode miniaturne zajemalke. Površina je srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,3 × 7,8 × 0,9. svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 2,5 × 0,7. 21 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21498 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do 16 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21493 sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz Odlomek ročaja in recipienta žlice. Površina je svetlorjave bar- srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,8 × 6,8 × 0,7. ve in močno preperela. Žlica je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,8 × 4,7 × 0,7. 142 Sodolek, AAS 54, 2018 13–21 SE 458; merilo 1 : 2. 143 22 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21499 Odlomek dna posode. Površina je svetlorjave do sive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 12,3 × 1,2. 23 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21500 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrna- te lončarske mase. Vel. 4,5 × 13,4 × 1,8. 24 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21501 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 15,8 × 16,3 × 0,9. 25 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21502 Odlomek dna posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 13,5 × 11 × 1,7. 26 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21503 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,5 × 7,2 × 0,8. 27 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21504 Odlomek dna posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 8,6 × 9 × 1,3. 28 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21505 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,9 × 4,2 × 0,7. 29 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21506 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 5,7 × 0,7. 144 Sodolek, AAS 54, 2018 22–29 SE 458; merilo 1 : 2. 145 30 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21507 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrna- te lončarske mase. Vel. 4,6 × 4,7 × 1. 31 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21508 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 4,3 × 0,4. 32 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21509 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 9 × 1. 33 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21510 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,2 × 8,2 × 1. 34 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21511 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,4 × 12,5 × 1. 35 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21512 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7,2 × 8,8 × 0,9. 36 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21513 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 8 × 0,7. 146 Sodolek, AAS 54, 2018 30–36 SE 458; merilo 1 : 2. 147 37 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21514 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,5 × 7 × 1,2. 38 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21515 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 8 × 12 × 1. 39 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21516 Odlomek dna posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 9 × 5,7 × 0,7. 40 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21517 Odlomek noge posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 5,4 × 7,2 × 0,6. 41 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21518 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,5 × 4,1 × 0,7. 42 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21519 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 3,5 × 0,6. 43 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21520 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 4,8 × 0,7. 148 Sodolek, AAS 54, 2018 37–43 SE 458; merilo 1 : 2. 149 44 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21521 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,4 × 3,2 × 1 45 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21522 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3 × 3,4 × 0,8. 46 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21523 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2 × 4,8 × 0,8. 47 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21524 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 3,4 × 0,8. 48 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21525 Odlomek ustja in ostenja posode z izlivom. Površina je svetlor- jave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 8 × 12,8 × 0,7. 49 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21526 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do temno- sive barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 8,5 × 16,3 × 0,8. 150 Sodolek, AAS 54, 2018 44–49 SE 458; merilo 1 : 2. 151 50 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21527 59 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21536 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do temno- Odlomek ostenja in ročaja posode. Površina je svetlorjave do sive barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drob- mase. Vel. 8,6 × 7,7 × 0,7. nozrnate lončarska mase. Vel. 2,5 × 3,9 × 0,8. 60 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21537 Odlomek ostenja in ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drob- nozrnate lončarska mase. Vel. 3,2 × 5,5 × 0,7. 61 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21538 Odlomek ostenja in ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drob- nozrnate lončarska mase. Vel. 3,1 × 2,5 × 0,4. 62 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21539 Odlomek ostenja in držaja posode. Površina je svetlorjave do 51 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21528 svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drob- Odlomek ročaja posode. Površina je sive barve in preperela. nozrnate lončarska mase. Vel. 3 × 3,7 × 1. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarska mase. Vel. 2,2 × 2,2 × 0,8. 52 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21529 Odlomek ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosi- ve barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarska mase. Vel. 3,9 × 3,2 × 0,8. 53 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21530 Odlomek ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosi- ve barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarska mase. Vel. 3,7 × 2,2 × 0,8. 54 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21531 Odlomek ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosi- ve barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarska mase. Vel. 2,4 × 3,1 × 1,2. 55 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21532 Odlomek ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarska mase. Vel. 4,8 × 3,2 × 1,5. 56 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21533 Odlomek ostenja in ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drob- nozrnate lončarska mase. Vel. 2,8 × 6,2 × 0,8. 57 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21534 Odlomek ostenja in ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drob- nozrnate lončarska mase. Vel. 4,7 × 3,3 × 0,7. 58 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21535 Odlomek ostenja in ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drob- nozrnate lončarska mase. Vel. 2,8 × 4 × 0,4. 152 Sodolek, AAS 54, 2018 50–62 SE 458; merilo 1 : 2. 153 63 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21540 71 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21548 Odlomek ostenja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz lončarska mase. Vel. 3,2 × 5,2 × 0,7. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,8 × 5,7 × 0,4. 64 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21541 Odlomek ostenja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarska mase. Vel. 3,9 × 4,2 × 1. 72 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21549 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je rja- 65 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21542 ve barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate Odlomek ostenja in odlomljenega ročaja posode. Površina lončarske mase. Vel. 6,4 × 5,8 × 0,8. je svetlorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz 73 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21550 drobnozrnate lončarska mase. Vel. 3,5 × 6 × 0,7. Odlomek ostenja posode z odlomljenim paličastim ročajem. 66 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21543 Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila Odlomek ostenja posode, okrašene z vtisi. Površina je svetlor- izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 4,3 × 0,5. jave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezr- 74 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21551 nate lončarska mase. Vel. 3,3 × 6,4 × 0,7. Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je 67 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21544 rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz Odlomek ostenja posode z vrezi. Površina je svetlorjave barve srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 4 × 0,4. in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončar- ska mase. Vel. 3,5 × 4,2 × 0,9. 68 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21545 Odlomek ostenja posode z vbodi. Površina je svetlorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarska mase. Vel. 4,7 × 4,8 × 0,5. 69 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21546 Odlomek pokrovke. Površina je sve- tlorjave barve in močno preperela. 75 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21552 Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate Odlomek ostenja in ročaja posode. Površina je svetlorjave lončarske mase. Vel. 3 × 5,5 × 0,8. barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3 × 4,4 × 1,8. 70 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21547 Odlomek pokrovke. Površina je rjave barve in preperela. 76 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21553 Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. Odlomek ostenja posode z odlomljenim trakastim ročajem. 2,3 × 3,9 × 1,2. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 3,2 × 0,7. 154 Sodolek, AAS 54, 2018 63–76 SE 458; merilo 1 : 2. 155 77 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21554 Odlomek ustja in ostenja posode z vbodi. Površina je svetlor- jave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozr- nate lončarske mase. Vel. 6,4 × 7,4 × 0,7. 78 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21555 Odlomek ostenja posode v vrezi. Površina je svetlorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončar- ske mase. Vel. 2,8 × 3,4 × 0,7. 79 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21556 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,5 × 3,5 × 0,8. 80 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21557 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave bar- ve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 4,7 × 0,8. 81 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21558 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,4 × 5,2 × 0,7. 82 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21559 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 3,8 × 0,6. 83 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21560 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave bar- ve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 8,2 × 7,4 × 0,8. 156 Sodolek, AAS 54, 2018 77–83 SE 458; merilo 1 : 2. 157 84 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21561 88 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21565 Držaj posode. Površina je svetlorjave barve in močno prepe- Odlomek ustja in ostenja posode s trakastim ročajem. Po- rela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. vršina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz Vel. 2,9 × 1,9 × 1,2. drobnozrnate lončarske mase. Vel. 6,7 × 10,8 × 0,4. 85 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21562 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7,8 × 11,3 × 0,7. 86 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21563 Odlomek noge posode na nogi. Površina je rjave do sive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 3,2 × 0,7. 89 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21566 87 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21564 Odlomek ostenja posode z vrezi in z odlomljenim trakastim ročajem. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Miniaturna kamnita ploščata sekirica. Površina je svetlozele- Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. no sive barve. Rezilo je delno potolčeno in zdrobljeno. Vel. 5,7 × 12 × 0,7. 6,7 × 4,2 × 1,4. 158 Sodolek, AAS 54, 2018 84–89 SE 458; merilo 1 : 2. 159 90 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21567 Izvrtek konične oblike iz zelenkasto sive metamorfne kamnine – verjetno serpentinita. Vel. 3,1 × 1,4 × 1,4. 91 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21568 Izvrtek konične oblike iz zelenkasto sive metamorfne kamnine – verjetno serpentinita. Vel. 1,7 × 1,4 × 1,4. 92 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21569 Dvojno praskalo na odlomku kline iz rjavega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel. 2,1 × 1,7 × 0,5. 93 SE 458, kv. G5, inv. št. A 21570 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Vel. 1,5 × 1,1 × 0,3. 160 Sodolek, AAS 54, 2018 90–93 SE 458; merilo 1 : 1. 161 94 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21571 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlordečkaste barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 6 × 13,7 × 1,2. 95 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21572 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 7,8 × 1. 96 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21573 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosivo-rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobno- zrnate lončarske mase. Vel. 5,8 × 7,4 × 0,8. 97 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21574 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosivo-rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobno- zrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 7,5 × 0,8. 98 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21575 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je sivo-rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,8 × 11 × 0,7. 99 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21576 Odlomek ostenja in ramena posode. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 8,8 × 0,7. 100 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21577 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 4,4 × 0,5. 101 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21578 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je rjave do sive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7 × 6,2 × 0,7. 162 Sodolek, AAS 54, 2018 94–101 SE 627; merilo 1 : 2. 163 102 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21579 107 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21584 Odlomek ostenja posode. Površina je svetlorjave barve in Odlomek ustja in ostenja posode z odlomljenim ostankom preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske trakastega ročaja in okrašena z vbodi. Površina je svetlorjave mase. Vel. 4,2 × 6,8 × 0,6. barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 6 × 8 × 0,8. 103 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21580 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je svetlosivo-rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobno- zrnate lončarske mase. Vel. 4,7 × 4,5 × 1. 104 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21581 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je svetlosivo-rjave 108 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21585 barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobno- Odlomek ostenja posode z vbodi. Površina je svetlorjave zrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 7,2 × 1. barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 3,8 × 0,8. 105 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21582 Odlomek ostenja posode, okrašene z vbodi. Površina je sve- 109 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21586 tlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila drobnozrnate lončarske mase. Vel. 6,4 × 8,4 × 0,8. izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2 × 2,7 × 0,7. 110 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21587 Odlomek ustja sklede z vbodi. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,5 × 3,8 × 0,6. 111 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21588 Odlomek ostenja posode z vbodi. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 1,4 × 3,6 × 0,5. 106 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21583 Odlomek ostenja posode, okrašene z vbodi. Površina je sve- tlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz 112 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21589 drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 5,2 × 0,7. Odlomek dna posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 4,8 × 0,7. 113 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21590 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 6,4 × 4,8 × 0,7. 114 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21591 Odlomek ustja in ostenja posode s trakastim ročajem. Povr- šina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 3,2 × 0,7. 164 Sodolek, AAS 54, 2018 102–114 SE 627; merilo 1 : 2. 165 115 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21592 120 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21597 Odlomek ostenja posode z odlomljenim paličastim ročajem. Odlomki ostenja bikonične posode. Površina je rjavo-sive Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Poso- barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- da je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. zrnate lončarske mase. Vel. 10,5 × 11 × 1. 4 × 3,2 × 0,7. 116 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21593 Tulec in del recipienta zajemalke. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,5 × 6,5 × 0,8. 121 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21598 Odlomki ostenja bikonične posode. Površina je rjavo-sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobno- zrnate lončarske mase. Vel. 8,8 × 9,3 × 0,8. 117 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21594 Odlomek dna in ostenja posode na nogi. Površina je svetlo do temnosivo-rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrna- te lončarske mase. Vel: 5,2 × 5 × 0,7. 118 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21595 Odlomek noge posode. Površina je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 2,8 × 0,8. 119 SE 627, kv. G5, inv. št. A 21596 Odlomki posode. Površina je svetlorjavo-sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 10,2 × 10,5 × 0,8. 166 Sodolek, AAS 54, 2018 115–121 SE 627; merilo 1 : 2. 167 18.1.2 Srednja bakrena doba 122 SE 513, kv. E2, inv. št. A 21599 Odlomek ustja in ostenja posode. Podu ustjem sta na kratkem vratu aplicirani dve vertikalni rebri. Površina je temnorjave do temnosive barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 19,5 × 22 × 0,8. 123 SE 513, kv. E2, inv. št. A 21600 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je temnorjave do temnosive barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 17 × 15,7 × 0,7. 168 Sodolek, AAS 54, 2018 122, 123 SE 513; merilo 1 : 2. 169 18.1.3 Srednja bronasta doba 124 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21601 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave bar- ve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 10 × 5,9 × 0,4. 125 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21602 Odlomek dna in ostenja posode na nogi. Površina je temnosi- ve barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,9 × 5,6 × 0,7. 126 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21603 Odlomek dna in noge posode na nogi. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 4,8 × 1,3. 127 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21604 Odlomek dna in noge posode na nogi. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 8,8 × 8,7 × 1,2. 128 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21605 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do temno- sive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,8 × 7,7 × 0,7. 129 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21606 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave bar- ve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 7,8 × 9,5 × 1,1. 130 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21607 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave do temnosive barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 1,1 × 9,2 × 10,6. 170 Sodolek, AAS 54, 2018 124–130 SE 13; merilo 1 : 2. 171 131 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21608 139 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21616 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je temnosive Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz 7,2 × 8,1 × 1. grobozrnate lončarske mase. Vel. 5 × 7 × 0,8. 132 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21609 140 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21617 Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila iz srednjezrna- rebrom. Površina je rjave do sive barve in močno prepe- te lončarske mase. Vel. 0,9 × 2,8 × 4,8. rela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 0,6 × 3,7 × 3,4. 133 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21610 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 4,8 × 0,8. 141 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21618 Odlomek dna in ostenja posode okrašen z vrezi. Površina je rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6,5 × 5 × 1. 134 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21611 Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 1 × 4,7 × 5,8. 135 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21612 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 1 × 5,8 × 4,2. 136 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21613 Odlomek ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,2 × 5,8 × 0,8. 137 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21614 Odlomek ostenja posode z jezičastim ročajem. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 5,7 × 0,6. 138 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21615 Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 0,8 × 6,6 × 4,5. 172 Sodolek, AAS 54, 2018 131–141 SE 13; merilo 1 : 2. 173 142 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21619 152 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21629 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave do barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. sive barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. 