1 44510 Leto vn., štev. 14 (»Jutro« XV., št. 748) Ljubljana, torek 3. aprila 1934 Cena t Din Opiavnisivo. ujuoijana., tuoafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v blšl dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Poneuci ja±ui jruaja uuukt t.unjb vsa V ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznatai-cib dostavlienu Din 5.- mesečno Uredništvo: LJubljana: Knanjeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125 ln 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu ___ ODLOČITVIJO o razorožitvi Prizadevanja za kompromis med Francijo in Nemčijo - Anglija pristaja samo na omejena jamstva za varnost . ■ • i __J_ ! t 1..« *v/\riVI Pariz, 2. aprila, d. Pariški listi poročajo, da se bo predsednik razorožitvene konference Henderson, ki se bo prihodnji teden udeležil seje predsedsiištva razorožitvene konference, na vožnji v ženevo ustavil za dva dni v Parizu ter da se bo pri tej priliki sestal a francoskim zunanjim ministrom Barthoujem, s katerim bo konferiral o nedavnih angleško-franco-skib in belgijsko-francoskih razgovorih o razorožitvi. Londonski dopisnik »Echa de Pariš« poroča, da je angleška vlada, ki nadaljuje svoje razgovore o razorožitvi z Nemčijo in Italijo, po diplomatskem potu ponovno obvestila francosko vlado, da ne more prevzeti nobenih jamstev, ki bi presegale obveznosti locarnskega pakta. Razen tega Je angleška vlada jasno izjavila, da ne more pristati na kak dogovor angleškega in francoskega generalnega štaba, po katerem bi avtomatično došlo do angleške podpore v primeru nemškega napada. Končno je angleška vlada sporočila francoski, da ne bo v nobenem primeru prevzela jamstva za izvrševanje razorožitvene konvencije, ki bi se raztegala na ves svet ali pa samo na vso Evropo. Pred sporazumom Berlin, 2. aprila, d. V diplomatskih krogih izjavljajo, da se bodo razorožitvena pogajanja končala ugodno, čeprav ne bo došlo do razorožitve, bo vendar sklenjena konvencija, na katero bodo mogle pristati vse države. O zaključitvi te konvencije so se Anglija, Francija ln Italija skoro že sporazumele in tudi Nemčija se bo mogla pridružiti tem trem velesilam. Anglija bo Franciji bržkone ugodila v vprašanju jamstev za varnost in tako An- glija kakor Nemčija se bosta izjavili pripravljeni za sankcije gospodarskega značaja v primeru kršitve pogodbe. Ni sključeno, da bodo dogovorjeni tudi ukrepi za kontrolo. Francija se bo zadovoljila,_ da ne bo več zahtevala od Nemčije nadaljnjega izpolnjevanja versailleske mirovne pogodbe", v kolikor se tiče oboroževanja, ter bo pristala na zvišanje nemške vojske na 300.000 mož in na njeno oborožitev z defenzivnim orožjem. Sicer ta pristanek Francije še ni popolnoma gotov, toda potek pogajanj v zadnjih tednih omogoča tako sklepanje. Seveda bo bržkone tudi Nemčija pristala na gotove koncesije. V vodilnih francoskih krogih Je pričelo prevladovati mnenje, da Je treba ugoditi nemški zahtevi po enakopravnosti, ki jo podpirata Anglija in Italija. Zato sta Anglija in Italija pripravljeni iti skupno s Francijo, kakor že rečeno, da bi se dosegla čim večja zagotovila za ohranitev nuru m za izpolnjevanje obveznosti nameravane razorožitvene konvencije. Savicheva misija Rim, 2. aprila, d. Razgovori o razorožitvi in varnosti med Londonom in Parizom so zbudili mnogo pozornosti tudi v italijanski javnosti. Po mnenju tukajšnjih krogov naj bi se srednje-evropsko vprašanje rešilo spo redno z zaključili jo splošne konvencije o razorožitvi v soglasju z akcijo, k. jo je oodvzel Mussolini za gospodarsko reorganizacijo Podunavja. V zvezi s tem oo italijanski državni podtajnik Suvich odpotoval kot Mussolinijev odposlanec 23. apr >a v London. Še pred tem se^ bo sestel z B« thoujem in Simonom v Ženevi, kamor bosta došla, da se udeležita 10. apr la seje Italijanski glasovi o pripravljenosti Male antante za sodelovanje ~ Nemčija in pogajanja treh v Runu . j... ji /1«, or\ \r Rpr Pariz, 2. aprila, d. »Temps« poroča iz Rima. da sta zunanja ministra čečkoslova-čke in Jugoslavije podala izjave, ki so jih pričakovali v italijanskih vladnih krogih, namreč, da je Mala antanta pripravljena sodelovati z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Res je, da obstoja še znatna rezerviranost, vendar pa prevladuje vtis, da je Mala antanta razumela prave namene Italije v srednji Evropi. V tem pogledu se odkrito priznava, da hoče Italija kakor ostale prizadete države svoje postojanke v Podunavju, pristavljajo pa, da ne zasleduje nobenih imperialističnih namenov v srednji Evropi, temveč stremi po sodelovanju v pravem smislu besede. Mala antanta je spoznala to dejstvo in je ugotovila, da v Rimu nikakor ne mislijo ustvariti italijanskega bol-ka, temveč da žele s širokim sodelovanjem samo ojačiti mir v Podunavju. Na ponu-deno roko Male antante odgovarja Italija z enako kretnjo. To je najvažnejša politična manifestacija, ki označuje Veliko noč v 1. 1934. Tudi razvoj nemško-italijanskili odnošajev je značilen. Antagonizem, ki ga je izzvalo avstrijsko vprašanje med Italijo in Nemčijo, se sicer še ni omilil, toda Italija je pripravljena pogajati se z Nemčijo, če prizna kot podlago neodvisnost Avstrije. Nemčija doslej svojega stališča še ni izpremenila in tudi ni res, da so v Berlinu i-razi1 i željo po sodelovanju pri gospodarskih pogajanjih Italije, Avstrije in Madžarske v Rimu. Italijanska vlada tudi nima namena, da bi zbrala k pogajanjem vse države, ki so zainteresirane pri obnovi srednje Evrope, ker se naj vsaka država sama zase pogaja z Madžarsko in Avstrijo. Italijanska vlada stremi po ločenih akcijah, k-naj bi končno v svoji celoti rodile načrt praktičnega sodelovanja. Budimpešta, 2. aprila, d. V izjavi zastopniku lista »Az Est« poudarja zunanji minister Kanya, da stremi madžarska zunanja politika po uresničenju nacionalnin aspira-c'j z mirovnimi sredstvi, po zagotovitvi neodvisnosti in samostojnosti Madžarske in po njenem gospodarskem razvoju. Te svoje cilje hoče Madžarska doseči v mirnem sodelovanju z vsemi evropskimi državami. Z rimskimi dogovori so bili odnošaji Madžarske do Avstrije in Italije, napram katerima je že v preteklosti gojila vedno prijateljska čuvstva, sistematično urejeni. S temi dogovori ni bil ustvarjen noben nov evropski blok ali pa nova skupina držav Rimski dogovori nikakor ne omejujejo politične svobode Madžarske, ki hoče poglobiti in izpopolniti svoje odnošaje tudi z drugimi državami. ©llttl Japonska vlada si lasti pravico protektorata nad Kitajsko — Japonski pogoji za povratek v DN Moskva, 2. aprila, d. Listi so objavili vest iz šanghaja, da so vzbudila veliko pozornost pogajanja, ki se vrše med večjo skujino tjakaj došlih mednarodnih bančnikov. Gre za večje posojilo, ki naj bi ga dovolil poseben mednaroden konzorcij Kitajski. Načrt za organizacijo tega posojila, ki je našel v Zedinjenih državah odobritev in podporo najožjih krogov okoli Roosevelta, pa je naletel na odločen odpor japonskih diplomatskih zastopnikov na Kitajskem. Japonska je kategorično protestirala, ker se k organizaciji konzorcija noče pritegniti japonski kapital. Ko so nato vprašali japonske zastopnike, ali hoče Japonska sodelovati pri posojilu, so odgovorili negativno. Pri pogajanjih z bančniki v šanghaju so japonski zastopniki zahtevali, naj se opusti omenjeni načrt, ter so dokazovali, da položaj na Kitajskem ne dopušča pričetka investicijskih del z inozemskim denarjem. Istočasno je Japonska ponudila nankinški vladi posojilo, ako sklene trajen japonsko-kitajski dogovor. Japonski diplomati so zastopnikom nameravanega bančnega konzorcija povsem jasno namignili, da hoče Japonska govoriti v vseh vprašanjih, ki se tičejo odnošajev Kitajske z drugimi državami, odločilno besedo, ker ima v svojih rokah moč za zaščito reda na Daljnem vzhodu To zadržanje Japonske je izzvalo v mednarodnih finančnih krogih veliko nezadovoljstvo, ker vidijo v njem poizkus za vzpostavitev neprikritega japonskega protektorata nad Kitajsko. Pri tem poudarjajo, da so se zahteve Japonske pokazale prvič v tako odločni obliki, ker predstavljajo že nekak veto proti ukrepom, ki jih odobrava večje število drugih vlad in Ki jih podpira tudi Društvo narodov. Strokov-ijaki, ki jih je poslalo tajništvo Društva narodov na zahtevo nankingške vlade na Kitajsko, se odkrito pritožujejo, da izpod-kopuje japonski odpor njihova prizadevanja za reorganizacijo in ojačenje Kitajske. Tokio, 2. aprila, d. Vodilni japonski vojaški krogi so pred kratkim zavzeli na posebni konferenci stališče glede zopetnega vstopa Japonske v Društvo narodov. Kakor se čuje, so prav tako kakor japonsko vojno ministrstvo mnenja, da bi ponovni vstop Japonske v Društvo narodov le poslabšal splošen politični položaj na Daljnem vzhodu, predsedništva razorožitvene konference. »Giornale d'Italia« poudarja važnost Su-vicheve misije, zlasti pa pomen njegovega obiska pri Macdonaldu in Simonu v Londonu. Pri tem izraža upanje, da skupna izjava velesil o spoštovanju neodvisnosti Avstrije ne bo ostala t/rtva črka na papirju. Rešitev avstrijskega m obenem podunavske-ga vprašanja se more doseči brez težkoč na podlagi te izjave ter ženevskega protokola o zagotovitvi neodv-snosti Avstrije in ka kor trdi »Giornale d' Italia«, je načrt o gospodarski organizaciji Podunavja upošteval vsa ta naček. List trdi nadaije, da se mora rimski sporazum, ki ga je sklenila Italija z Madžarsko in Avstrijo, smitrati ko' početek širšega sodelovanja za gospodarsko organ:zacijo Podunavja Potovanje Barthouja Pariz, 2. aprila, d. »Petit Parisien« poroča. da je program za obisk zunanjega ministra Borthouia v Varšavi in Pragi konč-noveljavno določen v sporazumu s poljsko in češkoslovaško vlado in da bo Bartho odpotoval v Varšavo 21. t m. Francoski zunanji minister se bo mudil v \aršavi 22., 23. in 24. aprila ter bo s poljskimi dr-žavn;ki konferiral o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Iz Varšave bo odpotoval 24. aprila zvečer v Krakov, ki si ga bo naslednjega dne ogledal, istega dne zvečer pa bo odpotoval v Prago, kamor bi prispel 26. aprila in kjer bo ostal do 28. aprila, ko bo odpotoval v Pariz. Navajajoč podrobnosti o tem potovanju Barthouja v vzhodno Evropo pravi »Petit Parisien«, da bi bilo odveč noudariati pomen razgovorov, ki jih bo imel v Varšavi in Pragi z zastopniki noliske in češkoslovaške vlade. češ da se Japonska ne more vrniti v Društvo narodov, dokler bo instrument gotovih velesil, ki nimajo nobenega razumevanja za japonske interese in cilje. Zato je najbolj umestno, da Japonska počaka na napovedano preosnovo Društva narodov. Samo po sebi umevno zahteva Japonska obenem, da se mora tudi mandžursko vprašanje rešiti v njenem smislu. Priznanje Mandžurije po Društvu narodov je glavni pogoj za povratek Japonske v ženevsko ustanovo. Novi statut mesta Dunaja Dunaj, 2. aprila d. Velikonočni uradni list je objavil zasilno uredbo, s katero se spreminja dosedanji statut za dunajsko občino, ki ima, kakor znano, obenem položaj avstrijske zvezne dežele. Statut je provizoričen, dokler ne bo položaj Dunaja urejen v skladu z nameravano novo ureditvijo vsega avstrijskega državnega življenja. Na mesto dosedanjega občinskega zastopa. odnosno deželnega zbora stopa nova korporacija, ki se bo imenovala »Dunajsko meščanstvo« (Wiener Btlrgerschaft). Tvorilo jo bo 64 članov, ki bodo imenovani iz zastopstev vrhovnih kulturnih in stanovskih organizacij. Zupana imenuje zvezni kancelar, župan pa si nato imenuje še tri podžupane. Županova oblast je zelo. velika tn obsega med drugim pravico, da sme sistirati vsak sklep občinskega sveta. Na osnovi novega statuta je zvezni kancelar dosedanjega komisarja za mesto Dunaj ministra Schmitza imenoval za dunajskega župana. Napad na bivšega francoskega ministra Pariz, 2. aprila. AA. Iz Carcassona poročajo. da je v neki tamkajšnji kavarni član organizacije »Action Frangaise« de Tours fiz;čn» napadel bivšega ministra Daladierjeve vlade Mistlerja Bivši minister je poslal de Toursu dve priči, ki sta se sporazumeli s pričami napadalca, da se bosta dvobojevala na revolverje Incident v Carrassonu Je obudil v pariških političnih krogih precejšnjo senzacijo Red"koi»a v F-arHH Pariz, 2. aprila d. V okviru ukrepov za štedenje je vlada sklenila, da se zmanjšajo prejemki ministrov za 15 odstotkov, predsednika republike pa za 20 odstotkov. Vodstvo uradniških organizacij bo imelo v sredo v Parizu sejo, na katerih bo sklepalo o ukrepih proti zmanjšanju uradniških plač. Huda griža v taborišču za intenrace V W6llersdorfu je začela med interniranci razsajati gri ža - Zanimanje mednarodnega Rdečega križa Dunaj, 2. aprila d. V znanem koncentracijskem taborišču Wollersdorfu, kjer je interniranih več tisoč socialnih demokratov in hitlerjevcev. je že pred kakimi desetimi dnevi izbruhnila huda epidemija griže. Vlada je skušala epidemijo prikriti vendar pa se je za njo izvedelo ne le po Avstriji marveč tudi v inozemstvu. Rodbine internirancev so bile v velikem strahu, ker se je govorilo, da je za zdravljenje v taborišču zelo slabo preskrbljeno. Te vesti so prišle tudi v inozemstvo in so med drugim povzročile, da se je centrala mednarodnega Rdečega križa odločila poslati na Dunaj svojega posebnega zastopnika Določila je v ta namen nekega uglednega ameriškega zdravnika, ki je res pripotoval v Avstrijo. Ko so avstrijske oblasti o tem izvedele, so del na griži obolelih inter- Ekspoze Mušanova Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister o odnošajih Bolgarije z Jugoslavjo 8oflJa, 2. aprlia. d. Ob zaključku razprave o proračunu ministrstva za zunanje zadeve je v Sobranju predsednik vliae Nikola Mušanov podal obširen ekspoze o zunanji politiki Bolgarije. Ob tej priliki ju Mušanov ponovno poudarjal. da je edini cilj zunanje politike Bolgarije sporazum in prijateljstvo z vsemi narodi, predvsem pa s sosedi. V spoznanju grozot vojne, ki je zahtevala toliko žrtev, Bolgarija ne vidi več v njej primernega orožja za mednarodno politiko. Bolgarski narod je iskreno vdan miru, je poudarjal Mušanov, ter nima sovražnih nimenov proti nobenemu. Vsaka nasprotna trditev je pogrešna, ker so vse pobude v mednarodni politiki za zagotovitev miru na čim širši podlagi in miren razvoj evropskih narodov, našle brezpogojno odobravanje Bolgarije. Mušanov je tudi poudarjal vdanost Bolgarije napram Društvu narodov, o katerem pravi, da more edino vzpostaviti mednarodno ravnotežje. Bolgarija je brez obotavljanja podpisala Briandov - Kelloggov pakt, ki izključuje vojno kot sredstvo reševanja mednarodnih sporov, ter je z vsemi svojimi sredstvi podpirala stremljenje za uspeh razorož. konference v pričakovanju, da bo koiisolidirala mir in izključila možnost nove vojne. Kar se tiče bolgarske politike proti sosedom, Je Bolgarija podala dovolj dokazov o svoji miroljubnosti in volji, da hoče živeti z njimi v miru in prijateljstvu. Vladarske sestanke in posete turških, madžarskih in rumunskih državnikov je ves bolgarski narod iskreno pozdravljal. Mušanov Je nadalje obširno govoril o balkanskem paktu ter Je ponovno rekapi-tuliral razloge, zaradi katerih ga Bolgarija nI podpisala. Poudarjal Je, da Je ves bolgarski narod popolnoma razumel in odobril stališče, ki so ga zavzeli v tem pogledu bolgarski državniki. Tudi inozemstvo je pokazalo razumevanje za to stališče Bolgarije in ga tudi sosedje niso kri-tikovali, temveč so samo izrazili željo, naj bi Bolgarija kasneje pristopila k paktu. V bolgarski politiki ni napram državam, ki so podpisale balkanski pakt, nastopila nobena Izprememba. Ta politika bo tudi v bodoče stremela po dobrih sosednih odno-šajih, po sporazumu ln prijateljstvu. Govoreč o odnošajih i Jugoslavijo je Mušanov poudarjal, da se po dolgih letih napetosti in nezaupanja razvijajo v novi smeri in da je srečen, ker more ugotoviti, da Je največja želja obeh bratskih