Nazaj, oh nazaj!
ln ti si me tudi zapustil scdaj                   V zalivab pa poval si meni Iep6,
0 ptiček, tovdriš jedini!                              Med nama Ijubezen cvetela,
Poletel iz sobe na prosto si zdaj                Ti ljubil si mene — jaz telbe gorko,
Vže pevaš po cvetnej dolini.                        Presreono oba sva živela.
Na veji zelenej tam ljubko sediš,                A zdaj ko vzpomlad se vzbudila je spot.
Radujes se zopet po svoje,                          Ko solnee gorkeje nam seva,
(Wobno prepevaš — veselo žgoliš,              Ko dije pri cvetu spet pisani cvet,
A žalostno srce je moje.                             Zbor ptičkov po logu prepeva,
V jeseni, ko glad je pritisnil in mraz,          Vzbudile so v tebi se sladke želj^,
Cvetovi vže vsi so zveneli,                          Po rodnej hrepenel si g6ri,
Ko vse je zgubilo vzpomladni svoj kras         Kjer bratce žgoleti in svoje sestre
In ptički so proč odleteli,                           Ob zlatej zaslišal si zori.
Ted^j ti o ptiček — preljubi moj drozd         Sedaj omoj ptiček — preljubi inoj drozd,
Priletel na okno si moje,                            Zapustil si varno zavetje,
In prosil lepo si, da bil bi moj gost,          Skoz okno poletel v zeleni si gozd,
Oj prosil me milo po sToje.                        Kjer dije vzpomladno vže evžtje.
In vzel bil v zavetje sein varno te jaz,         0 letaj, radnj se — prepevaj sladko,
Pred zimo seni branil te snežno;                Saj zunaj zdaj spet brez skrbi si,
Pred  zimo  sem branil viharno te jaz         A meni po tebi solzi se oko,
Oj ptičico drobno in nežno.                         Ker moj ti tovariš več nisi.
A kadar zelenje spet zgubil bo gaj In mraz te preganjal bo kruti, Tedaj o moj ptifiek nazaj, oh nazaj! Naj spet poneso te peruti.
A. Pln. -------------X-------------