Šimi, 3, Conto cmeofe im 1з posta j Izhaja vsak četrtek zvečei. Ured I " upiavnišfvo v Trstu, Vid 3. „ ' -v-.-• i d’Assisi 20,1.; v Gorici via Cardacci 7. i ^ r>0o;i;? i z-; ne vračajo .iu» »iskarne Edinost. I rica, dne 21. januarja 1926. Letnik 6y. VICE Naročnina za celo leto: 10 Lir: za pol leta: 5 L : posamezna številka 20 stot., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. f. d. naj se p'/'"-’- ' ^ovice*, Trieste, Viab. Odmev 50-letnice „Edinosti“ Preko naše ožje domovine je odjeknilo. Narod je dobil v roke jubilejno številko «Edinosti». Cela knjiga — zgodovina petdesetletnega hudega boja in neustrašenosti. Iz vsake besede Ti diha neizmerna ljubezen do rodne grude, iz vsake vrste spoznavaš trud iti žrtve naših najboljših. V teh 20. straneh vidi vsak Slovenec in Hrvat v Julijski Krajini kako globoko je zabrazdala prva peščica dom in narod ljubečih edinjašev. Že v začrtani program-ni besedi vidiš, da njihovega dela ni vodila nikaka slepa strast po politični moči, po političnem nad-vladju, pač pa je Že prva beseda klicala na okuji ves slovenski narod ob sinji Adriji, da se zave svojih narodnih pravic in svojih narodnih dolžnosti. In beseda je meso postala... Iz narodno neprebujene mase so vstajali eden za drugim vojščaki, ki so se združevali v močno falango ter tako začeli tvoriti nepremagljivo armado pravice tir-jajočih zaničevanih Slovencev. Kako prav je bil zasnovan program «Edinosti», nam kaže njen polstoletni obstoj in njeno dosledno izvajanje glavnih misli: Neodvisnost, svobodoljubnost (ne svo-bodnjaštvo!), miroljubnost, narodnost in rodoljub je, to so biseri, na zastavi «Edinosti». Tem svojim idealom je ostala ona zvesta skozi vsa viharna leta, vedno neustrašeno boreč se za pravice našega naroda. Obstala je m ni ga nacijonaiista, ki bi jijln bitju proletarski. Narod kmeta na Goriškem, Tržaškem in Istri. Skozi te vrstice vidiš kako šibki smo še bili pred 50. leti in v kako mogočno, samozavestno celoto smo se razvili skozi dva rodova. Pri čitanju teli spominov človeku odleže in obup, ki se ga marsikdaj polašča odneha ter naredi prostora upanju in trdnemu prepričanju, da gremo boljši bodočnosti nasproti. * S: < : «Edinost» in istoimensko politično društvo odklanjata vsako cepljenje narodnih energij na stranke in struje. Najjasnejša zahteva je bila vedno ta, da bodi zgrajena narodova sreča na strpnem sodelovanju vsih stanov in slojev, vpoštevajoč pri tem medsebojno stanovsko solidarnost. Nikdar se ni vWa «Edinost» v kulturno-bojne vrste in nikdar ni prekršila svoje, v prvi številki začrtane poti: «Z verskimi zadevami se ne bo pečal (list «Edinost») i le to želi, da vsak obrani mirno i čisto vest, pa bode njemu i vsem najbolj prav». Kaj ni to zlati nauk? V pogledu socijalnih vprašanj je «Edinost» stala tudi vedno ob strani našega malega človeka, kmeta in delavca. Ta dva stanova sta odločujoča pri vsem njenem hotenju in delu. «Edinost» se ni nikoli spuščala v boje, ki bi raz-rujali naše javno življenje, ker naš narod je po vsem svojem žit.ju v zidovje. Suh zrak in druge okolščine so I od pajčine. Iz gornjih podatkov zämogle ohraniti njeno telo toliko časa. Če- * so rdeči lasje najmočnejši, prav je bilo vse to napisano na pergamentu, I ki ga je vdova držala v rokah, ne verjamejo okoličanski kmetje in so prepričani, da je bila to prababica tolteatskega rodu, bojarka Marga, ki je prišla branit rodbinsko posest zoper nepoklicane tujce in vsiljivce. vidi, da Kaliko los Ima člmeK brez pleše Angleški zdravnik dr. Weller je izračunil, Živo ttoiilo Nelly Brown, navdušena strelka in lovka, lepa, mlada, bogata posestnica v Uvah (Sev. Amerika) je sklenila, da se poroči z onim moškim, ki se izkaže kot najboljši strelec. V ta namen je priredilo lovsko društvo strelsko tekmo z glavnim dobitkom: g.čno Nelly ________Brownovo. Tekma je trajala tri dni. Tretji koliko las ima človek na glavi, in dognal,! dan se je razglasil uspeh, in sicer je zadel da ima rdečelasec povprečno 90,000, črno-1 glavni dobitek izmed petindvajsetih tekmo-'iasec 103.000 in-plavolasec 140.000 las. Dr.! valcev zdravnik, Nemec, 28-letni dr. Max Weller, kakor pišejo listi, je tudi izjavil, da j Schmitt, ki še ni dolgo časa v Ameriki. V je najtanjši človeški las približno osemkrat' njenem krasnem dvorcu se je te dneve ob-deoelejši od svile in šestdesetkrat debelejši bajala njena zaroka z najboljšim strelcem. TEDENSKI PREGLED NEMŠKA AVSTRIJA: Kot smo že poro- j onim, ki so ga dobili potom opcije, če se iz-čali v zadnji številki je bila danes teden se- j kaže, da delujejo v proti državnem in anaci-stuvijena nova vlada. Kanclerske posle vodi ; jcnalnem smislu. zopet Dr. Ramek (Kršč. soc. stranka), ki jc , Velikansko pažnjo posveča vsa italijanska obenem prevzel tudi posle zunanjega mini- i javnost pogajanjem finančnega ministra Vol-st -a. Njemu bo pomagal vršiti posle v zun. | pij-a z angieško delegacijo v Londonu. Poga-m nistrstvu Franc Peter. Imeli bodo na ta-le ; janja se tičejo ureditve vojnih in povojnih način neoiicijaienega ministra za javna dela. Dr. Ahrer, prejšnji imančni minister je prepustil to mesto Dr, Kollmann-u, sam pa je Zasedel ministrstvo za poljedelstvo. Kakor je bilo torej predvideno, je ostala vlada sko-raj ista in so se izvršile le majhne osebne spremembe. Zanimivo pa je, da so se pridobitni krogi naenkrat oglasili. Pa saj ni čudno. Vlada, ki bo sedaj vodila krmilo v republiki, mora predvsem reševati težke in zamotane probleme popolnega gospodarskega ozdravljenja nem. avstr, republike. To vprašanje trka z vso resnostjo na vrata raznih kabinetov ministrskih. In sedaj se kar naenkrat vzdignejo pridobitni krogi, očitajoč, posameznim mogel odrekati njeno doslednost. Od malega in skromnega tednika se je list razvil v sedanjo obsežnost. Kljub težkim časom vrši dan za dnem službo točnega obveščevalca o vsih važnejših dogodkih, svetuje narodu v vsih težkih vprašanjih, ga podučuje in bodri, ter se stavlja na razpolago vsim težnjam in zahtevam naroda. Slavnostna številka smo rekli je zgodovinska knjiga, ker v tem skrčenem obsegu obravnava v priprostih besedah ves razvoj naroda in delavca, narod trpinov, ta narod dobiva dnevno odziva v svojem glasilu — dnevniku «Edinost». Toozirno zasluži to glasilo največjega spoštovanja vsakega zavednega in poštenega Slovana v Julijski Krajini. «Edinost» je bila povsod in vedno čuvarica našega naroda in tej čuvarici ob 50. letnici njenega obstoja hvaležno priznanje od strani hvaležnega naroda. To je bil občutek vsakega na dan njenega jubileja. dolgov Italije napram Angliji. Dosedanja poročila o poteku so zelo optimistična in predvideva se skorajšnji srečen zaključek. Drugače pa vse po-starem, * * * Oj ti Grki! Čeravno so jih dobili po grbi prav pošteno, še ne dajo miru. Diktator Pan-galos nastopa zelo izzivajoče napram Jugoslaviji. Kaže se odkritega sovražnika. Grki postopajo strašno s Srbi v grški Makedoniji, deportirajo jih na otoke, zapirajo jih po ječah, branijo jim izseljevanje v Jugoslavijo, itd. Ta račun bo moral biti plačan. Na drugi strani pa zopet prihajajo pcro-. ... čila, da