Slovensko slovstvo,
* Kratki nauki za sadjerejo. Po najboljih virih spisal Dragotin Ferdinand Ripšl. Na svitlo dal in slovenskim kmetom v prid namenil Ludevik vitez Gutmansthal-Benvenuti.
Ce tudi imamo velikih in malih „Sadjerejceva obilo, vendar nam je dobro došla knjižica, ktera niti predolga niti prekratka srednjo pot hodi in v lahko razumljivem jeziku prav po domače razlaga vse, kar je sad-jerejcu vedeti potreba. Ravno zato, in ker še po 20 podobicah razjasnuje to, kar z besedo uči, je še posebnega priporočila vredna za bolj odraščeno mladino, ktera hodi v nedeljsko Šolo. Cena je tej knjižici tako nizka (velja le 10 novih krajcarjev), da še tako dober kup nimamo nobene. Želeti je tedaj , da na tisoče iztisov pride med slovensko naše ljudstvo. Naj jo tedaj priporoča vsak po svoji okolici, komur je povzdiga toliko koristne sadjereje pri srcu.
Ako gosp. izdatelj vitez Gutmansthal vidi, da bo narod naš segel po teh bukvicah, bode še več druzih tako na kratko osnovanih kmetijskih knjig na svetlo dal. Da ga je to resna volja, kaže nam naslov na zavitku pričujočih bukvic, ki se glasi: „Knjižnica (bukvarnica) za kmeta", v kteri je „sadjereja" prvo mesto našla. Zato podpirajmo dobre namene njegove!
* jjOesterreichs Rettung" — se glasi knjiga v nemškem jeziku, ki jo je na Dunaji ravnokar na svetlo dal dr. J. J. Prohaska.
Zanimiva knjiga se začenja s tem, da popisuje dežele in narode avstrijske in zgodovino Avstrije; potem navaja vodila o ustavi Avstrije, cilj in konec njen in pota k taki ustavi, ki mora na srečo biti cesarstvu. Z mirno besedo in jasnimi dokazi kaže, da dvalizem je poguben Avstrii in da le federalizem more pomiriti vse dežele, ki naj se v ta namen zložijo v 5 skupin (grup) in sicer Avstrija gornja, doljna in notranja s Tirolskim, Vorarlberškim Jn Primorskim v eno skupino, v 2. Cesko, Marsko in Šlezko, v 3. Galicija, Krakovo in Bukovina, v 4. Ogersko, v 5. Erdeljsko, v 6. Hrvaško, Slavonsko in Dalmacija z vojaško granico. Vodilo k tej razvrstitvi bilo je gosp. pisatelju to, da se združijo dežele, ktere v historično-političnem oziru skupaj spadajo. Stroga izpeljava zgodovinskega principa bi vendar Slovencem ne bila na korist; saj si je lahko misliti, kako bi se narodnosti naši godilo, ako bi bili v zvezi taki, da ima nemški narod večino v zboru. Ce tedaj radi hvalimo knjižico to in jo priporočamo nemškim bralcem, vendar se o omenjenem s kup in o-vanji ne moremo zlagati ž njo.
169