IZHAJA VSAKO tiOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA STE-• VILKA LIR 15. DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. MONTECCHJ 6-11 — TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V S1HOKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PI ACANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO glasilo osvobodilne fronte slovenskega NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA V Mesecu ‘demokratičnega tiska je naša dolžnost širiti resnico proti lažem ameriškega, vatikanskega in titovskega tiska. Širimo in podpirajmo „1*Unità", »Delo" in „11 Lavoratore"! TRST SOBOTA, 26. AVGUSTA 1950 Cena 15 lir VOJUrOHUJNKA Š12 1 li KAK 110*1 IVI KO V Umor ìe zločin tov. Lahauta umirajočega reda *T'ea ojin.iiii unevi ‘"‘um Hffc jui.eu marmili, pru.eUrec — tei ul kuiiK.aiui uei^ijmesa je on z ra-iz uime zam umu umorjen uieuiiiK lvuniuiusuvne pai ime «»»Kesa razreua v ■uiaitiu, okupatorjem m |*oriaeevaieem. tul za piav.ee uè»., »ena l|va, uuioi prou uuinaeim neupogljiv za pravite ueiu.nega ijuu-. neustrašen in neizprosen na-•oiuik fašizma, ki na v iieigiji ‘pravijajo kierikaim monarhisti * teiu z Leopoldovo kuko nnpe-' Astieniti hlapcev — tiuvcerajsnjih ■lerjevih pomagačev. ziocinca, ki jih policija še ^,eJ m «mogla» izsiediti, pripa-•a po vsej verjetnosti isti tajni floiuisticm banui, ki je izveuia 'obm atentat na glavni sedež K P (. ‘S1 Je in kateri pripada tudi grot J Los di Cornouse, ki je pred atKim vrgel bombo v belgijski r|ainent. Prav ista zločinska tol-, Je v ponedeljek poskusila umu j1 se enega naprednega borca slednika KP v Tongresu tov, sana. Kljub popolnoma jasnim sto-°V°m pa ni do danes Sl r'*a ničesar, da bi prijela zločin-«is ltlorilce in preprečila nadaljnje 8o °re' Se pač’ da b' 11 sle" D v' pokazali pot do glavnih orga-^torjev tega terorizma proti bel-iskemu delavskemu razredu in krj8oviln organizacijam. Ti glavni S[.Vc' sede namreč na ministrskih uh ter izvršujejo po bednih pla-^i„ in fanatikih v svoji držav; s,°|en načrt mednarodne vojnohuj-Sške reakcije proti silam miru in ‘»redka. v letošnjem poletju so se uotra- uiinistri zahodnoevropskih dr- . > med njimi tudi Belgije, sestali ( taien posvet glede enotne borbe I demokratičnemu gibanju. Na 2" sestanku so se do podrobnosti J°voriii, kako je treba s propa-H,®®0 in nasiljem odvrniti delov-množice od komunističnih par-~~ organizatorjev borbe za mir »ravice delovnega ljudstva. ‘‘ «dogovori», ki so v resnici le v°dila ameriške tajne službe, se ***6« izvajajo v tej ali oni obliki l,g.Vseh kapitalističnih državah. V s "Ji jih izvaja Scelbova policija »odtikanjem bomb v kinu in s ^ečimi preiskavami na sedežih O *■ uprizarjanjem procesov proti lì "‘Snom ter podpiranjem obnav-llov ega se tašizma in njegovih ■ ^n°v proti delovnim množicam. ,c Pranciji je Jules Moch izdelal bacrt provokacij proti demokrati®"1! organizacijam na podlagi po-i, reJenm ustih, doc im iasist ue .Ule pripravlja državni udar. Tru-t0)® uvaja diktaturo velikih mono- ‘lov, borce l{ preganja dosledne demokra v - norce za mir. Povsod pa na t0 načine ovirajo akcijo partiza-l,0v. miru proti atomski bombi in iJ'Jo milijarde za propagando in »favo nove vojne. Se te provokacije dokazujejo le Hj1 vojni hujskači in mednarod-reakcija so ostali brez argumen- tov v odločilni bitki proti svetovnemu demokratičnemu gibanju, ki je v borbo za mir pritegnilo že ogromne sile naprednega človeštva in ki se mu dnevno pridružujejo novi milijoni. Netilcem vojne in njihovemu pomagaču — mednarodni reakciji preostaja pred to veličastno množico prepričanih pristašev miru le še poslednje sredstvo, ki je argument vseh političnih o-bupancev: terorizem. Tovarišu Lahautu gre naš posled nji pozdrav ne le kot vrlemu voditelju belgijskega delovnega ljudstva in neustrašenemu borcu za mir, temveč še posebno kot eni prvih žrtev mednarodnih netilcev vojne Ta atentat ni bil namenjen le nje govi osebi. Ti streli so bili namerjeni na vse napredno človeštvo, ki se odločno bori proti velezločin-sklm nakanam ameriških in drugih vojnih hujskačev. Zato se demokratične množice vseh dežel globoko klanjajo njegovi največji žrtvi ki jo je ta veliki sin belgijskega ljudstva poklonil na oltar miri. V srcih vseh poštenih ljudi bo trajno živel spomin na tega vzglednega heroja miru. V petek popoldne sta dva leo- poldistična zločinca ubila predsednika KP Belgije, tov Juliena Lattatila, velikega borca za demokracijo in mir belgijskega naroda. Vest je ogorčila ves demokratični svet, Belgijski delavci, ne oziraje se na strankarsko pripadnost, so kompaktno stavkali v protest proti te mu zločinu. Tudi v Trstu so delavci stavkali v ponedeljek od 10.30 do 11. in s tem izkazali čast belgijskemu delavskemu voditelju V torek popoldne je bil v Se-raingu, rodnemu mestecu tov. Lahauta veličastni pogreb, ki se ga je udeležilo preko 300.000 delavcev in demokratov, medtem ko so vse belgijske tovarne stavkale. Od povsod so prišli delavci, da spremijo na zadnjo pot svojega velikega sina in da mu na grobu obljubijo, da bodo nadaljevali borbo za uresničenje idealov, za katere je daroval svoje življenje. Na pogrebu so bile prisotne številne inozemske delegacije. Zgleda, da sta bila zločinca aretirana, a policija te vesti noče potrditi, ker bi najbrže postavila v nevarnost visoke leopoldistične kroge. 3. SEPTEMBRA PROSLAVA bazovskih žrtev Letos bo tržaško ljudstvo proslavilo 20. obletnico mučeništva štirih Bazovskih žrtev: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. S predstavniki vseh demokratičnih organizacij se je pred časom sestavil Odbor za proslavo Bazovskih žrtev, ki si je prevzel nalogo, da skrbi za čim svečanejšo počastitev njihovega spomina. Bazovski junaki so danes bolj kot. kdaj koli prej blizu našega srca, ker se danes z vso ostrino bije prav borba za ideale, za katere so darovali sivoja življenja. Borba za mir, svobodo, bratstvo med narodi ter proti fašizmu je bila njihova življenjska pot, ista borba je danes življenjska pot stotin milijonov ljudi in našega slovenskega ter italijanskega demokratičnega ljudstva Manifestacija v Bazovici bo prav izredno važnega pomena. Odbor za proslavo Bazovskih žrtev javlja, da organizira proslavo Mesec demokratičnega tiska je manifestacija borbe za mir Terenske organizacije se pripravljajo na tekmovanje ■ Razni natečaji z nagradami - Prva veselica demokratičnega tiska bo jutri v Podlonjerju Odbor za mesec