narodov nadaljevanje dela za zbližanje in sporazum. Obisk bolgarskega vladarskega para lani meseca decembra v Beogradu, Je dejal Mušanov, ter čuvstva, ki so se ob tej priliki spontano manifestirala v obeh državah, kažejo, da je prijateljstvo mogoče in ustvarljivo. Kar nas zbližuje, je očividno za vsakega in od vsakogar priznano. Kar nas deli, se more odstraniti v duhu vzajemnega zaupanja, da bi se omogočilo sodelovanje obeh narodov in držav ia splošno dobro. Upam, je dejal predsednik bolgarske vlade nadalje, da se bodo pogajanja za rešitev vseh vprašanj, glede katerih je bil v Beogradu dosežen srečen sporazum in ki so bila našteta v oficielnem komunikeju, objavljenem ob koncu mojih razgovorov z g. Jevtičem, mogla pričeti v kratkem in da bodo uresničila upanja ter pričakovanja tako obeh narodov, kakor tudi vseh prijateljev miru in sporazuma. Ob koncu svojega ekspozeja je Mušanov dejal, da služi Bolgarija s takim razumevanjem položaja najbolje stvari splošnega miru, zlasti pa na Balkanu. Bolgarija želi ustvariti stalne pogoje za mirno življenje balkanskih narodov ter pričakuje, da Jo bodočnost ne bo demantirala. Bolgarija hoče spoštovati pogodbe ter Izvrševati mednarodne obveznosti in zahteva le, naj se spoštujejo tudi njene pravice. Pariz, 2. aprila, d. »lemps« je objavil daljše poročilo o ekspozeju Mušanova v Sobranju. Posebno se bavi s trditvijo Mušanova, da balkanski pakt nI v skladu z uuhom ln načeli Društva narodov. List pravi, da Je Mušanov v zmoti; če je bil kak sporazum regionalnega značaja Izdelan v duhu pakta in splošnih priporočil Društva nar., je bil to gotovo pakt, ki so ga v Atenah podpisale Jugoslavija, Rumunija, Turčija in Grčija. V zvezi s tem tolmači »Temps« čl. 19. pakta Društva narodov, ki določa, da more Društvo narodov v primeru težkoč pri izvrševanju kake pogodbe pozvati prizadete države, naj pro-uče vprašanje morebitne revizije te pogodbe. List pravi, da dokazuje že dejstvo samo, ker so balkanski pakt podpisale štiri balkanske države, da se mirovne pogodbe, ki se tičejo teritorialnega stanja na Balkanu, uporabljajo v celoti, kar pomeni, da balkanski pakt nikakor nI v nasprotju s čl. 19 pakta Društva narodov. Nadalje pravi list, da načelno nič ne ovira Bolgarske, da se ne bi mogla odkrito pridružiti beograjski, bukareški, atenski tn ankarskl vladi v skupnem delu za zagotovitev miru. Končno hvali izjavo Mušanova, da bo Bolgarijo vodila politiko dobrega sosedstva, sporazuma in prijateljstva s sosednimi državami, takoj pa pristavlja: Treba Je samo vprašati, ali bi ta lojalna politika ne bila morda lažja In koristnejša v okviru balkanskega pakta kakor pa izven njega? Balkanska konferenca Sestanek sveta balkanske konference v Atenah — Plenarno zasedanje konference bo v Carigradu Atene, 2. april. d. Na sobotnji seji sveta balkanske konference se je Papanastasiu zelo pohvalno izrazil o stališču bolgarske delegacije, ki ga je zavzela na tem sestanku. V odgovor na neko brzojavko albanske delegacije je Papanastasiu poudaril, da balkanska konferenca ni službena ustanova, temveč izraz privatne iniciativnosti za ohranitev miru na Balkanu in zbližanje balkanskih narodov. Kljub vsemu temu. J« dejal Papanastasiu. je delokrog balkanske konference na tem področju zelo širok in značilen. , , Na včerajšnji seji je padel predlog, naj bi se sestanek balkanske konference odgo-d'"l za leto dni. Predsednik sveta Papana- stasiu je izjavil, da bi bila takšna odgodi-tev v nasprotju z izrečnimi predpisi statutov balkanske konference, ki odrejajo redno sestajanje konference vsako leto. Po sodbi Papanastasia govori vse, kar se navaja v prilog odgoditve, ravno narobe za redno delo konference, ker je dolžnost konference, da s svojimi sklepi odstrani vse morebitne težkoče. Balkanska konferenca, je rekel Papanas>tasiu. mora ravno v sedanji dobi delati s podvojeno močjo. Po govoru Papanastasia je svet balkanske konference sklenil, da se bo plenarni sestanek balkanske konference vršil v Carigradu. Začasna uprava razlaščenih gozdov Pravilnik ministrstev za kmetijstvo ter za sume in rudnike - Izkoriščanje gozdov nirancev na hitro prepeljali v dunajske izo-lirne bolnice, kjer so jih potem tudi po-kazab odposlancu Rdečega križa Ker pa se je epidemija le še širila in v bolnicah ai bilo več dovolj prostora, so bolnike namestili v zasilnih barakah v oddaljenejši dunajski okolici. Odposlanec Rdefega križa o tem ni bil službeno obveščen, je pa kljub temu izvedel za stvar in si kot nedobrodošel gost ogledal tudi te barake Zaradi vseh teh dogodkov se je čutila vlada končno prisiljeno, da je na veliko sobote izdala o epidemiji uradni komunike, ki pa zatrjuje da je zbolelo za grižo samo 45 internirancev In še to v eni sami baraki izven pravega taborišča. Po zatrjevanju uradnega komunikeja 1e griža le lažjega značaja in je večina obolelih že izven nevarnosti. i^ugrau, 2. aprila AA. Z zakonom o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih je določena tudi razlastitev na tistih veleposestvih, katerih gozdna površina je večja od 1000 katastralnih oralov, za potrebe agrarnih subjektov. V zvezi s tem zakonom je minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za šume in rudnike predpisal pravilnik o upravljanju razlaščenih gozdov. Po tem pravilniku se imajo smatrati gozdovi, ki se raziaste na podlagi tega zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, za gozdove, ki stoje pod ' poaebnim javnim nadzorstvom. Svrha gozdarjenja nad temi razlaščenimi gozdo-vi :e oskrbovanje agrarnih interesentov m poljedelskih gospodarstev ter pospeševanje njihovih gospodarskih ln kulturnih ciljev. Ti gozdovi se ne morejo izkoriščati v druge svrhe. . „ Dokler se ne urede odnošaji teh gozdnih nepremičnin in s pravilnikom ne razdele med interesente, se bo dala tem gozdovom v srezih sušaškem delniškem, čabarskem in vrbaskem začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Delnicah, v dravski banovini začasna državna uprava razlaščenih crozdov v Ljubljani, dočim bodo v ostalih srezih razlaščeni gozdovi pod upravo ban-skih uprav. Predsednike ln člane začasnih državnih uprav razlaščenih gozdov imenuje minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za šume in rudnike. Pravilnik obširno govori o delu in nalogah teh začasnih uprav ter o njihovih funkcijah, o prodaji lesa, ki se sme vršiti samo z licitacijo, dočim se sme te svo- bodne roke prodajati samo državi, državnim oblastem in javnim občinskim korpo-racijam cerkvenim ustanovam itd. Lov in ribolov se oddasta po licitaciji, prav tako tudi zbiranje plodov in zdravilnih zelišč. Iz razlaščenih gozdov se bodo krile brezplačne potrebe izkoriščevalcev razlastitve v okviru odobrenih predlogov za sekanje lesa, in sicer v takšni količini, ki ostane po poravnanem letnem odplačilu dolga ln ostalih upravnih stroškov. Pravilnik odreja. koliko se sme največ dati posameznim pooblaščenim gospodarstvom gradbenega lesa, oziroma lesa ia kurjavo (drv). Nadalje govori o pašnikih za pooblaščence m naposled o osobju, ki je uslužbeno na gozdnih zemljiščih, o plačah in pokojninah osobju, odnosno vdovam in sirotam. Pokojnina in miloščina se more priznati samo državljanom kraljevine Jugoslavije, ki žive na našem teritoriju. Namestu pokojnine se mere dati tudi odpravnina v denarju ali nepremičninah ah pa oboje. Huda avtomobilska nesreča Beograd, 2. aprila, p. Iz Kragujevca poročajo, da se je na poti med Kragujevcem in Beogradom pri 11 km dogodila huda avtomobilska nesreča. Člani športnega kluba »Borac« iz Kragujevca so se udeležili v Topoli tekme s tamošnjim klubom »Ople-nacc, po kateri so se vračali s svojim vodstvom v avtobusu domov. Po neprevidnosti šoferja se je avtobus prevrnil ter je pri tej priliki izgubil življenje predsednik kluba, dočim so bili štirje drugi potniki hudo ranjeni, pet pa laže. Zmaga ljubljanskih šahistov nad beograjskim! Ljubljančani so porazili Beograjčane s $ in pol proti 2 in pol točke — Ljubljanski šahovski klub je postal državni prvak Beograd, 2. aprila. Na velikonočno nedeljo se je v restavraciji Kolarčevega ljudskega vseučilišča vršila finalna tekma za naslov jugoslovenskega šahovskega prvaka med Ljubljanskim in Beograjskim šahovskim klubom. Za tekmovanje je vladalo v javnosti velikansko zanimanje. ker je bil izid glede na izenačenost obeh moštev popolnoma negotov. Tekmi je prisostvovalo veliko število občinstva: zlasti je bilo med gledalci obilo Slovencev. Zmagal je Ljubljanski šahovski klub z rezultaom 5 in pol proti 2 in pol točke in je postal tako državni prvak. Borba se je pričela ob 15. Žreb ie določil naslednje pare: Pire (L) — Konig (B), L Gabrovšek (L) — Tot (B), Furlani (L) -Nedeljkovič (B), dr. Braun (B) — Milan Vidmar m!. (L). Preinfalk (L) — Tomovič (B), Vukovič (B) — Sikošek (L), Šorli (L) — Petrovič (B), I. Nikolič (B) — inž. Rup-nik (L). Partije so potekle takole: Najprej sta končala na tretji deski Furlani in Nedeljkovič. Furkni je kot beli otvoril z dam-skim kmetom. Nedeljkovič se je branil z indijsko obrambo. Partija je bila ve« čas izenačena, proti koncu pa je pričel Beo-gradčan napadati. Furlani je s spretnim manevrom pozicijo izenačel in se je partija po treh urah končala z remijem. Kmalu nato je Ljubljana zaznamovala prvo zmago. Dr. Braun je kot beli proti Vidmarju igral damski gambit m je bil v nekoliko boljši poziciji. Igral je na napad, ki ga je pa sin velemojstra sijajno zavrnil in je v lepem stilu zmagal. Z 1 in pol točke proti pol točki za Ljubljano je bila tekma ob 17. prekinjena. Na skoro vseh deskah so stali Ljubljančani bolje in je bilo že tedaj jasno, da bodo odločili borbo v svojo korist. General Cukavac je napredoval v čin divizij-skega generala Iz Beograda smo prejeli vest da je z uka-«om Nj. Vel. kralja napredoval v čin di-vizijskega generala vršilec dolžnosti komandanta dravske divizije, generalštabni bri-gadni general g Vladimir Cukavac Odlični vojaški strokovnjak g. Cukavac, ki je po rodu iz Valjeva, je prišel na sedanje službeno mesto 10. decembra 1. 1932. Da se mu njegove vojaške sposobnosti priznavajo, priča prav njegova lepa kariera, saj šteje komaj okrog 50 let. Ko je po dovršeni vojni akademiji služboval nekaj let pri četi. je obiskoval še višjo akademijo, ki jo je dokončal tik pred balkansko vojno. Udeležil se je balkanska in svetovne vojne in si priboril več visokih vojaških odlikovan. Po vojni je bil g. Cukavac dve leti bataljonski komandant 1. 1921. pa je bil v činu podpolkovnika preveden v generalni štab. Zavzemal ie zatem več odgovornih položajev. Med drugim je bil naš vojaški ataše v Sofiji, načelnik štaba kraljeve garde in načelnik generalštabnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico. Uglednemu vojaškemu strokovnjaku k njegovemu napredovanju iskreno čestitamo! Zaposleni in nezaposleni ii V državni službi so 704 gozdarji, 710 pa jih čaka na zaposlitev Zagreb, 2. aprila Z vprašanjem zaposlitve absolventov univerze se bavijo razne strokovne organizacija kakor združenja agronomov, inženjerjev in arhitektov, organizacije zdravnikov, profesorjev, gozdarjev itd. V zadnji številki »Gumarskega lista« je izšel članek dr. Nikole Neidhardta iz Zagreba, ki obravnava vprašanje zaposlenih in nezaposlenih gozdarjev ter predlaga numerus clausus za študente gozdarstva. Številni absolventi gozdarskih fakultet v Zagrebu in Beogradu nimajo nobenega upanja na zaposlitev. Mnogi čakajo že več mesecev. Problem brezposelnosti je postal zelo pereč in je zaradi tega razumljiva zahteva po omejitvi naraščaja. V zgodovini gozdarstva je bilo že več primerov, da absolventi visokih gozdarskih šol niso dobili zaposlitve. Velika hiperpro-dukcija gozdarskega naraščaja je bila n. pr. leta 1890. Mnogi absolventi visokih gozdarskih šol so službovali kot neplačani pripravniki, drugi pa so iskali službe celo kot logarji in gozdni čuvaji. Članku so priložene tabele, iz katerih je razvidno, koliko Jugoslovenov se je izšolalo na gozdarskih višjih šolah vse od leta 1863. pa dQ konca leta 1932 Druga tabela pojasnuje koliko absolventov visokih gozdarskih šol lahko najde delo na našem področju Zaključek je. da lahko zaposlimo na leto povprečno 37 absolventov gozdarstva. Produkcijo gozdarskega naraščaja bo treba zaradi tega omejiti letno na 34 absolventov, vsako tretje leto pa se lahko to število poveča za enega. S to omejitvijo bi se povečala tudi kakovost izobrazbe, ker bi se na šolah lahko posvetila večja pozornost individualnim sposobnostim. Dr. Neid- Ob 21. se je tekmovanje nadaljevalo. Rupnik, ki je že pri prekinjenju stal mnogo bolje, je z nekaj krepkimi potezami prisilil Nikoliča h kapitulaciji. Prav živa je bila partija med obema mojstroma Pircem in Konigom. Pire je otvoril z damskim gambitom in je v 22. potezi dobil važnega kmeta. Prednos.f je sijano izkoristil in zmagal v krasnem stilu. Prav dramatično je potekla partija L. Gabrovšek — Tot. Igrala sta Blumenfeldov gambit. Tot je z žrtvijo kmeta dobil boljšo pozicijo, ni pa najbolje nadaljeval. Gabrovšek je igral brez napake in je prekrižal tudi vse remijske račune nasprotnika ter zmagal. Edino partijo je za Beograd odločii Tomovič. Igral je od začetka do konca zelo energično vendar mu je slaba igra Preinfalka, ki menda ni bil v formi, omogočila dokaj lahko zmago. Ostali dve partiji sta bi! ves čas izenačeni in sta se končali z remijem, in sicer Vukovič — Sikošek in Šorli — Petrovič. Ljubljančani so beležili 4 zmage, 3 remije in en sam poraz, tako da se je tekmovanje končalo z visoko zmago 5 in pol : 2 in pol. Usneh Ljubljančanov je tem večji, ker so Beograjčani nastopili s štirimi mojstri, Ljubljančani pa le z enim Na strani Beograda so igrali mednarodni mojster Konig in nacionalni moistri Nedelikovič, Tot m Tomovič, za Ljubljano pa mednarodni mojster Pire. Ljubljanski šahovski klub je prvotno predlagal, da bi igrali dvokrožn' turnir, kar pa so Beograičam odklonili. Danes se je v Zemunu vršil brzopotezni turnir med Beogradom, Ljubljano in Ze-munom. Nasto-:i; so tri ie Beograjčani, dva Ljubiiančani in štirje Zemunčani. Rezultat nam še ni znan. Zvečer ie bil na čast gostom banket. hardt predlaga torej, naj se fiksira število slušateljev gozdarskih fakultet tako, da bi se že pri vpisu vpoštevalo določeno število in da bi bili v drugi letnik sprejeti samo oni kandidati, ki so položili prvi diplomski izpit v rednem roku. Doba studiranja pa naj bi se podaljšala od sedanjih štirih na pet let. Peto leto predstavlja predlagatelj kot poizkusno dobo v raznih gozdarskih podjetjih in zaradi tega naj bi imela vsaka gozdarska fakulteta tudi na razpolago podjetja, kjer bi se naraščaj uvajal v praktično delo. Hiperprodukcija gozdarskega naraščaja postaja obupna. Privatnih služb sploh ni več. Edina delodajalca sta država in največja lesna industrija Večina lesnih podjetij pa dandanes snloh ne reflektira na kvalificirane moči Brezposelnih inženjerjev in študentov je več kakor vseh gozdarskih strokovnjakov na področju ministrstva za gozdove in rudnike Brezposelnih inženjerjev je 90, študentov pa 620. torej vseh skupaj 710, dočim je vseh zaposlenih gozdarskih strokcnmjakov v državni službi komaj 704. Najstarejšim gozdarskih urad nikom, ki bodo v naslednjih letih dosegli pravico do pokojnine, stoji nasproti naraščaj od 700 oseb. ki v dobi petih let pričakuje namestitve. Brezposelni gozdarski strokovnjaki in njihov naraščaj, ki nima upanja na zaposlitev, se priključuje trumi ostalih brezposelnih intelektualcev in se to gorje ne da rešiti na drug način, kakor z omejitvijo na-raščajske produkcije in z najstrožjo selekcijo v šolah. Poleg tega bi se dala deloma omiliti brezposelnost v vrstah gozdarskih strokovnjakov, če bi se vpošteval predlog sarajevske podružnice gozdarskega združenja. Po tem predlogu naj bi se kreirala nova gozdarsko-inženjerska mesta na ta način, da bi se na dnevničarska in podobna mesta nastavljali samo gozdarski inženjer-ji. Pri vsaki gozdarski upravi v Bosna tn Hercegovini naj bi se namestil po en gozdarski inženjer, v Srbiji in črni gori pa naj bi se za geometre in pisarje nastavljali v prvi vrsti brezposelni gozdarski inženjerji. Smrt uglednega narodnega šolnika Ljubljana, 2. aprila. G. Berce Alojzij upravitelj narodne šole pri Sv. Jakobu ob Savi, je umrl 31. marca v državni bolnišnici v Ljubljani. Bolehal je - netjem vratnih žlez. Danes smo ga položili v svobodno zemljo, kamor je pribežal takoj ob prihodu Italijanov na njegovo rodno grudo. Rodil se je 1. 