se Grčija oborožuje. V Pireju po- s Irankam, da se preveč vleče,o osebno-poli-1 pravl;aj0 stare amerikanske ladje, Pirej san. Učna vprašanja na talto vazno polje kakor ipa preurejajo v moderno pomorsko bazo. [« r.avno gospodarska obnova. Vsi slo., ob- j Pangalos je tudi poklical v državo mnogo cuiijo nekako utrujenost strankarsko, po- število irancoskih vojaških inštruktorjev, da pa gospodarski Krogi. ^ , j mu uredijo kopno vojstva. Pangalos hoče videti je tudi, da so v kršcanskosocijalm сп Zopei zarožljati s sabljo, ni pa pov-/ sr,k, nasprotne si slru.e, katere zasledit- seiE gotovo, da jih -e‘bo zopet dobil, kakor jejo partikulanst.cne cilje. Tudi v socijalno- i jih zasluži me&ai0:am_ demokratični stranki ni me boljše. Nemško- |_________________________________________________ naeijonalci pa v svojem taboru rešujejo svoj'a principijelna nasprotstva. Pri takih razmerah je torej povsem razumljiva odprta mržnja pridobitnikov napram strankam. To je zopet en pojav, ki gre iz države v državo in ki napoveduje za prihodnjost preokret strankarski politiki povsod. Saj stranke dandanes stremijo predvsem po svoji po- Iz slovanskega sveta Bolgarski uzorčni sejem v Gornji Orehovici Po vzgledu drugih držav bo pri-litični moči zato, da bi lahko izvajale svoje redila tudi Bolgarska vzorčni se- Novice Iz vsega sveta Leteči zdravniki In učitelji Železnice v Avstraliji vozijo skoraj izključno le ob obali in vežejo le pomorska mesta. Zraven tega ima vsaka izmed šestih avstralskih držav drugačen tir, tako da morajo potniki na vsaki meji prestopavati. To nikakor ne more dvigniti prometa. Radi tega so se pa tembolj udomačila letala kot prometna sredstva. Ker ne vozi po notranjosti nobena železnica, sc letala edina vozila, ki se jih poslužujejo zdravniki, učitelji, pastorji in pismonoše. Zdravniki v Avstraliji zdravijo tudi brzojavno. Če kdo zboli, jezdi recimo njegov sin pol dneva do prve brzo-iavne postaje, od tu brzojavi pojave in bo-lečine isvojega očeta bližnjemu zdravniku, ki je pa zopet neznansko daleč, zdravnik odgovori, kaj in kako, in ker je na vsaki brzojavni postaji tudi lekarna, zmeša poštar zdravilo, ki ga vzame sin s seboj in oče navadno potem ozdravi ali pa umre. Odkar so se vpeljala letala, je mogoč na deželi tudi redni šolski pouk. Učitelj leta z letalom od šole do šole in poučuje deco. Prej so frčali učenci na koncu leta, če niso bili pridni, v Avstraliji pa frče učitelji. Isto tako je s službo božjo. Tako malo poznamo Avstralijo in vendar kak napredek zaznamuje promet in skoraj bi rekli, da vlogo, ki jo igra pri nas bicikelj kot važno poklicno vozilo, igra v Avstraliji letalo. Hal M posnemale tudi tirnse države Po poročilih washingtonskega zakladnega urada se je vrnilo pred minulimi prazniki 152 milijonov dolarjev približno poldrugemu milijonu davkoplačevalcev, ki so jih bili na davkih preveč plačali. Ko so se meseca decembra pregledovali računi, so dobili uradniki, da so nekateri pomotoma previsoko obdavčeni. Urad je tem vrnil denar, ne da bi bil v to prisiljen na podlagi kake utemeljene pritožbe. Poldrugi milijon davkoplačevalcev je torej dobilo lep božični dar, ki ga niso pričakovali, misleč, da se ne dobi nikdar več nazaj, kar se je enkrat plačalo davkariji. Gotovo ise gode tudi drugod taki slučaji, da je plačal ta ali oni preveč davka, a nazaj ga (navadno) ne dobi. KaKor til bila v romanu in ne v Romuniji Nedaleč od romunskega mesta Sinaia stoji sredi gostih gozdov stara grajščina Toltea. Zadnji lastnik te grajščine, potomec stare bojarske družine, Henry Tolteanu, se je ponesrečil 1, 1912, na lovu. Njegov sinček, rojen po njegovi smrti, je tudi kmalu umrl. Nesrečna žena in mati je nato popolnoma izginila. Dediči, oddaljeni sorodniki, so prodali nedavno grajščino Telteo, ki je v vojni precej trpela in deloma tudi pogorela, nekemu podjetniku iz Bukarešte. Ta se je ta-noj lotil poprave in ko so delavci podirali staro zidovje, so dobili v zidu prostor, v katerem je sedela mlada gospa v bojanski narodni noši, vsa posuta z biseri. Bila je inrtva.^ Orožništvo je bilo o tej najdbi takoj obveščeno. Že^ so hoteli mrtvo ženo fotogra-hrati, ko se je je delavec nehote dotaknil in vsa postava^ se je namah izpremenila v kup pepela. Vzidana oseba je bila lepa vdova zadnjega grajščaka, ki ni mogla prenesti izgube moža in sinčka, zato je dogovorno s svojim zvestim, skoraj 90-letnim služabnikom izpila strup in se dala od njega vzidati v abstraktnosti zamišljene ideale. Ljudstvo pa živi vsaki dan praktično življenje in se oddaljuje tribunom. NEMČIJA: Tukaj je bila vladna kriza la-tetna že črez mesec in pol dni. Po raznih poskusih s strani drž. predsednika Hindenburga, da bi dosegel vlado široke koalicije, ki je pa postala vled odpornosti strank nemogoča, je bila navsezadnje poverjena sestava vlade Dr. Luthru, sedanjemu kancelarju. On je sondiral teren pri strankah centruma in že je izgledalo, da se bodo složili, ko se naenkrat postavi bavarska ljudstva stranka proti imenovanju Dr. Kocha za ministra notranjih del. Tega človeka je kandidirala namreč dem. stranka, utemeljujoč svoj sklep in zahtevo: Mi hočemo tega našega človeka na tem važnem mestu, ker hočemo biti gotovi, da se bo izvajala ustavo v vsej celoti. Sestavljena je bila vendarle vlada, kateri predseduje Dr. Luther in ta vlada je sicer manjšinska, a jo bodo stranke tolerirale. Notranji minister je Dr. Külz. .* * * Grof Westarp, vodja nemških nacijonali-stov je na nekem zboru javno in glasno povedal, da se njegova stranka bo zavzela z vso svojo politično močjo zato, da bo ustava spremenjena. Predvsem je opozoril na veliko potrebo podelitve večje svobode in moči državnemu predsedniku, da ne bo več lutka v rokah strank. v * * ITALIJA: Italijanska zbornica zopet zboruje. Sklicana je bila predvsem zato, da se oddolži spominu na pokojno prvo kraljico Margerito. Povrnili so se v zbornico tudi po-polarski in demo-socijalski poslanci. Dogodil se je težek incident. Popolarski in demo-socijalistični poslanci so bili nabiti in na-bunkani. Minisirski predsednik Mussolini je v zbornici glasno zahteval, da morajo nazaj se vračajoči Aventinci javno preklicati svoje trditve o «moralni krivdi» vlade pri Matteotti-jevem umoru in pa priznati dovršeno stanje fašistovske revolucije. Bomo videli, kaj prinesejo prihodnji dnevi. Senat bo tudi zasedal od 23. t. m. dalje. Zbornici je sedaj predložen načrt-zakon o reorganizacije italijanske armade in pa več predlogov za spremembo odlokov-zakonov v zakone. Zanimiv je tudi odlok, ki je Tzšel in ki daje vladi možnost, da prekiče državljanstvo | gOSlavi ji. jem v Gornji Orehovici, kjer bodo razstavljeni bolgarski izvozni produkti. Prireditvi bosta dve: koncem marca in koncem septembra; vsaka bo trajala il dni. Ljapčev popolni naslednik Cankova Nova vlada se je predstavila parlamentu z izjavo, ki odobrava politiko odstopivšega Cankovega ministrstva in obeta, da bo vladala v istem duhu naprej. (Uboga Bolgarska). Ljapčev upa, da bo dobil večje inozemsko posojilo, ki naj obnovi propadlo bolgarsko gospodarstvo. Sovjeti in moda