demokratičnega tiska je izdal naslednji poziv -prebivalstvu: Od 1. do 30. septembra bo «Mesec demokratičnega tiska», ki poteka v času, ko postaja vedno ostreiša borba vseh ljudi dobre volje za Mir, Svobodo in Delo. DELAVCI IN DEMOKRATI, Siriti moramo resnico, da vsilimo mir! Sirjenje resnice pa pomeni, da mora v vsako hišo demokratični list, pomeni podpirati demokratični tisk. Odgovorimo tako onim, ki so že izzvali in vodijo kruto in krvavo vojno, in pobijajo na tisoče nedolžnih človeških bitij, da bi zadušili željo po svobodi, ki jo ima narod Bidovca, Marušiča, Miloša in Va- I v nasprotju z interesi omejenih voj-lenčiča dne 3. septembra t. 1. Zju- nohujskaških krogov, kateri skuša traj bo iz Bazovice krenila na kraj mučeništva povorka z venci. Nato bosta dva tovariša govorila. Popoldne pa bo v vasi velika množična proslava, na kateri bodo nastopili številni pevski zbori in godbe. Govorila bosta tovariša Markovič in Jaksetich. Ves dan bodo partizani opravljali pri spomeniku štirih častno stražo. j jo razširiti spopad, da bi iz krvo-prelitja in bede iztisnili nove do- bičke. Odgovorimo tako onim, ki trosijo ljudstvu ukradene milijone za prepiavo našega mesta z lepaki, ki sejejo sovraštvo in neslogo: odgovorimo tako ameriškemu tisku v slovenskem in italijanskem jeziku, ki skuša preprečiti s svojo «kampa- «Odmor» britanskega namestnika zunanjih zadev Daviesa v Jugoslaviji TITO ZAHTEVA ANGLO- AMERIŠKO POMOČ ZA OSTVARITEV SREDOZEMSKEGA PAKTA Titov poslanik v Londonu Brilej je zahteval od britanske vlade posredovanje za odpravo sporov med Beogradom, Rimom in Atenami - Zato je Davies potoval v Rim, Atene in Beograd - Posledica teh razgovorov bo popolna prepustitev cone B Titu - Srditi partizanski boji v Bosni Dne 18. t. m. je titovska agencija «Tanjug» poročala, da je prispel v Beograd namestnik britanskega zunanjega ministra, Ernest Davies. Isto poročilo pravi, da «bo Davies ostal nekaj dni v Jugoslaviji na odmoru». Znano je, da se je pred tedni Da- vies odpravil iz Londona na «od-morne obiske» v sredozemske dežele. Na poti iz Londona v Atene se je pomudil v Rimu. V Atenah je imel razgovore z "uradnimi krogi monarhofašistične vlade in je pred svojim odhodom iz Aten v Beograd izjavil, da ni nobenih resnih ovir za zbližanje Jugoslavije in Grčije ter za vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov med obema deželama. Rezultati Daviesovega «odmora» v Jugoslaviji so takoj postali vidni. V svojih pogovorih s Kardeljem je Davies postavil vprašanje odnosov med Atenami in Beogradom. To nam dokazuje, da imajo rimski, atenski in beograjski obiski Daviesa zelo konkreten cilj: čimprej odpraviti vsa sporna vprašanja med Beogra- dom in Rimom na eni strani, in Beogradom' ter Atenami na drugi strani, kar je nujno potrebno za ameriške imperialiste, ki skušajo v tem zadnjem času mrzlično pospešiti vse priprave za napad na miroljubne narode. Davies se je kot «romar» podal v te tri prestolnice, da konkretno postavi temelje sredozemskemu vojnohujskaškemu paktu, v katerem bi moral Tito igrati zelo vidno in celo vodilno vlogo, ker je po ameriških in angleških računih njihov najsigurnejši agent, Zato se bodo- morali tudi italijanski in grški interesi v veliki meri podrediti zahtevam titofašizma. Britanski krogi so uradno potrdili važnost Daiviesove misije v Beogradu. Po teh krogih ima Davies nalogo, da posluša in po možnosti uresniči Titove zahteve. Tito se namreč zaveda velike važnosti svoje vloge v imperialističnih načrtih in zato zahteva «takojšnjo in konkretno pomoč s strani zapada». Prav tako je sam Tito zahteval britanska posredovanje za zbližanje med Atenami in Beogradom in za odpravo sporov med obema vladama. Istočasno pa je Tito preko svojega predstavnika v Londonu. Brileja zahteval odpravo sporoy med Rimom in Beogradom in ■ zbližanje z De Ga-sperijem. Brilej je v svojih zahtevah, naslovljenih britanski vladi preko ministra Youngerja, postavil vprašanje važnosti jugoslovanskega doprinosa v borbi proti «Kominfor-mu», vprašanje gospodarske, politične in vojaške pomoči ter vprašanje pomoči zapada za zbližanje z Rimom in Atenami. tfcSKN moni prisiliti ameriške napadalce takojšnji umik s kitajskega ozemlja INola kitajske vlade OŽIN - Kitajska ljudska vojska ho kljub ameriški intervenciji v kratkem osvobodila Formozo - Preplah ameriških okupatorjev zaradi premikov korejske ljudske vojske /tiKlNG e našlo; svetovno fronto, se hlapčevsko in klečeplazno udinjajo ukazovalnim ukrepom najmočnejše skupine, ameriškega kapitalizma in dokazujejo, da so pripravljeni uporabljati vsa sredstva, da bi pahnili človeštvo v atomsko vojno za ohranitev svojih pozicij in za ponovno vzpostavitev kapitalizma v onih deželah, kjer ga srečni ljudje že začenjajo pozabljati. Ta njihova akcija je noroglava, ker so popolnoma osamljeni in ker postajajo sile napredka, dela in miru iz dneva v dan močnejše in ker te sile so mnogo bolj kompaktne in organizirane od vojnohujskaškth Imperialistov. Zaradi tega skušajo kapitalisti v tem trenutku splošne poostritve mednarod- Pred končnim polomom so vsa sredstva upravičena nega položaja razbiti vrste mogočne miroljubne fronte in prav posebno pa njen predstražni oddelek, delavski razred. Tržaški delavski razred je občutil to politiko že takoj po zaključenih vojnih operacijah zaradi zamotanega in težkega političnega položaja, v katerem se je znašel. Proti našemu delavskemu razredu so se strnile vse reakcionarne sile, da bi zlomile njegov odpor, ga izbrisale kot aktivno silo v mednarodni in krajevni protiimperialističnl trontl. Toda kljub protidemokratičnim tn policijskim ukrepom ZVU, kljub raz-bijaškim sindikalnim organizacijam In težkim akcijam delodajalcev, ki so našli v teh pogojih občutljivo podporo za svoje napade in protinapade, se je naš delavski razred v sklopu enotnih sindikatov in kljub dejstvu, da je v primeri z ostalimi kapitalističnimi deželami v večji men razcepljen, boril in se vztrajno bori, zaslužujoč si priznanje mednarodnega delavskega pokreta. Na našem področju sta si razbijaško delovanje razdelili razbijaški skupint Delavske zbornice in takozvanih «razrednih sindikatov», ki sta verni agenturi imperialistov. Obe agenturi se" pred delavskim Razredom predstavljata pod različnimi gesli !n delovnimi metodami, ker imata nalogo zadeti različna delavska področja. Toda cilj je eden in isti: razbijati, dezorientirati, pasivizirati delavce. Delavska zbornica, ki