1896. v Dornbergu na Goriškem kot županov sin. Oče mu živi še danes na rodnem domu. Starček joče za dvema svojima sinovoma, ki s a umrla v Jugoslaviji. Jože pred nekaj meseci v Mečini pri Mariboru in zdaj Lojze v Ljubljani. Oba mlada in delavna šolska upravitelja. Naš Lojze je po dovršeni ljudski šoli šel na učiteljišče v Gorici, kjer je maturiral 1. 1915. tik pred italijansko vojno napovedjo. Namesto v učiteljsko službo je šel na vojno, kjer je bil ranjen in so mu stisnili prsni koš, da ni nikdar več popolnoma ozdravel. V aprilu 1. 1919. je nastopil službo v Zaloščah tik Nornberga, a že v novembru 1. 1919. je priSel v Jugoslavijo, ker tam ni mogel gledati trpljenja rojakov. Nastopil je učiteljsko službo v konjiškem srezu in kmalu je postal stalni upravitelj v Spitaliču. Tu je razvil najži-vahnejše narodno delo in si ustvaril lastni dom s svojo izvoljenko učiteljioo Plevniko-vo Katjo iz Črnomlja, ki ima v svoji neizmerni bolest1 tolažbo v treh sinovih, ki plakajo za svoiim dobrim očetom. Pokojnik je bil neomajen nacionalist, že v Spitaliču je ustanovil Sokola, kateremu j« bil starosta do svojega odhoda 1932. k Sv. Jakobu ob Savi, kjer je bil agilni prosve-tar domači sokolski četi. Berce Alojzij je bil marljiv učitelj, ki se je vedno zavedal svojega plemenitega poklica. Deloval je v vseh krajevnih društvih na prosvetnem in gospodarskem polju. Pogreb je pričal, da je bil pokojnik »elo priljubljen pri svojih domačinih in v uči" teliskih vrstah. Voiaška godba ga je spremljala in mu izvršila vse vojaške časti rezervnega oficirja. Na grobu »o se od njega poslovili z lepimi govori gg. Zidanšek, načelnik kmetiskega oddelka banske upra" priznana avtoriteta v kozmetiki podeljuje po svoji osebni asisten-tinji v četrtek in petek S* in 6. aprila t. 1: brezplačen praktičen pouk Predoči Vam najnovejše in najenostavnejše metode negovanja Vaše polti, ki zahtevajo le malo časa in skoraj nikakih stroškov. Naučite se tudi Vi po navodilih te specialistke novodobne kozmetike! Prosimo Vas, da se pravočasno prijavite v drogeriji KANC v nebotičniku ve, v imenu domačinov iz Špitaliča upravitelj in predsednik učiteljskega društva v Konjicah g. Hržič Janko, a v imenu rojakov iz Julijske Krajine sreski šolski nadzornik g. Urbančič Alojzij. Počivaj v miru! Uspeh malih mariborskih harmonikarjev v Reopradu Beograd. 2. aprila Zbor malih harmonikarjev iz Maribora je priredil v soboto zvečer v Kolarčevi dvorani v Beogradu koncert, ki je bil za malčke pravo zmagoslavje, za razvajeno beograjsko publiko pa prijetno iznenade-nje. Beograjski listi prina:ajo obširna poročila o koncertu, »Politika« pa pod naslovom »Več tisoč Beograjčanov je navdušeno pozdravljalo 26 malih Mariborčanov« tudi sliko treh članov zbora. O koncertu samem piše »Politika« med drugim: Velika dvorana že dolgo ni odmevala od takega navdušenja in ploskanja kakor pri tem koncertu in publika že dolgo ni bila tako zadovoljna. Že sam pojav 26 malčkov njihovi okrogli nasmejani obrazi in Iščna slove-nrka narodna noša so bili povod, da so bili sprejeti s pravim viharjem aplavza. Moramo pa takoj nagla-siti, da je bila njihova pesem na lepi višini ter je upravičila veliko slavo mladega zbora. Koncert se je pričel ob 9., a mariborska deca je imela za seboj že buren dan, poln doživljajev. Ogledala si je prestolnico, na Vrbici je prišla v stik z beograjsko mladino. popoldne je bila v Avtomobilskem klubu, kjer je bila pogoščena s slaščicami in kakaom, a zvečer, ko mala deca običajno že spi, je morala na koncert. Ko so otroci kljub vsej utrujenosti izvrstno in brez pogrešk absolvirali svoj dolgi program, so si publiko popolnoma osvojili. »Politika« dalje navaja, da je občinstvo uživalo zlasti pri pogledu na malega Marka, najmlajšega člana zbora harmonikarjev. ki mu je šele pet let, a se je kljub temu zelo hrabro zadržal. Po pozdravu Beograjčanov si je fantek svoj s cvetjem ln trakovi okrašen klobuček tako močno poveznil na glavo, da mu je izpod njega gledal samo nos. Ker se je bal, da izgubi takt z drugimi, si ni upal izpustiti harmonike iz rok in popraviti klobučka, pa je igral, ne da bi kaj videl. Zelo je občinstvu ugajal tudi mali Ravnik Oba fantka sta tako izvrstno absolvirala svoji solistični točki, da sta ju morala ponoviti. Program Je bil sestavljen po večini iz slovenskih narodnih pesmi. Čeprav je pa bilo teh pesmi okrog 30 in na koncu še vesela kranjska svatba, so morali harmonikarji skoro večino točk ponoviti. Mariborska deca je na velikonočno nedeljo priredila še dva koncert^ enega dopoldne za beograjske dijake, a drugega zvečer v Kolarčevi dvorani. Zbogom zima! Smuk v pomlad! Ljubljana na praznike vstajenja Ljubljana, 2. aprila Dohrih devetnajst sto let že praznuje krščanski svet praznik Kristusovega vstajenja, praznik človekovega kvišku stremečega duha v času prebujajoče se prirode. Preko vseh viharnih dob je ostal ta praznik, ki ga človeku novih upov v življenje in nove volje do dela. Ljubljana se je letos pripravila nanj nad vse praznično. Ni se ji poznalo toliko na zunaj kakor po tem, da so se široke množice poglobile v skrivnost Kristusove smrti in vstajenja. Na veliki petek so pozno v noč romale dolge procesije ljudstva od cerkve do cerkve, od božjega groba do božjega groba. V mesto so prišli Posavcl in Barjani. Spet se je pokazalo, kako malo je še Ljubljana meščanska, da prevladuje v njej še zmerom tisti zdravi kmečki ži-velj, ki kar ne da preveč čutiti puhle civilizacije. • Velika sobota. Mesto je podobno mravljišču. Iz vseh sedmih farnih cerkva so v popoldanskih urah doneli zvonovi, klicali ljudstvo k vstajenja, ki se je odzvalo kakor še nikoli. Nebo je bilo dobrohotno. Tu pa tam oblačno, zdaj pa zdaj malo grozeče, vendarle ni dalo dežja. ki velikosobotnim popoldnevom nič kaj rad ne prizanaša Ljudje so bili dobre volje. Solnce je dalo pravo pomladno razkošje. A česar ni zmoglo solnce, je dal prvi april ... Toda zvonjenje zvonov, zvoki godbi in slovesni trenutki Kristusovega vstajenja so bili šalam letos neprijazni. In pomlad je dihala, da je skoro sleherni pomislil, kako bo praznike prebil v prosti naravi. Zlasti živo je bilo mesto zvečer. V središču mesta, od magistrata do Tivolija in od pošte do Križank so vrele nepregledne množice ljudstva. Na strehi Ljubljanske kreditne banke je okoli pol osme ure zaigrala žetkznlčaieka godba. Tako imenitnega koncerta Ljubljana še ni doživela in še marsikako drugo mesto ne z bolj slavno preteklostjo. Ljudje so se nekaj časa začudeno ozirali okoli sebe in drug drugega vpraševali: odkod godba? Saj procesije so bile že vse v cerkvah, da bi pa godci domov grede tako navdušeno igrali se je temu in onemu zdelo le malo preveč. Zadevo so kmalu pogruntali. Vse se je usulo proti pošti in se zastrmelo tja gori na vrh banke, ki je bil nekam skrivnostno razsvetljen in raz katerega so vse mesto preplavljale zdaj koračnice, zdaj pesmi kakor za stavo. Po Kongresnem trgu, šelenburgovi ulici, Aleksandrovi cesti in velikem tivolskem drevoredu se je v nekaj trenutkih razvilo mogočno velikome-stno promeniranje, kakor da je vse slovensko ljudstvo slavilo kdo ve kako sijajno zmago. V Križankah pa je vladal lep mir, vsa okolica cerkve je imela na sebi nekaj mističnega. Na obzidju zdolž Emonske in Cojzove ceste je lahno se zibaje vila blesteča vrsta lampiončkov, ki so cesti dali slovesen obraz. n Od poŠte so prihajale goste trume ljudstva k tradicionalni velikonočni procesiji križevniškega reda. Ob osmih je zaklenkal mali zvon, potem drugi m tretji. Množica je potihnila in po-sluhnila ubranemu potrkavanju. Iz cerkve se je že vila procesija. Zazvenele so činele, zapeli rogovi in oznanili, da je tudi za prebivalcev Križank Kristus vstal od mrtvih. * Nastala je tiha noč od velike sobote na veliko nedeljo. Prvi april. Oblačno Jutro. Potem solnce in spet oblaki. April je pokazal, da je ostal neizpremenjen. Okoli poldneva je solnce le pričelo zmagovati, in ob dveh po kosilu je zasijal krasen pomladanski dan. Vse je kazalo, da vreme potresne procesije ne bo motilo. Iz vseh ljubljanskih farnih cerkva so se vile dolge romarske procesije s križi ln banderi proti stolnici, iz katere je ob pol štirih krenila potresna procesija z najsvetejšim v cerkev sv. Jožefa. Nebo se je iznenada stemnilo. Pričelo je grmeti. In toliko da je večji del procesije z najsvetejšim bil v cerkvi, je nastala nevihta t ploho in točo, ki je trajala dober četrt ure, nato pa je še kako dobro uro močil mesto pohleven dež. Tako malo dogodkov kakor v letošnji veliki noči že nekaj let ne pomnimo. Razen običajnih prireditev procesij in žegna sta pa le dva dogodka, ki jih je treba zabeležiti kot velika. Na veliko nedeljo so se v vseh cerkvah brale svete maše v slovenskem jeziku. Latinščina je s tem v veliki meri izpodri-njena iz verskih obredov. Tako je Slovenec po dolgih razgovarianjih le prišel v cerkvi do slovenske besede. Drugi dogodek je bil pa tudi povsem cerkvenega značaja. Na veliki ponedeljek dopoldne ob pol 10. je ljubljanski škof dr. Rožman izvršil umeščenje novega stolnega prošta Ignacija Nadraha in stolnega dekana ljubljanskega dr. Frančiška Kimovca. Prejšnji prost je bil lani umrli Andrej Ka-lan. dosedanji stolni dekan pa sedanji prošt Ig. Nadrah. na katerega mesto je stopil dr. Fr. Kimovec. Umeščen ie je bilo nadvse slovesno. Ko je škofov kancelar prebral na pergamentu pisane papeževe bule. sta oba nova cerkvena dostoianstvenika glasno molila predpisano veroizpoved, prisegla na evangelij, nato jima ie pa škof izročil insig-niie: prstan, naprsni križ, mitro. proštu pa tudi pastirsko palico. Po tem obredu jima je po kazal pjuni bodoči mesti v koru za oltarjem, nakar so pevci zapeli slovesno zahvalno pesem. Sledila je velika maša, ki io je ob navzočnosti škofa bral novi prošt Ignacij Nadrah. Običajne pridige pri tej dopoldanski maši zaradi umeščenja ni bilo. • Tako so potekli velikonočni prazniki. Šmarna gora. Sv. Katarina. Kurašček že dolgo niso videli toliko izletnikov. V deželo prihaja pomlad. Španski bezeg je že ozelenel. Kostanji so kar čez noč pognali nežne, bledozelene liste. Še nekaj dni in vsa narava bo cvetoč vrt. Ljubljana. 2. aprila V ponedeljek okrog 15. je bila policijska uprava na Blei\veisovi cesti obveščena, da so našli v Tobačni ulici v neki nedograjeni hiši obešenega mlajšega moškega. V Tobačno ulico sta odšla policijski zdravnik dr Avramovič in dežurni uradnik gospod Ramovš. Našla sta nesrečnika dva delavca, ki sta šla v omenieno zgradbo in sta hotela v pritličju piti vodo. Eden njiju je opazi! pri zidu naslonjenega mlajšega človeka in ga pozdravil: »Servus«. Ker se pa ta ni odzval, je delavec stopil bliže in presenečen opazil, da je neznanec obešen. Policijska komisija je ugotovila, da gre za okrog 301etnega točaja Josipa Hainška, ožen|e-nega in očeta enega otroka. Hajnšek se le najprej obesil na motvoz, a se mu je vrvica utrgala. Nato je vzel kos žice in se obesil nanjo. Vzrok samomora ni znan. Pokoini Hajnšek je bil zadnje čase nekam potrt in zmeden. Življenje si je najbrž končal v trenutni duševni zmedenosti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. V ponedeljek popoldne so bili orožniki v Vevčah obveščeni, da so iz Ljubljanice na Fužinah potegnili utopljenko, katere truplo je že delno razpadlo in ki je najbrž ležalo več tednov v vodi. Utopljenka' bo najbrže 211etna služkinja Marija Sintlerjeva, rojena v Ravnah in v Boštani pristojna. Sintlerjeva je služila pri gospe I>ejakovi na Vidovdanski cesti 22. a Je 3. marca zvečer izginila brez sledu in so pasantje istega večera okrog 23.30 na šent- Eetrskem mostu čuli klice na pomoč iz jubljanice. Orožniška postaja je obvestila o najdbi Eolicijsko upravo v Ljubljani, ta pa brata intlerjeve, ki je odšel v Vevče, da ugotovi, ali je utopljenka res njegova pogrešana sestra. Maribor ob velikonočnih praznikih Že nekaj rekorderjev smo objavili letošnjo zimo. To je pa naša najmanjša smučarska rekorderka (vsaj po starosti): Sonjica Stenovčeva - Baumgartnerjeva, ki bo julija stara šele dve leti, pa je letos že začela smučati izven kuhinje. Maribor, 2. aprila. Na velikonočno nedeljo je bilo nebo zastrto z oblaki in je praznično razpoloženje kvarilo slabo vreme. Mariborčani so ostali ves dan doma. Izkoristili pa »o zato današnji dan, ker jih je prijazno solnce izvabilo v okolico. Pogrešali smo letos običajno velikonočno streljanje, ker ga je obla&tvo strogo prepovedalo. Kako umestna je bila ta prepoved, nam povedo v bolnišnici, kamor so doslej prispele z dežele 4 žrtve streljanja. Primorskim trpinom je pripravilo nekoliko veselja za velikonočne praznike mariborsko društvo »Nanos«. V zasilno urejenih prostorih v Grajski ulici se jih Je na veliko noč dopoldne zbralo večje število. Društveni predsednik g. Marino Kralj jih je v svojem nagovoru po-vedel v mislih v drage domače kraje in jim nato razdelil pirhe v obliki oblačil in drugih darov. Malo opravka »o imeli oba dneva na policiji in reševalni postaji. Aretiranih je bilo samo pet oseb zaradi manjših policijskih prestopkov, povečini zaradi pijanosti. Med prijavjjenci pa je bilo več fantičev, ki so se pregrešili zo- Kr prepoved varnostnega oblastva s stre-_ njem s karbidom. Zabeležiti je primer poizkušenega samomora. Pred prazniki J« prispel v Maribor 35 letni potnik neke zagrebške tvornice usnja Franc K. Mož je bil svoje dni knjigovodja pri trgovcu Bergerju v Murski Soboti. Zagledal se je bil že lani v neko blagajničar- ko in z njo pobegnil v Avstrijo, kjer sta živela nekaj časa. V Mariboru se je nastanil v nekem hotelu, kjer so ga na veliko soboto našli s prerezanimi žilami na levi roki. Poklicani reSevalci so ga takoj pre- peljali v bolnišnico, kjer so mu nuč.ii pomoč in ga rešili izkrvavitve. Nesrečnik je obupal nad življenjem zaradi nesrečne ljubezni. Žalostno je tudi odjeknila na veliko noč vest, da je umrl posestnik in upokojeni inšpektor finančne kontrole g. Ivan Kosti star 59 let. Pokojnik je bil znana mariborska osebnost. Za. svoje usluge je bil odlikovan z redom sv. Save. Pridobil si je veliko krog prijateljev in znancev, ki ga bodo zelo pogrešali. Najhuje pa je njegova smrt zadela rodbino, ki je izgubila z njim nenadomestljivega^ očeta. Pokopali ga bodo v torek ob 15.30 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Smrt zaslužne narodne žene Cirkovce pri Pragerskem, 2. aprila Nedavno smo položili k večnemu počitku zasluženo ženo. gospo Antonijo Kor-žetovo. Bila je vzor slovenskih odnosno jugoslovenskih žen in mater. Skromna, zna-čajna in marljiva ko mravlja Nikdo ni odšel od nje brez tolažljive besede, rada je izdatno obdarovala siromake in pomagala povsod, kjer je le mogla Podpirala je izdatno tudi cerkev. Vzgojila je lepo svoje otroke, ki so vsi v ugodnih položa-jih. Vsi smo rajnko ljubili in spoštovali. Nedvomno je, da dobra žena ni imela med nami sovražnika Blagi pokojnici bo ostal med nami najlepši spomin! Sebi in svofim v pouk in zabavo naročite ilustrirano tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET44 Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica fit. 5. „INRI" in „Parsi£al" v gledališču Ljubljana, 2. aprila. Za veliko noč je imel tudi naša drama svoj