Sovjetska vlada je dovolila prost uvoz modnih časopisov v vse pokrajine sovjetske republike. Rusko-jugoslovenski odnošaji Moskovska «Izvestija» objavljajo članek, ki izraža veselje nad napredovanjem, ki ga je pokazala v Jugoslaviji ideja o priznanju sovjetov in vzpostavit/i normalnih diplomatskih odnošajev z Rusijo. Protest Jugoslovanske vlade v Atenah. Že v dveh predhodnih številkah smo poročali o velikanskih ljudskih protestnih zborovanjih radi krutega zatiranja Jugoslovenov pod grškim jarmom. Z ozirom na ta preganjanja od strani grških oblasti je jugoslovanski poslanik Panta Gavrilović vložil pri grški vladi odločen protest. Jugosloven-ska vlada zahteva od Grške popolni neovirani kulturni razvoj jugoslovanskega življa v Grški,-slično kakor ga vživajo Grki v Ju- DNEVNE NOVICE ZA KRAJEVNIMI IN KRSTNIMI , celo 65. Zato so pa dobili skoraj vsi - ' " IMENI PRIIMKI j vojni oškodovanci od bank poziv, da ! morajo vplačati še kakih 15% oziro-S kr. odlokom od 29. marca 1923. i ma, da se jim radi nizkega tečaja so bili prekrščeni vsi naši trgi in! obveznic nc more dati 60% posojila naše vasi, s poznejšim odlokom je1 od celotne imenske vrednosti, mar- bila celo prepovedana raba doma-! več le 45%. čih imen poleg nove uradne označ- j 2. čuden novoletni pozdrav, be. Županom in njihovim orga nom je dovoljeno pri prijavi novorojenčkov odkloniti prijavljeno krstno ime, ako jim ta ne diši. Po razsodbi državnega pravnika v Trstu ima poslujoči uradnik v slučaju, da stranka vstraja pri prvotno predlaganem imenu, samovoljno diktirati otroku ime. Razni uradi so že dosedaj trans-kribirali slovanska imena z itali- V boljše razumevanje navedemo en praktičen slučaj: Ivan Lutman iz Štandreža je položil lansko leto pri podružnici «Banca d’Italia» v Gorici dve beneški obveznici po 500 L, kar znese skupaj imenskih L 1000. Tečaj beneških obveznic je bil takrat 78, torej so bile takrat beneške obveznice v resnici vredne 780 L. Banka mu je dala na njegov polog (depozit) beneških obveznic pri njej, posojila v znesku janskim pravopisom. ¥ uradnem j 60% od celotne imenske vrednosti listu (Gazzetta ufficiale) od dne *-• L, 0(1 L mu je dala 600 L po- 15. t. m. pa je izšel kr. odlok-zakon od 10. januarja 1926, štev. 17., s sojila oziroma mu je odprla kredit za tolikšno svoto. Zadnje čase so pa začeli dobivati katerim je prefektom dana mož- vojni oškodovanci in tako recimo *ost pretvoriti ludi priimke v pristno italijanske in sicer tudi proti volji prizadetih oseb. Prvi člen tega odloka pravi namreč: Družine Tridentinske pokrajine, ki nosijo priimek, ki je bil prvotno italijanski ali latinski in ki je bil preveden v kak drug jezik ali pretvorjen s tujim načinom pisanja ali kateremu je bila dodana tuja končnica, bodo dobile zopet prvotni priimek v prvotni obliki. Enako se bodo pretvorili v italijansko obliko priimki, ki so izpeljani iz krajevnih imen, in sicer za kraje, katerih imena so bila prevedena v tuj jezik ali pretvorjena s tujim načinom pisanja. Isto velja tudi za plemiške naslove, prevedene ali pretvorjene v tujo obliko. Zopetna vzpostavitev italijanske oblike se bo določila z odlokom prefektovim in se bo naznanila prizadetim, bo objavljena v Uradnem listu kraljevine in zabeležena v uradnih registrih. Kdor bo po vzpostavitvi rabil priimek ali plemiški naslov v tuji obliki, bo kaznovan z globo od lir 560 do 5006. Odlok velja sicer samo za Tridentinsko pokrajino. Člen tretji pa pravi: S kr. odlokom se morejo odredbe členov 1 in 2 v celoti ali deloma raztegniti tudi na druge pokrajine Kraljevine. To je prvo darilo v novem letu. Zopet nov udareczaubogega vojnega oškodovanca VOJNA ODŠKODNINA. 1. Bančno posojilo na polog (depozit) beneških obveznic. Vlada ne plačuje vojnim odškodo-vancem vojne odškodnine, določene v konkordatih, v gotovini, marveč le v vrednostnih papirjih takozvanih beneških obveznicah. Tc beneške obveznice kupujejo zasebniki in banke o a vojnih oškodovancev; ne plačujejo pa imenske vrednosti obveznic, ampak le njihovo tržno vrednost, ki je pa precej nizka ravno radi nizkih obresti, ki jih donašajo obveznice imejitelju. Te dni se giblje njihova cena okoli 66. — Zato so se ponudile banke, zlasti «Banca dTtalia», da odpoArorejo vojnemu oškodovancu s posojilom, vojni oškodovanec pa da banki polog beneške obveznice kot jamstvo nakazanega mu posojila. Banke so tako dale odškodovancem posojilo in sicer 60% od celotne imenske vrednosti položenih obveznic. Večina odškodovancev je napravila to operacijo, da bi ne bila prisiljena prodati po nizkem tečaju svoje obveznice ter da bi tako s podeljenim posojilom laže čakala bodisi žrebanja svojih obveznic bodisi njihovega boljšega tečaja. Tudi vse naše časopisje brez razlike prepričanja je to vojnim odškodovancem priporočalo. Ko so podpisovali na banki vojni oškodovanci tozadevno palico, je bil tečaj nekoliko višji, nad ?V zadnje čase pa je neprestano padi* tako, da je minule dneve dosegel tudi naš Lutman sledeče pozive od bank, ker je tečaj obveznic padel celo na 65%. Navajam dobesedni prevod takega poziva, tako da bo lahko vsak vojni oškodovanec, ki italijanščine ne razume, in ki dobi tak poziv, vedel, pri čem je. Italijanski original se glasi: Signor Lutman Giovanni San Andrea. Le L 1090 Gapitale nominale di Obbligazioni deiie Venezie da vol de-positate il.... presso questa Banca a garanzia dell’anticipazione N.o ... calcolate al prezzo odierno di L 65.00 non vi consentono ehe un credito di L 450 mentre 1 Ivostro debito al 31 Dicembre 1925 ammonta a L 600. Vi invito, secondo quanto preseri-vono le dichiarazioni štampate snlla polizza ehe avete a vostre mani, a versare la somma di L 150 a pareg-gio vostro dare. Se entro tre giorni dal rieevimento della presente il richiesto versamen-to non sara stato effetuato, vi avves-to ehe dovro procedere alla vendita delle Obbligazioni. Vi saluto distintamente. Slovenski krevod takib-le se glasi: Gospod Ivan Lutman Štandrež. 1000 lir imenske glavnice beneških obveznic položenih (deponiranih) pri naši banki dne.... 1924. v jamstvo posoijla št.... računanih po dana- šnji ceni L 65.00 ne dovoljuje večjega kredita od L 450, medtem ko znaša Vaš dolg 31. decembra 1925. L 600. Poživljamo Vas na podlagi izjave, tikäne na polici, ki jev Vaših rokah, da vplačate L 150 v poranavo svojega dolga. Ako tekom treh dni po prejemu pričujočega poziva ne bo vplačan žahtevani znesek, Vas tem potom obveščamo, da prodamo Vaše obveznice. Uljudno Vas pozdravlja Na stotine vojnih oškodovancev je dobilo zadnje čase tak-le prijazen poziv in na stotine se jih je vznemirilo in zbegalo. Goljufije raznih stavbenih zadrug, nekaterih vojno-odškodninskih posredovalcev so zasejale v naše ljudstvo silno zbeganost in nezaupanje. Zato se jim je tudi pri čitanju teh pozivov vzbudil dvom in nezaupanje in prišli so kot po navadi za druge stvari tako tudi v tej zadevi vpraševat nasveta v tajništvo našega političnega društva v Trstu in Gorici. 