Planiranje v občini Ljubljana-Šiška OPTIMISTIČNI CILJl NA TRDNIH TLEH Izteka se srednjeročno obtiobje, pred na-mi so pomembne odločitve za naslednje srednjeročno obdobje. Čeprav smo planira-nju namenili izredno pozornost na vseh ni-vojih, pa vendarle spremlja razpravo in sprejemanje planskih •dokumentov v zadnji fazi vrsta nejasnosti in pomanjkljivosti. O nastajanju planskih dokumentdv v ob-čini Ljubljana-Šiška, o značilnostih, po-manjkljivostih in težavah pri planiranju smo se pogovarjali s Francem Dejakom, pnedsednikom skupščine občine, Francijem Staretom, predsednikom komiteja za plani-ranje in družbenoekonomske odnose, Jože-tom Mencingerjem, podpredsednikom izvrš-nega sveta, odgovornim za družbene dejav-nosti, Jožetom Dimnikom, predsednikom iz-vršnega sveta, Francem Florjančičem, pod-predesednikom izvršnega sveta, odgovornim za> gospodarstvo in Vukašinom Lutovcem, predsednikom občinskega sveta zveze sindi-kata. • 0 afctivnosti koordinacijskega odbora za' spremljanje priprave družbenega plana pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Siška, težavah, s katerimi se je odbar soočal pri pripravi družbenega plana in vključevanju delegatske skupščinc v planiranje, je pripo-vedoval Franc Dejak, ki jc tudi predsednik koordinacijskega odbora. • »Koordinacijski odbor že dve leti u-sklajuje družbenupolitično aktivnost vseh nosilcev planiranja pri pripravah, obravna-vah in sprejomanj.u dokumentov srednjc-ročnega družbenega plana za obdobje 1981— 1985. V prvih fazah srno bili dokaj bolj uspešni kot v zadnji fazi. Zaradi zamujanja na različnih nivojih planiranja je »zaškri-palo« pri usklajevanju v adnosu občina— mesto—rcipublika. - Octločna intervencija or-ganov ZK in pristojnih organov SZDL, ka-kor .tudi prestavitev končnega roka spreje-ma srednjeročnega plana v prvo četrtletje leta 1981, sta omogočila akcijsko usklajcno sprejemanje planskih dokumentov. • Vključevanje dclegatske skupščine v proces planiranja, ki je izredno pornembno pri samoupravnem družbenem iplaniranju, iz objektivnih in tudi subjektivnih razlogov žal ni bilo na vseh nivojih dosledno upoštevano. Mislim, da smo si stabilizacijo prcdolgo /a-mišljali kot ločeno aktivnost izven družbe-nega planiranja. • Delovni ljudje in občani so se sicer dokaj uspešno vključevali v obliko-vanje lemeljnih družbenih ciljev razvoja, saj smo zbrali prek 2.000 pobud, mnenj in slališč baze. Vendar pa vsa stališea, ki niso bila upoštevana v naslednjih fazah planiranja, niso dobila jasnih pojasnil, zakaj ne. Opo-zoril pa bi še na pomanjkljivo vključevanje subjektivnih sil v delegatski sistem. Iz iste temeljne celice smo na primer dobili popol-noma nasprotna stališča prek delegatskega sistema kot prek subjektivnih sil. • Vendar-ipa mislirn, da smo v tem tre-nutku na vseh nivojih že toliko usklajeni, da v planskih dokumentih vsakdo vidi svoj družbenoekonomski položaj, razvoj svoje ožje in širše družbe in s tem svojo socialno varnost. Tudi politično raz.položenje v obči-ni je izredno ugodno za u>resničevanje dogo-vorjenih nalog.« • Družbeni plan razvoja bomo spreje-mali šele v začetku prihodnjega leta. Kako bomo premostili obdobje do sprejema pla-na? • Franci Stare: »Družbeni plan bomo sprejeli apnila prihodnje leto, izvršni svet pa dopušča tudi možnost sprejema v marcu. Za obdobje, dokler ne bo sprejet družbeni plan, pa je izvrsni svet predlagal skmpščini sprejem ¦ resolutije o družbenoekonpmskem razvoju in politiki. V resoluciji, ki jo bomo sprejeli 26. decembra, bodo že usmcritve Franc Dejak materialnih okvirov razvoja v letu 1981: 3,5-odstotna rast