2,7 × 2,6 × 1. Vel. 3,3 × 4,2 × 0,4. 143 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21620 153 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21630 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave do barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. sive barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. 2,1 × 2,2 × 0,7. Vel. 4,4 × 6,8 × 0,4. 144 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21621 154 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21631 Odlomek ostenja posode z odlomljenim trakastim ročajem. Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in prepe- Površina je svetlosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate rela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. lončarske mase. Vel. 9,2 × 6,1 × 0,8 4,2 × 3,2 × 0,7. 145 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21622 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim rebrom. Povr- šina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 9,8 × 8,5 × 0,6. 146 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21623 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave do temnosive barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 1 × 5,6 × 4,2. 147 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21624 Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 1,3 × 7,4 × 6,2. 148 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21625 Odlomek ustja posode. Površina je temnorjave barve. Izdela- na je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 4,8 × 0,8. 149 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21626 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in prepe- rela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,7 × 4,1 × 0,7. 150 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21627 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in prepe- rela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,4 × 3,9 × 0,8. 151 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21628 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3 × 5 × 1,3. 174 Sodolek, AAS 54, 2018 142–154 SE 13; merilo 1 : 2. 175 155 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. 167 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21644 A 21632 Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnorjave barve Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave barve. Izdelana in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 3,2 × 0,3. Vel. 4 × 5,5 × 0,5. 168 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21645 Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnorjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 2,2 × 0,5. 169 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21646 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Izdelana je 156 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21633 bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 2,5 × 0,7. Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnorjave 170 barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21647 2,9 × 3,5 × 0,3. Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,1 × 4,7 × 0,6. 157 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21634 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 5 × 1,2. 158 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21635 Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnorjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 171 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21648 2,7 × 2,8 × 0,5. Odlomek ustja posode. Površina je temnorjave barve in pre- 159 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21636 perela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnorjave barve 2,8 × 2,8 × 0,8. in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. 172 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21649 Vel. 3,8 × 5,3 × 0,6. Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Izdelana je 160 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21637 bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 2,3 × 0,8. Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave barve. Izdelana 173 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21650 je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,9 × 3,3 × 0,6. Odlomek ostenja in trakastega ročaja posode. Površina je 161 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21638 rjave do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Izdelana je iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 4,3 × 0,5. bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,7 × 3,7 × 0,5. 162 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21639 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do sive barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,2 × 4 × 0,4. 163 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21640 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 3,7 × 1. 164 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21641 Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnorjave barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 1,7 × 4,6 × 0,4. 165 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21642 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do sive barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3 × 4 × 0,3. 166 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21643 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do sive barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 2,9 × 0,4. 176 Sodolek, AAS 54, 2018 155–173 SE 13; merilo 1 : 2. 177 174 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21651 182 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21659 Odlomek noge posode na nogi. Površina je svetlorjave barve Odlomek trakastega ročaja posode. Površina je svetlorjave do in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- mase. Vel. 2,8 × 4,8 × 2,2. zrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 2,7 × 1. 175 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21652 183 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21660 Odlomek noge(?) posode na nogi. Površina je svetlorjave Odlomek trakastega ročaja posode. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,7 × 2,8 × 1,7. lončarske mase. Vel. 2,6 × 2,9 × 0,7. 176 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21653 184 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21661 Odlomek ostenja in trakastega ročaja posode. Površina je Odlomek ostenja in trakastega ročaja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,5 × 5,1 × 1,5. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,8 × 4,6 × 1,5. 177 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21654 185 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21662 Odlomek ostenja in trakastega ročaja posode. Površina je Odlomek ostenja in trakastega ročaja posode. Površina je sive svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,5 × 5,2 × 0,8. 2,3 × 3,6 × 0,5. 178 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21655 186 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21663 Odlomek ostenja in trakast ročaj posode. Površina je sve- Odlomek ostenja in trakastega ročaja posode. Površina je tlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. grobozrnate lončarske mase. Vel. 7,9 × 6,7 × 0,7. Vel. 3,2 × 3,5 × 0,8. 187 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21664 Odlomek trakastega ročaja posode. Površina je rjave bar- ve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3 × 2,6 × 0,8. 188 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21665 Odlomek ostenja in trakastega ročaja posode. Površina je rja- ve barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 5,1 × 0,8. 179 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21656 Odlomek ostenja posode s predrtim držajem. Površina je sve- tle do rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 6,3 × 0,7. 180 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21657 Odlomek ostenja in trakastega ročaja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 4,2 × 1. 181 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21658 Odlomek ostenja in trakastega ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,5 × 3,8 × 0,5. 178 Sodolek, AAS 54, 2018 174–188 SE 13; merilo 1 : 2. 179 189 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21666 Odlomek trakastega ročaja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- zrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 2,8 × 0,7. 190 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21667 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je sivorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,4 × 6 × 0,8. 191 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21668 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,5 × 4,3 × 1,2. 192 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21669 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je sivorjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 4,7 × 0,6. 193 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21670 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,5 × 4,5 × 0,6. 194 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21671 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 7,2 × 4,8 × 0,7. 195 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21672 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 4,8 × 0,7. 196 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21673 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je sivorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,2 × 4,8 × 0,5. 197 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21674 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve. Izde- lana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 2,7 × 0,3. 198 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21675 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5 × 5,8 × 0,6. 199 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21676 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,4 × 7,5 × 0,7. 200 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21677 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,1 × 5,2 × 0,7. 180 Sodolek, AAS 54, 2018 189–200 SE 13; merilo 1 : 2. 181 201 SE 13, kv. B2, C2, D2-3, E3, inv. št. A 21678 208 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21685 Odlomljena aplika. Površina je rjave barve in močno prepe- Odlomek noge posode. Površina je svetlorjave barve. Izdelana rela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,7 × 12,2 × 1,7. 4,5 × 3,2 × 1,2. 209 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21686 202 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21679 Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Odlomek ostenja posode z vrezi. Površina je svetlosive Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 0,8 × 2,7 × 3,7. 5,7 × 4,8 × 0,7. 210 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21687 Odlomek ostenja s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je sivo-rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,7 × 2,9 × 0,9. 211 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21688 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je svetlosivo-rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz 203 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21680 grobozrnate lončarske mase. Vel. 4 × 4,2 × 0,5. Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem, površina je sve- tlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 5 × 5,8 × 0,5. 212 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21689 Odlomek ostenja z nalepljenimi rebri. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6,7 × 7,7 × 1,2. 204 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21681 Odlomek ostenja posode z odlomkom trakastega ročaja. Po- vršina je rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončar- ske mase. Vel. 5,2 × 6,7 × 0,5. 205 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21682 Odlomek ostenja posode z odlomljenim trakastim ročajem. Površina je svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 5,2 × 0,5. 213 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21690 206 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21683 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je Odlomek paličastega ročaja. Površina je oranžno-rjave barve temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz sre- in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske dnjezrnate lončarske mase. Vel. 7,5 × 7,7 × 0,7. mase. Vel. 5,7 × 2,4 × 0,3. 207 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21684 Odlomek noge posode. Površina je svetlorjave barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 4,7 × 1,1. 182 Sodolek, AAS 54, 2018 201 SE 13, 202–213 SE 55; merilo 1 : 2. 183 214 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. 220 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21697 A 21691 Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 0,8 × 3 × 4,7. 4,6 × 5,9 × 0,7. 221 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21698 Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 0,7 × 4,6 × 3,8. 222 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21699 Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je 215 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21692 bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 0,7 × 7 × 4. Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je sivo- -rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5 × 5 × 0,6. 223 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21700 Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je 216 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21683 bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,7 × 4,7 × 0,7. Odlomek ustja in ostenja posode z od- 224 lomljenim trakastim ročajem. Površina je SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21701 svetlo sivo-rjave barve in močno preperela. Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je mase. Vel. 4,4 × 3,8 × 0,4. bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 6,2 × 0,8. 217 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21694 225 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21702 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je temnosive barve barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. 5,5 × 6 × 0,4. Vel. 3,3 × 3,8 × 0,5. 226 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21703 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5 × 8,2 × 0,5. 227 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21704 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,7 × 4,8 × 0,7. 218 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21695 228 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21705 Odlomek ostenja s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površi- Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je sive do te- na je sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz mnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate grobozrnate lončarske mase. Vel. 0,8 × 6,2 × 6,7. lončarske mase. Vel. 9,1 × 5,4 × 0,5. 219 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21696 Odlomek ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 5,2 × 0,7. 184 Sodolek, AAS 54, 2018 214–228 SE 55; merilo 1 : 2. 185 229 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21706 235 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21712 Odlomek ustja in ostenja noge posode. Površina je rjave Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske 4,5 × 3,2 × 0,7. mase. Vel. 2,7 × 3,3 × 0,4. 230 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21707 236 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21713 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je rjavosive Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave bar- barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. ve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,7 × 5,5 × 1. 2,8 × 5 × 0,9. 231 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21708 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 5,3 × 0,7. 232 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21709 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 2,5 × 4 × 0,7. 233 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21710 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 4,7 × 0,4. 234 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21711 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je temnorjave do temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7,5 × 10,7 × 0,7. 186 Sodolek, AAS 54, 2018 229–236 SE 55; merilo 1 : 2. 187 237 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21714 244 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21721 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave bar- Odlomek ustja posode okrašen z vrezom. Površina je rjave ve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 6 × 0,6. 4,9 × 5,7 × 0,8. 238 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21715 Odlomek dna posode. Površina je sive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 2,2 × 0,7. 239 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21716 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjavo-sive barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 5 × 6,2 × 0,5. 245 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21722 240 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21717 Odlomek ustja posode. Površina je temnorjave do temnosive Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave bar- barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. ve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 6,4 × 0,7. 4,2 × 5,4 × 0,8. 241 SE 55, kv. D3, E3, inv. št. A 21718 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosive barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,7 × 5 × 0,6. 242 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21719 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive 246 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21723 barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive mase. Vel. 8,2 × 10,2 × 1,2. barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,4 × 5,2 × 0,9. 243 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21720 Odlomek ustja posode. Površina je sive barve in prepe- rela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 6 × 0,8. 188 Sodolek, AAS 54, 2018 237–241 SE 55, 242–246 SE 115; merilo 1 : 2. 189 247 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. 253 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21730 A 21724 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 3 × 0,6. mase. Vel. 5,8 × 6,1 × 0,8. 254 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21731 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske 248 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21725 mase. Vel. 2,2 × 4,2 × 0,3. Odlomek ustja in ostenja posode, okrašene s prilepljenim rebrom. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 10,3 × 7,3 × 1,4. 255 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21732 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,1 × 3,3 × 0,5. 256 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21733 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,9 × 2,7 × 0,3. 257 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21734 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske 249 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21726 mase. Vel. 1,9 × 3,7 × 0,9. Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate 258 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21735 lončarske mase. Vel. 4,8 × 8,4 × 1,4. Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske 250 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21727 mase. Vel. 2,4 × 2,8 × 1. Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,7 × 3,3 × 0,4. 251 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21728 Odlomek ustja posode. Površina je rjave do svetlosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,2 × 3,3 × 0,4. 252 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21729 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,1 × 3,7 × 0,7. 190 Sodolek, AAS 54, 2018 247–258 SE 115; merilo 1 : 2. 191 259 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21736 268 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21745 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. mase. Vel. 2,8 × 3,5 × 0,6. 3 × 3,9 × 0,8. 260 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21737 Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,4 × 2,8 × 0,6. 261 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21738 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 4,3 × 0,7. 262 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21739 Odlomek ustja posode z vodoravnim vrezom. Površina je sve- tlorjave do svetlosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 5,4 × 0,6. 263 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21740 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 3,3 × 1,2. 264 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21741 Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 4,5 × 0,8. 265 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21742 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz finozrnate lon- čarske mase. Vel. 3 × 4 × 0,3. 266 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21743 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 4,8 × 0,7. 267 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21744 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 3 × 3,3 × 0,7. 192 Sodolek, AAS 54, 2018 259–268 SE 115; merilo 1 : 2. 193 269 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. 276 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21753 A 21746 Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnosive Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim razčlenjenim barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. rebrom. Površina je svetlorjave do svetlosive barve. Izdelana je 3,8 × 5,8 × 0,8. bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 6,7 × 0,7. 277 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21754 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive 270 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21747 barve in preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske Odlomek ustja in ostenja posode, okrašene z apliciranim mase. Vel. 2,6 × 2,8 × 0,4. členjenim rebrom. Površina je svetlorjave do svetlosive barve 278 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21755 in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnosive Vel. 5,2 × 4,8 × 0,7. barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 271 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21748 3 × 4,6 × 0,5. Odlomek ustja posode z gladkim rebrom. Površina je svetlor- 279 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21756 jave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila Odlomek ustja posode. Površina je rjave do temnosive iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 3,7 × 1. 