3. Kaj stočejo vojni odškodovanci? Ali nas ni morda banka osleparila in s posojilom hotela ujeti. Sedaj ko smo porabili 60 odstotno izposojeno vsoto od konkordirane odškodnine, nam prihaja banka z zahtevo, naj še nazaj plačamo 15 odstotkov izposojene vsote. Ko smo obveznice dali banki, ni bilo o tem prav nikakega govora, zmenili smo se le, da bomo plačevali obresti. O kakem povračilu ni bilo govora. Pa tudi nima sedaj nobeden izmed nas denarja pri hiši. Onih 60 odstotkov od celotne konkordirane škode ni niti zdaleka zadostovalo za kritje starih dolgov, napravljenih na račun popravil in preskrbe premičnin. Dnevni tekoči stroški, dvomesečno plačevanje silnih davčnih bremen, slaba letina, težko vnovčevanje pridelkov je popolnoma izsušilo naše denarne prihranke iz boljših let 1920. in 1921., tako da že lezemo v dolg. Zahteva banke, da doplačamo 500, 1000 in še več lir, pomeni za nas to-le kruto resnico: 1. da moramo prodati sedaj po tej silno nizki ceni beneške obveznice in prejeti od banke še samo kakih 4 do 5 odstotkov, ker smo že prejeli kot posojilo od banke 60% cele konkordirane vojne odškodnine. Na ta način prejmemo še kvečjemu kakih par sto lir in smo potem «kvit» s svojo vojno odškodnino. 2. ali pa moramo, da rešimo beneške obveznice, položene pri banki, skleniti posojilo po sedanji visoki obrestni meri ter na ta način dobljeni denar vplačati banki, da ustavi prodajo obveznic. Na en in drugi način smo zopet silno težko prizadeti in naša škoda, ki se je krčila in krčila skozi vse komisije, konkordate, predujme i likvidacije je skopnela v čisto malo svotico, pravo miloščino, tako da smo osleparjeni za naše upanje, ker smo trdno verovali v pošteno postavo za vojno odškodnino iz leta 1919. Mirno odgovarja banka. Nas ne briga tvoja zadeva z vojno odškodnino prav nič. Mi smo napravili navadno bančno operacijo s teboj in ti posodili na beneške obveznice kot bi ti posodili za kak drug vrednosten papir denar in sicer toliko kolikor so nam tvoje obveznice jamčile naš izposojeni denar. Tečaj obveznic je tačas padel in jamstvo, ki si ga ti položil s tvojimi obveznicami, je tudi padlo, zato nam doplačaj v toliko, v kolikor so padle obveznice ali pa ti jih prodamo tekom treh dni. j Morda imaš prav, da se takrat, ko si položil obveznice, nisi zmenil, da li bo potreba kasneje doplačevati. Toda to se je razumelo samo ob sebi, da mi posojamo denar le na gotovo in za dobiček, ne pa da bi tebe vojni odškodovanec podpirali. Zato smo ti pa tudi dali takrat v podpis sivo-modro polico, katere en prepis hraniš tudi ti. V izjavi na robu police, katero si podpisal in kot po navadi ne prečita), ker nisi razumel, je rečeno, da ima banka pravico terjati doplačilo ali pa prodati obveznice, ako se kartel. Zato pa hodijo neprestano ubogi davkoplačevalci v tajništvo našega političnega društva povpraševat z raznimi plačilnimi nalogi v rokah, zakaj imajo plačati en znesek in zakaj drugi. Živ krst na deželi se že več ne spozna ven iz povodnji raznih papirjev, ki jih jim tedensko donašajo trabantje. In tako ljudje plačujejo in plačujejo naprej vsaka dva meseca ne da bi vedeli ali prav plačujejo, ali niso že morda dotičnoga zneska plačali, koliko da imajo še plačati. Globoka skrivnost, samo ena zapoved je jasna: Plačaj! Mnogo pišejo uradni listi, da to ne gre več dalje naprej, da ta raznoličnost raznih ' davčnih nalogov izgine vsak čas, toda še vedno je ni rešitve. Tema, pa tema. Letos kaže slabše kot lani. Jo že začelo: sedaj par seznamov direktnih davkov, potem za par mesecev nekaj občinskih, potem zopet nekaj zastalih davkov, potem še nekaj doklad itd. In ne vidiš temu konca. Od vseh strani se sliši ena sama želja: Prva dva meseca v letu naj se pove koliko imamo plačati davkov za celo leto in potem naj se nas pusti pri miru. Pa tudi za državo bi bilo bolje: mnogo manj godrnjanja bi bilo. NOVA TVORNICA. Lega. V tesnem kotlu so nanizane ob na-brežkih hiše v Klavžah, toliko da ..e je na nasprotni strani hudournika Bače ujela postaja Podmelec. Le par minut je z vlakom nižje doli Sv. Lucija. Ravno pred postajo je vgnezdena nad tesno in globoko globeljo Bače prostorna Križničeva tvornica. Slučaji usode. Noben lastnik ni imel prave sreče z njo. Poskušali so z izdelovanjem pohištva, pa ni šlo, z ledom, pa je podjetje zmrznilo prej kot voda. Med vojno je vojaška uprava z borno električno centralo in še bolj kilavo električno lučjo kvarilo oči ubogim Klavžarjem, Knežanom in Podmelča-nom. Skoro vsa leta so ječali v njej ubogi ranjenci; razveseljeval je včasih ranjence in lačne begunce ta _ veseli Munihov gospod iz Sv. Lucije, razlika med vrednostjo obveznic in j Pp vojni je šla tvornica skozi razne pa zneskom posojila zmanjša za po- lovico. Ker se je ta razlika z zmanjšanjem vrednosti beneških obveznic zmanjšala več kot za polovico, tako da so obveznice skoraj samo toliko vredne kot je bilo izdano posojila, ni zadostnega kritja in zato smo te pozvali da poskrbiš za kritje posojila ali pa ti prodamo obveznice. Sedanji položaj in česa bi bilo treba. Onim, katerim se je posrečilo dobiti denar od drugod, se drenjajo okoli blagajniških okenc pri bankah, da v roku 3 dni doplačajo zahtevani znesek. Večina pa nima denarja in ga tudi ne more dobiti ter pusti, da banke prodajajo obveznice po tekočem ■ nizkem kurzu. Tako izgubljajo 35% svoje že itak skrčene vojne odškodnine. Obup prepljavlja vedno bolj celo deželo in ni ga, ki bi si drznil dati javnega izräza temu protestu vojnih o-škodovancev. Bančni ravnatelji posameznih bank, na katere smo se obrnili vprašat jih za njihovo mnenje, so se izjavili: Edino država bi mogla padanju obveznic odpomoči. Dvigniti bi morala tečaj obveznic in stabilizirati njihov, tečaj. Z izboljšanjem pogojev pri izdajanju obveznic bi bile obveznice mnogo roke in ni nobeno čudo, da ni ostalo v njej kaj prida stroje/v. Novo življenje. V vsaki dolinici naših Gor že vre kako večje industrijsko podjetje. V Anhovem cement, po dolini Idrija žage in živo srebro, v Trebuši premog itd. Lepa stavba, mogočen slap lega tik ob postaji so zvabile skupino poznanih italijanskih , kapitalistov, da so kupili celo zapuščino Križni-čevo tvornico za bratsko ceno. Veliki načrti. Par mizarjev in zidarjev je za silo popravilo poslopje in za pomlad, ki se hitro bliža, obe čuje podjetje novo življenje Križničev! fabriki. Par ducatov delavcev 4in delavk bo pripravljalo v njej sukno na poseben nov način. Porabili bodo za izdelovanje poleg običajnih surovin še neke vrste trave, bičje, ki raste predvsem v Dalmaciji in nekoliko tudi v naših krajih. Sistem drže za enkrat seveda tajen. S primesjo te rastline upajo dobiti podjetniki nele dobro ampak silno ceno sukno, tako da bo v ceni prav lahko “ konkuriralo z drugimi tvornicami. Ko bi se jim posrečilo enkrat zadobiti zadostnega tega svojemu blagu,^ bodo razširili obrat do bolj iskane in vsled povpraševanja I naj večje mere, v toliko, da bi mog.o po njih bi se dvignila njihova vred- v tvornici delati par sto delavcev, nost. Te prve delavce, katere nameravajo Ravno.te dni je izdal finačni mini- s početka nabrati med našimi Ijud-ster razne odredbe, prinašajoče ne- mi, bi enkrat izučene poslali v svoje kaj olajšav raznim odškodovancem. tvornice-podružnice, katere bi usta-Sicer so pa te olajšave neznatne in novili pozneje nekaj v gorenji Italiji po večini se bodo okoristili z njimi ter po možnosti tudi v Dalmaciji. veliki vojno-odškodovanci s sto in stotisoči vojne odškodnine. Posebno finančni zavodi, ki so dajali predujme, bodo imeli od tega koristi, ker je podaljšan rok za vknjižbo njihovih terjatev. Tako sedaj veste, pod katerim vplivom so bile izdane te nove odredbe in kdo bi se moral zavzeti za malega vojnega odškodovanca, da mu njegova vojna odškodnina popolnoma ne usahne. Ali ste pa že slišali, da bi bogati pustil pobirati drobtinice izpod svoje bogate obložene mize»! ZMEŠNJAVA NAD ZMEŠNJAVO. Za samo 255 različnih seznamov je morala pripraviti goriška davčna iz-tirjevalnica davčne plačilne naloge. 