realnega družbencga proizvo-da, 1,6-odstotna rast zaposlovanja, 1,9-ods.lot-na rast produktvinosti, 3-odstotnn rast invc-sticij in 5-ods,totna rast fizičnega obsega in-dustrijske proizvodnje. Osebna poraba naj bi rasla za 5 odstotkov počasneie od rasti dohodka, skitpna poraba 10 odstotkov počas-neje in splošna poraba' 15 odstotkov počas-neje. • »Začasna« resolucija vsebuje tudi u-smeritve na področju socialnega in prostor-skega razvoja, ki temelje na dogovoru o te-meljih plana. Računamo, da b"o v okviiu družbenega planiranja Jugoslavije in Slove-nije prišlo do nekaterih sprememb, dragač-nih usmorilev kot v osnutku, zato se botio s sprejemanjem družbenega plana občine Šiške ter resol-ucije za njegovo izvajanje morali spremeniti bolj letni. kot pa dolgo-ročni plani samoupravnih organizacij in skupnosti v naši občini.« • Skupščina je- sprejela usmeritev, f'a finančne obveznosti organizacij združenepa dela do samoupravnih interesnih skupnorti družbenih dejavnosti ne smejo presegKti stopnje rasti družbenega proizvoda, to ;e 3,5 odstotka. Kako je to usklajeno v samo-upravnih sporazumih SIS o temeljih plar.a, ki so v teh dneh pred združenim delotn. Zj^ano je tudi, da so v samoupravnih spo-razumih nekaterih SIS že omenjeni objekti, za katere še niso določena vsa finančna sredstva. Ali v tem primeru že lahko govo-rimo o sofinanciranju iz sredstev tretje^a samoprispevka ? • Jože Mencinger: »Usklajenost sair.o-upravnih sporazumov z usmeritvami in sra-lišči skupščine je v glavnem zagotovljera, razen pri investicijah. Ob obravnavi predio-gov sporazumov še niso v celoti usklajeie dodatne zahteve zdravstva, probiem se c.o-stavlja pri kulturi, ki vidno izstopa zaradi programa dejavnosti kultumega do-ma Iva-na Cankarja. • Usklajenost med mestom in občino je zadovoljiva, vendar ne moremo mimo tega, da niso enako ovrednoteni programi kultur-noumetniških društev v občini Šiška in os;:i-lih ljubljanskih občinah. Predvideno je u-sklajevanje z vsakoletnimi bilancami. Zno-traj bilanc kulturne varščine bo potrebno še nadaljnje usklajevr^^ -""^ ¦ '~A:no. me-stom in republiko za Zcigotov*iic\ iiajnujncj-ših sredstcv za ureditev Vodnikove hiše. • Vidnejši razkorak je tudi na področju izobraževanja, saj v naslednjem srednjeroč-nem obdobju ne bo moč zagotoviti nove osnovne šole v krajevni skupnosti Doloinit-skega odreda, kakor je bilo dogovorjeno z dupolnUi k temeljem plana za leto 1979— 1980. Prav tako ni razrešeno vprašanje 107 let stare osnavne šole v Sori, -da bi zagotovili vsaj .projektno dokumontacijo in zemlj.iŠLe. Franci Stare Vsa odprta vprašanja bomo morali reševali znotraj bilance skupne poiabe. • Neusklajenost med občino, mestorn in rapubliko kažejo tudi progi'ami posameznih rapubliških interesnih skupnosti, ki niso pn- ¦ lagojeni 10-odstotnemu zaostajanju rasti za-rastjo družbenega proizvoda. Zato so zbori . interesnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti na skupnem zasedanju menili, da ni mogote v okviru občinskih programov posameznih interesnih skupnosti načrtoviUi večje rasti za republiške programe kot za občinske, z izjemo interesnih skupnosti, ki se direktno dogovarjajo z združenim delom. • Zahtevam delegacij, da se v iprograme . vnesejo investicije, za katere še niso zago- tovljeiia vsa finančna sredstva, po mnenju izvršn^ga s\eta in skupščine, ni mogoče ugo-diti, ker je to še stvar nadaljnjega dagovar-janja in usklajevanja v abčini in mestu in stvar delavcev in občanov, če se bodo odlo-čili m kako se bodo odločili za tretji samo-prispevek. Gre predvsem za zdravstveni dom v Medvodah, osnovno šolo v krajevni skup-nosti Bratov Babnik ter objekte otroškega varsfva, za katere so le delno zagotovljena sredstva.