praznik. Kakor je že vsa zadnja leta običaj, so tudi letos obnovili v režiji prof. Šesta za veliki teden pasijonsko igro INKI, kakor sta jo za naš oder priredila Gregorin in dr. Tominc. Ko je v sredo prišel INRI prvikrat na oder, je bil obisk srednje dober. Pravega velikonočnega razpoloženja pri ljudeh takrat pač še ni bilo. Potem je zanimanje raslo iz dneva v dan in včeraj in danes popoldne je bil na Pasijon tolikšen naval, da je bila hiša mnogo premajhna. V parter so dali postavki dve vrsti rezervnih sedežev, veliko število občinstva pa se je kljub temu zaman gnetlo pred okencem blagajne m je moralo na koncu odifc praznih rok. Največ zanimanja vzbuja Pasijon med občinstvom ožje okolice Ljubljane, odkoder je največji naval na teater. INRI je plemenita, zvesto po svetopisemskem tekstu napisana svečana ljudska igra, ki je v naših razmerah tudi za umetniški teater, kakršno je naše Narodno gledališče, najbolj primerna za velikonočni čas. Publika, ki jo INRI razvnema^ vsako leto, res da ni v ogromni večini naša prava gledališka publika. Naš Pasijon hodijo gledat vsako leto predvsem ljudje, ki jih opozorijo na teater veliki lepaki na cerkvenih vratih — torej ljudje, ki prihajajo v gledališče iz cerkve. Toda če se spominjamo, da so se nabožni obredi in gleda-lisica umetnost v davnih časih rodili iz istega vira. bomo znali prav ceniti vrednost tega občinstva za teater. To so ljudje, ki prihajajo v parter in v lože z nič manj svejimi, nič manj dragocenimi občutji, kakor prem;erska publika, in pridobiti enega teh prazničnih gledalcev za zmerom za gledališče. ne more biti nič manjše zasluže- nje, kakor obdržati sto onih gosposkih stalnih gostov s premier. Takšne pngodniške predstave so najboljša, najrazumnejša propaganda za popularnost naše drame med ljudstvom, ki mu je namenjena. O umetniškem uspehu uprizoritve, ki jo je publika prav toplo sprejela, ne bomo podrobno poročali. Beležimo samo, da je Jezusa igral Gregorm, Marijo Marija Vera. Jožefa iz Arimateje Bralna, Petra nestor Danilo, Janeza Jan, Judo Skrbinšek. Marijo Magdaleno Boltarjeva, Pilata Jerman. Kaifo Železnik. Ano Cesar. — Občinstvo, ki te velikonočne dni ni moglo priti do svojega Pasijona, bo lahko prišlo na vrsto pri zadnji reprizi, ki se bo vršila na belo nedcijo. Umetniško prav pomembna p« je bila uprizoritev Parsifala v operi z dirigentom ravnateljem Poličem. Zaradi nenadne obolelosti Marčeca, ki bi bil moral peti Parsifala, je bila predstava v petek najprej odpovedana. Medtem pa je upravi v naglici uspelo pridobiti za gostovanje znamenitega wagnerjanskega pevca Hansa Dopserja, ki je pevsko in igralsko odlično odpel svojo partijo v originalu. V petek je bilo skorajda prepozno, da bi moglo gledališče o pravem času dovolj efektno opozoriti občinstvo na ta pomebni dogodek. Zato pa je bil pri včerajšnji ponovitvi Parsifala z Dopserjem toliko večji naval in toliko več viharnega navdušenja. Z INRI-jem in Parsifalom, pa zraven še s komedijama Beograd nekdaj in sedaj in Charleveva teta, s Plesom v Savoju in posebno še v premiero Poljske krvi, ki se )e vršila nocoj, je naše gledališče na prav lep način in tudi s povsem zadovoljivim gmotnim uspehom prebilo veliko noč. Matija Jama razstavlja svoje slike Ljubljana, 2. aprila Kakor je sam po svoji osebni pojavi in po načinu svojega umetniškega dela preprost in domač, tako je mojster Matija Jama preprosto in po domače, kakor vsako pomlad, tudi včeraj dopoldne otvoril svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Brez oficielnih svečanosti, brez pompoznih in laskavih govoranc in brez patronanc, pa tudi brez kričave tiskovne reklame je Jama ob desetih dopoldne odklenil paviljon. s čimer je bila razstava otvoriena, in od množice ljudi, ki se je vse te praznične dneve pretakala po mestu in po Tivoliju, so v resnici pričele romati na razstavo trume iskrenih ljubiteljev Jamove umetnosti. V vseh štirih prostorih paviljona je razstavljenih nekaj nad 120 pokrajin, portretov in študij. Razen nekaterih starejših, ki se jih spominjamo še s prejšnjih prireditev. je razstavljenih predvsem veliko število novejših in najnovejših del. tako da nudi razstava prav živahen razgled po aktualnem razvoju Jamovega dela. Kakor je za snovno usmerjenost njegove umetnosti najznačilnejša pokrajina, tako prevladuje po številu in po sugestlvno-stl sile. s katero Jama ustvarja svoja platna. pokrajina tudi na tej razstavi. Od mehkih. v zamolklih barvah, dojetih bregov reke Kolpe, mimo Ljubljane, kakršna se kaže v solncu, v zimi in v noči, mimo savske doline in sveta, kakršen se odkriva v ljubljanski okolici, pa do ostro izoblikovane gorenjske zemlje, kakršna je od Bleda in Zasipa do Stola in Martuljka: iz vse te žive pestrosti naše pokrajine zajema Jama in vsa neobsežna lepota, ki je v nji, je doživi jena in izražena na njegovih platnih. Kot tipičen pokrajinar se Jama kaže tudi v svojih umetniško dragocenih, zanimivih portretnih študijah. Za njegovo umetniško predstavo človek skorajda ne more živeti sam zase. iztrgan iz vsega sveta. Jama svojim portretom skoro nikoli ne išče umetnega ozadja, ker jim je ozadje pokrajina, v kateri jih je doživel. Takšne so njegove grabljice in dečki s piščalkami, takšne so njegove gospodinje in svačice. dekleta, ki sušijo seno, bratci in sestrice, matere in deteta. Barice in Jelkice. dekleta s vrči, dekleta s košarami itd. Nekaj svojevrstno zanimivega je kolekcija portretnih študij iz Bele Krajine, ki bodo prav gotovo našle svojih posebnih navdušenih občudovalcev. Iz vseh njegovih portretov pa diha polno, živo življenje, kakor je živo in dragoceno življenje narave same. O razstavi ki bo odprta ves april (vsak da.n od 10. ure dopoldne do mraka s presledkom od 13. do 14.) In V jo prav toplo priporočamo v obisk, bo več še poročalo »Jutro«. Naši georaetrl in geodeti se gibljejo Ljubljana, 2. aprila. Na cvetno nedeljo in ponedeljek se je v mestni posvetovalnici v Splitu vršila glavna skupščin« Združenja geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije. Skupščino je kot domačin otvoril predsednik pred kratkim ustanovljene sekcije za primorsko banovino inž. Dobrič, nato pa je predsednik združenja poslanec Mravlje med burnim odobravaniem predložil vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Ko je pozdravil kon" gresiste še mestni načelnik inž. Kargotič, ki je naglašal važnost geodetskega dela, je obenem podčrtal, da je Split zibelka katastra. V Splitu je že v 16. stol. obstajal Dioklecijanov vodovod, ki s svojo gigantsko razsežnostjo najlepše ilustrira važnost sodelovanja inženjerjev in geodetov. Iz obširnega poročila o delu združenja, ki ga je podal tainik Milačič, posnemamo, sm ie naša zobna pasta in zobni prašek čisti dobiček se uporablja za zobno nego naših otrok. VeMka tuba 12 Din, zavitek praška 3 Din. Zaloga: Drog. Greeorič, LJuhljana, Prešernova 5 da je organizacija geodetov V zadnjem letu napredovala za 400 članov. Ustanovitev posebnih geometrskih zbornic je vprašanje najbrž je bodočnosti. Mednarodno združenje ceometrov je imelo svoj kongres lani v R mu in je na njem zastopal Jugoslavijo višji finančni svetnik pri oddelku katastra in državnih posestev geodet dr. Kralj. Pri Združenju jugoslovenskih inženjerjev in arlrtektov v Zagrebu se je ustanovil klub geodetskih kulturno-tehničnih inženjerjev. ker kongres z veseljem pozdravlja. Izmed vzporednih stanovskih organizacij poslujejo geometrska zadruga, ki poseduje imovino 360.000 Din, fond za zidanje geometrskega doma, ki ima 80.000 Din premoženja, podporni fond z vsoto 12.000 Din, vloge na šterinje pa znašajo 27.000 Din. Za stalnega delegata pri mednarodni federaciji geometrov je bil soglasno izvoljen dr. Kralj. Popoldne šo kongresisti priredili vzorno organiziran izlet na otok Hvar, v ponedeljek zjutraj pa se je nadaljevalo zasedanje skupščine. Važna strokovna in stanovska vprašanja so sprožili zlasti govorniki vseh sekcij, katerih člani so zaposleni pri novi izmeri Srbije. Na koncu je bilo sklenjeno, naj beograjska sekcija, ki je najmočnejša in najbolj prizadeta pri teb vprašanjih, v zvezi z ostalimi sekcijami predloži podrobno obrazloženo in dokumentirano predstav-ko oddelku katastra in državnih posestev v Beogradu. Med samostojnimi predlogi, ki so jih stavile sekcije primorske, savske. dravske in dunavske banovine, »ta bila sprejeta zlasti važnS predloga o ureditvi akordnega dela in o izenačenju pravic samoupravnih in državnih geodetov glede civilne geometrske prakse. Pred zaključkom skupščine je bilo se soglasno sklenjeno, da se bo vršil kongres geometrov in geodetov v letu 1935. v Žagrebu. Odlikovanje zaslužnega cestarja Ptuj. 2 aprila Pri sreskem cestnem odboru v Ptuju je sreski načelnik g. dr Bratina izročil na veliko sobto na slovesen način ob prisotnosti načelnika cestnega odbora g. Jeršeta in vseh banovinskih cestarjev zlato kolajno upokojenemu cestarju g Korparju Francu za njegovo zvesto in požrtvovalno 451etno službovanje. Korpar Franc je bil že leta 1925 odlikovan s srebrno kolajno za zasluge na gasilskem poprišču Udejstvoval se je kot aktiven član pri gasilnem društvu že od leta 1901. Naše čestitke! Izložba pirotskih preprog Ljubljana, 2. aprila V društvu >Kneginja Zorka«, Tyrševa cesta 31/1., desno, bo od sredo 4. t. m. do ponedeljka 9. t. m. razstava vzorcev pirotskih čilimov, ki slovijo po svoji lepoti, prvovrstnosti materiala in trpežnosti po vsem svetu. Izloženi bodo nastopni vzorci (šare): »Vraška Klena«. *šara Rašiče-va«, »Smirjanka«. »Ploče«, »U Vencima« in »Bosanski motivi«. Izložba bo odprta vsak dan od 10. do 13. in odn 15. do 18. Vstopnine ne bo. Po vzorcih se bodo lahko naročali čilimi vseh vrst, barv in velikosti. Razstavljeni vzorčni kosi se bodo tudi razprodali po cenah, ki bode označene na vsakem kosu. Vendar pa razprodaja prepogic ni namen te razstave, ki naj naše občinstvo, predvsem naše gospodinje, opozori na lepoto tega prvovrstnega izdf^ka pridnih ženskih rok. Saj je vse na teh produktih domače obrti, od fino spredene volne domačih rok do prav umetniško preštudiranih vzorcev ročno in duševno delo naše jugoslovenske žene. Zato upravičeno pričakujemo obilnega obiska. -- DetomoHIki na sledu št. Janž na Dravskem polju, 2. aprila Poročali smo pred kratkim, da so ljudje našli v Staršah pri Sv. Janžu na Dravskem polju naplavljeno trupelce ženskega spola z znaki davljenja na vratu Na lice mesta se je napotila sodna komisija in ugotovila, da je bil otrok takoj po porodu zadušen z ruto. Trupelce so pokopali na pokopališču pri Sv. Janžu. Nečloveški materi so že na sledu. K uboju v vinogradu Moravci. 2. aprila Poročali smo že o žalostnem dogodku, ki se je izvršil te dni v Slovenskih goricah in je bil žrtev fantovskega napada 271etni Ludovik Žmavc iz Moravcev. Žmavc je usodnega dne okopaval vinograd pri posestniku Slani v Moravcih skupno s po-sestnikovim sinom Alojzom Šalamunom iz Slapinskega vrha. V sosednjem vinogradu posestnika Lipše pa 9ta bila med drugimi zaposlena tudi brata Franc in Anton Kosec iz Senčaka. Po končanem delu sta Sla zadnja dva v vinsko klet posestnika, da se okrepčata po napornem delu medtem ko sta Žmavc in Šalamun nekaj časa delala v vinogradu, ob mraku pa sta se vračala pojoča domov. Pot je vodila oba mimo kleti, kjer sta pila brata Kosca Ko sta ta slišala petle Žmavca in Šalamuna, sta ju začela zasledovati. Nenadno je Franc Konec poklical Žmavca in ko se je ta obrnil, je že Kosec zamahnil z motiko ter ga zadel v glavo, tako da je Žmavc na mestu obležal. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer pa je kljub skrbni zdravniški negi umrl za poškodbami. Proti obema bratoma Koscema se vodi stroga preiskava. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM* V SISK1. — Telefon 33-87 V torek, sredo in četrtek ob pol 7 in pol 9. uri mojstrovina Fritza Latiga Dr. MJ5BUSE Theodor Loos, Gustav D'esl, Camila Spira. Dopolnilo nov zvočni tednik. Pride! Lucie English: Hladna devica Viktor Tomažin: Junaške zgodba Ssdeli smo v gostilni in se pogovarjali o ljubezni. Potem smo prišli na zakon in ko smo ga z vseh strani obgrizli, je eden Izmed nas predlagal, naj bi vsakdo povedal svoje največje junaško dejanje Kdor bo zmag&l, bo ves teden pil na stroške ostalih. Nih&e se ni upiral. Najstarejši, zdravnik, je začel: »Temu. kar sem storil, morda ne moremo reči junaštvo. Saj je bila le posledica čuta samoobrambe. Ko sem nekoč prenočil kot študent na Dunajy v najvišjem nadstropju nekega hotela, je nastal ogenj Zbudil sem se, ko so stopnice že gorele. Zlezel sen skozi okno in se spustil po žlebu do tal. Konec!« »Prav si imel.« je odvrnil Primož Volaj, ki je imel največjo besedo »To ni bilo junaštvo, ampak potrebnost .« Neki odvetnik je bil naslednji: »Ko mi je bilo šestnajst let, sem šel za »tavo ponoči skozi teman gozd. kjer so se ftlat'li razbojniki. To je vse.« »To je bila predrrnost, ne pa junaštvo,« je odvrnil Primož Volaj. Ža njimi je prišel na vrsto profesor: »Med vojno sem bil praporščak Naš polk je zavzel neko vas na ruski fronti Na sredi je sta', gradič last nekega grofa Videti je bil prazen vendar pa je bilo treba to šele ugotoviti Nekega večera je prišel stotnik v naš šotor in dejal: »Nekaj pogumnih mož potrebujem « Razen mene se je oglasilo še nekaj drugih oficirskih pripravnikov. »Vaša naloga je da se vtihotapite v po- slopje,« je dejal stotnik, »in da Se prepričate, da ni v njem nobenega sovražnika To sicer ni nič hudega, pravijo pa da so sovražniki gradič izpraznili in podminirali Pije je ostal v njem samo neki starec ki ga mora pognati v zrak, ko ga zasedemo. Napravite kakorkoli, važno je le, da mi prinesete natančno sporočilo, kaj je res in kaj ne.« Ko sem to slišal, me je malce zazeblo, toda umakniti se nisem mogel več. Ko se je stemnilo, smo odšli. Pet nas je bilo. Orožje in drugo smo pustil v taboru, samo revolverje in nekaj streliva smo imeli s seboj Skoraj neslišno smo prišli do zidu, ki je obdajal gradič. Vrata so bila zaprta in v hiši je bilo vse tiho kakor v mrtvašnici. Tedaj smo počasi splezali drug za drugim na zid. Na drugi strani smo se spet spustili na tla Komaj smo se upali dihati Tipali smo v temi okoli sebe in se bali. da nas utegne v prihodniem trenutku napasti četa skritih sovražnikov in nas mimo grede pobiti Ali pa, da se stresejo zidovi in da zletimo t njimi vred v zrak Tako smo prišli do hišnih vrat Srce ml je tolklo kakor kladivo. Skozi razpoko smo opazili v notranjosti medel soj luči To mora biti starec, ki nam je o njem pravil stotnik Potem smo ga zagledali skozi okno Sede! je na preprogi sklanja! se je nad neko knjigo in najbrž molil Kaj naj storimo? Tedaj smo opazili, da drži iz sobe lestev na ravno streho Po tej poti se ga moramo polastiti! V trenutku smo sezuli čevlje in malo nato smo bili že na sttehi Najmlajši je Zaradi varnosti ostal i nabitim revolverjem Ali potreb te pomoči? Pokličite mene! Najrajši pridem na veliko pospravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem,kaj vse zmorem. Les in kovino, železo .. • emajl, aluminij in kamen — vse to očistim lepo, kar st aa, ne da bi kaj trpelo pri temi Zakaj glejte - jaz ne odpras-kam nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . . «ele potem jo odpravim! To pa zmore samo v J ♦ -33 CISTILKAVIM CISTI VSE ! varlstove torbe v roki pri vratih če bi hotel starec po tej poti pobegniti. Ko smo prišli do vrat. ki so držala na streho, je starec podzavestno pogleda! navzgor. Hitro sem skočil v sobo. Sf«rec je z bliskovito naglico p^egnil oster nož in se pognal proti meni Tedaj pa so mi prišli na pomoč tovariši s strehe Padli smo po njem in ga zvezali V kleti Velika atrakcija«, ki je ob praznikih vzbudil velikansko zanimanje saj poje v njem sloveči svetovni pevec Richard Tauber. Eden najboljših čeških moških zborov, pr»ški zbor »Smetana« bo koncertiral v Ljubljani v četrtek 5. t. m. ob 20. v dvorani Uniona. Moški zbor šteje nad 50 pevcev in je pod umetniškim vodstvom dirigenta prof. Františka Spilke. V svoji domovini uživa najboljši sloves, znan pa je po vsej Evropi s številnih svojih koncertnih turnej v teku svojega 25-letnega umetniškega udejstvovanja. Koncert v četrtek nam bo nudil velik umetniški užitek, zato priporočamo poset vsakomur. Prodaja vstopnic v naprej v knjigarni Glasbene Matice. Sokolska radijska predavanja Ji V aprilu bo oddajala radijska postaja Ljubljana nastopna sokolska predavanja: 3. aprila: Sokolska rodbina (predaval bo br. dr. M. Kovačič. direktor gimnazije iz Ptuja); 10. aprila: Pomen sokolske telovadbe (br. Vrhovec Lojze, načelnik ljubljanske župe); 17. aprila: Sokolska vzgoja mladine (br. Zagorc Fr., prosvetar novomeške sokolske župe); 24. aprila: Voditelji češkoslovaškega Sokolstva (br. Poharc Janez, prosvetar ljubljanske sokolske župe). Predavanja bodo vsak torek od W do 19.30. Restavracija »Einona« prireja s sodelovanjem Plesnosportnega kluba vsak torek družabne plesne večere pod različnimi devizami. Aranžira iz prijaznosti mojster Jenko. V torek 3. t. m. bo Rebusni večer z zanimivim rev>usnim plesom in loterijo. Igr-l bo Sonny ]azz. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Koncert »Smetane« v Mariboru bo danes prvi na veliki turneji, ki jo društvo priredi po vseh večjih mestih Balkana. V Mariboru pričakuje rekorden obisk. Saj nimamo pogosto prilike slišati društvo, ki si je pridobilo svetovni sloves in si nabralo vse polno ugodnih kritik. Tako piše »Jurnal de Genčve«: »Teh petdeset pevcev, med katerimi so čudoviti tenorji In basi, ki presenečajo s svojo silo, predstavlja celoto dovršene homogenosti« Po koncertu so vsi vabljeni na prijateljski sestanek k Orlu, jutri v sredo pa se od dragih gostov poslovimo ob 14. na kolodvoru. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru poziva članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba gosp. Ivana Kosti a. očeta dr. Janka Kostla. tajnika zveze. Porreb bo danes ob 15.30 na mestno pokopališče na Pobrežju. Kino v Ptuju bo predvajal v sredo in Četrtek ob 20. film »Strahote pustinje«. Dodatek Ufin tedrik Narodna knjižnica in Čitalnica V Zagrebu. Gunduličeva 24, priredi v sredo 4. t. m. ob po! 21. društveni sestanek s predavanjem dr. Mikiča. kako so pred sto leti živeli v zagrebški okolici (s filmom). Gostje dobrodošli! Naročite — čita\te »LJUBLJANSKI ZVON" DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Oceanski polet gospe Rooseveltove Soproga predsednika ameriških Zedinjenih držav je poletela iz VVashinetona na otok Porto Kico v Zapadni Indiji Morilka prefekta Causereta Pred pariškim porotnim sodiščem se je začela obravnava proti Germaini Houoto-vi, ljubici prefekta Causereta, ki je ustrelila svojega ljubčka pred nekaj meseci z revolverskim strelom. Houotova, ki se je izdajala za »d' Anglemontovo«, skuša sedaj umor prikazati kot nesrečo pri manipulaciji z orožjem. Pravi, da jo je Cause-ret ogrožal, nakar je segla po samokresu, ki se je nenadoma sprožil. Houotova ima za seboj burno življenje. L. 1911. je bila prijateljica princa Franca Pariška moda Bolero obleka iz črne svile z vezivom Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staropreizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi-ru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Jožefa Bavarskega, brata belgijske kraljice. Imela je zveze z raznimi vplivnimi politiki, katere je umela sijajno izkoriščati. Causereta je Houotova umorila radi denarne vsote, ki ji jo je bil dolžan, a je ni hotel poravnati. Zaradi tega sta se sprla in orožje je razsodilo pravdo. Vohunska afera v Parizu Aretirani vohun, inž. Aubry je povedal preiskovalnemu sodniku, da ga je k vohunstvu zapeljal ruski agent Mskovič. Isti agent je zapeljal še drugega obtoženca v vohunski aferi, jugoslovenskega državljana dijaka Reissa, s katerim se je prvič srečal v Berlinu. Reiss je delal v Curiejevem zavodu in taji, da je prodajal kemične tajne za denar. Vendar pa je močno osumljen, ker so našli v njegovem stanovanju potrdila, da je prejemal 20C0 frankov mesečne nagrade. V zvezi s to afero sta bila aretirana Se jugoslovenska državljana Dušan Narančič in njegova žena, vendar se pa zdi, da nista bila med kolovodji vohunskega gnezda De Moulina in Aubryja. če ni srce na pravem mestu 231etni dninar Karel Korcsmaros je popival v Miškolcu v veseli družbi. Naenkrat je izbruhnil med vinskimi bratci spor, pri katerem so igrali vlogo tudi noži. Korcs-marosa je neki tovariš sunil v nožem v prsi. Pozvali so najbližjega zdravnika, ki je v prvem trenutku mislil, da je Korcsmaros zaboden v srce. Pri natančnejši preiskavi pa se je pokazalo, da Korcsmaros nima srca na levi, ampak na desni strani. Temu naključju gre hvala, da je ostal živ in da bo ostal pri življenju. Diplomatska menažerija Ta teden odpirajo v Rusiji prve konzulate ameriških Zedinjenih držav. Ameriško diplomatsko in konzularno osobje prihaja že nekaj dni v Rusijo. V Moskvo je dospei washingtonski poslanik Angus J. Ward. Ko je stopil s transsibirskega ekspresa, so mu sledili iz vagona naslednji spremljevalci: siamska mačka, angor-ska mačka, nemški ovčarski pes in korejska kokoš z dolgo brado. Vse to spremstvo se je vozilo s poslanikom Wardom in njegovo ženo celih 12 dni v spalnem oddelku. Ovčarski pes, ki je spremljal poslanika na vožnji, je povžil na potu 60 svežih jajec ... Občutno vrzel v Izobrazbi, Id vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, izpolnite s čitanjem Ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Posamezni zvezki samo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega In zabavnega Stiva z mnogimi slikami). Oprava: Ljboljana, Knafljeva ulica 5 Kakšno višino lahko dosežejo baloni? Prof. Piccard je izdal knjigo >16.000 m«, v kateri opisuje svoje polete tn se bavi z vsemi problemi, ki jih je treba rešiti v zvezi s stratosfero. Med drugim obravnava tudi vprašanje, kako visoko se lahko dvigne balon s posadko. Rusi trdijo na podlagi svojih izkušenj, da leži meja v višini 43.000 m. Prof. Piccard je bolj skeptičen in skuša svoje mnenje podpreti z računi. Balon s premerom 120 m in iz najlažjega blaga, ki bi tehtalo po zgostitvi s kavčukom samo 100 g na kvadratni meter, bi tehtal z gondolo in vsem drugim 53S0 kg. Plina bi imel 905 ^00 kubičnih metrov in bi dosegel višino 37 000 m. Za 43.000 m bi pa potrebovali že gumlran balon s premerom 240 m. torej dvakrat več. Iz teea sklepa prof. Piccard. da bo z balonom mogoče doseči višino med 20 in 30. km. Letala s sedanjim tipom motorjev zmorejo še manj, namreč 16 do 20 km Kaj lahko postane iz boksarja Bivši svetovni prvak v boksanju Gene Tunney, ki je prema?al Jacka Dempseya in Maki a Schmelinga. je bil v zadnjem času izvoljen za ravnate!ia »New York Shipbuilding Comp2ny« Ce bo novi ravnatelj dejansko izvrševal svojo shižbo, ni znano. Ljutomerska in radgonska VINA v sotfih in steklenicah ter svoj priljubljeni nudi Vinogradniško veleposestvo In vinske kleti Clotar Bouvier v G. Radgoni Zastopnik: KAKEL FAVAI Ljubljana. Celovška 44, istotam 7ALO&NA KLET IN BUFFE' V boju proti gangsterjem Ameriški policijski agenti so opremljeni z jeklenimi »telovniki«, ki naj bi jih ščitili pred kroglami banditov Novi policijski prefekt Policijska prefektura v Parizu ima letos velike spremembe. Po Chiappeovem odhodu je prišel za prefekta Bonnefour-Sibour, zdaj pa Je imenovan za prefekta Langeron B. Br.: Dobri vojak Sergej Kiviladze Pred nekaj leti, ko je na naših mejah še bohotno evela konjunktura tihotapstva in so se včasih pomikale cele kolone goveda preko meje, je z drugimi sorojaki stražil našo mejo v Žireh, v Sorici, v Logatcu ali tam nekje tudi Gruzin Sergej Kiviladze. Vrl vojak, slepo vdan svojim starejšinam, je opravljal službo pograničnega stražarja vestno, kakor malokdo. V isti četi s Serge-jem sta služila tudi bivša oficirja Petrov in Ivanov, tako da je dobri Kiviladze, ki v carski službi ni prišel preko osnovne stopnje prostaka, imel kar dve oblasti nad seboj: jugoslovenskega poveljnika straže in oba gospoda poročnika Petrova in Ivanova. Poveljnik straže je pravično razdelil službo in določil dneve za obhod po terenu, gospoda pa sta kratko malo naložila Sergeju, da je patruljiral za nju. Vkijub vsemu je Kiviladze videl v obeh gospodih še vedno nedotakljivo predpostavljeno oblast, katere željam in poveljem se navaden vojak ne sme ustavljati. Tako je Gruzin Sergej Kiviladze pa-truljira1 skoro sleherno noč po obmejnih goščavah in preprečil marsikako tihotapstvo. Često pa je zalotil zlikovce na samem dejanju in jim zaplenil živino. V teku mesecev je tako zadržal dvajset pet volov, ki so jih njih gospodarji v okrilju črne noči gnali v deželo, kjer oranže cveto. Finančna uprava si je to dobro in uspešno službo vestnega stražarja točno beležila in kakor je počasna, je iz Beograda nekega dne le prišlo obvestilo, naj se Sergeju kot delež na zaplenjenih volih izplača po šest-sto dinarjev za komad s primerno pohvalo za odlično službovanje. Kiviladze je bil obojega prav vesel in prisegel si je, da bo svoj posel vršil odslej še vestneje, kajti doslej še ni bil doživel, da bi kje kaka država izplačala navadnemu vojaku zasluženo nagrado. Kjerkoli je še služil, vedno so nagrade pobrali višji gospodje. Tu mu pa kar naenkrat zavale petnajst tisočakov! Gotovo ga ni bilo oni čas človeka, ki bi bil bolj navdušen za Jugoslavijo in ki bi ji pel tako slavo, kakor Gruzin Sergej Kiviladze. »To je država, to je kralj,« je govoril v eno mer in dejal bi bil še več, toda po naše sploh ni znal govoriti, pa tudi njegova ruščina je bila od sile trda in neokretna. Zato pa so tem več govorile njegove oči, njegovo srce se je smehljalo od zadovoljstva, kadar mu je roka obtipala petnajst tisočakov v levem prsnem žepu. Pri takih prilikah mu je roka sama od sebe posegla po kinžalu, da pokolje vse sovražnike Jugoslavije. Gospoda Ivanov in Petrov pa sta bila starega vkoreninjenega nazora, da nagrade pač prisluži vojak, dobivajo pa jih vedno in povsod v količkaj urejenih državah le njegovi starejšine. Skušala sta čez par dni raztolmačiti trdoglave-mu Gruzinu svoj nazor. »Sergej,« ga pokliče po činu starejši Petrov. »Izvolite, vaše blagorodje,« se odzove Kiviladze in se strumno postavi »Dobil si veliko denarja, bratec, pa ti niti na misel ni prišlo, da bi vedel, kaj je tvoja dolžnost. Denar bo treba pravično razdeliti. Pregledati moramo, koliko je tvojega in koliko odpade na gospoda poročnika Ivanova in name.« »Vaše blagorodje, nagrada pripada vsa meni. Meni je denar izročil poveljnik straže, ker sem sam polovil vseh dvajset pet volov.« »Res je, sam si jih polovil, ali ne vseh na svojem dežurstvu. Glej: Prvi par si ujel 16. julija. Dobro. Na spisku obhodov pa je zabeleženo, da sem ta dan jaz imel dežurstvo. Deset dni kasneje si ujel dva para. Poglejmo na spisek! Vidiš, ta dan je imel službo gospod poročnik Ivanov. Nato si 26. septembra zopet ujel dva para, tudi tedaj sem bil jaz določen za službo ...« »Oprostite, vaše blagorodje, določeni ste bili vi, na obhod pa sem šel jaz in jaz sem ujel vole.« »Sergej, ti si durak, in težko ti je dopovedati, razen tega pozabljaš, s kom govoriš. Stoj mirno in poslušaj!« »Slušam, vaše blagorodje.« »Dognali smo tedaj, da odpade na gospoda poročnika Ivanova in name po šest tisoč, nate pa ostalih tri tisoč. Zate je še to itak preveč, kaj pa bi počel s tolikim denarjem? Vole si ujel po večini na našem dežurstvu, tedaj v našem revirju, nagrada gre nama. Daj sem denar,« zakliuči Petrov strogo. Bednemu Serge.tu pa je ta trenutek udarila tista odločilna ura. ki pomeni prelom v človeškem življenju. Jasno mu je postalo, da je bil žrtev vse svoje življenje in da ga hočejo izkoristiti še se- Umiranje nemških listov Nemška »Frankfurter Zeitung« je objavila uvodnik z naslovom: »Ali smo dolgočasni?« S tem je vprašala svoje čita-telje, kako presojajo nemško novinarstvo, ki vsebinsko, a tudi po nakladi strahovito pada. odkar je prišel na krmilo Hitlerjev režim. D-evniki so izgubili v zadnjem času nad pol milijona naklade samo zaradi svoje puščobe in uniformiranosti. »Vos-sische Zeitung? preneha izhajati konec tega meseca. »Berliner Tageblatt« sicer ne bo ustavljen, pač pa se bo prilagodil ncvim razmeram. Spomenik Darwinu Na otoku San Cristobal, ki pripada Ga-lapaškemu otočju, bodo v kratkem odkrili spomenik Danvinu. Oblasti so sklenile postaviti spomenik zategadelj, ker je Dar-win na tem otoku raziskoval živalske vrste. k1 so ga napotile k odkritjem o razvoju vrst Odprava na Himalajo Te dni je odpotovala iz Monakovega nemška ekspedicija na Himalajo. Odprava sestoji iz inženjerja Willyja Merkla in nekaterih tirolskih hribolazcev. Člani ekspedicije so se odpeljali v Genovo, kjer se bodo vkrcali na ladjo, ki lih popelje v Indiio Jedro ekspedicije se odpelje za sedanjimi izvidniki iz Monakovega 13. aprila Odprava bo skušala splezati na vrh 8120 m visokega Nanga Parbata. Gledališki škandal v Rimu V kr. rimski operi je prišlo te dni pri krstni predstavi Malipierove opere »Zgodba o z^menianem s;nu« do gledališkega škandala, kakršnega ni videla Italija že leta in leta. Vzrok škandala je iskati v tem. da je bilo občinstvo silno nezadovoljno z libretom, ki ga je napisal pisatelj Luigi Pirandello, po drugi strani pa je odklanjalo tudi moderno glasbo. Med odmorom so se poslušalci zaradi divergentnih mnenj skoro dejansko spoprijeli. Ponesrečen samomor Neka 241etna mladenka iz Alicante J« hotela v Madridu izvršiti samomor. Skočila je skozi okno iz tretjega nadstropja na ulico na živahno cesto. Naključje je hotelo, da ni padla na kamen. Obležala je na strehi nekega mimo vozečega avtomobila, v katerem se je vozil zdravnik. Mož je odredil, naj odpeljejo dekle z njim naravnost v bolnišnico. Ko so prispeli tja, pa se je izkazalo, da je ostala mladenka docela nepoškodovana. čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Fotoamaterjem, fototrgovinam in poklicnim fotografom je namenjena prava nemško - slov. FOTOGRAFSKA TERMINOLOGIJA Cena 10 Din. — Naroča s« pri uprav] »Fotoamater«, Ljubljana, Prešernova 5. daj, ko že davno ni več sledu nekdanje mogočnosti. Nekaj se je v njem pretrgalo in nelepe misli so mu napolnile bujno glavo. Preveč so napeli strune potrpežljivosti in krotkosti. Da, ko bi bili prišli in dejali: »Serjoženjka, go-lobček, velika sreča te je doletela, pa spomni se tudi naju, svojih tovarišev.