3 × 3,7 × 0,5. 280 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21757 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanimi črtami. Povr- šina je rdečkasto-rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3 × 3,2 × 0,7. 281 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21758 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanimi črtami. Povr- šina je rjave barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske 272 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21749 mase. Vel. 3,4 × 4,2 × 0,8. Odlomek ustja in ostenja posode, okrašene s prilepljenim rebrom. Površina je svetlorjave do svetlosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 3,7 × 0,4. 273 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21750 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2 × 3,2 × 0,7. 274 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21751 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,1 × 5 × 0,7. 275 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21752 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 3 × 0,5. 194 Sodolek, AAS 54, 2018 269–281 SE 115; merilo 1 : 2. 195 282 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21759 292 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21769 Odlomek ostenja posode, okrašene z vreza- Odlomek ostenja posode, okrašene z bradavico. Površina je nimi črtami. Površina je rjave barve. Izdelana rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. Vel. 7,5 × 8,5 × 0,5. 1,8 × 3,4 × 0,7. 283 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21760 Odlomek ostenja posode, okrašene s prilepljenim razčle- njenim rebrom. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,1 × 5,1 × 0,5. 284 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21761 Odlomek ostenja posode, okrašene s prilepljenim razčle- njenim rebrom. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5 × 3,8 × 0,7. 285 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21762 Odlomek ostenja posode, okrašene s prilepljenim rebrom. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lon- 293 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21770 čarske mase. Vel. 3 × 3,2 × 0,7. Odlomek ostenja posode, okrašene s prilepljenim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz 286 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21763 grobozrnate lončarske mase. Vel. 10,7 × 10 × 1,1. Odlomek ostenja posode z odlomljenim trakastim ročajem. Površina je svetlorjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 3,2 × 0,9. 287 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21764 Odlomek ostenja posode, okrašene s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je temnorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 4,1 × 0,4. 288 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21765 Odlomek ostenja posode, okrašene s prilepljenim rebrom. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lon- čarske mase. Vel. 3,7 × 4,8 × 0,8. 289 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21766 294 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21771 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanimi črtami. Vijček. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno Površina je svetlorjave do temnosive barve in močno pre- preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. perela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 4 × 1,7. 5,8 × 4,6 × 0,8. 290 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21767 Odlomek ostenja posode, okrašene z gladkim prilepljenim rebrom. Površina je svetlosive do svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5 × 8,2 × 0,9. 291 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21768 295 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21772 Odlomek ostenja posode, Odlomek dna posode na nogi okrašen z vrezi na notranji stra- okrašene z razčlenjenim ni. Površina je rjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana apliciranim rebrom. Površina je je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,3 × 8 × 1,2. rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 8,7 × 1. 196 Sodolek, AAS 54, 2018 282–295 SE 115; merilo 1 : 2. 197 296 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21773 306 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21783 Odlomek dna in noge posode. Površina je rjave do svetlosive Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 6 × 1,3. mase. Vel. 4,7 × 4 × 1,2. 307 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21784 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve 297 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21774 in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske Odlomek dna in noge posode. Površina je rjave do svetlosive mase. Vel. 3,8 × 5,5 × 0,8. barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske 308 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21785 mase. Vel. 2,2 × 6,9 × 0,8. Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave do sive 298 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21775 barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve in mase. Vel. 4,5 × 6,9 × 1. preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. 309 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21786 Vel. 4,7 × 9,2 × 0,8. Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do 299 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21776 sive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lon- Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave barve in čarske mase. Vel. 5,7 × 7,5 × 0,7. preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. 310 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21787 Vel. 3,8 × 4,9 × 0,6. Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave do sive 300 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21777 barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave do sive mase. Vel. 7,4 × 4,6 × 0,7. barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 3,3 × 0,9. 301 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21778 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7,8 × 7,6 × 0,5. 302 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21779 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5 × 7,3 × 0,8. 303 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21780 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7,9 × 9,4 × 1. 304 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21781 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,4 × 4,3 × 1,1. 305 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21782 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 6,4 × 1. 198 Sodolek, AAS 54, 2018 296–310 SE 115; merilo 1 : 2. 199 311 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21788 318 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21795 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve Odlomek ostenja posode z jezičastim držajem. Površina je in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. svetlorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate Vel. 3,3 × 5,2 × 1,2. lončarske mase. Vel. 2,9 × 6,9 × 3,5. 312 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21789 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 9 × 4,6 × 0,8. 319 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21796 Odlomek ustja in ostenja posode z odlomljenim trakastim ro- čajem. Površina je rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7,8 × 5,5 × 0,5. 313 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21790 Odlomek ustja in ostenja posode s trakastim ročajem. Površi- na je svetlo do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 7,5 × 9,2 × 0,8. 320 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21797 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je temnorjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 8 × 8,6 × 0,7. 314 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21791 Odlomek ostenja posode z odlomkom trakastega ročaja. Površina je svetlorjave do svetlosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,5 × 5,3 × 0,7. 315 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21792 Odlomek ostenja posode z odlomkom trakastega ročaja. Površina je svetlorjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7 × 5,5 × 0,7. 316 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21793 Odlomek ustja in ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je svetlorjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,8 × 4,8 × 0,6. 317 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21794 Odlomek ustja in ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 6,7 × 6 × 0,6. 200 Sodolek, AAS 54, 2018 311–320 SE 115; merilo 1 : 2. 201 321 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21798 330 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21807 Odlomek ostenja s trakastim ročajem. Površina je sive barve Odlomek ostenja in odlomljenega trakastega ročaja. Površina in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednje- Vel. 5 × 4,8 × 0,4. zrnate lončarske mase. Vel. 2,2 × 3,7 × 0,5. 331 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21808 Odlomek ostenja z odlomljenim trakastim ročajem. Površina je sive do temnorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,4 × 4 × 1. 332 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21809 Odlomek ostenja s trakastim ročajem. Površina je temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 3,8 × 0,5. 322 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21799 333 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21810 Odlomek ostenja in odlomljenega trakastega ročaja. Površina Odlomek ostenja in odlomljenega trakastega ročaja. Površina je rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozr- lončarske mase. Vel. 3,4 × 4,7 × 0,7. nate lončarske mase. Vel. 3,4 × 4,4 × 0,7. 323 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21800 334 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21811 Odlomek ostenja in odlomljenega trakastega ročaja. Površina Odlomek ostenja in odlomljenega trakastega ročaja. Površina je rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz drobno- lončarske mase. Vel. 3,8 × 5,7 × 0,5. zrnate lončarske mase. Vel. 1,4 × 2,8 × 0,5. 324 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21801 335 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21812 Odlomek ostenja z odlomljenim trakastim ročajem. Površina je Odlomek ostenja z jezičastim držajem. Površina je svetlorjave sive do rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezr- do sive barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase nate lončarske mase. Vel. 4,8 × 4,8 × 0,7. in preperela. Vel. 4,3 × 6,5 × 1. 325 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21802 Odlomek odlomljenega trakastega ročaja. Površina je rjave do 336 sive barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21813 Vel. 2,3 × 2,7 × 0,6. Odlomek ostenja z jezičastim držajem. Površina je svetlorjave do sive barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase 326 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21803 in preperela. Vel. 4,3 × 6,8 × 0,8. Odlomek odlomljenega trakastega ročaja. Površina je rjave do 337 sive barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21814 Vel. 2,5 × 2 × 0,8. Odlomek odlomljenega trakastega ročaja. Površina je svetlor- jave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrna- 327 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21804 te lončarske mase. Vel. 3 × 2,6 × 0,8. Odlomek ostenja z odlomljenim trakastim ročajem. Površina je rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 5,2 × 1. 328 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21805 Odlomek odlomljenega trakastega ročaja. Površina je temnor- jave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz drobnozr- nate lončarske mase. Vel. 3 × 3,8 × 0,6. 329 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21806 Odlomek ostenja z odlomljenim trakastim ročajem. Površina je sive do rjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,7 × 4,5 × 0,6. 202 Sodolek, AAS 54, 2018 321–337 SE 115; merilo 1 : 2. 203 338 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21815 348 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21825 Odlomek odlomljenega trakastega ročaja. Površina je sive do Odlomek noge posode na kratki nogi. Površina je svetlorjave rjave barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate Vel. 5,6 × 3,2 × 1,2. lončarske mase. Vel. 4,2 × 6 × 1,5. 339 SE 115, kv. C2, D2-3, inv. št. A 21816 Odlomek ostenja s trakastim ročajem. Površina je sive do rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 3,8 × 0,7. 340 SE 162, kv. C2, D2, E3, inv. št. A 21817 Odlomek ostenja posode, okrašene z apliciranim členjenim 349 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21826 rebrom in jezičastim držajem. Površina je svetlorjave barve in Odlomek prenosnega ognjišča. Površina je svetlorjave barve preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske Vel. 5,3 × 6,3 × 0,8. mase. Vel. 2,7 × 4,8 × 1,8. 350 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21827 Odlomek noge prenosnega ognjišča. Površina je svetlorjave 341 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21818 barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate Odlomek dna posode. Površina je sivorjave do sive barve in lončarske mase. Vel. 7,2 × 5,4 × 2,6. močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 9,8 × 5,4 × 1,6. 342 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21819 Odlomek dna posode. Površina je rjave do sive barve in moč- no preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,5 × 4,5 × 0,7. 343 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21820 Odlomek dna posode. Površina je sivorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,7 × 5,2 × 0,8. 351 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21828 344 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21821 Odlomek noge prenosnega ognjišča. Površina je svetlorjave Odlomek dna posode na kratki nogi. Površina je sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz lončarske mase. Vel. 4,5 × 4,6 × 2,2. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5 × 3,3 × 0,7. 352 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21829 Odlomek noge prenosnega ognjišča. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,5 × 2,8 × 2,3. 345 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21822 Odlomek dna posode na kratki nogi. Površina je sivorjave do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase, Vel. 4,5 × 2,5 × 0,5. 346 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21823 Odlomek noge posode. Površina je sivorjave do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 2,2 × 0,7. 347 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21824 Odlomek noge posode na kratki nogi. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 4,8 × 1,6. 204 Sodolek, AAS 54, 2018 338, 339 SE 115, 340 SE 162, 341–352 SE 164; merilo 1 : 2. 205 353 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21830 Odlomek noge prenosnega ognjišča. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,7 × 3 × 2,4. 354 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21831 Odlomek noge prenosnega ognjišča. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,9 × 2,6 × 1,8. 355 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21832 Odlomek noge prenosnega ognjišča. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 2,7 × 2,2. 356 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21833 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosivo-rjave do temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezr- nate lončarske mase. Vel. 6,7 × 4,8 × 0,5. 357 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21834 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosivo-rjave do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7 × 5,8 × 0,7. 358 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21835 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosivo-rjave do temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezr- nate lončarske mase. Vel. 4 × 3,4 × 1,2. 359 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21836 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosivo-rjave do temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezr- nate lončarske mase. Vel. 6,2 × 5,2 × 0,7. 360 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21837 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosivo-rjave do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,8 × 5 × 0,7. 361 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21838 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosivo-rjave do temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezr- nate lončarske mase. Vel. 4,3 × 4,7 × 0,5. 362 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21839 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- zrnate lončarske mase. Vel. 5,8 × 4,3 × 1,2. 206 Sodolek, AAS 54, 2018 353–362 SE 164; merilo 1 : 2. 207 363 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21840 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- zrnate lončarske mase. Vel. 5,3 × 3,5 × 1,2. 364 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21841 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosivo-rjave do temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezr- nate lončarske mase. Vel. 3,8 × 3,8 × 0,5. 365 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21842 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlosivo-rjave do temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezr- nate lončarske mase. Vel. 5,4 × 4,7 × 0,6. 366 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21843 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- zrnate lončarske mase. Vel. 4,1 × 3,8 × 1. 367 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21844 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sivorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 5 × 0,6. 368 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21845 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- zrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 6,3 × 1,8. 369 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21846 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- zrnate lončarske mase. Vel. 5,5 × 7,3 × 0,8. 370 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21847 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- zrnate lončarske mase. Vel. 4 × 4,5 × 0,5. 371 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21848 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- zrnate lončarske mase. Vel. 3,1 × 5,2 × 1,1. 372 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21849 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- zrnate lončarske mase. Vel. 7,5 × 4,3 × 0,7. 208 Sodolek, AAS 54, 2018 363–372 SE 164; merilo 1 : 2. 209 373 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21850 379 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21856 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do te- sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobo- mnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate zrnate lončarske mase. Vel. 7,8 × 7,8 × 1. lončarske mase. Vel. 4,4 × 4,1 × 1,4. 374 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21851 Odlomek noge in ostenja posode na nogi. Površina je svetlor- jave do sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6,7 × 4,6 × 1,3. 375 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21852 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,2, × 5,3 × 0,8. 376 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21853 Odlomek uteži. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 6 × 3,8. 377 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21854 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sve- tlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 5,5 × 0,6. 378 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21855 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,2, × 5,3 × 0,8. 210 Sodolek, AAS 54, 2018 337–379 SE 164; merilo 1 : 2. 211 380 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21857 388 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21865 Odlomek ustja posode. Površina je rjave do svetlosive barve Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2 × 4,2 × 1. mase. Vel. 4 × 4,7 × 0,8. 381 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 218578 389 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21866 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je sve- barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate tlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je lončarske mase. Vel. 2,7 × 3,4 × 1. bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 3,6 × 0,8. 382 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21859 390 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 218667 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do svetlosi- Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je sve- ve barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate tlorjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz lončarske mase. Vel. 3,5 × 2,9 × 0,9. drobnozrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 6,4 × 0,7. 383 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21860 Odlomek ustja posode. Površina je rjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 6,8 × 1. 391 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21868 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je svetlorjave do temnosive barve in polirana. Izdelana je bila iz 384 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21861 drobnozrnate lončarske mase. Vel. 6,5 × 6,2 × 0,8. Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave barve in pre- perela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 3,4 × 0,8. 392 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21869 385 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21862 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je temnorjave do temnosive barve. Izdelana je bila iz srednje svetlorjave barve in polirana. Izdelana je bila iz drobnozrnate zrnate lončarske mase. Vel. 4 × 5,5 × 0,8. lončarske mase. Vel. 4,4 × 3,6 × 0,6. 393 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21870 386 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21863 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je sve- barve in preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske tlorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate mase. Vel. 3,4 × 3,8 × 0,6. lončarske mase. Vel. 5,4 × 4,5 × 0,8. 387 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21864 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je sve- tlorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 6 × 0,7. 394 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21871 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave do svetlosive barve in preperela. Izdelana je bila iz drobnozr- nate lončarske mase. Vel. 5,4 × 3,8 × 0,8. 