255 različnih seznamov, 255 različnih Izraba vodne sile. Tudi bobneči padec Bače mislijo bolj umno izkoristiti, tako da bi imela tvornica dovolj gonilne električne sile in bližnji kraji kneške kotline zadostno električno silo. Preko hriba namerava inž. Vigano, tehnični vodja celega podjetja ter katerega ime smo slišali o priliki predora velikega jeza pri Gleno v ber-ga,maski pokrajini, kjer je vzelo konec okoli 500 ljudi, napeljati električni tok na Trebušo, kjer je isto podjetje začelo s kopanjem rovov v s vrh o iskanja rude. Zdaj pa ni več tako... Ako se posrečijo kapitalističnemu podjetju vsi ti načrti, katere jih ^e zamislilo, potem bodo korenito izpre- menjene gospodarske, socialne in nravstvene prilike dotičnih krajev tam naokoli. Predvsem se bo zvišala cena človeške delavne sile. To bodo najbolj občutili gruntarji, ko bodo poleti iskali koscev, grabič in žanjic. Mnogo dražje bodo morali plačevati dnino svojim dninarjem, pa še težko jih bodo dobili. Po drugi strani bodo pa seveda lažje vnovčiti svoje pridelke. Dobili bomo celo vrsto naših ljudi popolnoma izročenih na milost in nemilost svojih gospodarjev, pojavil se bo v baški dolini pravi fab-riški proletarijat z vso svojo bedo in socialnimi potrebami, pa tudi z vso svojo silo mase, ako jo bo znala v krepki organizaciji pravilno in pravočasno uporabiti. To vse, pa se bo vršilo le tedaj ako se bodo načrti novega industrijskega podjetja Vigano Bombig i. dr. uresničili. Drobne vesti z dežele Smrtna kosa. V Gorici je umrla v tri in sedemdesetem letu svoje starosti g. Frančiška Draščik roj. Suban, soproga uglednega pekovskega mojstra in posestnika Karla. Pogreb se je vršil v pondeljek in se ga je udeležilo lepo število prijateljev in znancev. Raz-žaloščenemu soprogu kakor tudi družinam gg. dr. Puca in dr. Šaple naše najiskrenejše sožalje, pokojnici pa sveti večna luč. NJIVICE. Ker je radi slabega vremena izpadla nameravana nedeljska prireditev, se vrši ista prihodnjo nedeljo v istem prostoru in ob istem času, t. j. v nedeljo popoldne v dvorani g. Mariniča v Kojskem. Zagorje n. Kr. — Oj ta «Mali list». Pod rubriko «Naša pošta» odgovarja zagorskemu dopisniku «Novic». Pripoveduje, da je neumno od nas, če smo dobri kristijani, da smo se vpregli v voz, ki ga vlečejo brezverci. Potem ve, da je mladina tistih (brezverskih) društev šla na samo Velikonoč žogo igrat od 8. ure zjutraj do 1. popoldne. Mi Zagorci odgovarjamo takole: Dvomimo, da bi bili gospodje pri «Malem listu» dobri kristijani, na vsak način pa mnogo slabši, kakor naši «brezverski» voditelji. Prepričani smo, da noben politik ne more biti toliko slab, kakor tisti, ki izrablja vero in dobro katoliško ljudstvo v umazane politične svrhe. Na vozu, katerega vi vlečete, je z debelimi črkami zapisano vera, toda samo na vozu, v vas samih je ni, ker vi v svojih srcih odklanjate krščansko moralo in Kristov nauk. Pa še nekaj v vašo direktivo gospodje: Bolje tako-imenovani «brezverec» in poštenjak, kakor človek, kateremu je vera le sredstvo za dosego drugih ciljev. Vera naj bo nad politiko, ne politika nad vero. — Tako pravimo mi Zagorci in tako mislimo, zato smo eno-dušno prispevali za zvonove, ker to gre za našo cerkev, ne pa za kako politično stranko, ker bi v takem slučaju dobro premislili kam damo. IZ ULICE — PREBENEG. Od starosti je mirno v gospodu zaspal dne 19. t. m. občepoznani, spoštovani in zelo uvaževani kremeniti narodnjak Matija Križmančič p. d. goreč, 93 let star. Pokojnik je bil najstarejši mož v dolinski občini. Zelo je bil v čislih radi svoje značajnosti. Goreč narodnjak, ki je svojim otrokom in vnukom z besedo in vzgledi vlival čistega, narodnega duha. Slava njegovemu spominu! 70-letnica rojstva pesnika Antona Aškerca Danes prinašamo sliko našega velikega moža, pesnika Aniona Aškerca. V zadnji številki smo že poročali, da je narod praznoval dne 9. januarja t. 1. 701etnico njegovega rojstva. Njegova pripovedna pesem je zajeta po večini iz zgodovine trpljenja kmetiškega ljudstva, zlasti iz dobe puntov slovenskih kmetov proti krutim nemškim grajščakom. V teh baladah je bil Aškerc nedosežen ljudski pripovednik, sedeč po vaško lipo in kakor izkušen starec pripovedujoč o slavnih činih slovenskega ljudstva v borbah s Turki, Madžari in Nemci. I nAškerc je pel o žalostnih in veselih dogodkih po naših vaseh, na vaških svatbah, pogrebih, na vinskih trgatvah, na žetvi in setvi in drugih prilikah. Pel je o narodnih pravljicah, vražah in bajkah ter ustvaril balade, ki so vrhunec slovenske pripovedne poezije. Še mnogo drugega je ustvaril Aškerc. Ob 701etnici njegovega rojstva ga je narod proslavil kot ustvarjajočega genija slovanske duše. Pomorski potapljači. Ta slika kaže podmorskega potapljača, ki ga spuščajo mornarji z ladje v globočino morja, da dvigne zaklade, ki so zlasti po svetovni vojni, ko so podmorniki uničevali ladje, zelo veliki. Oprema potapljačev je danes taka, da nosi na hrbtu pripravo, s katero lahko umetno diha. Na rokah ima posebno pripravo za prijemanje stvari. Na glavi ima okoli oči močno vdelana očala, da lahko nemoteno opazuje okolico. Zato ima s seboj tudi močno električno luč, da si razsveti večno temo v pomorskih globočinah. Na nogah ima svinčene čevlje, da se lažje potoplja. V najnovejšem času pa nosi seboj celo radio, da lahko sprejema in tudi oddaja svoje vesti o najdenih zakladih. Svetovna sramota Madžarov, ki so ponarejali franke. V dopolnilo k našemu poročilu, ki smo ga prinesli v drugi številki našega lista, priobčujemo tu vrsto slik iz madžarskega ponarejevalskega škandala, ki sedaj razburja ves svet. Na čelu ponarejevalske bande, ki je v vojaškem kartografskem zavodu v Budimpešti na debelo tiskala krive francoske tisočake, so stali sami propadli plemiči in visoki dostojanstveniki, rejevalske bande. — Windischgrätzov gradič v Sarospataku (druga slika), kjer so shranjevali ponarejeni denar. — Madžarski škof Zadravec (tretja slika), ki je bil v najožjih zvezah s ponarejevalci. — Emerik Nadossy (četrta slika), madžarski vrhovni policijski šef, ki je bil v zvezi s ponarejevalci. WW' Princ Ludovik Windischgrätz (prva slika)’ poglavar pona- K petdesetletnici „Edinosti“ (Druge slike prinesemo'prihodnjič) PESNIK FRAN CEGNAR prvi urednik «Edinosti» ANTON TROBEC tajnik Pol. društva «Edinost» in prvi