temelji na italijanskem šovinizmu, skuša zvabiti italijanske delavce na teren sodelovanja s kapitalizmom In ZVU ter zapuščanja razredne borbe. njo laži» uveljavitev miroljubne ze- bo Ije našega prebivalstva. ali SLOVENCI IN ITALIJANI, Naj bo «Mesec» manifestacija solidarnosti z demokratičnim tiskom, prav posebno z «Unità», «Delom* in «Lavoratore»; naj bo duševna in gmotna pomoč borbi, ki jo ta tisk vodi v obrambo miru, demokratič-mn svoDoscin, nase industrije m našega gospodarstva, proti povišanju cen, proti vedno večji nevarnosti, da bi bil jutri Trst kot anglo-ameriško oporišče uničen s svojimi prebivalci. Naš tisk naj postane vedno močnejše orožje za dosego naših želja o mirni in delovni bodočnosti. Vsakemu poštenemu branitelju Miru, Svobode in Dela izvod demokratičnega lista! Vsak demokrat naj postane raz-širjevalec in podpornik demokratičnega tiska. Naj živi «Mesec demokratičnega tiska», manifestacija prijateljev miru in resnice. ODBOR ZA MESEC DEMOKRATIČNEGA TISKA Dejansko se 'e* torej «Mesec demokratičnega tiska» že začel. Po vseh mestnih sekcijah KP, krožkih, demokratičnih organizacijah se je začelo intenzivno delo, ki mora privesti do vidnih rezultatov za širjenje resnice med tržaškim ljudstvom, ki je izpostavljeno pritisku velikih propagandnih sredstev ameriške, vatikanske in titovske propagande. Vsaka sekcija, vsak krožek in vsaka demokratična organizacija je pripravila svoj načrt za širjenje in podporo našemu tisku. Naši pridni tovariši pripravljajo številne veselice, delajo načrte za podrobno širjenje listov in knjig, za zboljšanje stenčasov, itd. Prav zaradi tega je Odbor za «Me-rev» napovedal več natečajev, ki bodo najboljša prilika, da se pridni, marljivi tovariši im tovarišice izkažejo. Odbor za mesec demokratičnega tiska je napovedal nagradno tekmovanje med mladinskimi sekcijami in posameznimi mladinci za šir-jenje «Dela», «Lavoratore» in «Unità». Mladinski sekciji, ki bo v tem mesecu razprodala najvišje) število izivodov omenjenih treh listov, bo dodeljena nagrada 4000 lir. Najboljšemu raznašalcu treh listov pa nagrada 1500 lir. Drugemu najboljšemu raznašalcu 1000 lir. Mladinski sekciji, ki bo prodala najvišje število «Pattuglie», bo dodeljena nagrada v znesku 4000 lir. Najboljšemu raznašalcu 1500 lir in drugemu najboljšemu raznašalcu 1000 lir. Nagrade bo razdelila posebna komisija, ki jo bo sestavil Odbor za Mesec demokratičnega tiska. Natečaj za stenčase ima naslednja pravila: 1. Odbor za Mesec demokratičnega tiska napoveduje natečaj med stenčasi demokratičnih organizacij; 2. vsebinsko bodo morali stenčasi obravnavati Mir in demokratični tisk; 3. imajo pravico tekmovati terenski stenčasi in stenčasi višjih organov; 4. vsaka organizacija bo imela pravico razstaviti izven tekmovanja druge stenčase, ki bi bili vsebinsko in oblikovno dobri in ki jih je organizacija pred časom sestavila; 5. ni nobene omejitve v izbiri materiala za tehnično izpopolnitev stenčasov (za papir, platno, lepenko, barve, itd.); 6. bodo raz- J Po vsem »vetu se z velikim naiv-stavljeni tudi oni stenčasi, ki se dušenjem nadaljuje kampanja za oddaljujejo od klasičnega tipa sten- nablranf p»d»1S0lv 2™“ atomske-časa, bodo pa izven tekmovanja; 7. mu omzJu: Kitajski odbor partiza trije najboljši stenčasi bodo nagra- nov mnu Je te dni obJavll vest, da jeni s knjigami, nagrade bodo raz- 80 na Kitajskem nabrali že preko deljene zmagovalcem na veliki za- milijonov podpisov in da se ak-ključni veselici Meseca, ki bo v pr- c‘ia nadaljuje s pospešenim tem vih mesecih oktobra; 8, organizaci- Ponija, ki se bo udeležila natečaja, bo Tudi v Trstu so se ena za drugo morala imeti skrb, da se bo na sten- začele številke nabranih podpisov času moglo razbrati čigav je; 9. raz- zvrščati. Pred petimi dnevi je trža-stava se bo otvorila v P. D. «Toma- ški odbor partizanov miru sporo-Žič» ob 10. dne 24. septembra 1950, čil, da je bilo nabranih 79.000 pod-tekmovalci naj pošljejo svoja dela pisov. Te dni so naši pridni člani na PD Tomažič v ul. Leo 7 do odborov miru nabrali še mnogo dru-vključno 21. septembra; 10. razso- ših podpisov, tako da je že okrog dišče bo sestavljeno iz petih tov a- 81.000 podpisov, rišev Odbora za Mesec demokra- Slovenske vasi prednjačijo v te) ličnega tiska, ki bo v nagrajeva- veličastni kampanji. V Sv. Barba-nju upošteval prejšnjo aktivnost ri je podpisalo stockholmsko reso-razstavljenih stenčasov; 11. ob za- lucijo 99,8 odst. prebivalstva, na Da-ključku razstave bodo morali raz- ziu 98 odst., v Ricmanjih 94 odst., stavijalci v teku enega tedna priti I na Koionkovcu 91 odst., v Lonjerju po stenčase, po tem roku odbor ne in na Katinari 90 odst. Tudi ostale vasi so se pridno izkazale. V me stu je sekcija Sv. Jakoba nabrala preko 8100 podpisov, sekcija Tomažič preko 6000, sekcija mestnega centra okrog 5500. Skedenj preko 4000, Stara mitnica 3500, Ponča-na 2800, Magdalena 2150, Skoljet 2100, itd. Uspešno nadaljuje svoje delo pridna partizanka miru Loretta Sapienza, ki je nabrala 3300 podpisov, Marija Janežič 1320, Guido Ge-rolini 840 in še mnogi drugi. Tudi mladina se pridno izkazuje pri nabiranju podpisov. Mladinci sekcije Rinaldi so nabrali 1760 podpisov, svetoanski mladinci pa 1098, na Koionkovcu 633 in pri Sv, Ivanu 620. Vsekakor nam te številke dopovedujejo, kako čuti naše ljudstvo vprašanje miru in kako se protivi imperialističnim poskusom za sprožitev novega svetovnega spopada. Z naraščanjem podpisov in uspehov tržaških partizanov miru, narašča tudi bes vojnih hujskačev, ki skušajo na vsak način odvrniti prebivalce od te človečanske akcije Med temi prednjačijo titofašisti, ki skušajo odvrniti ljudi od podpisa pod stokholmsko resolucijo, trdeč da je to «krinka sovjetskega intpe- ATENE — Venizelos je v ponedeljek sestavil vlado, ki šteje 7 ministrov. Ta vlada naj bi bila po ameriških načrtih predhodnica vo-jitske" diktature generala Papagosa. Andrej Ždanov 31. avgusta 1948. je po težki bolezni umrl veliki in slavni boljševiski voditelj, tov. Andrej Zdanov. Njegova smrt je pahnila v globoko žalost ves demokratični pokrel v svetu. V teh hudih časih težke borbe proti imperialističnemu bloku, ki je že prešel iz faze hladne vojne v fazo razbojniških napadov na svobodo, mir in neodvisnost narodov, se Zdanova spominjamo in se iz njegovih dialektičnih analiz svetovnega položaja učimo ter iz njegove zapuščine črpamo novo moč za nadaljevanje dosledne borbe proti sovražnikom