« • Investicijske želje združenega dela so še vedno zelo velike. AH se nosilci planira-nja zavedajo, da morajo biti plani stabiliza-cijski? Kako bomo zagotovili investiranje v realnih možnih okvirih skupščinske usme-ritve? • Jože Dimnik: »Do meseca septembra so šiscnske delovne organizacijc predlagale za naslednjc srednjeročno obdobje 150 in\'e-sticijskih projektov v skupni vrednosti prek 24 milijard dinarjev. Iz lastnih in združenih sredstev bi zbrale 56 odstotkov sredstev, 44 odstotkpv bi predstavljali bančni krediti. V 'letir 1981 so ipredvideli gradnjo 73 invesli-cij v vrednosti skoraj 10 milijard dinarjev, za katero bi imeli 60 odstotkov lastnih sred-stev. • Tako investiranje (presega vse zmož-nosti in sprejete kriterije. Zeleno luč bodo dobili le projekti, za katere bodo zagotovili kar največ lastnih sredstev (80 do 90 odslot-kov), rezultat investicije pa bo v izvoz u-smerjena proizvodnja ob uporabi domačih surovin in čimvečji učinek na delavca. • Investicijske projekte je pregledala po sebna delovna skupina pri izvršnem svetu. Od 73 predlaganih za prihodnjc leto so jih 20 že odložili, 33 še ni dokončno ocenjenih, za 20 projektov pa skupina meni, da bi jih lahko predlagali v obravnavo ustreznim pii-Stojnim organom. • Skratka, uveljaviti moramo projekte, ki bodo dali slovenskemu in jugoslovanske-mu gos.podarstvu novo vrednost. Za boljše gospodarstvo pa je pomembno tudi stabiliza- cijsko obnašanje. Preveliki apetiti po kre-ditih kažejo, da smo v Ljubljani še premalo slabilizacijsko naravnani. Velik korak k sta-bilizaciji snio v Šiški storili, ko smo zago-tovili, da bodo vsi objekti družbenega stan-darda grajeni z lastnimi sredštvi. Na stabili-zacijo pa kažejo tudi nekateri ugodni rezul- • tati gospodarjenja v letošnjem letu.« • Pri planiranju je izrednega pomena tudi področje stanovanjske in komunalne gradnje, kmetijstva in prostorskega ureja-nja. Bodo morda na teh področjih ostala kakšna odprta vprašanja, ko ne bonio hkrati z dogovorom o temeljih plana srednjeročne-ga razvoja občine, samoupravnih sporazu-mov o temeljih plana samoupravne stano-vanjske in komunalne skupnosti ter dogo-vora o temeljih planov v kmetijstvu sprejeli tudi prostorski plan? Znano je, da je samo-upravna stanovanjska skupnost v tem sred-njeročnem obdobju razrešila vrsto promet-nih vprašanj. Naj omenimo le Večno pot, Vodnikovo cesto, Industrijsko cesto, Celov-ško cesto, Draveljsko cesto, prvo fazo Vikrče —Smlednik in Tacenski podvoz. Tekoči pri-livi na področju cest komaj zadoščajo za vračilo kreditov za te investicije, zato je pred združenim delom samoupravni spora-zum o zbiranju sredstev. Kakšen je odziv nanj? • Franc Florjančič: »V nalogah, ki jih opredeljujejo navedeni dokumenti, ni začr-tanih usmeritev, ki bi povzročale konflikt pri obravnavi prostora, razen prj enem ali dveh področjih. Eno od teh je vprašanje gramoznice Jeprca, ki smo ga izpostavili tudi na zadnjem zasedanju delegatske skup-ščine. Očitno se udeleženci v dosedanjem procesu usklajevanja niso dovolj učinkovito vključevali v obravnavo tega vprašanja, da je problem prišel na dan šelc pri obravnavi predloga. • Skupščina je sprejela usmerilev, da bomo pri pripravi gradiv za novelacijo ur-banističnega načrta Medvod na osnovi stro-kovne argumentacije in poteni v javni raz-pravi ugotovili smolrnost in primernost iz-koriščanja mineralov pa področju Jeprce. Drugih večjih vprašanj prostora ne vidini, saj smo nekatera že dokaj uspešno rešili, kot