odgovorni tajnik osnovalnega odbora za Politično društvo urednik lista «Edinost», «Edinost» m ustanovite!) lista «Edinost» Angleška pehota z novimi maskami proti strupenim plinom. Ker so učenjaki iznašli strupene pline, katerih se ni bilo mogoče ubraniti z dosedanjimi maskami, so angleški znanstveniki takoj izumili maske, ki vojaka varujejo tudi pred najnevarnejšimi strupi. Naša slika kaže oddelek moderne infanterije v bojni opremi na maršu. General Pangalos, ki je 24. junija lani izvedel vojaški puč v Grčiji in se polastil vlade, češ, da je parlamentarizem le škodoval grškim interesom. Neprestano je zahteval, da je njegova vlada v soglasju z razpoloženjem naroda, toda baš na predvečer volitev v senat, ki bi se morale vršiti minulo nedeljo, je oficijelno proglasil svojo diktaturo, si-stiral ustavo in ustanovil nekak režim po vzorcu španskega diktatorja generala Prima de Rivero. Istočasno je nastopil proti jugosl. državi, češ, da nima nobene pravice do železniške zveze s Solunom in še manj do jugoslovenske manjšine v Grčiji. Z motorjem preko snega in ledu Naša slika predočuje iznajdbo motornih sank. Iznajdljiva moža, dva inženirja, sta s tem motovilom prevozila v treh dneh 440 km na ledeni in gosto zasneženi poti, katero bi dobra dvovprežna kočija prevozila jedva v 12 dneh. K odpovedi romunskega prestolonaslednika Zgoraj prestolonaslednik Karel, ki se je odpovedal nasledstvu romunskega prestola; pod njim pa njegov štiriletni sinček Mihajl, sedanji pre-stolnaslednik. Ker je prestolonaslednik Mihajl star 4 leta, se je za slučaj smrti kralja Ferdinanda imenovalo regentstvo, v katero so izvoljeni princ Nikola, brat bivšega prestolonaslednika Karola, romunski patrijarh in general Brešan. Bivši prestolonaslednik je najstarejši sin kralja Ferdinanda. Rojen je 3. oktobra 1893 na gradu Peleš. (Gl. «Novice» št. 1). SOLKAN, Mladinski odsek Z. P. D. ponovi v nedeljo popoldne ob 3.30 prekrasno igro «Dekle z biseri». S posebnim ozirom na okoličane. Kdor ni imel prilike doslej da še udeleži, ima priliko v nedeljo. Okoličani, potrudite se! PIVKA. Jubilejna številka nas je zelo razveselila in kdor jo je začel čitati ni nehal do konca. V njej se v priprostih besedah zrcali ves težki boj, ki so ga bili primorski Slovani za narodni obstanek. Naše ljudstvo, ki je bilo vajeno na strankarske prepire v predvojni Kranjski, je takoj po vojni začutilo blagodejni vpliv «Edinosti» in jo vzljubilo. «Edinost», mu je postala voditeljica, učiteljica in braniteljica njegovih pravic. Zato se pridružuje sodeželanom in ji želi na-daljnih obilnih uspehov. KAL NAD KANALOM. Veliki mrzli val, ki je prišel ob tem mlaju iz globoke notranje celine preko naših krajev, nas je občutno presenetil. Dne 12. januarja — v sredo zjutraj — je kazal toplomer 16 C mraza. Že priletni ljudje trdijo, da pomnijo komaj pred tridesetimi leti tako hud mraz. V noči med 13. in 14. januarjem je premočna sapa — burja — poskušala strehe, nekatere hiše in hleve je vsaj deloma odkrila, tako naprimer hišo uboge vdove «Vahezove Žete», v Kalu in Piskovo hišo v Bregu. Vdova se je prijokala zjutraj k Petrovim; njo in otroke je vzel zasilno pod streho bivši župan «Ščep». V tem času približno je mrzli val triumfiral preko naših hiš, hišic in koč... OTLICA. Z naše Angelske gore se malokdaj kaj čita, čeravno imamo marsikaj, kar bi lahko poročali. Ime naše gore bi zamoglo mnogokatere zapeljati in mislil bi si, da je tu vse angelsko. Angelska gora se imenuje po Angelu varhu, ki je na velikem oltarju v naši župni cerkvi na Otlici. V zadnjih šestih, sedmih letih smo imeli na naši gori mnogo patrijotič-nih slavnosti, katerih se je ljudstvo udeleževalo v velikem številu. «Kdor mi bo dal kruha, tega moram poslušati in častiti», tako smo si šeptali in hrlili smo ko ovce za slavnim vitezom Bandeljnom. Odšel je Bandelj in ž njim so zginile vse lepe obljube. — To je šola in čeravno kruta vendar ni brez uspeha; odprla nam je ušesa in oči. Siromaštvo in beda vladata na naši kršni gori. — Ko prideš po strmi stezi na vrh, bi mislil, da si dospel v nebesa. — No ni vse zlato, kar se svetli. Žilavega Gorjana si dobro oglej. Na obrazu mu boš čital, da bije hudi boj za življenski obstanek. Otlica in Dol sta združena v občino Dol-Otlica. Tu so v večini kajžarji ali bajtarji. — Le par jih je, ki jih lahko imenuješ kmete. 7— Prav gotovo jih našteješ na prste ene roke. Misli nam roje po glavi in lasje se nam ježijo, ko pomislima na bodočnost. Naša občina je majhna — pa vendar ima velike stroške, ki vsako leto naraščajo. — Razu n brezštevilnih stroš-kpv vzdržuje dve šoli, na katerih je 7 učiteljskih mest. Očetje bajtarskih! družin so pridni in skrbni možje. Ti j romajo spomladi s trebuhom za kru-j hom v Francijo, Nemčijo in druge države. Med temi in našo občino velja ona stara: Ugnali diritti, ugnali do-veri. Tega pravila se pa boje naši maloštevilni kmetiči-drvarji. Ker šteje naša .občina še ne 2000 duš, dobimo podeštata. Na Otlici imamo hranilnico in posojilnico. Rabili bi samo drugo ime. Škoda pa je le, da ena in druga spi sen pravičnega. Izobraževalnega društva nimamo in za to smo le sami odgovorni. Pri nas je mnogo fantov, deklet in mladih mož, pa bi že zdavnej osnovali kako izobraževalno društvo, če bi bilo samo malo dobre volje. Pri nps so zime hude in dolge. Ta zlati čas bi uporabili, da bi se izobraževali. S čitanjem dobrih knjig in s predavanji bi si lahko marsikaj pridobili, kar bi nam koristilo doma in v tujini. Pomisliti moramo, da nas čaka še velika in težka naloga. Naši otroci bodo ostali brez slovenske šole in brez slovenskih učiteljev. Ako jih ne bomo sami učili — bodo mnogo večji reveži kakor smo mi. — Gorjanci,, na delo! IZ ŠEMPOLAJA. Pretečene nedelje se je vršil pri n£s prvi redni občni zbor našega izobraževalnega in pevskega društva «Razvoj». Predsednik je v kratkih a jedrnatih besedah podal jasno sliko j Nepregledna množica našega ljud- ca Friulana in Udine) in v teh dneh dosedanjega delovanja društva, ki'siva se. je vdeležila pogreba te naše se razpošlje uradna okrožnica na vsa obstoja šele 5 mesecev. Od začetka! narodne delavke. Iz obrazov vseh si županstva s pozivom in nalogom, da nismo imeli več kot dva meseca svoje! čital žalost.