demokracije, miru in socializma. Bolj kot kdaj koli prej se je danes dokazala pravilna globoka analiza mednarodnega položaja, ki jo je podal v svojem znamenitem referatu na ustanovnem zasedanju Informacijskega urada. Ta referat je odločno določil linijo borbe med demokratičnim in protidemokratičnim blokom in nas je opozoril, da se ta borba mora nujno poostriti s postopnim utrjevanjem socialistične fronte. Ta referat nam je tudi pokazat potrebo po marksistični analizi položaja ob vsakem trenutku in po objektivnem presojanju razmerja med borečimi se silami. Tovarišu Zdanovu se poleg tega mora ves demokratični pokret zahvaliti za veliki doprinos, ki ga je dal u razkrinkanju zločinske titofašistične tolpe in v dalekovidni marksistično-leninistični analizi poti, ki jo bo ta klika prehodila, potem ko je zapustila socialistična načela. Tako nam je tov. Zdanov konkretno dokazal, kako moramo biti budni v času, ko se v svetu poostruje razredna borba. Ub drugi obletnici Zdanove smrti se vsi demokrati in komunisti klanjajo njegovemu spominu, se mu zahvaljujejo za veliki doprinos v ideološki in politični ' borbi proti imperializmu tn mu zagotavljajo, da bodo stalno sledili njegovim naukom, ki so nauki doslednega sina Oktobrske revolucije, nesmrtnega Lenina tn velikega Stalina. PREKO 81.000 PODPISOV V TRSTU Kongres miru bo novembra v Londonu Titofašisti pa skušajo pridobiti ekstremistične delavce z razkazovanjem demagoških programov, s tako-zvano «revolucionarnostjo», < podkupovanjem ter, slovenske delavce, z nacionalizmom. Ker postaja kapitalistični pritisk s pospešenimi pripravami za novo vojno vedno ostrejši in ker kjpitviisii skušajo zvaliti use stroške za oboroževanje na ramena delavcev in se zato do skrajnosti zoperstavljajo vsaki upravičeni in celo neznatni delavski zahtevi (glej n. pr. vprašanje mezdne revalvacije), mora delavski razred strniti svoje vrste, utrditi svoje borbene sposobnosti in svojo enotno sindikalno organizacijo. Zato je borba proti ratbijaččem proti razbijačem vsake barve. Prav posebno pa morajo slovenski delavci poostriti svojo budnost proti tttofašt-stičnim aktivistom, ki se z bolj ali manj naivnimi argumenti skušajo preriti v njihove vrste, da bi potem Sirili nezaupanje in dezorlentacijo ter skušali pridobivati simpatizerje za fantomski sindikat špijona Bortola Pe-tronija. EMILIO SEM1LLI rializma». Prav isto pravijo demo kristjani in ostali reakcionarji, ki se boje stockholmske resolucije in njenega odmeva po svetu. Nasi ljudje pa odgovarjajo na fašistična natolcevanja titovcev in na njihov t.nemogli protidemokratični ter oro likomunistični bes z novimi podpisi za mir in pioti atomskemu o- lOŽjU. Te dni Je v Pragi zasedal Svetov ni odbor partizanov miru, ki je med drugim odločil, da bo od 13. do 19. novembra t. I. v Londonu svetovni kongres miru. Med drugim je od bor sklenil, da bo treba aknjo proti atomskemu orožju razširiti z akcijo za prepoved vsega smrtonosnega orožja. Zahodno Nemčijo oborožujejo BONN — Ameriški gauleiter v Zapadni Nemčiji, Adenauer je v sredo imel tiskovno konferenco, v kateri je postavil «zaveznike» pred zahtevo po ustanovitvi močne policijske sile, ki naj bi bila oborožena s tanki in topovi ter naj bi imela nalogo «braniti Nemčijo pred napadi z Vzhoda», kar pomeni, da bi morala biti provokatorska sila proti Demokratični republiki Nemčije. Acheson je prav tako na neki tiskovni konferenci izjavil, da morajo «zavezniki» resno misliti na oborožitev Zapadne Nemčije. ČLANOM »KLAVSKIH Ti A I» Il V G Z Samo še do četrtka, 31. t. m. morete podpisati izjavo, da se strinjate s poviškom deleža od 100 na 500 lir. Zato pojdite takoj z osebno izkaznico in člansko knjižico DZ v najbližjo prodajalno I Plačali boste lahko kasneje v obrokih ali pa z nakupnimi boni. Z oboroževanjem in vojno skušajo 'odpravili gospodarsko krizo mm, lili iiiiiiiniiiiosi Kljub neprestanemu padanju proizvodnje rastejo dobički ameriških monopolov Blazna oboroževalna tekma je poskus kapitalističnih dežel omiliti težko gospodarsko krizo - V ZDA 6 milijonov popolnoma in 12 milijonov delno brezposelnih Marsikomu, ki ni poučen o pravih vzrokih naraščajoče vojne histerije vodilnih političnih krogov ZDA, se zdi morda čudno, da je vojna propaganda Trumanove vlade in priprave na novo vojno zavzela posebno od lanskega leta nadvse ostre in nevarne mere. Kot ima vsaka sfavar svoj notranji razlog, tuno moramo tudi vojnim pripravam ameriških imperialistov iskati pravi vzrok v ekonomski situaciji njihove države Za ves kapitalističen svet in v prvi vrsti za Združene države A-merike je bilo leto 1949 prvo leto nove gospodarske krize. V ZDA glavni kapitalistični deželi, je industrijska proizvodnja padla v tem letu za 8,3 odst., s čimer je naenkrat padel povišek proizvodnje treh povojnih let, tako, da je proizvodnja ameriške industrije prišla zo pet na raven iz leta 1946. V nasprotju s tem je proizvodnja sovjetske industrije v teh treh letih narasla za celih 85 odst. Industrijska proizvodnja v nekaterih važnih panogah je padla še mnogo bolj. Tako je proizvodnja premoga padla v enem letu za 27,5 odst, jekla 12,2, tovornih avtomobilov 18, železniških vagonov 17,8 odst. Padla je tudi prodaja a-luminijeve pločevine za 42,6 odst., svinca za 22 in železniški prevozi blaga za 15,9 odst. Istočasno so se znižali dohodki strijski proizvodnji nekatere države niso dosegle niti proizvodnje iz leta 1929; tako je dosegla Francija le 92 odst. in Belgija 94 odst. Temu nasproti pa je industrijska proizvodnja ZSSR prekoračila za celih 41 odst. najvišjo proizvodnjo pred vojno, t. j. iz letu 1940,; v zadnjem trimesečju lanskega leta pa jo je presegla celo za 53 odst. Po dveh letih Marshallovega načrta se je finančno stanje prizadetih držav odločno poslabšalo. Potrojil se je zunanji dolg Francije, Anglije pa podvojil od leta 1947 do leta 1949; Zahodna Nemčija pa ima v inozemstvu že 30 milijard mark dolga. Po najskromnejših računih so evropske države dolžne ZDA najmanj 13 milijard dolarjev, če pa vštejemo še zasebne investicije pa 15 do 16 milijard dolarjev. Poleg teh dolgov, ki so očitna posledica Marshallovega načrta, pa teži evropske države vedno hujše breme za vojaške izdatke, kateri znašajo letno 7 milijard dolarjev, ki pa še iz dneva v dan naraščajo. V ZDA je število v industriji zaposlenih delavcev padlo od 17,4 milijonov v letu 1943 na 14,5 milijonov v letu 1946 Tega leta je bilo v Ameriki po uradnih podatkih že 2,3 milijone popolnoma brezposelnih, 5.4 milijone pa delno brezposelnih. Po podatkih sindikatov pa je bilo lani v Ameriki 6 milijonov popolnoma brezposelnih in okrog Sovražniki miru, imperialistični vojni hujskači so občutili, da predstavljajo sklepi stockholmskega zasedanja Stalnega odbora Svetovnega kongresa pristašev miru, resno oviro za ostvaritev njih zločinskih zamisli. 