« Dal bi jima, ne bi skoparih, ali ta način pa je naravnost razbojstvo. In zvesti vojak, ki je šel z golimi rokami na napad pod Premyslom, ki je prestradal dolge mesece v vlažnih okopih in ki se je še po razsulu boril kot dobrovoljec, da bi zadržal nekdanje gospostvo, je v trenutku spoznal grdo igro, katere žrtev je bil vse žive dni. Vsa notranjost se je uprla ob tej poslednji krivici. Kri mu je zalila lice, prosojna uhlja sta mu pordela ko plamen, belino oči pa mu je prepregla gosta mrežica rdečih žilic. »Ne dam,« je dejal s svojim trdim kavkaškim naglaskom in prvič izpustil spoštljivi naziv »vaše blagorodje«, ki ga je bil rabil polnih deset let nasproti vsakomur, kdor je imel kaj bleščečega na rami. Kadar se Kavkazcu zamegle oči, je čas, da preneha ž njim vsaka šala, sicer teče kri v potokih; poročnika to vesta, zato ne silita dalje s svojo zahtevo. Do tu bi tedaj bil Sergej oni, ki je srečno otel svojo zasluženo nagrado. Toda stvar ni ostala ob tem Gospoda sta se obrnila na svojo polkovno organizacijo, ki je par dni nato poslala na lice mesta generala Gernkampfa, da uredi zadevo. Ta ni rekel ne tako. ne tako, le priporočil je Sergeju, naj vendar kot dober vojak Izpolni povelje gospoda poročnika. .... / sevedt preprečuje tudi ih nek zobnega kamna jobna krema zbkraimi-zarki+adija! Ljubljanski zmaj Pripovedka iz stare Ljubljane Bilo je v tistih davno minulih dneh, ko Je Ljubljani vladal še strašen zmaj. Ta zmaj je imel ogromno žrelo, iz katerega je švigal žgoč ogenj. Spomin na to pošast se je ohranil med drugim tudi v grbu ljubljanskega mesta z zmajem nad stolpom. Meščani so morali zmaju prinašati dan na dan človeško žrtev. Nesrečneža so spremljali v žalnem sprevodu po študentovski ulici navzgor na grad. Zmaj pa je začel takoj rjuti, ko je zaduhal človeško meso. Rjul je tako močno, da se je treslo vse mesto. Doli v mestu pa se je nahajala blizu štu-dentovske ulice »črna šola«. V njej so se učili meščanski in plemiški sinovi latinščine in raznih drugih ved. Pripoveduje se celo, da so znali delati točo. Prišel je čas. ko bi tudi eden izmed učencev te šole moral biti žrtvovan strašnemu zmaju. Po starem običaju bi moral to biti oni učenec, ki bi najslabše prestal izpit. Poleg zbora mestnih učenjakov so prisostvovali izpitu mestni sodnik, predstojniki mestnih cehov in mestni pisar. Simplicius Emonus je bil s -r dobrosrčen deček, toda za učenje ni bil posebno navdušen. Potikal se je rajši po Barju 'n nabiral cvetlice. Barjanske vile, ki so se časih v temnih nočeh prikazovale v obliki svetlikajočih se vešč, so ga vzljubile. Kadar je na Barju sanjaril, so prišle vedno k njemu ter mu delale druščino. Simplicius Emonus je bil prepričan, da bodo njega darovali zmaju. Dan pred izpitom je šel žalosten proti Barju ter se jokal. Vile so imele z njim sočutje. Sklenile so, da mu bodo pomagale. Velele so mu, naj se usede na čarobno preprogo. Ko se je usedel, so ga v brzem poletu odnesle v mesto Nurnberg. To mesto je slovelo zaradi lijaka, s katerim so vlivali lenuhom v glavo učenost. Tu se je naha ala tako rekoč visoka šola za svetovne učenjake. Tudi Simplicius Emonus je br^z truda sprejel vase vso tedaj znano učenost. Ko se je vrnil v LjubljaDO, je s ponosom stopil pred izpraševalno komisijo. Izpite je na veliko začudenje svojih žalostnih sorodnikov sijajno opravil. Tako je bil rešen krempljev hudobnega zmaja. Ko je pozneje postal Sim-i ius Emonus mestni sodnik, se mu je posr čilo vkleniti hudobnega zmaja v mestni . -b. Barjanskim vilam pa je iz hvalež: sti postavil lep vodnjak, ki še danes di mestni trg stolnega mesta Ljubljane. Steska Vitka lini a Sallv Eilers, nova filmska zvezdnica, telovadi dnevno dve uri, da ohrani svojo vitko postavo »Ne dam,« je odvrnil trmasti upornik in izpustil v odgovoru naslov »vaše vi-sokoprevoshoditeljstvo«. General pero-kampf je poročal o tem vnebovpijočera primeru upora v Beograd in organizacija nekdanjih carskih bojevnikov je ra-znanila našemu pristojnemu oblastni, da se tam in tam nahaja v pogrančni službi Sergej Kiviladze, znan revolucionar in politično nezanesljiv tip. Takoj nato je prišlo brzojavno povelje,^ Tiaj so Sergej nemudoma odpusti iz službe. Načelnik straže je nerad dal svojega najboljšega moža. ali nalog je na^g. Kiviladze se je načelniku lepo zahvalil za dobro besedo in mu pri slovesu zagotavljal: »Vaš kralj je dober in vaša vlada je pravična. Kadar se 1>> treba zanjo boriti, spomnite se me, takoj bom na mestu. Pišite jima, naj me obdržita v spisku rezervistov. Za Jugoslavijo sem vedno pripravljen tvegati svoje življenje.« Vrlemu Gruzinu so izposl ovali delo v neki lesni industriji Ah dela nevajenemu junaku je cirkularka že prvi teden odstrigla dva prsta. Ko se je izlečil, ie odšel na Dunaj. Skoraj smo ga bili pozabili, ko smo dobili od njega pismo s sončnega Kavkaza. Navdušeno se izraža o naši državi in nas prosi, naj mu nemudoma javimo, kadar bo kaj. Tudi generala in obeh poročnikov se spomir.ja, toda njihovim imenom dodaja krepie kletvice, o katerih pravijo Rusi, da so zgna-jene v tri nadstropja. Ta zgodba morda komu ne bo dasi je vsekakor zelo poučna. Pred mi sličnimi zgodbami ima to predn da je resnična do zadnje pičice. P@ras lit zmaga proti Bolgarom V nedeljskih revanžnlh tekmah za trening proti dvema bolgarskima možtvoma )e ^^ reprezentanca tesno izgubUa v Beogradu, druga pa enako zmagala v Sofij. Beograd 2. aprila Včeraj sta se v Beogradu in Sofiji ponovili trening-tekmi prvih in drugih garnitur obeh državnih reprezentanc. Kakor znano, smo ob enaki tekmi pred 14 dnevi na nasprotnih igriščih dobili z 2 : 1. Včerajšnja nastopa naših reprezentanc sta se končala z majhnim plusom za Bolgare vendar pa so vsi soglasno mnenja, da je bila igra naše prve garniture v Beogradu zelo slaba, kar nam daje za težak nastop proti Rumunom zelo šibke nade. Bolgarija A : Jugoslavija A 3 :2 (0 :0) Naša reprezentanca je nastopila kot favorit ki ji je do odmora pomagal se veter in kljub temu je odšla poražena s terena. Zmaga Bolgarov je bila popolnoma zaslu- žena ker so naši od začetka do konca Igrali zelo raztrgano. Res je sicer, da so se vsi ioralci zelo potrudili, toda vsak je igral preveč za sebe in tako ni bilo v moštvu nobene kombinacije in nobenega pravega sistema. Najslabša v enajstonci je bila krilska vrsta, kjer je najbolj razočaral C,a-yer. Lechner je bil nekoliko boljši od Ar-senijeviča Napadalna vrsta je bila slabo sestavljena in je tudi zelo malo streljala kar je bilo posebno pred odmorom malo taktično. Obramba se je borila s spreme-Ijivo srečo Tudi Glaser ima precej na vesti tretji gol. Prvi polčas je potekel v premoči domačih, toda končal se je brez gola. Po odmoru so imeli Bolgari mnogo vec od igre in so tudi mnogo več streljali Gola za Jugoslavijo sta zabila Kragič v 29 in Zivko-vic v 30. min. (iz enajstmetrovke}. Dva neuspeha Ilirije v Gradcu V nedeljo in včeraj je ljubljanska Ilirija nastopila v dveh tekmahi^a tuniirj* graških klubov — Moštvo je kljub porazoma napnmlo dober vtis Gradec, 2. aprila Včeraj in danes se je vršil v Gradcu večji velikonočni nogometci turnir, ki se ga je razen graških klubov GAK, Sturma m Hakoah, udeležila tudi ljubljanska Ilirija. Prvi dan svojega goftovanja je Ilirija doživela nezaslužen por iz, ki ne ustreza poteku igre niti znanju ki sta ga pokazali obe moštvi. Na igri šču se je zbralo do 2000 ljudi ki so z velikimi simpatijami spremljali 'igro gostov, cbenem pa Protestiral proti kri žičnim s odnikovim odločitvam Sodnik je v glavnem s piskanjem off-sideov in »foulov« občutno škodoval Iliriji Tla na igrišču sc izredno trda, česar Ilirija ni vajena in v teh okoliščinah je razumljivo, da se ni nogla uveljaviti kakor 1e zaslužila. Ker je imela še precej smole in je GAK zaigral kot že dolgo ne, je bila njena usoda zfpečatena. GAK : Ilirija 3:1 (4:1) Ilirija je nastopila v postavi: Rožič, Sabla, Berglez, Unter, Varšek, Sočan, Lah, Slapar, Svetic Vili, Pikič m Pfajfer. Moštvo je kot celota napravilo dober vtis in je po dolgem presledku pokazalo mnogo vigranosti in razumevanja, predvsem pa izredno v M jo in zagrizenost, česar smo dosedaj skoraj redno pogrešali. Vratar ie bil dober in je branil nekaj stvari v velikem stilu, toda dva gola je treba skoraj pisati v njegevo breme. Obramba je bila dobra, vendar s je zdelo, da Ji manjka nekoliko kondici.e. Krilci so rešili svojo nalogo zadovolji1 o. Varšku bi bilo treba nekaj več pregleda, ostalima dvema pa boljšega pokrivanja in podajanju. Napad je bil premalo povezan. Krili sta igrah dobro, toda imeli sta pri streljanju deloma smolo, deloma pa izbornega vratarja GAK proti sebi. V predtekmi je Sturm porazil Hakoah z Sturm: Ilirija 4:2 (2 : 0) Pred 3000 gledalci se Je danes odigral finale turnirja. Ilirija je danes nastopila v naslednji postavi: o«-,- Rožič, Svetic (Berglez), Unter Bogme, Varšek. Sočan, Luce. Sandi, Vili. Slapar, Pfeifer. Gostje so se posebno uveljavili v drugem polčasu, ko so zaigrali z neverjetno voljo in elanom. Vsi so storili več kot svojo dolžnost, toda kljub temu je treba posebej omeniti Sočana, ki je bil najboljši mo*. na polju sploh. Obramba je nekoliko »plavala« Rožič v golu je bil prav dober in dobljenih golov ni mogel ubraniti. Krilci so bili izredno pridni in požrtvovalni Napad se je po dveh lepih golih, ki sta ju zabila Vili in Sandi, ob stanju 2:0 m 3:1 odlično uveljavil, toda imel je veliko smolo. Pravilen rezultat današnje tekme bi moral biti neodločen. Sturm je dobro vigrano in lzenačei moštvo ter ima posebno v srednjem napa,-dalcu sijajnega tehničarja, ki je pripravil večino pozicij. Sodnik je bil nekoliko boljši kakor včeraj, vendar pa je tudi mnogo grešil v obojestransko škodo. V predtekmi je GAK porazil Hakoah z 8:1, toda njegova igra je bila mnogo slabša kot včeraj proti Iliriji. Velikone :ni nogomet v Mariboru Maribor, 2. aprila. Za velikonočne praznike rta SK železničar in ISSK Mar. *>r nastopila protiZSK Kprmesu iz Ljut jane. Hermes je bil v So gost SK železničarja danes ja ISSK Maribora. ^ nedeljojetalo^č^ med SK železničarjem m zSK Hermesom "znamenju borbe za pokal promet^ga mi- ni3tortanikaSsatab^ SSSSS^t PO-bita 5 'i izločnr.o telmo za prvenstvo jugoslovanskih železničarskih klubov. Kot vsako leto, tako je tudi letos grm- iZ" t>adel že v predtekmi, docim bo SK Železni čar tekmoval da je, najbrže proti zagrebškim železničarji" m. Železničar : Hermes 3:1 (2:0) Svojo tekmo sta železničar in Hermes odigrala v nedeljo pod vodstvom g. Nemca v teh postavah: SK železničar: Mahaj nc Frangeš I, Frangeš III, Ronjak, Frangeš I, Škof Vlado, Pezdiček II, Efferl, Pavlin, Habit. ŽSK Hermes: Oblak, Klančnik, Košmerl, KS Košenina, Čebohin, Kos, škrajner, Primar, Brodnik, Mokorel. Terra ie tekla zelo živahno, žal pa je pri to^ močno trpela zaradi ostrosti in siro-Si Ser dd tega gre na sodnikov ra-čun ki ni pokazal potrebne energije, da bi »M tAko igro Športne instance so rpS>vn?Seleg priliko videti kakšna so na£ igrišča ob srečanju važnejših nasprotna,a i0- _ , bodQ morali staviti kot Tekmo je sodil Mika Popovič. Na igrišče je prišlo do 7000 gledalcev. Jugoslavija B : Bolgarija B 1:0(0:0) Sofija, 2. aprila Včerajšnjo tekmo med drugima garniturama Jugoslavije in Bolgarije je posetilo okoli 10.000 gledalcev. Publika je Jugoslo-vene sprejela z navdušenim vzklikanjem. Nasprotnika sta bila precej enakovredna in je bila zmaga Jugoslavije precej časa v zraku. V prvem polčasu se je odlikoval vratar Culič, ki je ubranil siguren gol blizu droga, pri tem pa se je tako poškodoval da ga je moral zamenjati Jakšič. Igra prvega polčasa je šla večinoma po zraku. Po odmoru je bila igra tehnično lepša. Jugosloveni so se odlikovali v igri z glavo. V tem delu igre je bil poškodovan srednji krilec Vojinovič. Gol za Jugoslavijo in edini gol tekme je zabil Kodrnja. V Celju Atletik : Maribor 4:2 (3:0) Celje, 2. aprila. Na veliko nedeljo popoldne Je gostoval ISSK Maribor v Celju in odigral na športnem igrišču pri »Skalni kleti« prijateljsko nogometno tekmo s celjskimi Atletiki, ki so "zasluženo zmagali v razmerju 4:2 (3:0). Mariborski gostje so nudili zadovoljivo tehnično in kombinatorno igro, bili so v prvem polčasu v lahni premoči, toda neodločni pred golom. Atletiki so igrali požrtvovalno in so situacije pred nasprotnikovim golom po večini dobro izrabili. Tekma ni bila posebno zanimiva. Goli za Atletike so padli v 14., 39. in 45. minuti prvega ter v 44 minuti drugega polčasa, gola za Maribor pa v 17. in 33. minuti drugega pol-ČSLSSl« Tekmo je sodil g. Stoklas precej površno, Publike okrog 200. Ostale nogometne tekme Zagreb: Hakoah (Dunaj) : Hašk 2 : 1 (1 : 1), Gradjanski : Hakoah 2 : 0. Split: Hajduk : Concordia 2 : 1 (v nedeljo in včeraj). . potiti . potiti »• je najvažnejše za hitro ozdravitev od gripe! Da to sigurno dosežete je treba vzeti že pri prvem znaku gripe ASPIRIN tablete, ker BATER VE. KAJ POMAGA SPIRIN TABLETE t.» .lUOEf*. k. «• O*" S- O*« * >" lW nn " ' Varaždin: Varaždinski SK : Sportklub (Gradec) 1:0. Subotica. Zak : Hajduk (Temešvar) 1 : 0, Banatul (Temešvar) : Bačka 1 : 0. Osijek: Slavija : Makabi 4 : 3; Gradjanski : Elektra 2:1. v. Wr. Neustadt: Donau : Wr. Neustadt 2 : 0, WAC : FC VVien 1 : 1. Budimpešta. Ferenczvaros : Avstria (Dunaj) 6 : 4 (4': 0); Rapid : Hungaria 4 : 0 (1 : 0); Hungaria : Avstria 6 : 2; Ferenczvaros : Rapid 9 : 5; Ujpest : Kispest 6 : 1. Praga: Bohemians : DFC 4 : 0; Vikto-rija-Zižkov : Ruch (Poljska) 5 : 4: DFC : Ruch 2 : 2; Viktorija-Ž. : Bohemians 3 : 0. Berlin: ASK Stockholm • Tennis-Borussia 2 : 1 (1 : D- Anvers: Sparta (Praga) 5 : 2 (2 : 1), Vienna (Dunaj) Vienna : FC Anvers 3 : 3. Liege: Sportklub (Dunaj) ga) 2:1. Mulhouse: Vienna (Duna) : 3:1. Lausanne: Bewegungsspieler (Stuttgart) : Teplitzer FC (ČSR) 4 : 3; Lugano : Lausanne Šport 3:1; Teplitzer FC Šport 3:2. Kodanj: Admira (Dunaj) nja 3 : 1 in 2 : 2. Rim: Juventus : Ambroaiana 0 : 0; Pro Vercelli : Alessandria 1 : 0; Lazio : Fio-rentina 2 : 2; Brescia : Genova 3 : 1;; Napoti : Padova 1:1; Casale : Palermo 2 : 2; Roma : Livorno 3:1; Bologna : Torino 2 : 2. Ambroziana vodi z 42 točkami pred Juventusom (41 točk). Krakov: Wacker (Dunaj) : Cracovla 2 : 2, Wacker : Wisla 6 : 1. Bershoot AK : Sparta 3 : 0, : Slavia (Pra- SC Mulhouse Lausanne Repr. Koda- Namesto lige - pet skupin Na nedeljski izredni skupščini JNS je bil z veliko večino sprejet predlog za spremembo tekmovanja za državno prvenstvo - Ljubljana bo igrala z dvema kluboma v V. skupini tako da si prvTnalogo, da bodo ukrenile vse potrebno pri klubih in pri sodniški sekciji - da se noeometne igre po današnjem vzorcu ne bodoTJ? ponavljale. Sodniki bodo morali uporabiti najoatrejše mere proti igralcem. Ke prUč poslužujejo telesne igre. žele^Lr/so se zopet pokazali kw zelo borbeno moštvo, v katerem pa ^aten preradi prestopajo dovoljene meje. Ožja obramba ie delovala sigurno kot običajna dasi se zA da sta I-VS? - rsp Jnem zelo požrtvovalno; sem in tja pa ima slabe trenutke, zaradi katerih je povzročal mnogo kazenskih strelov. V napadu je najbolj ugajal trio, ki je lepo napredoval m par-krat zelo ogražai vrata Hermesa Moštvo ie v celoti bolj borbeno kot moštvo Hermesa, kar je bilo tudi odločilno pri re- ZUHermes ni mogel pokazati lanske forme. Dočim so se nekateri kot posamezniki zelo odlikovali, so drugi kazali napake mnogo pod običajno formo, kot celota pa enajsto-rica najbrž še ne bi bila sposobna za težak boj. Napadalna vrsta ni napravila vigra-nega vtisa. Najboljši mo' v kvintetu je bil vsekakor Škrajner, ki je poslal na nasprotnikova vrata serijo zelo nevarnih žog. Prav dober in neumoren je bil tudi Mokorel na levem krilu, ki pa v Brodniku ni imel pravega soigralca. Krilska vrsta je bila defenzivno boljša kot pri podpiranju in držanju zveze z napadom. Zelo požrtvovalno se Je v tej formaciji udejstvoval Ko-»nina, ki Je bil duša moštva. Obraiaoa je opravila svoj posel zelo solidno, branilca sta ubirala zelo pametno taktiko in sta im-ponirala z dolgimi osvobodilnimi streli. Vratar je bil zlasti v drugi polovici igre zelo siguren. Hermes dolgo ni mogel do pravega poleta. Ves prvi polčas si je dal igro povsem zmešati. V zagrizeni igri z nasprotno obrambo napad, prepuščen svoji usodi, ni mogel uspevati, šele v drugem polčasu se je enajstorica deloma znašla in zaigrala prav dobro vsaj v trenutkih. V predtekmi je rezerva SK železničarja v prijateljski tekmi zmagala nad rezervo SK Svobode v razmerju 4:2 (1:1). Ta tekma niti najmanj ni bila prijateljska in je moral sodnik g. Jančič izključiti kar 4 igralce. Danes je ŽSK Hermes nastopil na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu proti ISSK Mariboru. Hermes : Maribor 2:1 (1:1) Dočim so Hermežani nastopili skoj-aj z istim moštvom, kakor včeraj proti Železničarju ter izmenjali samo srednjega napadalca, ki ga je igral Zalokar, je Marib >r nastopil z naslednjim moštvom: Koren-Kurent, Oka-Konič Kirbiš, Kuka-nja-Miloš. Dušan, Stare. Vesnaver, Jurgec. Po včerajšnji zmagi Železničarja je bilo precej zanimanja, kako bodo odrezali belo-črni Tesno zmago je odnesel Hermes, ki pa s svojo igro v prvem polčasu ni dal slutiti, da