212 Sodolek, AAS 54, 2018 380–394 SE 164; merilo 1 : 2. 213 395 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21872 401 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21878 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz drobno- sivorjave do temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz zrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 3,8 × 0,7. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,1 × 2,5 × 0,8. 396 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21873 402 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21879 Odlomek ostenja posode z odlomljenim ročajem, okrašene z Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom, razčlenjenim vrezi. Površina je rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz s plitkimi vtisi. Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila drobnozrnate lončarske mase. Vel. 10 × 10,8 × 0,8. iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,7 × 4 × 0,5. 403 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21880 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom, razčlenjenim z vtisi. Površina je rjave do svetlosive barve in močno pre- perela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 3,7 × 0,6. 404 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21881 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je sivorjave do temnosive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 8,3 × 1,7. 397 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21874 Odlomek ostenja in ramena posode, okrašene z vbodi. Površi- na je svetlorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,9 × 5,2 × 1,2. 405 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21882 398 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21875 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom, razčlenjenim Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom, razčlenjenim z vtisi. Površina je rjave do svetlosive barve in močno pre- z vtisi. Površina je sivorjave do temnosive barve in prepe- perela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. rela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6 × 5,2 × 0,7. 7,2 × 4,2 × 0,8. 406 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21883 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom in sledjo odpadle bradavice. Površina je sivorjave do temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 3,2 × 0,5. 407 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21884 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom, razčlenjenim z vtisi. Površina je sivorjave do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. 399 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21876 Vel. 6 × 4,7 × 0,6. Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom, razčlenjenim z vtisi. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in prepe- rela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 2,9 × 0,8. 400 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21877 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom, razčlenjenim z vtisi. Površina je sivorjave do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,1 × 5 × 0,8. 214 Sodolek, AAS 54, 2018 395–407 SE 164; merilo 1 : 2. 215 408 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21885 415 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21892 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom, razčlenje- Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- nim z vtisi. Površina je rjave do svetlosive barve in prepe- ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- rela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. zrnate lončarske mase. Vel. 2,3 × 4,7 × 1,3. 5,1 × 5,4 × 0,6. 416 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21893 409 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21886 Odlomek trakastega ročaja. Površina je svetlorjave do sive Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lon- rdečkasto-rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz čarske mase. Vel. 3 × 3,4 × 1. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 5,6 × 0,8. 417 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21894 410 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21887 Odlomek ostenja posode in trakast ročaj. Površina je rjave do Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom in bradavi- sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate co z vtisom. Površina je rjave do svetlosive barve in močno lončarske mase. Vel. 6,8 × 4,4 × 0,8. preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 5,2 × 0,7. 411 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21888 Odlomek ostenja posode z apliciranim členjenim rebrom. Po- 418 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21895 vršina je rdečkasto rjave do sive barve in preperela. Izdelana Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 8,5 × 8,5 × 1,4. ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- 412 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21889 zrnate lončarske mase. Vel. 5,4 × 4,4 × 1,3. Odlomek ostenja posode z apliciranim členjenim rebrom. Po- vršina je rdečkasto rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 8,8 × 9,7 × 1,6. 419 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21896 413 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21890 Odlomek trakastega ročaja. Površina je rjave do sive barve Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lončarske rdečkasto-rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je mase. Vel. 3,2 × 2,2 × 0,5. bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 7,7 × 5,2 × 1,3. 420 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21897 414 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21891 Odlomek trakastega ročaja. Površina je rjave do sive barve Odlomek ostenja posode z bradavico. Površina je sivorjave in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lončarske barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate mase. Vel. 2,7 × 2,8 × 0,8. lončarske mase. Vel. 2,4 × 2,6 × 0,6. 421 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21898 Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 4,3 × 0,8. 422 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21899 Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz grobozr- nate lončarske mase. Vel. 5,6 × 5,7 × 0,8. 216 Sodolek, AAS 54, 2018 408–422 SE 164; merilo 1 : 2. 217 423 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21900 434 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21911 Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- Odlomek ostenja posode in jezičastega držaja. Površina je ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- rjave do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz sre- zrnate lončarske mase. Vel. 4,9 × 6,3 × 1. dnjezrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 3 × 0,8. 424 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21901 Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz grobozr- nate lončarske mase. Vel. 6 × 3,3 × 1. 425 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21902 Odlomek trakastega ročaja. Površina je svetlorjave do temno- 435 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21912 sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate Odlomek trakastega ročaja. Površina je svetlorjave do sive lončarske mase. Vel. 3,4 × 2,8 × 0,8. barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lon- čarske mase. Vel. 4,9 × 3,4 × 1,3. 426 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21903 Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 4,1 × 1,2. 427 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21904 Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- 436 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21913 ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- zrnate lončarske mase. Vel. 2,5 × 3,8 × 1,1. ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 3,2 × 1,3. 428 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21905 Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- 437 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21914 ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- zrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 4 × 1. ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 6,4 × 5 × 1,3. 429 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21906 Odlomek trakastega ročaja. Površina je svetlorjave do sive 438 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21915 barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lon- Odlomek trakastega ročaja. Površina je svetlorjave do sive čarske mase. Vel. 3 × 2,8 × 1. barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lon- čarske mase. Vel. 5,2 × 3,8 × 1,2. 430 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21907 Odlomek trakastega ročaja. Površina je svetlorjave do sive 439 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21916 barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lon- Odlomek trakastega ročaja. Površina je rjave do sive barve čarske mase. Vel. 2,2, × 2,7 × 0,8. in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 3,5 × 1,2. 431 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21908 Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 4,8 × 0,8. 432 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21909 Odlomek trakastega ročaja. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz grobozrnate lon- čarske mase. Vel. 5,2 × 3,2 × 1,2. 440 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21917 433 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21910 Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rja- ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- ve do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 3,8 × 0,8. zrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 2,4 × 0,7. 441 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21918 Odlomek masivnega jezičastega držaja. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz grobozrna- te lončarske mase. Vel. 3,4 × 5,7 × 3,8. 442 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21919 Odlomek masivnega jezičastega držaja. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 6,9 × 3. 218 Sodolek, AAS 54, 2018 423–442 SE 164; merilo 1 : 2. 219 443 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21920 444 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21921 Odlomek ostenja posode z jezičastim ročajem. Površina je Odlomek ostenja posode z jezičastim ročajem in nalepljenimi svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana rebri. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 8,3 × 8,4 × 1,2. preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 7,5 × 12,4 × 10,4. 445 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21922 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 10,8 × 14,6 × 1,5. 446 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21923 Odlomek ostenja posode in trakastega ročaja. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 9,2 × 7,6 × 0,8. 447 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21924 Odlomek ostenja posode z ročajem. Površina je rjave do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 12,4 × 8 × 1,4. 220 Sodolek, AAS 54, 2018 443–447 SE 164; merilo 1 : 2. 221 448 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21925 457 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21934 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave barve in Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je temnosive barve močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske in preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. mase. Vel. 3,4 × 4,4 × 0,8. Vel. 2,5 × 4,8 × 0,7. 449 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21926 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 5,5 × 3,4 × 0,5. 450 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21927 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 5,3 × 1,2. 451 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21928 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 5,6 × 0,8. 452 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21929 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,3 × 3,4 × 0,7. 453 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21930 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 3,3 × 0,7. 454 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21931 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 5 × 0,9. 455 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21932 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 7,3 × 3,9 × 0,8. 456 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21933 Odlomek ustja in ostenja posode z vodoravnim gladkim rebrom. Površina je temnosive barve. Izdelana je bila iz drob- nozrnate lončarske mase. Vel. 4,6 × 5,5 × 0,6. 222 Sodolek, AAS 54, 2018 448–457 SE 164; merilo 1 : 2. 223 458 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21935 465 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21942 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave barve in Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. mase. Vel. 5,3 × 3,8 × 1. 3,8 × 2,8 × 0,6. 459 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21936 466 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21943 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlosive barve Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive in polirana. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. Vel. 5 × 4,8 × 0,8. 3,8 × 4,4 × 0,5. 460 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21937 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 4,7 × 0,6. 461 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21938 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6,8 × 5,3 × 1,3. 462 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21939 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 3,6 × 0,5. 463 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21940 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 8,2 × 7,1 × 0,6. 464 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21941 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lon- čarske mase. Vel. 4,7 × 6,3 × 0,8. 224 Sodolek, AAS 54, 2018 458–465 SE 164; merilo 1 : 2. 225 467 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21944 473 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21950 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila iz finozrnate lončarske mase. Vel. barve in močno preperela. Izdelana je bila iz finozrnate lon- 5,7 × 7,4 × 0,4. čarske mase. Vel. 2,4 × 4,2 × 0,7. 468 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21945 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila iz finozrnate lončarske mase. Vel. 4,5 × 4,8 × 0,5. 474 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21951 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave in močno preperela. Izdelana je bila iz finozrnate lončarske mase. Vel. 4 × 4,4 × 0,5. 469 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21946 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je sive barve. Izde- lana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 6 × 0,6. 470 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21947 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 3,6 × 0,5. 471 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21948 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila iz finozrnate lončarske mase. Vel. 8,2 × 7,2 × 0,5. 472 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21949 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila iz finozrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 5,8 × 0,4. 226 Sodolek, AAS 54, 2018 467–474 SE 164; merilo 1 : 2. 227 475 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21952 481 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21958 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave barve in Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je sive barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske 3,9 × 3,8 × 0,8. mase. Vel. 5,5 × 7,3 × 0,8. 476 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21953 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim rebrom. Po- vršina je rjave do sive in močno preperela. Izdelana je bila iz 482 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21959 grobozrnate lončarske mase. Vel. 2,7 × 2,7 × 1,3. Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave barve in 477 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21954 preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive 3 × 4,7 × 1. barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 6,4 × 0,7. 478 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21955 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do te- mnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 4,4 × 0,7. 479 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21956 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,4 × 9,7 × 0,8. 480 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21957 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,3 × 11,2 × 0,9. 228 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 164; 475–478, 480–482 merilo 1 : 2, 479 merilo 1 : 3. 229 483 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21960 490 SE 166, kv. F3-4, inv. št. A 21967 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave bar- barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate ve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. lončarske mase. Vel. 3,2 × 3,3 × 0,5. 3,9 × 7,2 × 0,7. 484 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21961 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je svetlorjave in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 4,2 × 1,2. 491 SE 166, kv. F3-4, inv. št. A 21968 Odlomek ročaja posode. Površina je oranžne barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarska mase. 485 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21962 Vel. 2,9 × 3 × 0,9. Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive 492 SE 166, kv. F3-4, inv. št. A 21969 barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate Odlomek ročaja posode. Površina je temnorjave do temnosive lončarske mase. Vel. 2,8 × 4,5 × 0,9. barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate 486 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21963 lončarska mase. Vel. 3,8 × 2,8 × 1,1. Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive 493 SE 166, kv. F3-4, inv. št. A 21970 barve in močno preperela. Izdelana je bila iz finozrnate lon- Odlomek ostenja s prilepljenim rebrom. Površina je rjave čarske mase. Vel. 5,4 × 4,4 × 0,6. barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate 487 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21964 lončarske mase. Vel. 8,9 × 3,5 × 0,8. Odlomek ustja in ostenja sklede z ročajem. Površina je rjave do sive barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,9 × 4,9 × 0,8. 494 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21971 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 2,1 × 0,6. 495 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21972 488 SE 164, kv. E3-4, F3-4, G4, inv. št. A 21965 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je sive Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. zrnate lončarske mase. Vel. 2,9 × 3,9 × 0,5. 3,4 × 4,5 × 0,5. 496 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21973 489 SE 166, kv. F3-4, inv. št. A 21966 Odlomek ostenja z ročajem posode, okrašene z vrezi. Površi- Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je temnosive barve na je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 5 × 0,8. mase. Vel. 5,8 × 3,5 × 0,5. 497 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21974 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 3 × 0,7. 230 Sodolek, AAS 54, 2018 483–488 SE 164, 489–493 SE 166, 494–497 SE 35 ; merilo 1 : 2. 231 498 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21975 509 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21986 Odlomek ustja in ostenja lonca. Površina je svetlorjave barve. Odlomek ustja posode. Površina je temnorjave barve. Po- Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. soda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 4 × 5,8 × 0,8. 2,7 × 4,9 × 0,7. 510 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21987 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,1 × 3,2 × 1. 511 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21988 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in preperela. 499 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21976 Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. Odlomek z vrezi okrašenega ustja posode. Površina je rjave 3,2 × 3,2 × 0,8. barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,2 × 5,2 × 0,6. 512 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21989 Odlomek ustja posode. Površina je temnosive barve in prepe- rela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2 × 2,5 × 0,9. 513 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21990 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila 500 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21977 izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 4 × 0,9. Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,9 × 3 × 0,7. 514 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21991 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila 501 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21978 izdelana iz finozrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 3,6 × 0,4. Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske 515 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21992 mase. Vel. 3,7 × 4,4 × 0,8. Odlomek vijčka. Površina je rjave barve. Izdelan je bil iz drob- nozrnate lončarske mase. Vel. 2 × 3,4 × 1,8. 502 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21979 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 4,2 × 0,7. 503 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21980 Odlomek ustja posode. Površina je temnorjave barve. Po- 516 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21993 soda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. Odlomek ročaja posode. Površina je rjave barve in močno 3,5 × 4,7 × 0,9. preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,4 × 2,2 × 1,3. 504 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21981 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila 517 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21994 izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 2,3 × 0,8. Odlomek ostenja posode, okrašene z rebrom. Površina je rjave barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate 505 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21982 lončarske mase. Vel. 3,7 × 2,2 × 0,7. Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,6 × 2,6 × 0,6. 518 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21995 Odlomek ostenja posode, okrašene z rebrom. Površina je rja- 506 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21983 ve barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave barve. Po- lončarske mase. Vel. 5,2 × 3,6 × 0,8. soda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,6 × 3,8 × 0,8. 