0HPIS°V Ih pomoč podrejenim državam (PAM) Kajpak tudi ta način ne bo popolnoma nič omilil gospodarske krize, temveč samo povečal dobičke velikim monopolistom, zlasti labri-kantom orožja, delavski razred pa bo spravil v še večjo bedo. To je tudi njihov namen; kajti deklasira-ne in od bede obupane ljudi je mnogo lažje poslati na bojišče za hrano topovom, kot pa delavce z urejenim gospodarskim stanjem in življenjem. Na poti k socializmu - na poti ki srečnemu življen ju m Se pred kratkim hrabri borki za osvoboditev izpod stoletnega suženjskega jarma svoje domovine, danes pa pridni delavki za obnovitev in izgradnjo socializma, za boljše življenje svojega ljudstva. Barbarski pokolji v Koreji po ukazu Mac Arthurja in Trumana V treh tednih so Amerikanci in Sigmanreejevci ubili preko 12.000 korejskih j prebivalcev - Krvave noči v vasici pri Taejonu - Zračni pirati na delu proti korejskemu prebivalstvu, bolnicam, šolam, stanovanjskim hišam Pred dnevi so ameriška letala raztrosila na milijone letakov nad osvobojenim delom Koreje. Letaki oznanjajo, da se bodo v kratkem začele «zračne operacije» za uničenje desetih n ijvečjih korejskih mest severno od 38. vzporednika. V letakih naznačena mesta so: Pyongyang, Chorigijn, Chinmpo, Hung-man, Songijn, Sariwon, Hamhung, Sinanju, Haeju in Seissin. Te grožnje nam z vso jasnostjo povedo, kakšn.h metod se morajo posluževati ameriški okupatorji, da bi skušali zlomiti odpor korejskega naroda, ki jim zadaja težke udarce in jih bo kmalu prisililo na evakuacijo. Težki udarci, velike izgube, ki jih čutijo tudi ameriške matere, kakor jih čutijo korejske in kakor so jih čutile naše za časa nacističnega divjanja, so Mac Arthur- ja in njegove koljače razbesnele. Ker ne morejo ničesar na vojaškem polju, kjer ne vedo drugega kot spravljati v svojo razbojniško malho poraz vrh poraza, se iz histeričnosti in sovraštva, besa in kriminala zatekajo k terorističnim dejanjem, ki nam oživljajo spomine na zverinske zločine nacistov. Ameriški okupator misli, da bo lu izjavil, da je bilo na njegov ukaz postreljenih takoj prve dni 1200 cidi «GOSPODAR» MAC ARTHUR IN NJEGOVI FILIPINSKI HLAPCI Amerikanci pripravljajo vzdušje za ponovno vojaško zasedbo Filipinov farmerjev (poljedelcev) za 20,3 odstotke. Temu nasprotno pa je narasla brezposelnost za 80 odst., število konkurzov za 75 odst. in dolgovi potrošnikov 15,1 odst. Posebno je bila prizadeta v lanskem letu ameriška industrija za radi strahovitega padca izvoza nekaterih predmetov Ta kriza kajpak ni le trenuten pojav, temveč se s pospešenim tempom razvija tudi v letošnjem letu. Samo v prvih treh mesecih 1950 je proizvodnja tovornih avtomobilov padla za ponovnih 11 odst. Prav tako pada vsa druga proizvodnja; gradnja tvornic in trgovinska delavnost sta padli za celih 22 odst. od začetka 1949 leta dalje. Stalno pada tudi prodaja v velikih magazinih, kjer se je za posamezne predmete znižala do 20 odst. Ta gospodarska kriza je najtrše zadela delavski razred in male poljedelce, dočim so dobički velikih družb ostali nedotaknjeni, ali so se celo zvišali. V prvem letu krize so veliki monopoli samo v ZDA s krizo zadušili 480 tisoč malih in srednjih gospodarskih podjetij. Dočim so male avtomobilske industrije tik pred polomom, je avtomobilski trust «General Motors» še povečal svoje dobičke. Na vsakega delavca je imelo to velepodjetje v letu 1947, 1.585 dolarjev čistega dobička, v naslednjem letu 2.250 dolarjev in lani 2.990 dolarjev čistega dobička, Jasno je, da gre uspevanje teh velikih monopolov predvsem na račun delavskega razreda, ki obu-božuje vedno bolj. V primeri z letom 1944 je narasla povprečna mezda delavca do lanskega leta za 19 odst., toda v istem času pa so se dvignile cene blagu za 35 odst. Da bi odvrnili ali vsaj omilili pretečo gospodarsko krizo, so Amerikanci iznašli vse mogoče načine, kako bi to krizo «izvozili» v druge zavezniške države. Eden izmed načinov je bil Marshallov načrt, ki naj bi nudil od vojne prizadetim evropskim državam potrebno po moč za ponoven dvig njihove proizvodnje, v resnici pa stremi edinole za omejitvijo konkurenčne industrije in za postopno podreditvijo gospodarstev teh dežel ameriškim monopolom. O tem najbolje pričajo številke. 1949. leta, t. j. eno leto jxj uvedbi Marshallovega načrta je rudarska proizvodnja dosegla v Angliji 85 odst., v Holandiji pa 82 odst. v primeri z letom 1937; proizvodnja bombaža pa celo samo 55 odst. V indù- 12 milijonov le delno zaposlenih o-seb. Pri tem so prizadeti predvsem starejši ljudje, družinski očetje in seveda tudi ženske; kajti veliki monopoli ne sprejemajo na delo delavcev, ki so prekoračili 35. odn. 40. leto starosti. Tudi v ostalih kapitalističnih državah narašča brezposelnost v nevarnem tempu. Drug način «reševanja» krize j c blazna oboroževalna tekma, ki jo izvajajo hlapčevske vlade po direktivah ameriških vojnih hujskačev. V letošnjem letu je vlada ZDA odobrila preko 40 milijard dolarjev kreditov za lastno oboroževanje in za tako imenovano vojaško 4. julij, obletnica «neovisnosti» Filipinov je šla mimo, ne da bi je kdo opazil. Obletnice niso pozabili samo v Washingtonu, marveč tudi v Manili, kjer se zadnje čase kvis-linški ministrski predsednik, Quirino trudi na vse načine, da izpolni Trumanov ukaz o spremenitvi otočja v ameriško vojno oporišče za napad na miroljubne in svobodo-željne narode Vzhoda. Mit o «neodvisnosti» Filipinov jt le pozabljen. Na tem otočju ukazujejo ameriški monopoli.. Sedaj pa te je temu pritisku pridružil še neposredni vojaški pritisk, ki ruši ostanke «radodarno podeljene svobode». Položaj kvislinške vlade Quirina postaja iz dneva v dan slabši. Zaradi tega imperialisti pripravljajo intervencijo ameriških vojaških sil. ki naj bi imele nalogo «napraviti red». Nekatere izjave ameriških listov tik pied imperialističnim napadom na korejski narod nam razjasnjujejo Trumanove cilje. Napad, ki ga je deležna ta dežela, je del vsesplošnega ameriškega načrta za napad na Azijo. Ameriška revija «Newsweek» pravi, da so uradni krogi v Washingtonu zelo zaskrbljeni zaradi položaja na Filipinih in «da se mora takoj nekaj ukreniti». 