bo postal zmagovalec. V borbi z dobro razpoloženo in s svojim napadom lepo povezano srednjo vrsto belo-črnih je gostom ostalo le malo prilike, da pokažejo svojo umetnost Pokazali pa so že ob koncu prvega še bolj pa v teku drugega polčasa. da so v dobri kondiciji. V igri proti Mariboru so se še bolj pokazale^ vrline in pomanjkljivosti vsega moštva kakor tudi posameznikov. Glavno besedo je imela ožja obramba, ki je rešila marsikatero kočljivo situacijo. Dobra Je bila morda tudi krilska vrsta, dočim se napad ni posebno izkazal. Oba gola sta bila dosežena bolj iz slučajnih okolščin. Maribor je kljub porazu zapustil ugoden vtis Moštvo belo-črnih se je pokazalo z dobre strani Imelo je dve tretjini igre v svojih rokah in bi po poteku igre mora.o zmagati Sreča pa jim ni bila naklonjena, zastreljali so tudi enajstmetrovko. Posamezne formacije so dobro povezane in napad je v polju lepo pridobival na terenu m tudi lepo kombiniral, toda pred golom je odpovedal. Tako so ostale številne zrele in prezrele situacije neizkoriščene Krilci so bili dobri, prav tako tudi ožja obramba. Igra sama je bila živahna in fair. Sodil je g Bizjak. V predtekmi je mladina Maribora porazila v prijateljski tekmi mladino Svobode s 4 : 1 (2 : 0) Sodil je g. Vesnaver. Ne samo šport, ki je v prvi meri Koristen telesnemu zdravju, ampak tudi duhovna izobrazba ie potrebna odrasli mladini v na&ih časih Najlepše in najcenejšo priliko za izobrazbo, ki je ni mogla dati Sola, nudi ilustrirana tedenska revija »ŽIVLJENJE IN SVET«. Uprava: Ljubljana, Knafljeva olica 5 Beograd, 2. aprila. Včeraj ob 9. dopoldne se je vršila v dvorani Delavske zbornice izredna skpuščina JNS, ki je imela na dnevnem redu samo vprašanje spremembe sistema tekmovanja za državno prvenstvo Na skupščini je bilo zastopanih okrog 500 klubov. Ker Je vprašanje v glavnem razčistila že sobotna konferenca delegatov, je skupščina potekla izredno hitro in brez hrupa kakor je sicer običajno. P- otvoritvi predsednika in poročilu tajnika o situaciji, ki je nastala po decembrski redni skupščini JNS, je g. Boško Si-monovič prečital svoj predlog za nov način tekmovanja. Po tem predlogu se bo državno prvenstvo odigralo v dveh delih, in sicer najprej po skupinah in nato v finalnih fekmah. Vse območje JNS se razdeli na pet skupin v te pa se uvrstijo naslednji klubi: 1 skupina: BSK, Jugoslavija, Vojvodina in prvaka SuNP in BLP; . II. skupina: Bask. Sparta in prvaki kra-gujevškega, niškega in skopljanskega pod- saveza; . . ., /e III. skupina: Hajduk, Split, Slavija (Sarajevo) in prvak SaNP. IV. skupina: Concordija, Slavija (Osijek} Hazena Atena : IKrija 1:0 (1:0) Ljubljana, 2 aprila Obe družini rta nastopili na velikonočno nedeljo kompletni v najjačjih postavah. Glede na začetek sezone je bila igra še na zadostni višini. Tesna zmaga Atene fistre-za poteku igre. Obe družini sta bili najboljši v obrambi, kar se vidi že iz rezultata Krilke bodo tudi kmalu v polni formi, le oba napada potrebujeta še precej dela Kombinacija po sredini je zadovoljila, pred vrati pa so vse napadalke še vse preveč okorne. ... . .. Prva se Je znašla Atena, ki Je tudi v sredi prvega polčasa po Ici zabila svoj gol. Konec igre je pripadel Iliriji, ki pa proti izborni Bernikove in Petričevi ni mogla izenačiti. Birija je v drugem polčasu prinesla svežo moč v napad, ki je igro sicer nekaj poživila, toda pred golom pa tudi m nadkriljevala ostalih napadalk. Drugi polčas je sodnik iz nemanih razlogov podaljšal kar za cele štiri minute. Sodil Je g. Jurman prav dobro in objektivno skoraj do konca tekme, ko je 2e postal nekoliko šibkejši, želeti bi bilo. da b podsavez svoje trening - tekme objavljal v«aj 48 ur prej v listih in Jih v splošnem določal za primernejše termine kot Je velikonočna nedelja. tudi na skakalnici mnogo svežeg-. snega m prireditelji so iz varnostnih ozirov skrajšali nalet od 75 na 50 m. Kljub temu pa so tekmovalci še zmerom padali in je bilo I ač najpametnejše paziti na stil in sigurnost. Najbolj se je ravnal po tem Norvežan Ole Hagen, ki je vzdržal oba skoka na 58.5 oziroma 58 m in postal s 441.5 točke letošnji zmagovalec v kombinaciji tekmah Fise. Za njim se Je uvrstilo še 5 severnjakov (4 Norvežani in 1 Finec), nato pa je pretrgal njihovo vrsto naš znanec Poljak Štefan Maruszarz, ki je dosegel 396.6 točke. Tudi njegov rojak Bronislav Czech si je izvojeval častno 13. mesto pred Nemci in drugimi močnimi konkurenti. Štafeta na 4X10 km je prinesla Fincem pričakovano zmago v času 2:40:28, po sreči in popolnoma nepričakovano pa so zasedli drugo mesto Nemci (Motz, Schreiner, Bogner, Leupold) s časom 2:51:23. Zadnja moža švedske in norveške štafete, ki sta imela najmanj 10 minut naskoka pred Nemcem Leupoldom kot zadnjim, sta zašla na progi in sta se morala vračati, kar jih je spravilo ob mesti. Na cilj sta prišla tako, da sta imeli obe štafeti končno enak čas (2-53 07) in sta si razdelili 3. in 4. mesto. Poljaki so s časom 2:56:01 ostali zadnji! V nedeljo (25. febraarja) je bilo skakanje _ pred 20.000 gledalci. Sneg ni bil dober; toplomer je zlezel na 2 stopinji pod ničlo, tako da je bilo vse mokro in lepivo. Startalo je 73 skakalcev in prvo mesto je pripadlo Norvežanu Johanssonu z dvema po dolžini prav za prav povprečnima skokoma — na 59 m. Tudi drugi je bil Norvežan (Hovde), tretji pa Šved Enks-son. Kot najboljši Srednjeevropec se je plasiral na 12. mesto Nemec Haas Ostler, ki je pustil za sebo celo Bingerja Ruuda in še marsikaterega zvezdnika na skakalnici. V skakalnih tekmah Solleftea ni prinesla senzacij! Na 50 km so prišli po Švedi na svoj račun Pred tekmo je še enkrat zapadel sneg in proga Je bila že zaradi tega zelo težka. Imela pa je razen tega še 1000 m višinske razlike in rezultat je bil, da je šlo izmed 77 prijavljenih samo 54 tekmovalcev na progo Med samimi severnjaki je tekmoval kot edini Srednjeevropec Švicar Kiljan Oei ki je s časom 4:51:28 zasedel 37. mesto.' V ostalem pa se je na prva mesta usidrala cela vrsta Švedov razen Finca Reenena (na 3.), Norvežana Stenena (na 7 ) in drugega Finca Heikinnena (na 10. mestu). Prvi je bil Wiklund v odličnem času 4:06:43. . , , , To je bi lkonec v Solleftei, ki Je pokazal, da bomo po Evropi še dolgo trenirali, preden bomo mogli severnjakom na snegu do živega! * Nemška smučarska zveza je pravkar angažirala norveškega olimpijskega zmagovalca iz Lake Placida Birgerja Ruuda za trenerja svojih olimpijcev za prihodnjo zimsko olimpijado. Ruud bo 1. maja nastopil svoje mesto in se bo stalno naselil v Mo-nakovem, kjer bo že poleti pričel teoretično pripravljati tekmovalce. Nemci so izbrali dobro, kajti Ruudov je malo na svetu! * i Sonja Henie Je letos osmič osvojila svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za dame Poleg nje je tekmovalo še 16 kandi-datinj, med katerimi je imela nekaj resnejše konkurence samo v prostem drsanju; končno pa se je izkazalo, da ji zaenkrat še nobena ne more ogrožati najvišjega na-, . slova. Druga najboljša je bila mala An-ning za c«antry tekače, ki naj se ga ude- ležinja Tavlor, nato pa Landbeckova (Av-leže- brata Starmana, šporn, Osterman, Ha- gtrija) Hulthenova (švedska), Vmsonova bič, Ilovar, Vrečko, Pirš, Senčar Lado. — (Amerika), Lainerjeva (Avstrija), Herber-(Hazenska sekcija.) Drevi ob 18.15 trening (Nemčija) in Egedius (Norveška), za vse članice. Garderoba na drsališču, i Boža, Angelca, Anči sigurno. One, ki so ob 18 15 zadržane, imajo trening ob 19. SK Reka. Drevi ob %21. seja upravnega odbora v gostilni Sokolskega doma na Viču Smučarki tečaj alpske smuske šole Inž Janše bo od 5 do 15. t. m. Vsi udeleženci naj se sestanejo 4 t. m. zvečer v hote* lu Zlatorog ob Boh jezeru m ne pri Janezu, kakor je bilo javljeno V tečaju bo poučevalo več učiteljev, da bo ustreženo znanju vseh tečajnikov. Poleg tehničnega pouka so na sporedu tudi lažje m težje ture, tako na Pršivc. Ovčanjo komno Bogatin. Hribarice itd Vremenske prilike in sneg so odlični kot še nikoli doslej. in prvaka ONP in Ba NP. V. skupina: Gradjanski, Hašk, Primorje in prvak LNP. ... , . V finalne tekme bodo pn§h zmagovalci vseh petih skupin ter drugoplasirana kluba iz I. in V. skupine Kot osmi klub bo prišel v finale še zmagovalec med tretjepla-siranim v V. skupini in prv^om Z^Nt', ki ki pa bo moral igrati še kvalifikacijsko tekmo z drugoplasiranim klubom Lil. skupine. Tekme v skupinah in v finalih se bodo igrale po dvojnem sistemu na točke. Tekmovanje v skupinah se bo začelo 15. julija in se mora končati do konca septembra, finalne tekme pa od začetka oktobra do 1. julija 1935. Predlog vsebuje ra zen tega še nekaj važnih podrobnosti glede finančne strani prireditev. Proti predlogu je govoril samo delegat Baska, Jugoslavija pa je glede na veliko večino, ki se je pokazala za Simonovičev predlog že na konferenci, svoj predlog umaknila. Nato se je dvakrat glasovalo, ln sicer obakrat z ogromno večino za spremembo starega sistema in za uvedbo sku pin po predlogu Simonoviča (455 : 43 447 • 65) Skupščina je bila zaključena kmalu po 12. uri. in Službene objave Ljubljanskega podaave- za JSŽS. Jutri popoldne ob 17.45 sestanek častnega damskega komiteja, ki naj se ga nr^^elenčevlf in^j^rof "st^išnik1*Sestanek na^ č^Tkot tekmovalec za komNn* ^e v damskerri salonu kavarne Emone cijo Do 25 mesta aplob ni bilo nobenega ŠPORT PO SVETU O Solleftei še nismo pisali! Tamkaj na švedskem so imeli letostekme Fisev vseh disciplinah, razen smuka in slaloma ki je bil v St. Moritzu. Vreme je sprva. nagajalo in prireditelji so imeli precej stren šJoVs popravljanjem skakalnice poznej pa je padel nov sneg in problem je bil re- ŠCNa 18 km Je startalo 130 tekmovalcev, med katerimi ao trije Finci odnesli piva ST mesta: Nurmela (1.) v času 1:04:29 Saarinen (2-> v 1:05:35 in Lappalainen (3.) v 1 06 08. Potem so se uvrstili Šved Hagg-blad (1:06:10). Finec Kappinen (1:06:15) in Norvežan Hagen (1:06:22); slednji Je imel Ravnotam Je ob 19. tudi redna seja uprav nega odbora Dnevni red važen! SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Popoldne od 17 dalje bo trening na iprttču- ki naj se ga udeleže vsi, ki utegnejo. Ob pol 19. bo prav tam strogo obvezen tre- Srednjeevropca Znani Nemec Leupold je zasedel a časom 1:12:46 komaj 52„ nafi prejšnji znanec Bogner pa s časom 1:15:08 šele 72 mesto To je bila konlcurenca, vredna naslova prireditve! Na dan tekem v kombinaciji je zapadlo * Na kongresu Fise, ki je bil med tekmami v Solleftei, so bili sprejeti važni sklepi glede prihodnjih velikih zimskosportnih prireditev. Na zimski olimpiadi v Garmisch-Partenkirchenu (1. 1936) bosta prvič na sporedu smuk in slalom za moške in dame. Sklep je bil sprejet proti volji skandinavskih držav, ki noče-o damske udeležbe. Prihodnje tekme Fise* v lekih in skokih bodo na Češkoslovaškem, glede prizorišča ostalih disciplin pa se bo sklepalo na eni izmed načelstvenih sej. Pri volitvah je bil izvoljen novi predsednik stotnik Oestgaard (Norveška), za podpredsednika pa grof Ha-milton (švedska) in polkovnik Bobkovski (Poljska). Dosedanji predsednik Fise Šved Holmquist je bil izvoljen za častnega predsednika. Med raznimi državami, ki se temeljito pripravljajo za prihodnjo olimpiado, je treba omeniti tudi Švico, ki bo po pripravah in načrtih spravila 1. 1936. v Nemčijo okoli 300 udeležencev. Približno tretjina Je določena za zimsko olimpiado, ostali pa pojdejo na letne discipline v berlinski stadion. — Stroški bodo znašali okoli sto tisoč frankov. Zaradi financiranja odprave je bil že zdaj izbran poseben finančni odbor, ki namerava prirediti več propagandnih dni in zbrati na raznih športnih proslavah potrebna sredstva. * Finsko čudo v tekih, slavni Nurmi, si je omisli) novo športno panogo, kegljanje. Nedavno se Je udeležil večjega turnirja, kjer pa se Se ni mogel otresti vseh nasprotnikov. Rezultat pa Je bil kljub temu prav ^ober in prijatelji so trdno prepričani, da bo Nurmi tudi v tej panof kmalu prekosil vse ostale in se tudi s keglji uveljavil tako kot se je na tekališčih. UMIJTE ZOBE TAKO KAKOR UMIVATE ROKE! MILO za ZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOOO DELJ KO KATERAKOLI DRUGA ZOBNA PASTA žena v sodobnem svetu Žene v poklicu in gospodarska stiska Zadnja številka »Ženskega Pokreta« je v celoti posvečena borbi poklicnih žen proti redukcijam. Posebno pozornost vzbuja članek ge Štebijeve, ker posebno jasno očrtava sedanje zahteve naših žen. Avtorica članka zavrača današnjo gonjo proti poklicnim ženam, ki bo za rešitev krize brez koristi in pokazuje, kako bi se tudi pri današnjih razmerah vsaj delno izboljšalo stanje, ne da bi se delala krivica enemu delu prebivalstva. Delen vzrok našega slabega stanja je po mnenju avtorice gotovo v tem, da se nismo dovolj ozirali na stvarne potrebe naše zemlje in njenega prebivalstva. Mi smo kmetijska država, zato smo občutili posledice svetovne krize pozneje in ne tako katastrofalno, kakor so jih občutile čisto industrijske države. Skoro 80 odstotkov našega prebivalstva se bavi s kmetijstvom in na° podlagi tega dejstva bi vsakdo sklepal, da se tej panogi gospodarskega življenja posveča posebna pažnja, da se temu ogromnemu številu prebivalstva nudijo vsa mogoča sredstva, da čim izdatneje izkoristi zaklade svoje zemlje. Po podatkih statističnega letopisa iz 1. 1930. smo imeli v naši državi naslednje strokovne šole: 3 državne srednje gospodarske šole, 27 banovmskih nižjih in snecialnih in 2 fakulteti. V prvih dveh vrstah šol je bilo samo 1276 dijakov z 204 učnimi močmi, torej je prišla na 6 dijakov po ena učna moč, kar bodi mimogrede omenjeno. A istega leta, ko smo imeli za 80 odstotkov našega prebivalstva 32 specialnih šol (in 2 državni gospodinjski), smo imeli še nastopne strokovne šole: 17 bogoslovnih, 17 umetniških. 34 trgovskih dvorazrednih šol in trgovskih akademij, 11 strokovnih obrtnih šol, 216 ženskih obrtnih šol, 402 ^splošni obrtni in obrtno-trgovski šoli, 4 šole za oskrbne sestre, 3 babiške in 5 strokovnih šol prometnega ministrstva. Tudi pogled na naš« vseučilišča nudi značilno sliko prav glede na gospodarski značaj naše zemlje. L. 1930. je bilo največ dijakov na pravniških fakultetah, medtem ko je gospodarska fakulteta po številu dijakov na petem mestu. In sicer je bilo na pravniških fakultetah 4638 dijakov C3982 moških in 656 žensk), a na gospodarskih fakultetah 607 dijakov (585 moških in 22 žensk). Starši polovice dijakov pravnikov so kmetovalci, a od dijakov na gospodarski fakulteti jih ima samo dobra petina starše kmetovalce. Iz teh podatkov je razvidno, da imamo za 80 odstotkov prebivalstva 34 strokovnih šol, a za skoro 10 odstotkov prebivalstva, ki se bavi z industrijo in obrtjo, in za skoro 4.3 odstotka, ki se bavijo s trgovino in prometom, 668 strokovnih šol. Če razdelimo število gospodarskih strokovnih šol na prebivalstvo, pride na vsakih 460.000 prebivalcev po ena strokovna šola. a prav tako pride po ena strokovna šola z industrijo, trgovino, obrt, promet že na 20.000 prebivalcev. Ta statistika dovolj jasno kaže, da je naše strokovno šolstvo usmerjeno na napačno pot in da mora država tu napraviti temeljito reformo, da dvigne tisto panogo gospodarstva, ki je za nas najvažnejša in od katere zavisi usoda našega prebivalstva. Ako bi izvršili pregrupacijo teh šol, bi se finančna stran državnega in banovinskih proračunov sigurno ne izpremenila mnogo, toda gotovo bi se zmanjšala brezposelnost. Če bi gospodarstvu poklanjali tako pažnjo, kakršno zasluži, bi se gotovo znatno poživilo in bi se lahko zaposlilo mnogo več oseb s strokovno izobrazbo, s katerih pomočjo bi dvignili kvaliteto naših proizvodov, kar bi gotovo ugodno vplivalo tudi na aktivnost naše trgovinske bilance. V tesni kavzalni zvezi z našim gospodarskim stanjem je gotovo vprašanje našega osnovnega šolstva. Dognano je, da je pri nas pol milijona otrok brez šole, in to so brez dvoma samo kmečki otroci. Na drugi strani pa imamo na tisoče brezposelnih učiteljev in zapiramo učiteljske šole. Podrobno in premišljeno izdelan program o naših stvarnih potrebah bi nas mogel obvarovati mnogih slabih posledic: od vsega početka bi starši vedeli, v katero šolo naj pošljejo svoje otroke, v kateri stroki si bodo mogli ti otroci ustvariti eksistenco. Državni politiki pa bi ne bilo treba z nepopularnimi ukrepi vzdrževati ravnovesja med dohodki in izdatki. Zadovoljitev najbistvenejših potreb bi postopno dvignila civilizacijo našega kmečkega prebivalstva, kar bi dvignilo promet v naši industriji in obrti. Pokazala bi se potreba po dobrih prometnih sredstvih, zaradi česar bi dobili mnogi intelektualci primerno zaposlitev Tedaj bi se izkazalo, da ne trpimo zaradi prevelikega števila intelektualcev — ker bi bili pravilno razdeljeni po strokah Naša prosvetna in gospodarska politika ima torej dve nalogi: 1. da pravilno usmeri in izvede organizacijo našega šolstva, 2. da smotrno preuredi zlasti glavne panoge našega gospodarstva, tako da bi njihov razvoj ustrezal bistvenim potrebam prebivalstva. Svoja razmotrivanj« zaključuje avtorica z naslednjimi besedami: »iMoje prepričanje je, da je naša eksistenca v veliki meri ogra* žana samo zato. ker smo 15 let zanemarjali naše bistvene potrebe, ker nismo šli po potu, ki so nam ga narekovale stvarne razmere v državi. Primarno pravico moža in žene, pravico do dela in zaslužka, moremo zaščititi samo tedaj, če ustvarimo take razmere, da bomo uveljavljali svoje sposobnosti tam, kjer so resnično potrebne.