507 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21984 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 4,2 × 0,5. 508 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21985 Odlomek ustja posode. Površina je temnorjave barve. Po- soda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3 × 2 × 0,6. 232 Sodolek, AAS 54, 2018 498–518 SE 35; merilo 1 : 2. 233 519 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21996 529 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22006 Odlomek ostenja posode, okrašene z rebrom. Površina je rja- Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom in odlom- ve barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate kom ročaja. Površina posode je rjave barve in preperela. lončarske mase. Vel. 5 × 3,5 × 0,8. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 5,8 × 0,9. 520 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21997 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave 530 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22007 barve. Izdelan je bil iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. Odlomek ostenja posode s prilepljenim odlomkom držaja. 4 × 3 × 0,7. Površina posode je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 6,4 × 1. 521 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21998 Odlomek dna z ostenjem posode. Površina je preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,2 × 5 × 1. 522 SE 35, kv. G4, inv. št. A 21999 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6,2 × 5,8 × 1,3. 531 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22008 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom in odlomkom ročaja. Površina posode je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 3,2 × 0,8. 523 SE 35, kv. G4, inv. št. A 22000 Odlomek ustja posode. Površina je temnosive barve in prepe- rela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 3,8 × 0,6. 524 SE 35, kv. G4, inv. št. A 22001 Odlomek ustja posode. Površina je sive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 3,7 × 0,6. 525 SE 35, kv. G4, inv. št. A 22002 Odlomek dna posode. Površina je preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 1,7 × 5,8 × 3. 526 SE 35, kv. G4, inv. št. A 22003 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je sve- tlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 2,5 × 0,8. 527 SE 35, kv. G4, inv. št. A 22004 Odlomek ročaja posode. Površina je temnosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,3 × 3,5 × 0,8. 528 SE 35, kv. G4, inv. št. A 22005 Odlomek ročaja posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,5 × 4,5 × 1,2. 234 Sodolek, AAS 54, 2018 519–528 SE 35, 529–531 SE 36; merilo 1 : 2. 235 532 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22009 540 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22017 Odlomek ostenja posode s prilepljenima rebroma. Površina Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in preperela. posode je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7,2 × 5,4 × 1,2. 3,4 × 3,4 × 1,2. 541 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22018 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,5 × 5,7 × 1,2. 542 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22019 Odlomek ustja in ostenja posode z vodoravnim vrezom. Po- vršina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel: 5,4 × 5,7 × 0,5. 533 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22010 Odlomek dna posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,9 × 3 × 0,9. 534 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22011 Odlomek dna posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 5,1 × 0,4. 535 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22012 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave barve in prepe- rela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3 × 3,2 × 0,7. 536 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22013 Odlomek ustja in ostenja posode z nalepljenimi rebri. Površina je svetlorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 3,8 × 1. 537 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22014 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,1 × 3,4 × 1. 538 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22015 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 3,2 × 1. 539 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22016 Odlomek ustja posode. Površina je rjavosive barve in prepe- rela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 3,7 × 1,1. 236 Sodolek, AAS 54, 2018 532–542 SE 36; merilo 1 : 2. 237 543 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22020 550 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22027 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave do sive barve Odlomljena kamnita sekira iz zelenkasto sive kamnine. Vel. in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate 9,8 × 5,6 × 3,9. lončarske mase. Vel. 3,2 × 7 × 0,9. 544 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22021 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 4 × 0,8. 545 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22022 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave barve. Po- soda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 2,7 × 1. 551 SE 524, kv. F4, inv. št. A 22028 546 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22023 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je sve- Odlomek ročaja posode. Površina je rjave barve in preperela. tlorjave barve. Posoda je bila izdelana iz finozrnate lončarske Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. mase. Vel. 4,4 × 5,6 × 0,4. 2,6 × 3,2 × 0,7. 547 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22024 Odlomek ustja in ostenja posode z vodoravnim gladkim rebrom. Površina je svetlorjave barve in preperela. Poso- da je bila izdelana iz srednjezrnate lončarska mase. Vel. 5,4 × 4,7 × 0,7. 552 SE 524, kv. F4, inv. št. A 22029 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je oranžne barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 5,7 × 1,3. 548 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22025 Odlomek ustja in ostenja posode. Na trebuhu posode je ohranjen ostanek nalepljenega vodoravnega rebra. Površina je rjave do sive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarska mase. Vel. 7,9 × 5,8 × 1. 553 SE 583, kv. C2, inv. št. A 22030 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 5,8 × 0,7. 549 SE 36, kv. G4, inv. št. A 22026 Odlomek dna posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarska mase. Vel. 1,8 × 2,7 × 1. 238 Sodolek, AAS 54, 2018 543–550 SE 36, 551, 552 SE 524, 553 SE 583; merilo 1 : 2. 239 554 SE 583, kv. C2, inv. št. A 22031 559 SE 58, kv. E3, inv. št. A 22036 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave barve. Po- Odlomek dna in ostenja posode. Površina je sive barve in soda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske 2,1 × 5,5 × 0,7. mase. Vel. 13 × 8 × 0,7. 555 SE 18, kv. C2, inv. št. A 22032 Odlomek ostenja z vodoravno prilepljenim rebrom. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončar- ske mase. Vel. 7,5 × 7,2 × 1,2. 556 SE 18, kv. C2, inv. št. A 22033 Odlomek ustja posode. Površina je svetlorjave barve. Po- soda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,7 × 3,7 × 0,6. 557 SE 18, kv. C2, inv. št. A 22034 560 SE 58, kv. E3, inv. št. A 22037 Odlomek ostenja posode, okrašene z navpičnimi vrezi. Povr- Odlomek noge posode. Površina je sive barve in močno šina je rjave do temnosive barve. Posoda je bila izdelana iz preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 4,3 × 0,4. Odlomek je bil prežgan. Vel. 6,7 × 7 × 1,3. 561 SE 58, kv. E3, inv. št. A 22038 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjave bar- ve. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 7,7 × 9,6 × 0,8. 558 SE 58, kv. E3, inv. št. A 22035 Noga posode. Površina je rjave barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,7 × 9 × 0,9. 240 Sodolek, AAS 54, 2018 554 SE 583, 555–557 SE 18, 558–561 SE 58; merilo 1 : 2. 241 562 SE 58, kv. E3, inv. št. A 22039 Odlomek ostenja posode z apliciranim členjenim rebrom. Po- vršina je sivorjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,6 × 5,9 × 1,2. 563 SE 58, kv. E3, inv. št. A 22040 Odlomki sklede. Površina je rjave do temnosive barve. Izdela- na je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 51 × 18 × 0,8. 564 SE 59, kv. E3, inv. št. A 22041 18.1.4 Pozna bronasta doba Odlomki dna ostenja in ustja skodele. Površina je temnorjave barve. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 567 SE 655, kv. F4, inv. št. A 22044 7,5 × 13,2 × 0,6. Odlomek noge miniaturne posode na nogi. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Po- soda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,2 × 3 × 0,6. 568 SE 566, kv. F4, inv. št. A 22045 Odlomek dna posode. Površina je temnorjave barve in prepe- rela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 9,7 × 6 × 1,2. 569 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22046 Odlomek dna posode. Površina je temnosive barve in prepe- rela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 5,4 × 1. 565 SE 524, kv. F4, inv. št. A 22042 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi. Površina je sve- tlorjave barve. Posoda je bila izdelana iz finozrnate lončarske mase. Vel. 4,4 × 5,6 × 0,4. 566 SE 524, kv. F4, inv. št. A 22043 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je oranžne barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 5,7 × 1,3. 242 Sodolek, AAS 54, 2018 562, 563 SE 58, 564 SE 59, 565, 566 SE 524, 567 SE 655, 568 SE 566, 569 SE 26; merilo 1 : 2, 563 merilo 1 : 4. 243 570 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22047 Odlomek dna posode. Površina je temnosive barve in prepe- rela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 3,7 × 0,7 571 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22048 Odlomek dna posode. Površina je temnosive barve in prepe- rela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 5 × 0,9. 572 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22049 Odlomek ročaja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 2,7 × 0,9. 573 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22050 Odlomek ročaja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 2,9 × 1,1. 574 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22051 Odlomek ročaja posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 8,8 × 3,2 × 3,7. 575 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22052 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,1 × 4,9 × 1,2. 576 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22053 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 4,6 × 1,2. 577 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22054 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7,8 × 8,2 × 1. 578 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22055 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3 × 3,8 × 0,6. 579 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22056 Odlomek ustja posode. Površina je oranžno-rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 6,8 × 1,2. 580 SE 26, kv. D3, E3, inv. št. A 22057 Odlomek žrmelj. Vel. 8 × 8,4 × 4,8. 244 Sodolek, AAS 54, 2018 570–580 SE 26; merilo 1 : 2. 245 581 SE 39, kv. D3, inv. št. A 22058 585 SE 40, kv. D3, inv. št. A 22062 Odlomek ustja in ostenja prazgodovinske sklede. Površina je Odlomek ostenja posode z masivnim horizontalnim ročajem. oranžne do rjave barve in močno preperela. Posoda je bila iz- Površina je svetlorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz delana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,5 × 10,2 × 1,1. grobozrnate lončarske mase. Vel. 10,5 × 11,5 × 1. 582 SE 39, kv. D3, inv. št. A 22059 Odlomek ustja in ostenja posode z ročajem. Površina je oranžne do rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,7 × 8,2 × 0,7. 583 SE 39, kv. D3, inv. št. A 22060 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je svetlorjavosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 10,8 × 13 × 1,5. 584 SE 39, kv. D3, inv. št. A 22061 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je oranžne do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozr- nate lončarske mase. Vel. 8,8 × 15 × 1,5. 246 Sodolek, AAS 54, 2018 581–584 SE 39, 585 SE 40; merilo 1 : 2, 581 merilo 1 : 3. 247 586 SE 40, kv. D3, inv. št. A 22063 589 SE 40, kv. D3, inv. št. A 22066 Odlomek ustja in ostenja posode s trakastim ročajem. Površina Odlomek dna in ostenja posode na nogi. Površina je svetlosi- je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdela- ve do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz na je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 9,6 × 5,8 × 0,8. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 10 × 8,3 × 0,8. 590 SE 40, kv. D3, inv. št. A 22067 Odlomek uteži. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 8,2 × 7,5 × 3,7. 587 SE 40, kv. D3, inv. št. A 22064 Odlomek ostenja posode, okrašene s prilepljenimi rebri in jezičastim držajem. Površina je svetlorjave do temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 7,5 × 11,4 × 1,1. 588 SE 40, kv. D3, inv. št. A 22065 Odlomek ostenja posode z jezičastim držajem. Površina je svetlorjave do temnosive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 9,3 × 10,2 × 0,8. 248 Sodolek, AAS 54, 2018 586–590 SE 40; merilo 1 : 2. 249 591 SE 40, kv. D3, inv. št. A 22068 595 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22072 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim rebrom. Po- Odlomke ustja posode. Površina je temnorjave barve in moč- vršina je svetlosive barve in močno preperela. Izdelana je bila no preperela. Posoda je bila izdelana iz finozrnate lončarske iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. mase. Vel. 2,9 × 2,9 × 0,4. 9,8 × 11,5 × 10,6. 596 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22073 Odlomke ustja posode. Površina je temnorjave barve in moč- no preperela. Posoda je bila izdelana iz finozrnate lončarske mase. Vel. 5,4 × 4,9 × 0,5. 597 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22074 Odlomke ustja posode. Površina je temnorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7 × 7,6 × 0,5. 592 SE 40, kv. D3, inv. št. A 22069 Odlomek ostenja posode z jezičastim ročajem. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 13,5 × 8,8 × 1,3. 593 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22070 Odlomek ustja z ostenjem posode. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz finozrna- te lončarske mase. Vel. 3,8 × 5,9 × 0,8. 594 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22071 Odlomek ostenja z ustjem posode. Površina je temnosive bar- ve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 4,7 × 0,5. 250 Sodolek, AAS 54, 2018 591, 592 SE 40, 593–597 SE 174; merilo 1 : 2. 251 598 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22075 602 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22079 Odlomke ustja posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Odlomek ostenja posode z izvlečenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 8,2 × 8,2 × 0,8. finozrnate lončarske mase. Vel. 0,3 × 4,7 × 4,4. 599 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22076 603 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22080 Odlomek ostenja posode z ustjem s prilepljenim razčlenje- Odlomek ostenja posode, okrašene z vzporednimi vrezi. nim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Površina posode je rjave barve. Posode ja bila izdelana iz fino- Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. zrnate lončarske mase. Vel. 3 × 3,2 × 0,4. 16,6 × 13,5 × 0,8. 604 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22081 Odlomek ostenja posode z izvlečenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. -0,5 × 3,6 × 3,2 605 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22082 Odlomek ostenja posode z ročajem. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz finozrna- te lončarske mase. Vel. 4,2 × 4,7 × 0,8. 600 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22077 Odlomek ostenja posode z ustjem s prilepljenim razčlenje- nim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 14,2 × 12,7 × 0,8. 606 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22083 Odlomek ostenja posode z ročajem. Površina je svetle barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončar- ske mase. Vel. 3,8 × 3,5 × 0,7. 601 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22078 Odlomek ostenja posode z izvlečenim členjenim rebrom. Po- vršina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase.Vel. 5 × 4,7 × 0,6. 252 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 174; merilo 1 : 2, 598–600 merilo 1 : 3. 253 607 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22084 Odlomek dna posode. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,2 × 5,1 × 1. 608 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22085 Odlomek dna posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz finozrnate lončarske mase. Vel. 3 × 3,4 × 0,4. 609 SE 174, kv. D3, inv. št. A 22986 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je temnorjave bar- ve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 16,2 × 10,3 × 0,7. 610 SE 188, kv. D3, inv. št. A 22087 Odlomki dna in ostenja bronastodobne skodelice. Površina je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 7,2 × 5,2 × 0,6. 611 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22088 Odlomki skodele. Površina je rjave do temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 9,7 × 14 × 0,7. 612 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22089 Odlomki lonca z dvema držajema. Površina je rjave do te- mnorjave in temnosive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 36 × 25 × 0,7. 254 Sodolek, AAS 54, 2018 607–609 SE 174, 610 SE 188, 611, 612 SE 287; merilo 1 : 2, 612 merilo 1 : 8. 255 613 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22090 Odlomek uteži. Površina je rjave barve in popolnoma prepe- rela (razpada). Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6,2 × 9,7 × 7. 614 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22091 Odlomek uteži. Površina je rjave barve in popolnoma prepe- rela (razpada). Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 8,6 × 7 × 4,5. 615 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22092 Odlomek uteži. Površina je rjave barve in popolnoma prepe- rela (razpada). Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 9 × 7,6 × 3,8. 616 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22093 Odlomek uteži. Površina je rjave barve in popolnoma prepe- rela (razpada). Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 7 × 7,7 × 3,3. 617 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22094 Odlomek uteži. Površina je rjave barve in popolnoma prepe- rela (razpada). Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6,8 × 6,4 × 5. 618 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22095 Odlomek uteži. Površina je rjave barve in popolnoma prepe- rela (razpada). Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 8,7 × 6,7. 619 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22096 Odlomek uteži. Površina je rjave barve in popolnoma prepe- rela (razpada). Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6 × 5 × 3,7. 620 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22097 Odlomek uteži. Površina je rjave barve in popolnoma prepe- rela (razpada). Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6,3 × 7 × 3. 256 Sodolek, AAS 54, 2018 613–620 SE 287; merilo 1 : 2. 257 621 SE 287, kv. F5, inv. št. A 22098 Odlomek uteži. Površina je rjave barve in popolnoma prepe- rela (razpada). Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6,3 × 7 × 3,5. 622 SE 399, kv. D5, inv. št. A 22099 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je rjavo-sive barve in rahlo preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 11 × 6 × 0,7. 623 SE 399, kv. D5, inv. št. A 22100 Odlomek ostenja posode, okrašene z bradavico, obdano s kaneluro. Površina je rjavo-sive barve in rahlo preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 10,5 × 10,5 × 0,7. 624 SE 399, kv. D5, inv. št. A 22101 Odlomek ostenja posode, okrašene z bradavico, obdano s kaneluro. Površina je rjavo-sive barve in rahlo preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5,7 × 13,2 × 0,7. 625 SE 399, kv. D5, inv. št. A 22102 Odlomek žrmelj iz metamorfne kamnine. Vel. 8 × 4,5 × 3,6. 258 Sodolek, AAS 54, 2018 621 SE 287, 622–625 SE 399; merilo 1 : 2. 259 626 SE 434, kv. E5, inv. št. A 22103 Odlomek ročaja posode. Površina je svetlorjave barve in pre- perela. Posoda je bila izdelana iz finozrnate lončarske mase. Vel. 4 × 3,5 × 0,8. 627 SE 551, kv. E4, inv. št. A 22104 Odlomek ustja in ostenja posode s raz- členjenim rebrom. Površina je temnorjave do temnosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 0,7 × 12 × 9,1. 628 SE 551, kv. E4, inv. št. A 22105 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je temnorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončar- ske mase. Vel. 13,3 × 8,5 × 0,7. 629 SE 551, kv. E4, inv. št. A 22106 Odlomek dna posode. Površina je rjave barve in močno pre- perela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 10,2 × 14 × 0,8. 630 SE 566, kv. F4, inv. št. A 22107 Odlomek dna posode. Površina je temnorjave barve in prepe- rela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 9,7 × 6 × 1,2. 631 SE 620, kv. G4, inv. št. A 22108 Odlomek ostenja z ročajem posode. Površina je temnorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozr- nate lončarske mase. Vel. 8 × 6,7 × 0,9. 260 Sodolek, AAS 54, 2018 626 SE 434, 627–629 SE 551, 630 SE 566, 631 SE 620; merilo 1 : 2. 261 632 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22109 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je svetlorjave do sive barve in preperela. Izdela- na je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 15,5 × 14 × 0,5. 633 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22110 Odlomek ustja in ostenja sklede s trakastim ročajem. Površina je svetlorjave do sive barve in preperela. Izdelana je bila iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 12,7 × 13,8 × 0,8. 634 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22111 Odlomki ustja, ostenja in dna sklede. Površina je svetlorjave do svetlosive barve in polirana. Izdelana je bila iz finozrnate lončarske mase. Vel. 16,4 × 17 × 0,7. 262 Sodolek, AAS 54, 2018 632–634 SE 621; merilo 1 : 2. 263 635 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22112 642 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22119 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate grobozrnate lončarske mase. Vel. 7 × 5,7 × 0,8. lončarske mase. Vel. 4,5 × 7,5 × 0,5. 636 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22113 643 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22120 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. lončarske mase. Vel. 5,5 × 4,8 × 0,6. 