24. junija je «Christian Science Monitor» pisal, da se morajo ZDA urno pobrigati in «zaustaviti katastrofo, ki se z veliko naglico bliža in lahko vsak čas izbruhne...» Te izjave in ti pozivi imajo namen pripraviti teren za intervencijo ameriških vojaških sil. In to nam potrjujejo zadnje vesti iz Filipinov, ki govore o nepretrganem pošiljanju letal, tankov in topov vladi Quirina. Prispela je v Manilo tudi številna vojaška misija ZDA, ki ima nalogo prevzeti «skrb» za vodstvo operacij proti narodno Osvobodilnemu pokretu. Zgodovina o podelitvi «neodvisnosti» Filipinom je zelo poučna. 4. julija 1946. so ZDA razbohnale po svetu, da so «podelile neodvisnost» Filipinom. S tem so si hotele ustvariti mit o svoji »demokraciji» in «svobodoljubnosti». Napravile so ta korak, ker so morale tudi računati na silovito osvobodilno gibanje po vsej Aziji. A dejansko ta «neodvisnost» je lažna. S tem ukrepom so ameriški imperialisti dejansko okrepili svoje nadzorstvo nad Filipini, ki so velikega strateškega in gospodarskega pomena. Aprila 1946. je filipinski kongres sprejel zakon o «svobodni trgovini» med obema deželama. Zakon velja 28 let. Temu eakonu je vlada Quirina prilagodila ustavo s členom, ki predvideva ameriškim državljanom enake pravice kot Filipincem za izkoriščanje filipinskih bogastev. Se pred tem zakonom so se ameriški kapitalisti polastili ne samo vseh svojih predvojnih lastnin, marveč tudi bivših japonskih lastnin. Nov zakon je zagotovil ameriškim kapitalistom neomejene pravice. Navedli bomo samo en primer. 23. junija 1948. je Standard Oil Va-cuum Company (Rockefellerjev trust) prejela v koncesijo za 25 let z možnostjo avtomatičnega podaljšanja roka za drugih 25 let 2.471.000 akrov zemlje, kjer so velikanska ležišča petroleja. Vsi največji rudniki so v ameriških rokah. S tem ameriški monopolisti obvladujejo vso zunanjo trgovino Filipinov. U-porabljajo dumping, da razbijejo vsako konkurenco v notranjosti, in odnašajo vse surovine. Filipini ne morejo uvažati blaga, ki ni ameriškega izvora. Vse najmanjše predmete morajo uvažali iz ZDA. Iz vojaškega vidika je neodvisnost Filipinov še iluzornejša. S pogodbo «o vojaški pomoči», ki so jo ZDA vsilile, so ameriški imperialisti prejeli za dobo 99 let 21 strateških oporišč. Tik pred ameriškim napadom na Korejo, dne 15. junija so ZDA raztegnile to pogodbo s členom, ki priznava Amerikancem pravico zasesti vse one strateške točke, ki jim rabijo. Filipini so po krivdi kvislinške vlade ameriška kolonija. Od 20 milijonov prebivalcev je preko 3 milijone brezposelnih. Prebivalstvo živi v neznosnih razmerah. Preko 51 odst. prebivalstva je nepismenega. Filipinski list «Manila Chro-nicie» je pisal, da nepismenost raste iz leta v leto. Obljubljena agrarna reforma ni bila izvršena. Načrt za industrijalizacijo in desetletni plan za razvoj rižnih polj sta ostala na papirju. Vse male pravice, ki jih je morala vlada priznati, jih je kmalu odpravila pod pritiskom a-meriških imperialistov. ZDA uporabljajo za svojo politiko filipinske kapitalistične kroge, ki so za časa vojne podpirali japonsko okupacijo MLADINA V PRIPRAVAH za mesec demokratičnega tiska Cez nekaj dni se bo pričel Mesec demokratičnega tiska, ki bo obenem velika manifestacija za mir, svobodo in delo. S prav posebnim zanimanjem se na Mesec demokratičnega tiska pripravlja mladina našega ozemlja. Vsa komunistična mladina, kakor tudi ostala demokratična mladina bo z vso vnemo izvedla ob tej priliki tekmovanje za širjenje demokratičnega tiska, kot je «Delo», «Lavoratore», «Unità» itd. Razen tega pa se bodo mladinci obvezali, da zainteresirajo vsakega mladinca ali mladinko za mladinski časopis «Pattuglia», kateri najob-širneje obravnava najbolj pereča v.orašanja mladine. «Pattuglia» v Mesecu demokratičnega tiska mora prodreti v vsak mladinski krožek, v vsako hišo, do vsakega mladinca, postati mora predmet razpravljanja med mladino. V tej kampanji za širjenje demokratičnega tiska, ki bo imela med mladinci tudi posebno nalogo, t. j. ustvariti med mladino čim več čitateljev, je potrebno, da vsak komunističen kakor tudi demokratičen mladinec čuti dolžnost za največji doprinos k Mesecu demokratičnega tiska. Le nekaj dni nas loči od 1. septembra — od pričetka Meseca demokratičnega tiska. Zaradi tega naj se sekcije ZKM dobro pripravijo za mesec tiska; določiti je treba skupine raznašalcev. To so naloge vsake sekcije, ki jih mora v teh dneh izvršiti. Da bo Mesec demokratičnega tiska izveden s še večjim navdušenjem, bo tekmovanje med sekcijami in posameznimi mladinci. Ob koncu tekmovanja na bodo marljive sekcije in mladinci nagrajeni z bogatimi nagradami, ki so na/iovedane v tekmovanju. Zveza komunistične mladine bo v Mesecu demokratičnega tiska izvedla važno nalogo in s tern še bolj utrdila mladinsko organizacijo ter prišla do pravega izraza na mladinskem polju, pa naj si bo to v mestu kakor tudi na podeželju. Torej mladinci, 1. september — pričetek Meseca demokratičnega tiska je na pragu! Ne odlašajte s pripravami, predlogi, delovanjem! V tem mesecu moramo z demokratičnimi časopisi v rokah vstopiti v vsako hišo, prinesti glas resnice, dokazati, da je prav demokratičen tisk tisto najmočnejše orožje miroljubnih sil v svetu, ki zahteva mir, svobodo in delo. in so ponovno prišli na oblast s pomočjo amerišKih bajonetov. Največja korupcija vlada v vodilnih filipinskih krogih. Predsednik Quirino je zabogatel s špekulacijo z «viški» vojnega materiala, z zlatom in drugimi vrednostmi. Jasno, da gredo največji profiti ameriškim vojaškim in civilnim «businessman-som». Ameriška vojaška klika ne gamuja časa. Prav v Filipinih je sedanji poveljnik interventistov v Koreji in «fuehrer» na Japonskem, gen. Mac Arthur zabogatel. Njegov vojaški pomočnik za časa vojne, Romulo je filipinski zunanji minister. Mac Arthur je postal gospodar velikanskih y'.antaz, kupil je o-gromno število delnic najboljših rudnikov zlata, kroma, itd. na otočju. Osebni interes Mac Arthurja igra veliko vlago pri izdelavi wa-shingtonskih strateških načrtov Na koncu preteklega leta so bile volitve, ki so se izvršile v ozračju najhujšega terorja. Kjer so se pošteni člani volivne komisije na vo-livnih sedežih protivili sleparijam, so jih kar pri Skrinjicah ubijali. Celo dopisnik agencije «Allieti Labor News» je moral priznati, da preko 40 odst. maniiskih