« Ko bi šel dosedanji naš razvoj v tem pnavcu, piše dalje Štebijeva. ne bi bilo potrebno reševati krize na račun poklicnih žen. Ko poslušamo te reševalce krize, imamo vtisk, da število žen po službah sploh orf-Md'1in da so ^ostili moški redka pojava. In vendar sploh nimamo žen, ki bi zavzemale višje položaje, tudi če bi imele za to vse sposobnosti, ker prodiranje na višja mesta zavisi od moških. Poleg tega na 'mimo poklice kamor žena sploh nima dostopa: vojska, carinska in direktna prometna služba, orožništvo, teologija, upravna stroga in drugo. Dosedaj izkazujeta največje število žen ministrstvo za prosveto in ministrstvo za promet v poštno-telegrafski službi. V učiteljski službi (osnovne, srednje in privatne šole) je bilo lansko leto 49.03 odstotka žen in 50.97 odstotka moških, in sicer je razmerje tako, da prevladujejo v osnovni šoli ženske učne moči, na srednji pa moške s 60.67 odstotka. Na višjih šolah pa je bilo 2 /en in 763 moških. V poštno-telefonski službi je bilo v začetku 1930. leta 31.26 odstotka žen in 68.74 odstotka moških, torej niti tretjina žen. a niti ena ni bila v peti skupini ali više. V resoru ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je petkrat več moških zdravnikov nego ženskih. V vseh teh treh ministrstvih, kjer je zaposlenih največ žen, imamo poleg 59 odstotkov moških 41 odstotkov žen. Povprečno pa so v državni službi zaposlene ena petina žen in štiri petine moških. Zato upravičeno dvomimo, da bi bila kriza rešena, tudi če bi vse te žene vrgli iz državne službe. Splošna slika o ženah v poklicu je tale: 27.903 žene v državni službi, 2000 žen v svobodnih poklicih, žen, zaposlenih v industriji, obrti, trgovini, po bankah in kot služkinj je po podatkih raznih zavarovalnih institucij 137.696 (od teh nad 50.000_služkinj). Če temu številu pridenemo še 70.000 tistih, ki morebiti niso zavarovane, a delajo za plačo, dobimo število 237.899 žen v poklicih. Treba je pa še pripomniti, da je v naši državi število neporočenih žen višje, kakor število poročenih, ker je poročenih samo okoli 47 odstotkov. Kaj naj počno neporočene žene? Kako bodo na to vprašanje odgovorili reševalci krize? Dogodki za mejo Fašistični plebiscit Trst, 30. marca. Fašistični plebiscit je pri kraju. Dva dni so fašistični listi o njem še mnogo pisali, potem pa so nenadoma utihnili, ker so se gotovo prepričala, da njihovi »sijajni« rezultati kot 'propaganda za fašizem poučeni evropski javnosti ne morejo do živega. Volilna propaganda je koncem preteklega tedna zavzela tak obseg, kakršnega ni imela niti l&ta 1924. in 1929., ko položaj fašističnega režima še zdaleka ni bil tako utrjen, kakor sedaj, ko mu kot najučinkovitejša opora služI baš gospodarska kriza. Po vseh slovenskih in hrvatskih vaseh so v poslednjih treh dneh pred plebiscitom priredili nešteto volilnih shodov, na katere so zbobnali vse prebivalstvo od otrok do starcev in celo slepce, gluhoneme in pohabljence. Po Goriškem, na Krasu in v Istri so vse zidove in stene polepili z neštetimi volilnimi letaki. Med ljudstvom pa se je ■pojavil v manjših množinah tudi letak, ki ga je v slovenščini pozival, naj se polno-številno udeleže volitev, a naj glasujejo proti režimu. V tem letaku, ki ga je te dni objavila »Istra«, so antifašistični agitatorji zahtevali svobodno samoodločbo slovenskega in hrvatskega ljudstva, svobodo združevanja in tiska, obnovo slovenskih in hrvatskih prosvetnih društev, povratek pregnanih slovenskih učiteljev in drugih intelektualoev, amnestijo političnim kaznjencem in izdatno davčno razbremenitev ter podporo 2 milijonom nezaposlenih delavcev, kolikor jih je v resnici v Italiji. V njem so zatrjevali, da so se z našim ljudstvom solidarizirali tudi vsi milijoni zatiranih delavskih šn kmetsklh slojev italijanskega naroda. Toda ta letak ni mogel niti zdaleka doseči svojega namena. Obubožano ljudstvo so znali fašistični agitatorji pridobiti z vse drugačnimi vabami. Na Krasu in v Istri so delili »Mussolinijevo« moko, v Trstu in po drugih mestih so napovedovali, da bodo v kratkem zaposleni vsi brezposelni delavci, le v Trstu nad 2000, v Istri so zadolženim kmetom obljubljali posojila v smislu uredbe. s katero je režim prevzel obveznost plačati 3% za obresti. Kolikor pa niso pomagala takšna sredstva, je zaleglo nasilje. Trgovcem in obrtnikom bi odvzeli njihove koncesije, ljudi, ki so se v zadnjem času pod silo razmer vpisali v fašistično stranka bi izključili iz stranke in tako izpostavili preganjanju fašistične policije, brezposelnim bi ukinili vso podporo, ostalim bi odvzeli delo On ž njim še tisti dve liri, ki jih z muko dnevno zaslužijo pri cestnih in drugih javnih delih. Fašistične oblasti so šle še dalje. V soboto zvečer so iz Trsta, Reke, Pule, Gorice in drugih mest s celimi kolonami tovornih avtomobilov odpravili na deželo fašistične miličnike ln nekdanje skvadriste, da opravijo, kar do tedaj ni dosegla volilna propaganda. Tudi na deželi so mo- bilizirali vse oddelke mladih fašistov, da so krožili po vaseh in skrbeli, da so se v nedeljo v masah zbirali na voliščih. Poleg tega pa so bili na delu še karabinerji, policijski agenti, občinski nameščenci, člani krajevnih dopolavoristlčr.ih organizacij, fašistinje in drugi taki elementi. Spričo vsega tega ni biio niti od daleč misliti na to, da bi se ljudje kakorkoli odtegnilo volitvam. Kdor pa je šel volit, se je dobro zavedal, da imajo volilne komisije strog nalog kontrolirati vsak posamezen glas vsa kega posameznega volilca, če ni morda glasoval proti. V senci karabinierskih dn fašističnih bajonetov so že v nedeljo zjutraj prihajali ljudje v sprevodih z dopolavorističnimi godbami na čelu na volišče. Ponekod, kakor pri Sv. Kancijanu na Soči, so prišli iz sosednih vasi na volišče kar vsi prebivalci z otroci, ženami, starci in bolniki. V Senožečah, Šentpetru in drugod, zlasti pa v Istri so prignali na volišča sprevode kar to 600. 700 i« 1000 volilcev. Razumljivo je, da so potem italijanski listi lahko zabeležili, da so bile volitve v mnogih krajih že do 10. zjutraj končane, tako v Štor-jah, Hruševju, Vremah, Divači, Nabre-žini, Devinu, Lablnju. Motovunu, Klani in drugod. V Divači so fašisti pripeljali na volišče tudi sprevod bednih starcev, ki so jih morali mladi fašisti deloma celo nesti. Drugod so fašistični sanitejci na nosilnicah prinašali na volišča slepce in pohabljence. Tako je se je dogajalo Dutovljah, v Treb-čah, Padričah, Bazovici, na Repentaboru, v Črnem vrhu, Kalu, Kanalu, Cepovanu itd. Jasno je, da so morali biti rezultati malone stoodstotni. Po poročilih tržaških listov posnemamo naslednje podatke: V goriški pokrajin je bilo vpisanih 58.377 volilcev, od teh je glasovalo 54.780, za režim 54.464, proti 294, v reški (po enakem vrstnem redu) 25.671, 24.861, 24858, 3, v puljski 79.986 75.829, 75, 919, 10, v tržaški 80.162, 75.704, 75.553. 139, v zadarski 3602, 3526, 3526, 0. Zanimivo je pripomniti, da je bilo leta 1924. v vsej Italiji 12,069336 volilnih upravičencev, pri nedeljskih volitvah pa, čeprav je prebivalstvo Italije od tedaj na-rastlo za 3 milijone ljudi, le 10,433.536. V posameznih slovenskih krajih so bili rezultati naslednji: Šent Peter na Krasu 646 upravičencev, 632 oddanih glasov, 632 za režim, Postojna 181® upravičencev, 1775 oddanih glasov. 1773 za režim, 2 proti, Dolina 1302, 1257, 4, Nabrežina 1237, 1201, 1.196, 5, Sežana 999, 997. 2. Dutovlje 516, 481, 481, 0, Divača 830, 761, 756, 5, Lokev 292, 266, 266, 0, Bukovje 195, 184. 184. Senožeče 399, 389, 2, Košana 463, 416, 414, 2, Ajdovščina 848, 820, 806, 3. 11 razveljavljenih. Breginj 719, 706, 6, Kanal 1331, 1261, 1256, 5, Kobarid 939, 911, 909, 2, Crniče na Vipavskem 624, 459, 453, 6, Cerovan 940, 809, 802, 7, Cerkno 827. 770, 765, 5, Komen 2787. 3660, 2657, 3. Idrija 750, 725, i V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in tast, gospod Ivan Kosti inšpektor finančne kontrole v p. In posestnik, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje na velikonočno nedeljo, previden s tolažili sv. vere, v 59. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 3. aprila 1934 ob 15.30 uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. Maša zadušnica bo v petek, dne 6. aprila 1934 ob 7. uri zjutraj v mariborski stolnici. V Mariboru, dne 2. aprila 1934. ANA roj. BEKLOŽNIK, soproga; PAVLA, hči; DR. JANKO, sin; ZINKA WOLF roj. KttSTL in MICI, sestri; STOJA roj. CROBATH, sinaha in ostali sorodniki. (Pos/cusitef POSKUSNA ŠKATLICA 3'- DIN 715, 10, Črni vrh 662, 661, 659, 2, Dorn-berg 631, 620, 619, 1, Prvačina 700, 674, 671, 3, Opatje se!o 597. 488, 478, 10, Bovec 831, 744, 738. 6, Rihenberg 819, 804, 799, 3, Anhovo 1034, 998, 993. 5, Sv. Križ na Vipavskem 731, 693. 683, 10, Stanje! 678, 655, 647, 8. Sv. Lucija na Tolminskem 910, 729, 718, 11, Trnovo 459, 451, 447, 4, Tolmin 1129. 1102. 1090, 11, Vipava 730, 709, 702, 7, Ka! pri Kanalu pa 756 upravičencev, 639 oddanih glasov, 632 za, 7 proti režimu. Tihotapske afere v prestolnici Beograd, ob koncu marca Ni še dolgo temu, kar so beograjski občinski trošarinci zalotili nameščence velike prestolnične trgovske tvrdke Adanja, ki so iz skladišča, ki se nahaja tik trošarinske meje, toda na oni strani, tihotapili v mesto velike količine lešnikov, skrite v velikem tovornem avtomobilu. Lastnik tvrdke. star, v vseh prestolniških krogih kot poštenja-ška korenina znan in spoštovan trgovec, je pojasnjeval preiskavajočim trošarin, organom, da ima zato skladišče tik ob troša-rinski meji, da more hraniti v njem v večjih količinah in zato tudi ceneje dobavljeno blago, za katero se ne plača trošarina. Prodaja v mestu pa gre bolj počasi, pa se zato iz skladišča uvažajo v mesto le manjše količine, za katere se sproti plačuje trošarina, ki se tako razpodeljuje na manjše, lahko zmagljive zneske, dočim bi se za uvoz vsevkupne količine moral plačati znesek, ki bi zlasti v sedanjih časih gospodarske krize zelo potresel blagajno in bi se ob počasni prodaji blaga šele po nedo-glednem času vrnil vanjo, ali pa tudi splon ne, vsaj ne v celoti, ker se nekaj blaga tudi pokvari in ne proda. Tvrdka Adanja je bila za tihotapljenje lešnikov kaznovana s težko globo, ker se je dokazalo, da je bll njen tovorni avtomobil na prav poseben način opremljen za skrivni prevoz ne-otrošarinjenega blaga in se je tako blago našlo skrito v njem po prehodu čez troša-rlnsko mejo. Tihotapljenje čez trošarinsko mejo je vsekako zelo dobičkanosno, pa zato take kazni ne vplivajo nič kaj posebno svarilno. To se je pokazalo pred tremi dnevi, ko so občinski trošarinci v mestu samem, toda šele po ovadbi, ki je brez dvoma Izšla lz »konkurence«, razkrili veliko zalogo ne-otrošarinjenega rafiniranega špirita. Tro-šarinski urad je namreč prejel pismo, v katerem se vprašuje, kako more vendar tvrdka Helnrich Schwitzer z zalogo v ulici Franchet d' Espereya prodajati liter rafiniranega špirita po 34 Din, ko vendar že državna in občinska trošarina sami znašata toliko na liter. Občinski trošarinci so nato preiskali zalogo tvrdke in so našli v njej okoli 9000 litrov neotrošarinjenega rafiniranega špirita, za katerega bi se bilo moralo plačati okoli 82.000 Din občinske trošarine. Tvrdka pa je morala plačati za kazen trojni znesek, 247.300 Din in ga Je tudi plačala brez ugovora, odrekajoč se pritožbi proti tej kazni, dasi so trošarinci tudi zaplenili neotrošarinjeni špirit. Ker so trošarinci hoteli točno ugotoviti, koliko blaga je bilo otrošarinjenega, koliko pa ne, so zahtevali, da jim tvrdka predloži odnosne knjige, česar pa tvrdka nI hotela storiti brez navzočnosti policije, radi česar so trošarinci zapečatili blagajno, v kateri so se nahajale knjige. Naslednjega dne je tvrdka pristala na to, da se blagajna pregleda, kar je pobudilo sum, da se je medtem odprla zapečatena blagajna . Ko so nato trošarinci pregledali pečate, so javili, da se zdi. da so bili pečati odstranjeni, pa zopet pritrjeni na blagajno. Zato se je tro-šarinska uprava obrnila na policijo, da ugotovi, ali ta sum odgovarja resnici, pa bi v tem primeru imela tvrdka opravka tudi še s kazenskim sodiščem. Tvrdka Heinrich Schwitzer je kupila špirit pri tovarni špirita »Všetečka«, ki je morala lani plačati občinski trošarinski upravi dva, državi pa šest milijonov globe zaradi nepravilne prodaje špirita ko je prodaja špirita na debelo pridržana špiritni centrali. Zato se uvede sedaj tudi preiskava o prodaji špirita tvrdki Schvvitzer. če pri tej prodaji »Všetečka« ni ravnala pravilno, pride zopet nova milijonska globa. Teden dni filma »Carica Katarina« Elizabeta Bergnerjeva in Douglas Fair-banks junior se prvič srečata na platnu v tem filmu, ki ga je zrežiral Paul Czinner in ki je godbo zanj skcmponiral Ernst Toch. Delo nam pokaže življenje slavne ruske carice Katarine in stare ruske dvorne običaje z vsem razkošjem. Film, ki je dosezal povsod velike uspehe, je v Nemčiji prepovedan, in to zaradi Elizabete Bergnerjeve, k je baje samovoljno zapustila Nemčijo. Elizabeta Bergnerjeva kot carica Katar; na 91ALI OGL Kupim Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova S Dtn. Najmanjši roesels 17 Din. Leico dobro ohranjeno, novejii tip, a priborom kupi Lovšin, Radomlje. 9679-7 iiiim Beseda 1 Din davek 2 Din ea Slfro ali dajanje n* slova a Din. Najmanjši znesek 17 Din Trgovski pult n-ov, močan, počen* naprodaj. »Promet«, Ljubljana, Napoleooov trg. 9606-6 Zobotrebce rszn« Trst«, iz trdega le*«, prodam in stalno dobavljam. Ponudbe n« og'a««i oddelek »Jutra« pod šifro »Zobotrebci«. 9690-6 Službe išče Beseda 50 para. davek 2 Din. zo Sllro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanj!« znesek 12 Din Prodajalka naproša tistega, ki ve » primemo sluibo v Ljubljana, da jo proti nagradi obvesti. Dopis« na o-glaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Sluiba«.__9688-2 Plačilna natakarica s kavcija, poštena in solidna, zmožna nemščine — ! ie'i premeniti sedanje me-; sto takoj «li pozneje. Re-• flektira samo na dobro ' mesto — tudi na seziji. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva dobra moč 90«. 9885-2 Natakarica iivežbana, • prvovrstnimi spričevali, teli premeniti mesto. Gre samo v boljši lokal. Stara 31 let. Nastop 9 15. aprilom. Nae!o