4,7 × 4 × 1,3. 637 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22114 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 6,3 × 5,8 × 1. 638 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22115 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,4 × 4,9 × 0,6. 639 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22116 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,6 × 4 × 0,8. 640 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22117 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim rebrom. Povr- šina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4 × 3 × 1. 641 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22118 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5,2 × 5,5 × 0,5. 264 Sodolek, AAS 54, 2018 635–643 SE 621; merilo 1 : 2. 265 644 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22121 651 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22128 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je sive barve in Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave do močno preperela. Izdelana je bila iz finozrnate lončarske sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 5,5 × 4,8 × 0,6. lončarske mase. Vel. 7,5 × 13,7 × 0,8. 645 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22122 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 4,9 × 7 × 0,8. 646 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22123 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 6 × 6,8 × 0,7. 647 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22124 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 4,2 × 4,2 × 0,8. 648 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22125 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 5 × 5,2 × 0,8. 649 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22126 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 4,2 × 4,3 × 0,8. 650 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22127 Odlomek noge posode. Površina je svetlorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel: 3,8 × 10 × 1,7. 266 Sodolek, AAS 54, 2018 644–651 SE 621; merilo 1 : 2. 267 652 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22129 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 8,4 × 11 × 0,8. 653 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22130 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 5,8 × 5,5 × 1. 654 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22131 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 3,8 × 6,5 × 0,8. 655 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22132 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 6,8 × 6,3 × 0,8. 656 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22133 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 7,5 × 9 × 0,8. 657 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22134 Odlomek dna posode. Površina je sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 7 × 3,3 × 0,7. 658 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22135 Odlomek dna posode. Površina je sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 8 × 6,5 × 1,2. 268 Sodolek, AAS 54, 2018 652–658 SE 621; merilo 1 : 2. 269 659 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22136 Odlomek dna posode. Površina je sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 6,5 × 4 × 1. 660 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22137 Odlomek dna posode. Površina je sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 12 × 7,2 × 0,8. 661 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22138 Odlomek dna posode. Površina je sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 14,8 × 8,2 × 0,7. 662 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22139 Odlomek dna posode. Površina je sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 12,3 × 11,2 × 1. 663 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22140 Odlomek dna posode. Površina je sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 9 × 7,6 × 0,8. 664 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22141 Odlomek dna posode. Površina je sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 17,2 × 12,4 × 0,8. 665 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22142 Odlomek dna posode. Površina je rjave do sive barve in moč- no preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 10,7 × 4 × 1,3. 270 Sodolek, AAS 54, 2018 659–665 SE 621; merilo 1 : 2. 271 666 SE 621, kv. D2, 669 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22146 inv. št. A 22143 Odlomek ostenja posode z nalepljenimi rebri in jezičastim Dno posode na nogi. ročajem. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana Površina je rjave do sive je bila iz finozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. barve in močno preperela. Vel. 13,8 × 11 × 1,1. Izdelana je bila iz grobo- zrnate lončarske mase. Vel. 10,8 × 9,8 × 0,8 667 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22144 Noga posode. Površina je svetlorjave barve in preperela. Izde- lana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Bila je prežgana. Vel. 10,7 × 6,2 × 1,2. 668 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22145 Odlomek ustja in ostenja posode z nalepljenimi rebri in jezičastim držajem. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 23,5 × 5,5 × 1,2. 272 Sodolek, AAS 54, 2018 666–669 SE 621; merilo 1 : 2. 273 670 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22147 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 9,8 × 14,8 × 1,1. 671 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22148 Odlomek ustja in ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 8,5 × 10,5 × 1,1. 672 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22149 Odlomek ustja in ostenja posode z nalepljenimi rebri in jezičastim držajem. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 23 × 15,7 × 1,2. 673 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22150 Odlomek ustja in ostenja posode z nalepljenimi rebri. Po- vršina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 9 × 6,6 × 1,2. 274 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 621; 670, 671 merilo 1 : 2, 672, 673 merilo 1 : 3. 275 674 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22151 Odlomek ostenja posode z nalepljenimi rebri. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 9,4 × 8,2 × 0,9. 675 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22152 Odlomek ostenja posode z ročajem in nalepljenimi rebri. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 15,2 × 9,3 × 1. 676 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22153 Odlomek ostenja posode z ročajem in nalepljenimi rebri. Površina je sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 14,3 × 10,3 × 1. 677 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22154 Odlomek ustja in ostenja posode z nalepljenimi rebri. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 16,3 × 16,2 × 1. 276 Sodolek, AAS 54, 2018 674–677 SE 621; merilo 1 : 3. 277 678 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22155 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem in nalepljenim rebrom. Površina je svetlorjave do sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 7 × 14 × 0,8. 679 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22156 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 4,8 × 3,3 × 1. 680 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22157 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 6,1 × 6,2 × 0,6. 681 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22158 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem in nalepljenim rebrom. Površina je svetlorjave do sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 6,3 × 8,3 × 0,8. 682 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22159 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem in nalepljenim rebrom. Površina je svetlorjave do sive barve in močno prepe- rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 6,8 × 6,4 × 0,8. 683 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22160 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 7,6 × 7,5 × 0,8. 278 Sodolek, AAS 54, 2018 678–683 SE 621; merilo 1 : 3. 279 684 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22161 689 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22166 Odlomek ostenja posode s trakastim ročajem in nalepljenim Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je rebrom. Površina je svetlorjave do sive barve in močno prepe- svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila rela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. je bil prežgan. Vel. 5 × 6,8 × 0,6. 9,8 × 9 × 1,1. 685 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22162 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 5,3 × 4,2 × 0,5. 686 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22163 690 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22167 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 6,2 × 7,4 × 0,8. 10,2 × 7,4 × 1. 687 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22164 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 5,5 × 5,6 × 0,7. 688 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22165 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 5 × 5,2 × 0,8. 280 Sodolek, AAS 54, 2018 684–690 SE 621; merilo 1 : 3. 281 691 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22168 696 SE 685, kv. E1, inv. št. A 22173 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je Odlomek ustja in ostenja posode. Površina posode je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila oranžno-rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. srednjezrnate lončarska mase. Vel. 8,7 × 8,7 × 0,6. 6,8 × 4,9 × 0,7 692 SE 621, kv. D2, inv. št. A 22169 Odlomek ostenja posode s prilepljenim rebrom. Površina je svetlorjave do sive barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Odlomek je bil prežgan. Vel. 6 × 6,5 × 1. 697 SE 685, kv. E1, inv. št. A 22174 Odlomek ustja in ostenja posode z odlomkom ročaja. Po- 693 SE 661, kv. G1, inv. št. A 22170 vršina posode je oranžno-rjave barve in močno preperela. Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je svetlorjave Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarska mase. Vel. barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- 5,8 × 6,2 × 0,7. zrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 3,3 × 0,8. 694 SE 684, kv. E1, inv. št. A 22171 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je temnosive barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 5,2 × 0,5. 695 SE 684, kv. E1, inv. št. A 22172 Odlomek ustja in ostenja sklede z bradavico. Površina je sivorjave barve in preperela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 9,2 × 8,2 × 0,6. 282 Sodolek, AAS 54, 2018 691, 692 SE 621, 693 SE 661, 694, 695 SE 684, 696, 697 SE 685; merilo 1 : 3. 283 698 SE 685, kv. E1, inv. št. A 22175 703 SE 459, kv. D2, inv. št. A 22180 Odlomek ročaja. Površina je sivorjave barve in močno prepe- Kovinski surovec ovalne oblike. Teža 414 g. Vel. rela. Ročaj je bil izdelan iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 10,3 × 9,8 × 4,5. 2,9 × 3,1 × 0,8. 699 SE 685, kv. E1, inv. št. A 22176 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je oranžno-rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozr- nate lončarska mase. Vel. 4,4 × 8 × 1. 700 SE 696, kv. G5, inv. št. A 22177 Odlomek ustja in ostenja sklede. Površina je rjave do temno- sive barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 9,8 × 9,2 × 1. 704 SE 459, kv. D2, inv. št. A 22181 Kovinski surovec ovalne oblike. Teža 422 g. Vel. 11,8 × 9,5 × 3,4. 18.1.5 Srednji vek 701 SE 25, kv. B4, inv. št. A 22178 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je temnorjave barve in močno preperela. V notranjosti se nahajajo prežgani organ- ski ostanki. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 17,5 × 17 × 1. 702 SE 25, kv. B4, inv. št. A 22179 Odlomek ustja in ostenja posode, okrašene z valovnico. Povr- šina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 8,2 × 9,8 × 0,7. 284 Sodolek, AAS 54, 2018 698, 699 SE 685, 700 SE 696, 701, 702 SE 25, 703, 704 SE 459; 700, 702 merilo 1 : 2, 703, 704 merilo 1 : 3, 701 merilo 1 : 4. 285 18.1.6 Novi vek 705 SE 37, kv. F4, inv. št. A 22182 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave do svetlosive barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozr- nate lončarske mase. Deli istega lonca kot v SE 505. Vel. 10,7 × 10,7 × 0,5. 706 SE 37, kv. F4, inv. št. A 22183 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave barve in notranjost je pokrita z loščem. Posoda je bila izdelana iz drob- nozrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 5,2 × 0,7. 707 SE 37, kv. F4, inv. št. A 22184 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je temnosive bar- ve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 7,7 × 0,5. 708 SE 37, kv. F4, inv. št. A 22185 Odlomek ustja in ostenja posode. Površina je rjave barve in ustje je pokrito z loščem. Posoda je bila izdelana iz drobnozr- nate lončarske mase. Vel. 7,2 × 6 × 0,4. 709 SE 37, kv. F4, inv. št. A 22186 Odlomek ročaja posode. Površina je rjave do sive barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 6,2 × 4,2 × 0,8. 286 Sodolek, AAS 54, 2018 SE 37; 705, 706, 708 merilo 1 : 2, 707, 709 merilo 1 : 3. 287 710 SE 38, kv. F4, inv. št. A 22187 712 SE 695, kv. F1, inv. št. A 22189 Odlomek dna in ostenja lonca. Površina je svetlorjave barve. Odlomek ustja in ostenja novoveške posode. Površina je posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. oranžne barve. Posoda je bila izdelana iz finozrnate lončarske 20 × 19 × 0,7. mase. Vel. 3,3 × 5,5 × 0,3. 713 SE 695, kv. F1, inv. št. A 22190 Odlomek ostenja z delom ročaja posode. Površina je svetlor- jave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 6,3 × 9 × 0,3. 714 SE 695, kv. F1, inv. št. A 22191 Odlomek dna in ostenja posode. Površina je svetlorjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarska mase. Vel. 11 × 15,3 × 0,5. 711 SE 371, kv. G6, inv. št. A 22188 Razbita steklenica iz modrikasto-zelenega stekla. Vel. 29 × 10 cm. 288 Sodolek, AAS 54, 2018 710 SE 38, 711 SE 371, 712–714 SE 695; merilo 1 : 2, 710, 711 merilo 1 : 3. 289 715 SE 61, kv. F4, inv. št. A 22192 722 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22199 Odlomek ustja in ostenja s trakastim ročajem. Površina je sve- Odlomek ostenja prazgodovinske posode. Površina je tlorjave do temnosive barve. Izdelana je bila iz drobnozrnate temnorjave do temnosive barve. Posoda je bila izdelana iz lončarske mase. Vel. 8,2 × 17,5 × 0,3. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 2,8 × 1,1. 18.1.7 Ornica 723 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22200 Odlomek dna in ostenja prazgodovinske posode. Površina 716 SE 1, kv. E-G1, inv. št. A 22193 je rjave do temnosive barve in je močno preperela. Poso- Odlomek ostenja prazgodovinske posode z odlomkom da je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. ročaja. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. 4,6 × 3,3 × 2. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 724 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22201 3 × 4,7 × 0,6. Z vrezi okrašen odlomek ostenja prazgodovinske posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Odlomek iste posode kot 2. Vel. 2,4 × 3,2 × 0,8. 725 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22202 717 SE 1, kv. E-G1, inv. št. A 22194 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave bar- Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim ve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je Vel. 2,4 × 2,2 × 1. bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 5 × 9 × 0,7. 726 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22203 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave do temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,4 × 5 × 0,7. 718 SE 1, kv. E-G1, inv. št. A 22195 Odlomek ostenja prazgodovinske posode z držajem. Površina je rjave do temnorjave barve in močno preperela. 727 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22204 Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. Odlomek dna in ostenja prazgodovinske posode. Površina 5 × 8,8 × 1,2. je rjave do temnosive barve in je močno preperela. Poso- 719 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22196 da je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. Z odlomek ostenja prazgodovinske posode, okrašene z vrezi. 5,2 × 4,4 × 0,7. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Odlomek iste posode kot 6. Vel. 3,3 × 2,3 × 1. 720 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22197 Odlomek dna in ostenja prazgodovinske posode. Površina je rjave do temnosive barve in je močno preperela. Poso- da je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,5 × 6 × 1,6. 721 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22198 Odlomek ostenja s trakastim ročajem prazgodovinske posode. Površina je temnorjave barve in je preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 3,3 × 0,8. 290 Sodolek, AAS 54, 2018 715 SE 165, 716–727 SE 1; merilo 1 : 2. 291 728 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22205 737 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22214 Odlomek ostenja in ročaja prazgodovinske posode. Površina Odlomek ustja prazgodovinske posode, okrašene z vrezi. je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz lončarske mase. Vel. 3 × 4,5 × 0,7. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 1,8 × 1,9 × 0,7. 729 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22205 738 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22215 Z vrezi okrašen odlomek ostenja prazgodovinske posode. Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je temnorja- Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz ve barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,7 × 3 × 1,1. lončarske mase. Vel. 3 ×2,5 × 0,5. 739 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22216 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je temnorja- ve barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 2,8 × 0,7. 740 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22217 730 SE 1, kv. B-G1-2, inv. št. A 22207 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina Odlomek ostenja prazgodovinske posode, okrašene s pri- je temnorjave barve in preperela. Posoda je bila lepljeno bradavico. Površina je rjave barve in preperela. Vel. izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 2,2 × 1. 2,5 × 3,1 × 0,7. 741 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22218 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je temnorja- ve barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,4 × 3,6 × 0,6. 731 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22208 Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 1,7 × 2,5 × 0,7. 732 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22209 742 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22219 Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je svetlorja- Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave bar- ve barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate ve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 2 × 1,2. lončarske mase. Vel. 4,5 × 4,7 × 0,7. 733 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22210 743 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22220 Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljeno Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave bar- bradavico. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila ve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3 × 3,1 × 0,7. lončarske mase. Vel. 3,7 × 5,4 × 1,2. 734 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22211 Odlomek ostenja prazgodovinske posode, okrašene z vre- 744 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22221 zom. Površina je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave bar- srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 3,3 × 0,6. ve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate 735 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22212 lončarske mase. Vel. 6,7 × 12,7 × 0,9. Odlomek dna prazgodovinske posode na nizki nogi. Površina je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2 × 3 × 0,8. 736 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22213 Odlomek ustja prazgodovinske posode s prilepljenim vo- doravnim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 0,6 × 3,2 × 2,9. 292 Sodolek, AAS 54, 2018 728–744 SE 1; merilo 1 : 2. 293 745 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22222 753 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22230 Odlomek ostenja prazgodovinske posode, okrašene z vrezi. Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je sve- Površina je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz sre- tlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz dnjezrnate lončarske mase. Vel. 5 × 3 × 0,7. srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,4 × 4,7 × 0,7. 746 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22223 754 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22231 Odlomek ostenja prazgodovinske posode, okrašene z vbodi. Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je rjave Površina je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz sre- barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate dnjezrnate lončarske mase. Vel. 2,7 × 4,5 × 0,5. lončarske mase. Vel. 2,7 × 3,2 × 1,3. 747 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22224 755 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22232 Odlomek ostenja prazgodovinske posode, okrašene z vrezi. Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je rjave Površina je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz sre- barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate dnjezrnate lončarske mase. Vel. 2,5 × 2,9 × 0,7. lončarske mase. Vel. 2 × 2,8 × 0,7. 756 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22233 Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 3,8 × 1. 757 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22234 748 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22225 Odlomek noge prazgodovinske posode. Površina je rjave bar- Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim ve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Po- Vel. 3,2 × 3,7 × 0,7. soda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,6 × 3,5 × 0,7. 758 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22235 Odlomek noge prazgodovinske posode. Površina je svetlor- 749 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22226 jave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 4,8 × 1,8. rebrom. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 759 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22236 3,5 × 3,7 × 0,9. Dno in ostenje prazgodovinske posode. Površina je svetlorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate 750 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22227 lončarske mase. Vel. 9,5 × 5,3 × 0,7. Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim rebrom. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila 760 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22237 izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 5,8 × 0,7. Dno in ostenje prazgodovinske posode. Površina je temnorja- ve barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 4 × 1. 751 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22228 Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prevrtano luknji- co. Površina je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 6,7 × 0,7. 752 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22229 Odlomek ostenja prazgodovinske posode, okrašene z vrezi. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrna- te lončarske mase. Vel. 5,5 × 5,8 × 1,1. 294 Sodolek, AAS 54, 2018 745–760 SE 1; merilo 1 : 2. 295 761 SE 1, kv. A-G3, inv. št. A 22238 768 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22245 Odlomek ostenja prazgodovinske posode, okrašene z vre- Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je svetlorja- zom. Površina je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz ve barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,6 × 4,7 × 0,7. lončarske mase. Vel. 3 × 4,2 × 0,7 762 SE 1, kv. A-G3, inv. št. A 22239 Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 4,8 × 1,6. 763 SE 1, kv. A-G3, inv. št. A 22240 Z vrezi okrašen odlomek ostenja prazgodovinske posode. Po- vršina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate 769 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22246 lončarske mase. Vel. 3,2 × 3 × 0,8. Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je sive bar- ve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 5,8 × 7 × 0,4. 770 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22247 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je sive bar- ve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. 764 SE 1, kv. B-G3, inv. št. A 22241 Vel. 2,5 v 1,7 × 0,4. Odlomek ostenja prazgodovinske posode, okrašene z 771 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22248 razčlenjenim rebrom. Površina je rjave do temnosive barve Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,2 × 4,2 × 0,8. lončarske mase. Vel. 2,8 × 2,8 × 0,7. 765 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22242 772 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22249 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je svetlorjave Odlomek ostenja prazgodovinske posode z vrezoma. Površina barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate mase zrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 4,7 × 1,2. in porozna. Vel. 2,2 × 1,8 × 0,7. 773 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22250 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je svetlorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 2,5 × 1. 774 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22251 Odlomek ustja in ostenja z odlomkom ročaja prazgodovinske 766 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22243 posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila Odlomek ostenja prazgodovinske posode z vrezi. Površina je izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,3 × 4,3 × 1. rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 4,7 × 0,7. 775 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22252 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je sive bar- ve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2 × 3,2 × 0,4. 767 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22244 Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je temnor- jave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 3,2 × 0,7. 296 Sodolek, AAS 54, 2018 761–775 SE 1; merilo 1 : 2. 297 776 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22253 788 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22265 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave Odlomek prazgodovinskega vijčka. Površina je rjave bar- barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- ve. Izdelan je bil iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. zrnate lončarske mase. Vel. 2,5 × 2,5 × 0,7. 3,4 × 3,6 × 1,8. 777 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22254 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je temnosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,5 × 2,3 × 0,7. 778 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22255 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate 789 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22266 lončarske mase. Vel. 1,6 × 2,6 × 1,3. Odlomek ostenja prazgodovinske posode na nogi. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske 779 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22256 mase. Vel. 2,4 × 4,1 × 1,7. Odlomek ostenja prazgodovinske posode z vrezi. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske 790 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22267 mase. Vel. 5,1 × 4,2 × 0,7. Odlomek dna prazgodovinske posode. Površina posode je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezr- 780 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22257 nate lončarske mase. Vel. 5,2 × 3 × 0,6. Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate 791 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22268 lončarske mase. Vel. 4,2 × 3 × 0,5. Odlomek dna prazgodovinske posode. Površina posode je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz 781 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22258 srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 5 × 0,6. Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 2,3 × 4,3 × 1. 782 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22259 Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 4,4 × 2,8 × 1,4. 783 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22260 Odlomek prazgodovinske ognjiščne koze. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 4,8 × 2,2. 784 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22261 Odlomek ostenja z ročajem prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,8 × 6,5 × 0,7. 785 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22262 Odlomek ostenja z držajem prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 6,5 × 1. 786 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22263 Odlomek ostenja prazgodovinske posode z vrezi. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3 × 6,7 × 0,6. 787 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22264 Odlomek prazgodovinske ognjiščne koze. Površina je rjave barve in močno preperela. Izdelana je bila iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 5 × 3,7 × 2,8. 298 Sodolek, AAS 54, 2018 776–791 SE 1; merilo 1 : 2. 299 792 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22269 800 SE 1 kv. C-G4, inv. št. A 22277 Odlomek dna prazgodovinske posode. Površina posode je Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je svetlorja- rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezr- ve barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate nate lončarske mase. Vel. 3,2 × 4,4 × 0,6. lončarske mase. Vel. 3,3 × 4 × 0,4. 793 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22270 801 SE 1, kv. C-G4, inv. št. A 22278 Odlomek dna prazgodovinske posode. Površina posode je Odlomek ostenja prazgodovinske posode z vrezi. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezr- rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezr- nate lončarske mase. Vel. 3,5 × 6 × 0,9. nate lončarske mase. Vel. 3,4 × 4,5 × 0,8. 794 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22271 Odlomek dna prazgodovinske posode. Površina posode je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezr- nate lončarske mase. Vel. 10,7 × 7,7 × 0,8. 795 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22272 Odlomek dna prazgodovinske posode. Površina posode je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozr- 802 SE 1, kv. C-G4, inv. št. A 22279 nate lončarske mase. Vel. 6,5 × 7,7 × 1,1. Odlomek pokrovke prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz drobno- 796 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22273 zrnate lončarske mase. Vel. 4,3 × 3,3 × 0,6. Odlomek dna prazgodovinske posode. Površina posode je temnosive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4,1 × 6 × 0,8. 797 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22274 Odlomek dna prazgodovinske posode. Površina posode je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezr- nate lončarske mase. Vel. 3,1 × 5,7 × 0,8. 798 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22275 Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim rebrom. Površina je sive barve in močno preperela. Poso- da je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,5 × 4 × 0,7. 799 SE 1, kv. C-G4, inv. št. A 22276 Odlomek ostenja prazgodovinske posode z vrezi. Površina je sive barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3 × 4 × 0,6. 300 Sodolek, AAS 54, 2018 792–802 SE 1; merilo 1 : 2. 301 803 SE 1, kv. C-G4, inv. št. A 22280 811 SE 1, kv. D-G4, inv. št. A 22288 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave bar- barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate ve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. lončarske mase. Vel. 2,2 × 3 × 0,3. Vel. 3,4 × 4,4 × 0,8. 804 SE 1, kv. C-G4, inv. št. A 22281 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave do temnosive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 1,7 × 3,6 × 0,5. 805 SE 1, kv. C-G4, inv. št. A 22282 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je svetlorjave 812 SE 1, kv. D-G5, inv. št. A 22288 barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- Odlomek ustja in ostenja prazgodovinske posode z manjšo zrnate lončarske mase. Vel. 4,2 × 4,5 × 1,2. odebelitvijo na vratu. Površina je temnorjave barve. Po- soda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 806 SE 1, kv. C-G4, inv. št. A 22283 3,3 × 5,7 × 0,6. Odlomek ustja in ostenja z odlomljenim ročajem prazgodo- vinske posode. Površina je temnorjave barve in preperela. 813 SE 1, kv. 1, kv., inv. št. A 22290 Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. Odlomek ročaja novoveške posode. Površina je svetlorjave 6,2 × 4,8 × 0,8. barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 7,5 × 2,4 × 1,7. 814 SE 1, kv. E-G1, inv. št. A 22291 Odlomek ostenja zgodnjesrednjeveške posode z vrezom. Po- vršina je temnorjave barve in močno porozna. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,2 × 2,8 × 0,7. 807 SE 1, kv. C-G4, inv. št. A 22284 Odlomek ustja in ostenja prazgodovinske posode s prileplje- nim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,7 × 6,7 × 1. 808 SE 1, kv. C-G4, inv. št. A 22285 Odlomek ostenja in ročaj prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 3,4 × 9,2 × 3,8. 809 SE 1, kv. D-G4, inv. št. A 22286 Odlomek dna prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,8 × 6,6 × 0,7. 810 SE 1, kv. D-G4, inv. št. A 22287 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je temnor- jave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2 × 4,8 × 0,7. 302 Sodolek, AAS 54, 2018 803–814 SE 1; merilo 1 : 2. 303 815 SE 1, kv. E-G1, inv. št. A 22292 822 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22299 Odlomek ostenja in ročaja novoveške posode. Površina je Odlomek ustja novoveške posode. Površina je svetlorjave bar- svetlorjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drob- ve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. nozrnate lončarske mase. Vel. 4 × 3,8 × 1,7. Vel. 3 × 3,6 × 0,4. 816 SE 1, kv. E-G1, inv. št. A 22293 Odlomek ustja novoveške pokrovke. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 1,5 × 3,7 × 0,5. 823 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22300 Odlomek ustja novoveške posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 1,7 × 3,7 × 0,4. 824 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22301 Odlomek dna in ostenja novoveške posode. Površina je svetlorjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate 817 SE 1, kv. E-G1, inv. št. A 22294 lončarske mase. Vel. 2,1 × 6,1 × 0,5. Odlomek ustja novoveške posode. Površina je svetlorjave do sive barve in delno zeleno pološčena. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,5 × 5,2 × 0,7. 818 SE 1, kv. E-G1, inv. št. A 22295 825 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22302 Odlomek ostenja in ročaja novoveške posode. Površina je Odlomek ustja novoveške posode. Površina je rjave barve. temnosive do črna barve in močno preperela. Posoda je bila Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,8 × 5,2 × 0,7. 2,3 × 5,4 × 0,3. 819 SE 1, kv. E-G1, inv. št. A 22296 826 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22303 Odlomek ustja novoveške posode. Površina je rjave do Odlomek ustja novoveške posode. Površina je svetlorjave temnosive barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2,7 × 5 × 0,5. lončarske mase. Vel. 4,2 × 5,8 × 0,4. 820 SE 1, kv. E-G1, inv. št. A 22297 827 SE 1, kv. B-G3, inv. št. A 22304 Odlomek novoveškega kovinskega zvončka. Vel. 3,7 × 4 × 0,2. Odlomek ustja novoveške posode. Površina je rjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 821 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22298 2,2 × 4,8 × 0,5. 828 SE 1, kv. B-G3-4, inv. št. A 22305 Odlomek ustja novoveške posode. Površina je temnosive bar- ve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 2 × 8,2 × 0,4. Odlomek ustja novoveške posode. Površina je svetlorjave bar- ve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 3 × 1,8 × 0,5. 304 Sodolek, AAS 54, 2018 815–828 SE 1; merilo 1 : 2. 305 829 SE 1, kv. B-G2, inv. št. A 22306 837 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22314 Odlomek ustja novoveške posode. Površina je rjave barve. Odlomek ostenja prazgodovinske posode z vrezi. Površina je Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezr- 2,4 × 5,2 × 0,3. nate lončarske mase. Vel. 3 × 2,2 × 0,7. 830 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22307 838 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22315 Odlomek ostenja prazgodovinske posode s Odlomek ostenja prazgodovinske posode z vrezi. Površina prilepljenim rebrom. Površina je rjave barve in je temnorjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,1 × 2,5 × 0,7. lončarske mase. Vel. 3,6 × 2,2 × 0,8. 831 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22308 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave bar- ve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,3 × 5,2 × 0,7. 839 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22316 Odlomek ustja in ostenja prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezr- nate lončarske mase. Vel. 3,7 × 3,7 × 0,7. 832 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22309 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je svetlor- jave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,3 × 4,3 × 0,8. 833 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22310 840 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22317 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je svetlor- Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je svetlorjave jave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate mase. Vel. 3,2 × 4,3 × 0,7. lončarske mase. Vel. 1,8 × 3 × 0,7. 834 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22311 841 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22318 Odlomek pokrova prazgodovinske posode. Površina je Odlomek ustja in ostenja prazgodovinske posode. Površina je temnosive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz sre- rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezr- dnjezrnate lončarske mase. Vel. 3 × 6,7 × 0,9. nate lončarske mase. Vel. 2,9 × 3,8 × 0,6. 835 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22312 842 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22319 Odlomek dna prazgodovinske posode na nogi. Površina je Odlomek ročaja prazgodovinske posode. Površina je svetlorja- rjave do sive barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz ve barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate srednjezrnate lončarske mase. Vel. 6,4 × 3,7 × 2. lončarske mase. Vel. 2,4 × 2,7 × 0,8. 836 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22313 843 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22320 Odlomek ostenja prazgodovinske posode z vre- Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim zom. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je razčlenjenim rebrom. Površina je rjave barve in preperela. bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 3,7 × 2 × 0,5. 3,2 × 3,2 × 0,7. 306 Sodolek, AAS 54, 2018 829 SE 1, 830–843 SE 2; merilo 1 : 2. 307 844 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22321 851 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22328 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je svetlorjave Držaj prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in moč- barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- no preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske zrnate lončarske mase. Vel. 2,4 × 3,4 × 0,5. mase. Vel. 4 × 7,5 × 2. 845 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22322 Odlomek dna prazgodovinske posode. Površina je temnorjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz srednje- zrnate lončarske mase. Vel. 5,5 × 3,6 × 1. 846 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22323 Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je temnorjave barve in močno 852 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22329 preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim mase. Vel. 4,6 × 3,7 × 1. razčlenjenim rebrom. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske 847 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22324 mase. Vel. 10,2 × 11,4 × 1,1. Odlomek ostenja prazgodovinske posode z vrezi. Površina je sivorjave barve. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate 853 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22330 lončarske mase. Vel. 4,2 × 4,2 × 0,7. Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 10,2 × 13,2 × 0,7. 848 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22325 Odlomek ustja in ostenja prazgodovinske posode s prile- pljenim rebrom. Površina je rjave barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6 × 5,6 × 0,9. 849 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22326 Odlomek ustja prazgodovinske posode. Površina je rjave barve in preperela. Posoda je bila izdelana iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,7 × 4,3 × 0,6. 850 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22327 Odlomek ostenja z ročajem prazgodovinske posode. Površina je rjave do temnosive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 6,4 × 6,2 × 0,7. 308 Sodolek, AAS 54, 2018 844–851 SE 2; merilo 1 : 2. 309 854 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22331 Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 14,2 × 10,2 × 1,2. 855 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22332 Odlomek ostenja prazgodovinske posode s prilepljenim razčlenjenim rebrom. Površina je rjave do sive barve in močno preperela. Posoda je bila izdelana iz grobozrnate lončarske mase. Vel. 14 × 10,5 × 0,7. 856 SE 2, sonda 1–3, inv. št. A 22333 Odlomek ostenja novoveške posode. Površina je svetlorjave barve. Posoda je bila izdelana iz drobnozrnate lončarske mase. Vel. 5,8 × 3,8 × 0,8. 857 SE 3, sonda 1, inv. št. A 22334 Odlomek ustja posode. Površina je rjave barve in prepe- rela. Izdelana je bila iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 4 × 4,2 × 1. 858 SE 3, sonda 1, inv. št. A 22335 Odlomek trakastega ročaja. Površina je temnorjave barve in preperela. Izdelan je bil iz srednjezrnate lončarske mase. Vel. 2,7 × 3,3 × 0,8. 310 Sodolek, AAS 54, 2018 854–856 SE 2, 857, 858 SE 3; merilo 1 : 2. 311 312 Sodolek, AAS 54, 2018 18.2 Gradivo s površinskih pregledov Bojan Djurić Okrajšave SOD Sodolek ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije pr. premer v. višina š. širina dl. dolžina db. debelina Gradivo hrani NMS. Sodolek, AAS 54, 2018 313 1 SODIV ZE 8E Člen železne verige; dl. 9,3 cm, db. 0,8 cm. 2 SODIII ZE 6C Člen železne verige; dl. 7,1 cm, db. 0,6 cm. 3 SODI ZE 15D Člen železne verige; dl. 5,3 cm, db. 0,5 cm. 4 SODI ZE 13A Prilepna konica pikada iz črne plastike; dl. 3,2 cm, pr. 3 cm. 5 SODIV ZE 11D Gumb iz črne plastike; db. 0,5 cm, pr. 2,3 cm. 6 SODIV ZE 2D Zavorno stekelce iz rdeče plastike; dl. 4,6 cm, š. 3 cm. 7 SODI ZE 8E3C Del umetnega brusa z vtisnjenim napisom CAR(B) Tovarne umetnih brusov Swaty Maribor; dl. 6,3 cm, š. 3,6 cm, db. 1,3 cm. 8 SODIII ZE 10A Del umetnega brusa; dl. 6,4 cm, š. 2,8 cm, db. 1,2 cm. 9 SODI ZE 4A Del umetnega brusa; dl. 3,3 cm, š. 2,8 cm, db. 0,8 cm. 10 SODV ZE 4X Steklenička iz prozornega rjavkastega stekla; v. 5,7 cm, pr. 2,8 cm. 11 SODIII ZE 3D Del ustja in ostenja rastlinskega lončka rožnate barve 7.5YR8/4; š. 4,5 cm, v. 4 cm, pr. 12 cm. 12 SODI ZE 10E Del ustja in ostenja rastlinskega lončka rumenkasto rdeče barve 5YR5/6; š. 6,3 cm, v. 3,2 cm, pr. 13 cm. 13 SODV ZE 1A Del ustja in ostenja rastlinskega lončka rožnate barve 7.5YR8/4; š. 3,6 cm, v. 8 cm, pr. 11 cm. 14 SODI ZE 2C Del ustja in ostenja rastlinskega lončka zelo svetlo rjave barve 10YR8/4 z oker glazuro znotraj; š. 4 cm, v. 6 cm, pr. 13 cm. 15 SODV ZE 1B Del ustja in ostenja rastlinskega lončka rožnate barve 7.5YR8/4; š. 3,3 cm, v. 2,5 cm, pr. 9 cm. 16 SODI ZE 10A Del ustja in ostenja rastlinskega lončka rožnate barve 7.5YR7/4; š. 3,4 cm, v. 3,2 cm, pr. 13,6 cm. 17 SODI ZE 8B Del ustja in ostenja rastlinskega lončka rožnate barve 7.5YR7/4; š. 3,8 cm, v. 2,9 cm, pr. 21 cm. 18 SODI ZE 8A Del odebeljenega izvihanega ustja lonca zelo svetlo rjave barve 10YR7/3; š. 3,2 cm, v. 2,7 cm, pr. 27,4 cm. 314 Sodolek, AAS 54, 2018 1–18 TP 1; merilo 1 : 2. 315 19 SODV ZE 11C Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; š. 3,2 cm, v. 2,4 cm, pr. 18,4 cm. 20 SODI ZE 2D Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR6/6; š. 4,2 cm, v. 2,4 cm, pr. 23 cm. 21 SODI ZE 3F Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rožnate barve 7.5YR8/4; š. 4 cm, v. 2,2 cm, pr. 18,2 cm. 22 SODIII ZE 7C Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR7/8; š. 4,6 cm, v. 2,4 cm, pr. 25,4 cm. 23 SODIV ZE 8B Del odebeljenega izvihanega ustja lonca svetlo rjavkasto sive barve 10YR6/2; š. 4,4 cm, v. 2 cm, pr. 19 cm. 24 SODIV ZE 9A Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; š. 4,6 cm, v. 2,2 cm, pr. 22 cm. 25 SODV ZE 5A Del odebeljenega izvihanega ustja lonca zelo svetlo rjave barve 10YR7/3; š. 2,7 cm, v. 2,3 cm, pr. 21 cm. 26 SODI ZE 12C Del odebeljenega izvihanega ustja lonca zelo svetlo rjave barve 10YR7/4; š. 5,8 cm, v. 1,7 cm, pr. 15 cm. 27 SODI ZE 9E Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; š. 3 cm, v. 2,4 cm, pr. 21 cm. 28 SODI ZE 3A Del odebeljenega izvihanega ustja lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/4; š. 4,4 cm, v. 2,5 cm, pr. 25,6 cm. 29 SODI ZE 11E Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rožnate barve 7.5YR7/4; š. 4,1 cm, v. 3,2 cm, pr. 22 cm. 30 SODV ZE 5A Del odebeljenega izvihanega ustja lonca zelo svetlo rjave barve 10YR7/4; š. 4,1 cm, v. 2,3 cm, pr. 22,6 cm. 31 SODV ZE 5B Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rožnate barve 7.5YR7/4; š. 3,3 cm, v. 2,5 cm, pr. 17 cm. 32 SODIV ZE 7B Del odebeljenega profiliranega izvihanega ustja lonca zelo svetlo rjave barve 10YR7/4; š. 3,7 cm, v. 2,6 cm, pr. 20,6 cm. 316 Sodolek, AAS 54, 2018 19–32 TP 2; merilo 1 : 2. 