volivcev ni moglo izvrševati svojih demokratičnih pravic, ker so plačanci Quirina pred določeno uro prišli v volivne sedeže in odnesli Skrinjice. Quirinski pristaši so pripeljali k skrinjicam celo enajstletne otroke. V pokrajini Lanao pravijo ljudje, da so «celo drevesa volila». Komentirajoč ta dejstva, ameriško časopisje cinično piše, da «so filipinski politiki odlično uresničili načela ameriške demokracije». Ni nič čudnega torej, da se je razvilo narodno osvobodilno gibanje, ki postaja vedno močnejše in skrbi ne samo Quirina, marveč tudi ameriške imperialiste, ki nočejo izgubili tako važnega strateškega oporišča.. Agencija «AP» javlja, da je preko 60 odst. prebivalstva štirih osrednjih pokrajin šlo v partizane, ki delujejo v šestih pokrajinah otoka Lu-zon (ki je največji otok), v džungli Batana in na mnogih drugih otokih. Nič ne morejo quirinske edini-ce, ki izvajajo teror po vzoru svojih ameriških gospodarjev. Vse vasi o-krog Manile ; o popolnoma požgane, prebivalstvo pa je po zaporih ali postreljeno, tn filipinski izdajalci ter njihovi gospodarji se boje filipinskega ljudstva, ker vidijo, kako se pomnožujejo vrste domoljubov. Tudi Filipini bodo v kratkem osvobojeni, ker bo ljudstvo zmagalo nad terorjem in barbarstvom. 1. LAFITSK1 SS - ovec ali ameriški vojak ? Ali vas gornja slika ne spominja na huda leta nacifašistične okupacije? Enake spomine bodo ameriški imperialisti pustili tudi med prebivalci Koreje. strl junaški odpor m polet korejskega naroda z grožnjami m dejanji; misli, da bo mogel premagati narod, ki se bori za svobodo in mir z bombami nad mesti in vasmi; misli, da bo ukioml'Korejce z ubijanjem tisoCev in tisočev mirnih prebivalcev. Ali ni Trumana in Mac Arthurja prav nič naučila zgodovina? Ali hi naučila, da s takimi metodami je set tudi Hitler nad sovjetske narode, nad Poljake, Cehe, Jugoslovane, Italijane in Francoze in da so prav te metode rodile oni zmagoslavni odpor, ki je privedel junaško sovjetsko armado v sam brlog divje zveri? Nepopisno je gorje, ki ga je že prizadejal in ga vsak dan prizadeva ameriški okupator korejskemu narodu. Za te zločine, ki so jih zagrešili sami ali s pomočjo svojih hlapcev, bodo morali odgovarjati pred zgodovino, kakor so odgovarjali Hitlerjevci. Ze takoj prve dni po ameriškem napadu na svobodo in neodvisnost korejskega naroda, se je ves demokratični svet vprašal, kje je 162 poslancev tako imenovanega južnokorejskega parlamenta. Kar nenadoma so ti poslanci po 25. juniju izginili. Celo Sigmanrijevi policijski organi so morali priznati, da so že pred napadom na Severno Korejo zaprli 25 novoizvoljenih poslancev. Na vprašanje mednarodne javnosti pa niso odgovorili. Jasno je, da so sigmanrijevci po ukazu ameriških gospodarjev ubili vse «nezaželeno izvoljene» poslance, ki niso bili komunisti, a želeli so si demokratični režim in združitev korejske zemlje. Potrdilo o prvih množičnih zločinih proti civilnemu prebivalstvu je prišlo s strani policijskega načelnika Sigmanrijeve vlade, K im Tai Soona, ki je v nekem poroči- vilistov zaradi «izdajstva». An16' riški in atlantski krogi niso nik0*1 demantirali te izjave. Od takrat P8 niso več dopustili, da bi take vest) prišle v svet. Kljub temu zločin* pridejo vedno na dan. Pred izpraznitvijo Taejona so a; meriški in Sigmanrijevi vojak1 pod poveljstvom visokih ameriških oficirjev ubili v vasici Rang W*1*1 7000 moških in žena, otrok in star" cev. Pok olj se je začel 4. juhi8, se nadaljeval 5. in 6. ko so ga Pre' kinih. V teh treh dneh so ubili krog 3000 političnih jetnikov, ki s° jih streljali v tilnik in hrbet, P°' tem, ko so jih nečloveško pretepi' in zvozili kot klavno živino 118 ameriških kamionih. 17. julija so v isti vasi nadaljevali streljanja. Ko-rejska ljudska vojska se je z nag11" co bližala in zato so ameriški ko" ljači hiteli. Drugi del pokolja ie trajal od jutra do polnoči. Ker nis° imeli več časa, da bi streljali ei)e" ga po enem, so začeli množično iz' trebi jati in celo metati žive v 2C vnaprej pripravljene skupne gr0' bove. Ko so končali s politični!111 jetniki, so šli po njihove družine in jih pra vtako postrelili. V pristanišču Inchun so kar P° cestah postrelili 800 civilov. Ni®0 prav nič gledali, kdo je ali ni. Vsa" kega, ki so našli na cesti so ubil1-1000 jetnikov pa so pred izpi"aZ" nitvijo mesta peljali na obalo, iinl zvezali roke, jih umorili z bajonet1 in nato zmetali v morje. «Operr cije» je vodil neki ameriški in^e’ nir, ki ga je korejska ljudska vlad« proglasila za vojnega zločinca. ’ Suwonu so korejske oblasti našle v nekem kamnolomu 260 teles. partizana in ga brez kakršnih «formalnosti» streljajo. V resnici presegli celo Hitlerja. „ Ce se toliko boje ljudstva, ^ smatrajo vsakega civilista kot 5 vražnika in partizana, če se čuti) tako osamljeni, če se tako boje * rejskega naroda, kako morajo tr ti, da so prišli «branit» svob®7j Koreje? Ali ni morda to najt**11, dokaz, da so ameriški vojaki 1 * ci, okupatorji, zločinci, ki hoiy kratiti drugemu narodu svobod0* riški okupatorji «odlikujejo» «e drugimi zločini: s teroristki*1 šlo v zgodovino kot eden 1*®? največjih vojnih zločinov. Arner*|Jj| julija ubili 1249 Ufj zlačni pirati so 13 preko 1000 hiš in Zadeli so sanatorij in ubil) bolnikov. Naravnost s slastjo uničili- bolnišnico, šole in °tr° vrtce. mest. Zloglasen zapor centralne milice v Beogradu je dokaz krvavega fašističnega režima Titove tolpe Nikdar, niti za časa okupacije ni pilo v Beogradu touko temnic in zaporov kakor danes. Po Beogradu rastejo nove temnice za one, ki se izražajo proti titoiašističm tolpi. Poleg starih zaporov v Dzusinevi ulici stare Uprave mesta, bivšega zapora posebne jjolicije na Obili-cevem Vencu, Adi Cigannji, se gradijo novi zapori v ulici Miloša Velikega, na Cukarici m drugod. Kazen tega pa v vsakem okraju obstojajo še posebni zapori okrajne Udbe. V zaporu v Džušinevi ulici udbovci po cele noči zaslišujejo mladince in mladinke — komuniste, ki so se izrekli za resolucijo 1U. Po zaporu odmeva od udarcev in bolestnih krikov. Neki mladinki so ob priliki zaslišanja odtrgali uho, druga pa se je povrnila vsa zatečena, modra in pretepena. V zaporu Udbe na Obiličevem Vencu se nahajajo v IV. in V. nadstropju mučilnice, kjer Hankovičevi krvniki izpostavljajo zapornike najstrašnejšim mučenjem. Tu zavezujejo svoje žrtve s posebnimi ameriškimi okovi, ki se avtomatično nategujejo pri vsakem najmanjšem gibu. Zapirajo jih ter dneve