-Težko je zapustiti svet v se prijavijo vsi čebelarji z, navedbo društvene sobe. Naše delovanje segal mladosti, ko je življenje še polno'števila panjev, bodisi s premakljivim pravzaprav v one dni, ko smo dobili | upov, nad. In pokojna Lucija je bila bodisi z nepremakljivim satjem (u-svojo društveno sobo, torej še niti ne idealna omladinašica, ki je želela svo-; metni panji in kranjiči). Vsak čebe-tri mesece. V tej kratki dobi smo za- j emu narodu koristiti. Odkar je sto-jlar naj navede le število plemenja-znamovali precej lepe uspehe. Ima- pila v življenje, po dokončani sloven-! kov oziroma število vzimljenih parno lepo urejeno knjižnico, ki je od- ski trgovski šoli, si jo videl povsod,1 njev. kjer je bilo narodno delo. Vsaka do-j Zakon vsebuje v členu 14. jako brode 1 na akcija je imela v pokojnici važno določilo, namreč da določi prvo pomočnico. Ni bilo našega dru-; krajinski prefekt z dekretom razda- prta vsako nedeljo in praznike. Iz knjižničarjevega poročila je bilo razvidno, da je knjižnica dobro poslova- kajti izposojenih je bilo skoraj1 šiva, ne prireditve, da bi jima ona ne Ijo med čebelnjaki, ki imajo najmanj 200 knjig. Nadalje smo si ustanovili! posvetila vseh svojih mladih, vstraj-^0 panjev s premakljivim satjem, tudi čitalnico; ima skoro vse tukaj-j nih moči, vseh svojih skrbi, vse svoje, Take razdalje se lahko določijo za šnje časopise in revije in celo par hr-; ljubezni. Zato je bilo umestno, da sta1 posamezne okoliše (cone) v deželi, a vatskih ter je odprta za članstvo' se ji zahvalila in se v ginljivih bese-j prefekt more ustanoviti gotove izje-vsaki dan po eno uro. Veliko zani-jdah od nje poslovila predsednika me za gotove okoliše. Istotako se manje je posebno pri mlajših članih 1 Zvona in Prosvete, za kateri društvi'more določiti gotov krog ali obseg, v za tečaj glasbene teorije, ki ga dovolj' je posebno požrtvovalno delovala, katerega ne sme, z ozirom na že ob-pridno posečajo in v precejšnjem ste-1 Starišem in sorodnikom naj bo v to-’ stoječe število panjev, čebelar, ki vilu. Toda želeti bi bilo, da ta tečaj lažbo, ob tako bridki izgubi, dejstvo,' potuje s čebelami v pašo, prepeljati posečajo vsi oni, ki posečajo tudi Ida je žnjimi odkritosrčno sočustvo- svojih panjev. pevske vaje, ki so se šele pred krat-1 val vsakdo, kdor je poznal blago po-j V tem pogledu je nujno potrebno, ki m začele, ker nismo mogli dobiti kojnico. , Ida se čimprej predočijo visoki vladi zato pevovodje. Za one, ki obiskujejo j Nevstrašeni in idealni naši Luciji interesi in potrebe, ki jih imajo če-pevske vaje, je neobhodno potrebno, pa kličemo v grob: Tvoje narodno belarji v slovenskem delu dežele zia-da znajo tudi glasbeno teorijo, kajti| čuvstvovanje, delovanje in snovanje^ti z ozirom na potovalno čebelar-le na ta način je možno gojiti petje bo nam omladincem uzor, po kate-lstvo. res z uspehom, in da bo imelo vsaj I rom hočemo delovati Tebi v spomin, Da se bo mogla sestaviti zadevna nekaj umetnega na sebi. S tem bi' svojemu zatiranemu narodu y korist spomenica in da bode mogoče v tem prihranili dosti truda pevovodji, ki1 Počivaj v miru v domači grudi vrla oziru tudi osebno uspešno posredo-bi tem uspešnejše učil, čimbolj bi bili I omladinka. — Prosvetaš. vati na pristojnem mestu, se obra- pevci podkovani v glasbeni teoriji. V | „ j--T čamo na vse čebelarje z nujno prb- najkrajšem času začnemo tudi z dra- j т . smrtna osa, šnjo, da nam takoj in brez olašanja matiko. Predavanj smo imeli žalibože i Umrla je v Ljubljani cine 2. t. m. sporočijo svoje mnenje, kar se tiče samo eno in sicer o občinskih užit- Pp kratki in mučni bolezni ga. Kata- razdalje med čebelnjaki pri stalnem kih. Želeli pa bi, da bi imeli v pri-. rina V(I- Kuret-Koren, učiteljica v čebelarstvu in pri potovalnem če-hodnje čim več predavanj. Vse svoje' P°k- v starosti 60 let. belarstvu, v slučaju glavnih (moč- nade stavimo v nov odbor. Dosedaj j _ Pokojnica je žrtvovala vse svoje njj1) paš in v slučaju životarske imamo že čez 80 članov. To nam ja- j ždvljenje v dobrobit našega istrskega (pičle) paše, za pašo v dolini in v hri-sno kaže, koliko umevanja ima naša ljudstva. Po dovršenih študijah vsto- povitih legah. mladina za društveno življenje in I pila le v službo kot učitelijca v Važno je zlasti, da sporočijo «Slo-kako je bilo pri nas društvo krvavo | Šmarjah pri Kopru. I\Tato je bila pre- venski čebelarski zadrugi» čebelarji, potrebno. Sedaj, ko smo si ustvarili; meščena v Dekani, kjer je službovala potujejo s čebelami v pašo, vso stvoje društvo, oklenimo se ga, de- celih 18 let. Bila je dobra vzgojitelji- vrste neprilik in težkoč, ki so jih do-lajmo v njem vsak po svojih močeh, ca, ohranila si je med dekanskim živeli ter da stavijo tudi točne in ogrejmo še one mlačneže, ki niso še I ljudstvom neizbrisen spomin. Udele- jasne predloge za odpravo takih ne-pristopili v naš krog za društveno I zevala se je tudi dela na narodnem prilik in težkoč. Istotako pa naj spo-življenje, kajti edino v društvenem polju in toliko ona kot njen pok. so- roči j o svoje tozadevno mnenje tudi življenju je naš napredek in naš pi'og Kuret sta morala preživeti mar- ma]j čebelarji, ki ne potujejo v pašo spas. Otresimo se onega predsodka, sikaterp bridko od bivših šol. ob- in ki mislijo, da trpijo kako škodo da v naši občini ni in ne bo dolgo lastni j. . vsled potovalnega čebelarstva; kajti uspevalo nobeno društvo. Ne, če so| Kljub velikim neprilikam in težki ]e na načm, da se zasliši obojc- starejši polni takih predsodkov, mi pa, ki smo mladi, polni moči in življenja, nimamo teh predsodkov, ampak nasprotno, trdno upamo in smo prepričani, da bomo dosegli zaželjeae uspehe; radi tega čitajmo pridno knjige, časopise in drugo čtivo, po-sečajmo čitalnico, zahajajmoL pridno k pevskim vajam in k predavanjem, kadar se nam nudiju in kmalu bomo spoznali, da brez tega ne bi mogli živeti. IZ BORŠTA. V nedeljo 24. januarja 1926 se bo vršil redni občni zbor «Vzajem. društva za zavar. gov. živine v Borštu», borbi za obstanek pokojnica m mk- stransko mnenje, bode mogoče najti dar omahovala, ter neomajno vero- pravo ureditev potovalnega čebelar-vala v boljšo bodočnost. stva. Svojo družino jo vzgojila v strogo p)a se na zadovoljiv način uredi narodnem duhu. potovalno čebelarstva, je potrebno, Zapušča hčerko in 6 sinov od ka- ^ ge napravi «pašni kataster». V terih dva še nepreskrbljena. 1 tem pogledu je potrebno, da nazni- Pokojnici blag spomin, ostalim j0 čebelarji «Slov. čebelarski zadm-naše iskreno sožalje. 1 gt») kakšne izdatne paše so v njih 'občinah in kako močne so t. j. za koliko močnih umetnih panjev bi bile v normalnih letinah dovoljne I (zadostne). i Čebelarji, zavedajte se, da gre za Gospodarske novice Poziv vsem čebelarjem Julijske Benečije. . ureditev Vaših koristi in da je sedaj »iv« za zavar. gov. /a v mr: v oursuu», ,, ‘ob" РгШка’ с1а. VSak Č®belar P0V° Pr0st0' V nrostorih e- Tv Žerjal s sledečim e' z đne sk ^ „je bl‘ dušno svoje mnenje, da ne bode po- p osmim g. . ze jal s - lede^ 1 iav]jen odlok-zakon z dne 23. 10. 192o j70ovorov in mrmranja Za dnevnim redom: L Poročilo načel-!gt ^ 0 ukrepih za zaščito čebelar- SovSo TebeLsko zaSugo» v stva- . Gorici, tajnik: dr. Leop. Bobič. Vsebina tega zakona se objavi v 1. stva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev cenilcev. 4. Volitev nadzorništva. 