317 33 SODI ZE 14D 47 SODI ZE 3E Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rožnate barve Del izvihanega profiliranega ustja vrča rdečkasto rumene 7.5YR8,4; š. 3,8 cm, v. 2,8 cm, pr. 24,6 cm. barve z rjavo glazuro zunaj in oker znotraj; š. 4 cm, v. 2,3 cm, pr. 13,4 cm. 34 SODI ZE 13E Del odebeljenega izvihanega ustja lonca zelo svetlo rjave 48 SODIV 12D barve 10YR8/4; š. 5 cm, v. 3,1 cm, pr. 24 cm. Del globokega krožnika iz bele plastike; š. 4,4 cm, pr. 18,4 cm. 35 SODV ZE 8A Del odebeljenega izvihanega ustja lonca temno sive barve 10YR4/1; š. 3,9 cm, v. 2,9 cm, pr. 18 cm. 36 SODI ZE 6A Del izvihanega ustja lonca rožnate barve 7.5YR8/4; š. 2,8 cm, v. 2,6 cm, pr. 21 cm. 37 SODI ZE 9E Del izvihanega ustja lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR6/6; š. 4,3 cm, v. 3,4 cm, pr. 22 cm. 38 SODIII ZE 4D Del izvihanega profiliranega ustja lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/3; š. 5,3 cm, v. 3,3 cm, pr. 26 cm. 39 SODI ZE 2D Del izvihanega profiliranega ustja sklede zelo svetlo rjave barve 10YR8/3 z rjavo glazuro znotraj; š. 5,2 cm, v. 3,4 cm, pr. 32 cm. 40 SODIII ZE 6D Del visokega rahlo uvihanega ustja sklede rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6 z oker glazuro; š. 2,8 cm, v. 2,8 cm, pr. 26 cm. 41 SODI ZE 2F Del visokega rahlo uvihanega ustja sklede rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6 z oker glazuro; š. 2,9 cm, v. 2,2 cm, pr. 15 cm. 42 SODIV ZE 1B Del odebeljenega rahlo uvihanega ustja sklede rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6 z oker glazuro; š. 4,3 cm, v. 2,7 cm, pr. 30 cm. 43 SODI ZE 3A Del odebeljenega rahlo uvihanega ustja sklede rumeno rjave barve 10YR5/4; š. 4 cm, v. 2,3 cm, pr. 34 cm. 44 SODV ZE 7A Del odebeljenega izvihanega ustja in ostenja sklede zelo svetlo rjave barve 10YR7/3 z oker in zeleno glazuro; š. 4,7 cm, v. 5 cm, pr. 29 cm. 45 SODI ZE 4B Del ustja in ostenja sklede rožnate barve 7.5YR8/4 z zeleno glazuro; š. 3,9 cm, v. 3,8 cm, pr. 15,4 cm. 46 SODIII ZE 9C Del oboda porcelanastega krožnika; š. 3,8 cm, v. 4,2 cm, pr. 14 cm. 318 Sodolek, AAS 54, 2018 33–48 TP 3; merilo 1 : 2. 319 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 3,33 1,67 Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Guma 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 Plastika d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 Steklo 1 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ožgana glina d. št. 25 5 5 5 50 25 i. št. 8,33 3,33 6,67 8,33 43,33 28,33 8,33 8,33 3,33 13,33 63,33 21,67 3,33 8,33 11,67 16,67 11,67 mat. 5 2 4 15 5 3 3 3 26 17 5 5 2 8 38 13 2 5 7 10 7 Gradbeni 30 15 mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični mat. gradbeni d. št. 0 10 0 10 5 10 5 10 5 5 20 i. št. 8,33 1,67 1,67 6,67 8,33 3,33 6,67 6,67 8,33 16,67 8,33 6,67 5 1 1 0 6 0 6 3 4 5 2 4 6 3 6 3 4 3 12 5 10 5 4 mlaj. obd. d. št. egleda (Sodolek 1) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika ant. obd. d. št. ega pr 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 prazg. obd. d. št. šinsk r kto a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 etirano število ost Vidljiv 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 B E F B E F B E F B Dodatek 1 A C D A C D A C D A C D E Zbiralna enota Rezultat povr 1 2 3 4 d. št. dejansko število i. št. interpr Sodolek, AAS 54, 2018 321 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 Guma 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 Plastika d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 Steklo 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 5 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 3,33 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 2 2 0 1 0 1 2 2 0 0 0 1 3 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 33 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Ožgana glina d. št. 15 10 0 20 5 20 20 10 15 0 0 15 30 10 0 15 0 25 0 5 5 70 5 55 85 10 i. št. 6,67 160 66,67 36,67 13,33 11,67 8,33 28,33 56,67 18,33 8,33 68,33 3,33 1,67 56,67 31,67 11,67 3,33 13,33 41,67 8,33 16,67 11,67 3,33 48,33 21,67 6,67 3,33 13,33 8,33 6,67 46,67 36,67 18,33 8,33 36,67 18,33 38,33 38,33 56,67 3,33 mat. 9 6 4 8 7 0 5 5 3 6 2 1 9 7 2 8 5 7 2 0 4 2 0 9 8 6 5 4 0 9 5 0 0 3 3 3 2 6 Gradbeni 40 22 17 34 12 11 41 12 12 34 19 25 10 29 13 18 28 22 11 22 11 15 23 23 34 42 33 96 51 mlaj. obd. d. št. 1155 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 Antični mat. 0 0 0 0 gradbeni d. št. 5 10 0 10 0 5 15 5 10 15 5 5 5 5 5 5 5 0 0 5 10 0 0 i. št. 6,67 8,33 3,33 11,67 16,67 8,33 1,67 8,33 3,33 6,67 13,33 3,33 18,33 13,33 8,33 6,67 3,33 6,67 16,67 6,67 8,33 8,33 1,67 3,33 3,33 6,67 6,67 6,67 6,67 3,33 13,33 3,33 3,33 3,33 1,67 6,67 3,33 6,67 1,67 11,67 6,67 3,33 3,33 1,67 4 5 3 2 6 0 7 10 5 1 5 6 2 0 3 4 8 2 9 11 8 5 4 2 4 10 3 4 5 5 6 1 2 9 3 2 4 4 4 3 3 4 3 2 3 8 3 2 2 2 1 3 4 2 0 0 3 6 4 1 7 4 0 2 2 1 0 mlaj. obd. d. št. 351 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Keramika ant. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 prazg. obd. d. št. r kto a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F Zbiralna enota 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Skupaj 322 Sodolek, AAS 54, 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 Guma 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 Plastika d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 Steklo 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 5 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 3,33 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 2 2 0 1 0 1 2 2 0 0 0 1 3 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 33 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Ožgana glina d. št. 15 10 0 20 5 20 20 10 15 0 0 15 30 10 0 15 0 25 0 5 5 70 5 55 85 10 i. št. 6,67 160 66,67 36,67 13,33 11,67 8,33 28,33 56,67 18,33 8,33 68,33 3,33 1,67 56,67 31,67 11,67 3,33 13,33 41,67 8,33 16,67 11,67 3,33 48,33 21,67 6,67 3,33 13,33 8,33 6,67 46,67 36,67 18,33 8,33 36,67 18,33 38,33 38,33 56,67 3,33 mat. 9 6 4 8 7 0 5 5 3 6 2 1 9 7 2 8 5 7 2 0 4 2 0 9 8 6 5 4 0 9 5 0 0 3 3 3 2 6 Gradbeni 40 22 17 34 12 11 41 12 12 34 19 25 10 29 13 18 28 22 11 22 11 15 23 23 34 42 33 96 51 mlaj. obd. d. št. 1155 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 Antični mat. 0 0 0 0 gradbeni d. št. 5 10 0 10 0 5 15 5 10 15 5 5 5 5 5 5 5 0 0 5 10 0 0 i. št. 6,67 8,33 3,33 11,67 16,67 8,33 1,67 8,33 3,33 6,67 13,33 3,33 18,33 13,33 8,33 6,67 3,33 6,67 16,67 6,67 8,33 8,33 1,67 3,33 3,33 6,67 6,67 6,67 6,67 3,33 13,33 3,33 3,33 3,33 1,67 6,67 3,33 6,67 1,67 11,67 6,67 3,33 3,33 1,67 4 5 3 2 6 0 7 10 5 1 5 6 2 0 3 4 8 2 9 11 8 5 4 2 4 10 3 4 5 5 6 1 2 9 3 2 4 4 4 3 3 4 3 2 3 8 3 2 2 2 1 3 4 2 0 0 3 6 4 1 7 4 0 2 2 1 0 mlaj. obd. d. št. 351 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Keramika ant. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 prazg. obd. d. št. r kto a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F Zbiralna enota 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Skupaj Sodolek, AAS 54, 2018 323 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plastika d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Fe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ožgana glina d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 30 0 0 0 0 10 40 0 20 0 i. št. mat. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 0 0 0 0 1 4 0 2 0 Gradbeni mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični mat. 0 gradbeni d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 egleda (Sodolek 2) i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika ant. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ega pr i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 prazg. obd. d. št. r kto a F šinsk 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 etirano število A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A Dodatek 2 Zbiralna enota 6 9 Rezultat povr 1 2 3 4 5 7 8 10 11 12 13 14 15 16 17 d. št. dejansko število i. št. interpr 324 Sodolek, AAS 54, 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plastika d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Fe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ožgana glina d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 30 0 0 0 0 10 40 0 20 0 i. št. mat. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 0 0 0 0 1 4 0 2 0 Gradbeni mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični mat. 0 gradbeni d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika ant. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 prazg. obd. d. št. r kto a F 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A Zbiralna enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Sodolek, AAS 54, 2018 325 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plastika d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Fe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ožgana glina d. št. 0 0 20 0 0 0 0 0 0 10 0 i. št. mat. 0 0 2 0 0 0 0 0 0 1 0 Gradbeni mlaj. obd. 25 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični mat. 0 gradbeni d. št. 0 0 0 0 0 0 10 0 0 10 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 8 mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika ant. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 8 prazg. obd. d. št. r kto a F 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 B C D A B C D A B C D aj Zbiralna enota Skup 18 19 326 Sodolek, AAS 54, 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 .i. št Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plastika .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št Steklo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 .i. št Fe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pečnica .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ožgana glina .d. št 0 5 25 20 10 15 40 40 5 10 30 30 10 0 25 70 0 0 45 10 0 10 30 20 .i. št .mat 0 1 5 4 2 3 8 8 1 2 6 6 2 0 5 14 0 0 9 2 0 2 6 4 Gradbeni .mlaj. obd .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št .mat 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični gradbeni .d. št 20 15 20 15 5 0 10 35 5 40 25 30 0 10 15 15 5 15 10 20 5 5 5 30 .i. št 4 3 4 3 1 0 2 7 1 8 5 6 0 2 3 3 1 3 2 4 1 1 1 6 .mlaj. obd .d. št egleda (Sodolek 3) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika .ant. obd .d. št 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 ega pr .i. št 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 .prazg. obd .d. št šinsk r kto a F 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 etirano število A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D Dodatek 3 Zbiralna enota Rezultat povr 1 2 3 4 5 6 d. št. dejansko število i. št. interpr Sodolek, AAS 54, 2018 327 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plastika .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št Steklo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .d. št 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št Fe 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pečnica .d. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 .d. št 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 .i. št 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 3 Ožgana glina .d. št 0 0 25 30 0 5 20 55 5 10 20 45 0 10 10 20 0 15 35 15 10 10 5 20 5 5 20 5 25 5 0 20 .i. št .mat 0 0 5 6 0 1 4 11 1 2 4 9 0 2 2 4 0 3 7 3 2 2 1 4 1 1 4 1 5 1 0 4 Gradbeni .mlaj. obd .d. št 180 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št .mat 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični gradbeni .d. št 5 15 25 35 0 10 25 15 0 30 30 20 15 25 45 10 5 15 15 20 0 0 15 10 5 0 0 5 0 15 5 10 .i. št 1 3 5 7 0 2 5 3 0 6 6 4 3 5 9 2 1 3 3 4 0 0 3 2 1 0 0 1 0 3 1 2 .mlaj. obd .d. št 156 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 .i. št 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika .ant. obd .d. št 0 10 0 10 0 25 0 0 0 10 10 0 0 0 5 0 0 0 5 0 5 0 0 5 0 0 5 0 0 0 5 0 .i. št 0 2 0 2 0 5 0 0 0 2 2 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 21 .prazg. obd .d. št r kto a F 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D aj Zbiralna enota 7 8 9 10 11 12 13 14 Skup 328 Sodolek, AAS 54, 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 Plastika d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 Steklo 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 Fe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 1 1 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ožgana glina d. št. 0 0 10 0 0 5 5 0 0 5 5 5 0 i. št. 6,67 8,33 8,33 6,67 1,67 3,33 1,67 6,67 1,67 1,67 1,67 mat. 0 0 6 4 5 0 0 5 4 3 1 2 1 4 1 1 3 0 0 3 3 3 1 0 Gradbeni mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični mat. 0 gradbeni d. št. 0 5 0 0 5 5 i. št. 3,33 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 8,33 1,67 1,67 1,67 3,33 6,67 2 1 1 2 2 1 2 0 1 3 1 1 0 2 1 5 1 1 0 1 2 3 4 3 mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 egleda (Sodolek 4) i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika ant. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ega pr i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 prazg. obd. d. št. r kto a F šinsk 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 etirano število A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F Dodatek 4 Zbiralna enota 4 Rezultat povr 1 2 3 d. št. dejansko število i. št. interpr Sodolek, AAS 54, 2018 329 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 Plastika 13 d. št. 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Steklo 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 7 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 14 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Ožgana glina d. št. 0 5 5 5 5 5 5 5 0 5 5 0 0 10 0 5 0 0 0 20 0 5 5 0 5 10 i. št. 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 8,33 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 3,33 8,33 13,33 1,67 1,67 6,67 3,33 3,33 8,33 1,67 1,67 3,33 1,67 13,33 8,33 3,33 3,33 16,67 6,67 3,33 8,33 6,67 mat. 1 1 1 0 2 3 2 1 3 3 3 5 3 3 2 3 0 3 1 2 3 1 1 0 0 2 5 6 8 1 0 1 3 4 2 0 0 2 5 1 1 2 0 1 12 8 5 2 0 2 3 10 4 3 0 2 3 5 4 6 Gradbeni mlaj. obd. d. št. 210 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični mat. 0 gradbeni d. št. 0 5 0 0 5 5 5 0 5 10 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 6,67 3,33 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 6,67 6,67 6,67 3,33 3,33 1,67 8,33 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 6,67 6,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1 0 1 4 2 3 0 0 3 3 2 2 1 1 1 3 1 1 0 4 4 3 4 2 2 1 5 1 1 6 3 0 0 0 2 0 2 1 4 4 1 1 0 0 3 0 2 0 1 0 1 1 2 0 1 0 1 1 0 1 mlaj. obd. d. št. 134 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika ant. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 prazg. obd. d. št. r kto a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F Zbiralna enota 5 6 7 8 9 Skupaj 10 11 12 13 14 330 Sodolek, AAS 54, 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 Plastika 13 d. št. 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Steklo 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 7 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Fe 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 14 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Ožgana glina d. št. 0 5 5 5 5 5 5 5 0 5 5 0 0 10 0 5 0 0 0 20 0 5 5 0 5 10 i. št. 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 8,33 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 3,33 8,33 13,33 1,67 1,67 6,67 3,33 3,33 8,33 1,67 1,67 3,33 1,67 13,33 8,33 3,33 3,33 16,67 6,67 3,33 8,33 6,67 mat. 1 1 1 0 2 3 2 1 3 3 3 5 3 3 2 3 0 3 1 2 3 1 1 0 0 2 5 6 8 1 0 1 3 4 2 0 0 2 5 1 1 2 0 1 12 8 5 2 0 2 3 10 4 3 0 2 3 5 4 6 Gradbeni mlaj. obd. d. št. 210 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični mat. 0 gradbeni d. št. 0 5 0 0 5 5 5 0 5 10 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 6,67 3,33 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 6,67 6,67 6,67 3,33 3,33 1,67 8,33 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 6,67 6,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1 0 1 4 2 3 0 0 3 3 2 2 1 1 1 3 1 1 0 4 4 3 4 2 2 1 5 1 1 6 3 0 0 0 2 0 2 1 4 4 1 1 0 0 3 0 2 0 1 0 1 1 2 0 1 0 1 1 0 1 mlaj. obd. d. št. 134 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika ant. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 prazg. obd. d. št. r kto a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C D E F Zbiralna enota 5 6 7 8 9 Skupaj 10 11 12 13 14 Sodolek, AAS 54, 2018 331 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 ec i. št. 2,5 Nov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plastika d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 2,5 Steklo 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 2,5 Fe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ožgana glina d. št. 0 0 0 5 0 5 5 5 0 0 0 5 0 0 0 5 5 15 5 0 0 15 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 15 0 0 0 0 5 0 0 5 i. št. 12,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 7,5 2,5 12,5 7,5 2,5 17,5 2,5 2,5 12,5 7,5 2,5 7,5 2,5 7,5 2,5 7,5 mat. 5 1 0 0 0 1 2 0 2 1 1 2 2 0 0 0 2 0 0 0 2 1 2 1 6 1 2 0 0 3 6 1 5 3 0 1 7 0 1 1 0 0 5 0 3 0 1 0 3 0 2 0 6 0 0 0 0 1 3 2 0 1 0 3 2 Gradbeni mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični mat. 0 0 0 0 0 gradbeni d. št. 5 10 0 0 10 0 5 0 15 5 0 5 15 0 10 5 0 10 15 10 15 5 5 0 15 20 15 5 5 0 5 i. št. 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 7,5 2,5 2,5 2,5 2,5 22,5 12,5 12,5 12,5 7,5 12,5 7,5 7,5 12,5 12,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 12,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 1 1 2 1 4 1 0 1 1 0 4 0 2 3 1 0 6 1 1 1 9 2 5 0 2 5 5 3 6 0 5 4 3 2 0 3 4 6 4 6 2 2 0 6 8 5 5 1 1 1 6 1 2 1 5 2 0 1 1 1 1 1 1 1 2 mlaj. obd. egleda (Sodolek 5) d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika ant. obd. d. št. ega pr 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. prazg. obd. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. šinsk r kto a F 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 etirano število X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D Dodatek 5 Zbiralna enota Rezultat povr 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 d. št. dejansko število i. št. interpr 332 Sodolek, AAS 54, 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 ec i. št. 2,5 Nov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 Kost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plastika d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 2,5 Steklo 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 2,5 Fe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ožgana glina d. št. 0 0 0 5 0 5 5 5 0 0 0 5 0 0 0 5 5 15 5 0 0 15 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 15 0 0 0 0 5 0 0 5 i. št. 12,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 7,5 2,5 12,5 7,5 2,5 17,5 2,5 2,5 12,5 7,5 2,5 7,5 2,5 7,5 2,5 7,5 mat. 5 1 0 0 0 1 2 0 2 1 1 2 2 0 0 0 2 0 0 0 2 1 2 1 6 1 2 0 0 3 6 1 5 3 0 1 7 0 1 1 0 0 5 0 3 0 1 0 3 0 2 0 6 0 0 0 0 1 3 2 0 1 0 3 2 Gradbeni mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični mat. 0 0 0 0 0 gradbeni d. št. 5 10 0 0 10 0 5 0 15 5 0 5 15 0 10 5 0 10 15 10 15 5 5 0 15 20 15 5 5 0 5 i. št. 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 7,5 2,5 2,5 2,5 2,5 22,5 12,5 12,5 12,5 7,5 12,5 7,5 7,5 12,5 12,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 12,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 1 1 2 1 4 1 0 1 1 0 4 0 2 3 1 0 6 1 1 1 9 2 5 0 2 5 5 3 6 0 5 4 3 2 0 3 4 6 4 6 2 2 0 6 8 5 5 1 1 1 6 1 2 1 5 2 0 1 1 1 1 1 1 1 2 mlaj. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika ant. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. prazg. obd. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. r kto a F 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D E X A B C D Zbiralna enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Sodolek, AAS 54, 2018 333 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ec i. št. Nov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 Kost 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žlindra d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Al 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Plastika d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Fe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Pečnica d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Brus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ožgana glina d. št. 0 0 0 5 0 5 0 5 10 0 5 0 i. št. 2,5 7,5 2,5 7,5 7,5 2,5 7,5 mat. 0 0 0 2 1 0 2 3 0 1 3 3 2 4 0 1 2 3 0 Gradbeni mlaj. obd. d. št. 121 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Antični mat. gradbeni d. št. 0 0 0 0 5 5 0 0 5 0 0 0 5 10 i. št. 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 1 1 1 0 0 0 0 2 2 0 0 2 0 1 1 0 0 2 4 mlaj. obd. d. št. 179 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Keramika ant. obd. d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. prazg. obd. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. r kto a F 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 2,50 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Dolžina v m 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 E X A B C D E X A B C D E X A B C D E Zbiralna enota Skupaj 12 13 14 334 Sodolek, AAS 54, 2018 Document Outline 1Uvod 2Geografski in arheološki oris 3Intenzivni površinski pregled 4Metodologija raziskav in stratigrafska podoba najdišča 5Starejša bakrena doba 5.1 Zajemalke in žlice 5.2 Sklede z izlivom 5.3 Sklede 5.4 Skodele 5.5 Vrči 5.6 Lonci 5.7 Pokrovke 5.8 Dna 5.9 Posode na nogi 5.10 Vijčki 5.11 Okrasi na posodah 5.12 Ročaji 5.13 Držaji 5.14 Razprava 6Srednja bakrena doba 7Srednja bronasta doba 7.1 Lonci 7.2 Lonci s stožčastim, rahlo usločenim vratom 7.3 Sklede 7.4 Ročaji 7.5 Držaji 7.6 Noge posod 7.7 Dna posod 7.8 Okras posod 7.9 Sklep 8Pozna bronasta doba 8.1 Jama SE 40 8.2 Naselbina 8.3 Lonci 8.4 Sklede 8.5 Skodele 8.6 Okras ostenij posod 8.7 Noge 8.8 Razprava 9Zgodnji srednji vek 10Novi vek 11Recentni jarki 12Neopredeljivo 13Analize 13.1 Radiokarbonske datacije 14Sklep 15Sodolek 16Literatura 17Katalog stratigrafskih enot 17.1 Geološke in erozijske plasti 17.2 Starejša bakrena doba 17.3 Srednja bakrena doba 17.4 Srednja bronasta doba 17.5 Pozna bronasta doba 17.6 Zgodnji srednji vek 17.7 Novi vek 17.8 Recentne ostaline 17.9 Neopredeljene ostaline 18Katalog gradiva 18.1 Izkopavanje 18.2 Gradivo s površinskih pregledov Dodatek 1 Dodatek 2 Dodatek 3 Dodatek 4 Dodatek 5