5. Razni predlogi in nasveti. Začetek ob 3. uri popoldne. Odbor poziva člane društva, da se občnega zbora gotovo, polnoštevilno udeleže, vabi pa tudi nečlane in druge prijatelje društva k udeležbi. V društvu ki ima sedež v Borštu, in 2. št. «Gosp. vagtnika», a pričakuje KONTROLNA blagajna, 999, skoro se tudi objava uradnega pravilnika o tem zakonu. nova, se proda. Naslov pri uprav-ništvu «Novic». Glede ustanovitve v zakonu pred- ORKESTRON, dva valjarja, 16 ko- vidnega «krajinskega konsorcija» je načelstvo «Slov. čebelarske zadruge» že v stikih z vodstvom «Furlanskega ima zavarovano svojo živino tudi ve-' čebelarskega društva» (Socieä apisti-čma posestnikov iz Bol junca in Ric-i manj in marsikdo se ima zahvaliti ravno temu društvu, da ga je obvarovalo škode, nesreče in da mu je priskočilo v sili in potrebi na pomoč. Zato je v interesu članov samih, da se še bolj oklenejo ' društva ter da redno vršijo svoje dolžnosti, saj bo to. njim samim v korist in ponos! madov, se proda. Naslov pri uprav-ništvu «Novic». Odgovorni urednik: JANKO RUNTIĆ. PREGARJE. Neka šleva se je oglasila v zadnji štev. M. L., ki se nesramno spotika ob čitatelje Novic. Novičarji smo še vedno toliko narodno zavedni, da vemo koga nam je spoštovati in koga se moramo ogibati. Sovražnike našega častitega in dragega gospoda kapelana — kakor one veleč. gosp. učitelja poznamo domačini in vsi Brkini prav dobro. Svesti smo si, da med Novičarji jih ni — Sovražniki omenjenih gospodov so le čitatelji pok. Nove grdobe — Zdi se nam nepotrebno, da bi jih imenovali, ker javnost jih dobro pozna. Dopisniku pa kličemo v obraz, da je iažnjivec in podlež. Pečal naj bi se raje s čim drugim kakor s takimi napadalnimi dopisi. Naj bi n. pr. poučil neke Malolistarje, da je vendar grdo, da hodijo v Podgrad prosjačit naj bi jih vzeli v fašjoz— Novičar. OPČINE. V nedeljo popoldne so na Opčinah pokopali telesne ostanke pokojne gospodične Lucije Furlanove. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni tief an Šiškovi & nadučitelj v starosti 61. let, včeraj, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Zernski ostanki blagega pokojnika se bodo prepeljali v petek, 22. januarja ob 10. uri iz mrtvašnice mestne bolnice v Herpe-Ije, kjer se bo vršil pogreb isti dan ob 3. uri pop. na domače pokopališče. TRST-HERPELJE, dne 21. januarja 1926. Marija, soproga. Stana por. Benčič, Štefanija in Oruža, hčere, flnton Benčič, zet. Neva, vnukinja, nečaki, nečakinje. Marija, svakinja in ostali sorodniki. Velja kot direktno obvestilo Odlikovano pogrebno podjetje Nuova Impresa, Corso V. E. III, AT. ■■ /k - - .. ШЧШЕ Žepni koledar VEDEŽ . m leta 1926 se dobiva po L 4,— pri založništvu v Knjigarni - papirnici Štoka d. z. o. Trst, Via Milano 37. V Gorici in pri vseh trgovcih na deželi. ♦♦I a #6i s-s>! P® I p # Ф ♦ •msi Delitev skupnih zem- IŠicr ©bernskih pašnikov In gozdov. - Brezplačne informacije daj a pisarna v Gorici, Corso Vittorio Emanuele lil. štev. 19 pritličje (v hiši hipotečnega zavoda) Kupimo drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — KMET. TRGOVSKO DRUŠTVO, Trieste, via Raffineria4. Trocca mrtvaški predmeti, - - fotografije na porcelanu, pogrebna oprema, cene nizke : pri Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istria. a. Zobozdravnik D= D. Sardoč specijalist za ustne . in zobne bolezni perfekcijonlran ha danajski kliniki ordinira v TRSTU Via Imhriani 16/1. (prej Via S. Giovanni) od 9—12 in od 3—7 ure Josip Klun trgovina porcelanastih predmetov TRST, ulica Mazzini štev. 40 (prej ulica Nuova). Skladišča : Piazza Scor-cola štev. 1 in v prosti luki skladišče štev. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira PREDMETOV ZA POROČNA DARILA. Izključna prodaja cilindrov za Iliči štev. 3, 5, 8, 11. na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčištejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez konkurence, ашздадашзшзпвааавовдаоЕРввБа ' FIMÜI —" ,.AH’ Alabards“ TRIESTE, Via dei Giuliani 42 priporoča cenjenemu občinstvu ■ sledeče specijalitete : Eilzir ShiBM. Jako okusen. - Vzbuja tečnost in je najbolj e zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rckonvale-scenco. Steklenica L 6.—. Voda proti izpadanju Sasi. Steklenica L 6'-. Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. živinozdravniška sredstva. Lekarna je. preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim. иааЕвопоооаЕовЕНваоЕапаНаопа Sfj ODLIKOVANA TVRDKA IVAN TEMU, GORICA ul. CorduccI S. - Podružnicu: Corso 6. Verdi 40 V delavnici so nameščeni delavnici-specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. Prodaja tudi toaletne predmete V zalogi najboljši, pristni garantirani fcamsai-esle bergamaske za brušenje k°A ~~-РеТТ1Са ,nt eiek,tričn0 gonilno silo. - BOGATA IZBERA vsakovrstnih nožev, skanj m sploh vsek rezil. - POSEBNOST : Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren. —. Za. izvršena, dela jamči. Cevllarnlca Forcessln Odlikovana na mednarodni razstavi tr Genovi z „Sipioma di gran premio“ TBST - üia Giuseppe gapria itew. S pri S®. .iakobis . fss? Kdor išče obuvalo ceno a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo! Iti šel bo k „FORCESSiNU6, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljSe čevlje daja .. . I 30 POSTOJNA S ♦♦♦♦ Notranje tiolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. 1 Ant. Koren nesi ■ Clarka Gorico, ul. Carducci (pr. Gosp. ui.) BOGATA ZALOGA porcelana, stekla, šip in vseh kuhinjskih potrebščin. Ila debelo. Na drobno. BGBöQBBQOBQGflQBBaBQBBDBBDnaB I ZOBOZDRAVNIK IVAN K RŽI ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske In druge hišne potrebščine Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. - CENE NIZKE. TRST, PIAZZA S. eiOVANNI St. i Specijalist za ustne I in zobne bolezni. § Ordinira B GOBICI ПП TnuniKU 5. H. od 9, do 12. in od 3. do 5. § впввпвввпвпвповаввввовпввпвв te SMS H E I .□ □ODO □;□ □ □ Zobozdravniškl . ambulatorif v Trstu ulica Setfie Fontane 6 posluje ob delavnikih od 9—1: in od 15—19 ure. Mudske cene. belgijske puške se vdobe ie pri Josipu Kerševa,tiIjM GORICA — Plazma Cavour 9 — GORICA ----------- ■ : 1 BUFET PRIMC "i rst, «lica ЖЖЖ Ott©bre 19, nasproti kavarn© Commerclo Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. —- Vedra© svele Dre-berleve pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča ____________________________________________ Lasinik IVAN PRIMC. |.> [ffMIH ................... ............ .....................................* ■ I laarteawwiiaiag i ОјДОД OOP OO OOP □ oo □ op Novo pogrebno podjetje (NüflVfl IMPRESÄ) - Trst. Corso V, E. 111.47 (pri trgu Goldoni) Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inspekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul, Tesa 31, Tel. 14-02 Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka ustanovljena 1. 1898. П61 ©ОГ1з1<©ГП Gorita, ul. CorduccI 14 (pr. Gosposko ulico) Tvrdka ustanovi] na 1. 1898. Ljubljansko kreditno banka ÄPodružnica u Trstu: vin XXX Ottobre 11 ““ BRZOJAVNI NASLOV : BAN C ALU BI AN A 5-18; 22-58: 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORICA, Via Carducci 14 (prej Gosposka ul/) Centrala v I^jisfeljani Delniška glavnica in rezervni zaklad ; ______60.000.000 riitiara. Podrsiižsiiee ? I Gori or., Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, j Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo! Split Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 4 La % netto. - Za odkaz vezanih Viog plača odstotne po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem .------— ---------:——■ varnostne pušice (SAFES) ------------—----------- Blagajna je odprta od 972 do 12*50 in od 14V8 do 16 ure.