in dneve držijo v posebnih celicah — «kokošnjakih» —, v katerih je nemo g oče ležati, sedeti, marveč morejo edinole čepeti. V IV. nadstropju se nahaja temnica št. 7. To je posebna mučilnica z umetno ustvarjeno mrz-loto in prepihom in kjer je na cementnem podu- voda do členkov.. Titovski krvniki držijo po nekaj dni svoje žrtve v tej celici, dokler jpopolnoma ne premrznejo in obo- lijo. Pretepanje in kaznovanje z lakoto — je običajen pojav v titovskih zaporih. Razen tega obstajajo še razna druga mučenja: električna stolica, vlivanje vode v nos, jpo-sebna naprava za mučenje, na kateri držijo človeka, dokler ne pade v nezavest, itd. Zapor Centralne milice v Beogradu se nahaja v kleti hiše št. 21 v ulici Boleslava Bjeruta. Ze samo dejstvo, da je to poslopje prej služilo za skladišče drv In oglja nam je dovolj, da razumemo, kaj predstavlja danes ta «prostor». Aretiranca najprej privedejo v pisarno, ki se nahaja na dvorišču. Na desni strani se nahaja nizko poslopje, a z leve strani ograja z majhnimi vratci. Naprej, v levem vogalu dvorišča se nahajata pisarna in paznik zapora. Bolj naprej TITOVSKI ZAPORI hujši od gestapovskih Po prepovedovanju nekega pripornika, ki je v teku leta bil skoraj v vseh zaporih Srbije, je v Jugoslaviji danes zaprtih 3-5 odst. prebivalstva! On trdi ,da je zapor Centralne milice še pravo okrevališče napram ostalim zaporom! DOPISNIK L. B. .... J.VII. ta UUJ proti okupi-; p Mac Arthur bo prejel v Koreji j služeno kazen. Naroda, ki se ® a str6 za svobodo, ne more nihče |e ponovno neka ograja, a izza nje dvorišče, kjer se nahaja zloglasni zapor «Glavnjača». Moj celični prijatelj pravi: «Tudi sedaj, kakor za časa reakcionarnih vlad Karadžord-ževičev, je «Glavnjača» namenjena komunistom. Ali ni to najboljši dokaz kdo je Tito?». Celice so razporejene v dveh vrstah. Med njimi je ozek hodnik, v sredini katerega sedi dežurni stražar. Celic je osem. Najboljše so tiste na dvoriščni strani, ker prihaja zrak skozi okno (pol kv. metra). V drugih celicah takorekoč ni zraku razen smrdljivega. Površina sobe je približno 24 kv. metrov, višina le nekaj več od 2 metrov. V vsako od teh natlačijo po 40-45 ljudi, najmanj pa 20-25. Takrat se smatra, da so precej «udobno» razvrščeni. Tla so cementna, v ne- katerih sobah so pa tudi deske, kar je smatrano za veliko imetje. Za celo sodo je ena edina bedna svetilka, tako da je vedno mračno. Kretanje po sobi ni priporočljivo, razen v skrajni potrebi, kt pa zahteva posebno gibčnost in veščino. Praktično je dokazano da je najboljše ležati v dveh vrstah na bokih. Edino na ta način ostane nekaj prostora sredi sobe. Obračanje z boka -na bok se vrši po komandi. Toda vsi ne morejo ležati. «Novinci» stoje ali če imajo prostor sedijo. Nek 18-1 etn i mladenič, zaprt zaradi trošenja letakov proti Titovi tolpi, je že leto dni v «Glavnjači» in čaka na sodbo. «Titovci — pravi — mislijo, da bodo s svojimi metodami strli duh mladine. Toda našega duha, duha onih, ki vedo, kaj je Sovjetska zveza, je nemogoče streti. Cimveč me mučijo, tembolj jih sovražim in preziram. In to mislijo vsi». V sodì ni mogoče govoriti glasno, le šepetaje. Politični razgovori so najstrožje prepovedani, za kar skrbijo stražarji. Cim slišijo glas, vpadajo v celico in pretepajo. Za vsak poskus obrambe se je podvrženo posebni kazni v temnico. Temnica je. brz oken in razsvetljave. V njej je prostora le toliko, da človek lahko leže ali stoji. Roke ima zvezane na hrbtu. Sistematično ga pretepajo. Poznal sem človeka, ki je bil v njej nad tri mesece. Ves je moder in otekel, roke pa so mu onemogle in otekle. Toda temnica se še upošteva kot «najboljši del» kazni! Najstrašnejša je celica, kjer moraš le čepeti. Ena od teh je zraven dežurnega stražarja, druga pa blizu stranišča. Se ena je na koncu hodnika. Ta celica, ki se imenuje «čučavac» je lesen kovčeg, visok 120-130 cm. Ime smo ji nadeli priporniki. To ime ji v popolnosti odgovarja. V tem kov-čegu je nemogoče sedeti, ležati ali pa neupognjeno stati. Človek je prisiljen čepeti ves čas, upirajoč se Z glavo in koleni v prednjo steno s hrbtom pa zadaj. Za Rankovičeve gestapovce ni pri mučenju nobene 45 dni, pripovedujejo priporniki Videl sem drugega, ki je bil «samo» 7 dni v ne j. Težko je opisati to grozoto. Sploh se ne more obračati, noge in roke ima modre, grozno otekle in brez nobene oblike. Tri dni je nepremično ležal in samo škripal z zobmi. Zelo nizko je število onih, ki prihajajo iz «Glavnjače» v druge zapore, ker je zelo majhno število o-nih, katerim uspe priti pred so-Nek tovariš je v tej celici zdržal dišče. razlike med ženami in moškimi. Ali je tudi to "inf ormbirojevsk0 laž.. ? razno emajlirano posodo id prišla pošiljka, ki jo Je ^pa- no, so kar čudno pogledale, bilo prejšnji dan polno posode-^^i/i pa prazno, razen nekaj 6 do okrajnega magazina, trgoi Speketja tn drugi kontrolni or, gad1’ mo pa videli prihodnjič. Rabelj prejema dolarsko plačilo za kri jugoslovanskih narodov (Iz « Slovenskega avgusta 1950), porote vaK» ’ mestu Phyontak pa so se Amer)" kanci in sigmanrijevci od)1 vali. Zbrali so veliko množico iiu! di, ki z vojno nimajo prav nič k«' opraviti in začeli streljati v mn°" žico z mitraljezi ter metati roči** bombe. Ker je «delo bilo kljub mu prepočasno», so začeli streli8* *eti v množico s topovi. Umorili so *« ko 3130 ljudi. V Chochiwonu »“ postrelili 156 jetnikov. Računa se, da so Amerikanci * sigmanrijevci že v prvih ledi*11 vojaških operacij v Koreji, d? preko 12.000 ljudi. A danes ta ^ Vilka ne odgovarja več resnici, keč so jo zločinski okupatorji že da*c presegli. Vse ceste, koder hod*) ameriške edinice so prepolne čiv* n ih trupel. Histerija in teror P*e ljudstvom je že dosegel višek. Ad* . rikanci vidijo v vsakem civili^ “lo “lei N Toda poleg teh zločinov se a*116' s< 'ta zračnimi napadi. Ameriška iin*‘ Teta*« ne bombardirajo objektov, ntal"v . mirno prebivalstvo, delavske žet*" ’ kosijo s svojimi mitraljezi M®*,„ na poljih, otroke na cesti, bolnišnice, šole, stanovanjske - v ruži)0 hiš6: itd. Samo v treh napadih >° Seulu ubili 1300 ljudi. Vsa m«5^ so podvržena takim kriminal!** napadom, ki jih v Evropi, žal, F\ znamo. Uničenje lepega, mir**6® letoviščnega mesta Wonsam bo P\t $» In sedaj grozijo, da bodo noma uničili deset severnokoreJ* Kaj to pomeni? To pomeni, korejskega ljudstva se ne da 9,r in da se z naglico bliža končo* Pjj, lom v Koreji. To nam dokazuj* -di 740.000 mladincev, ki so 9e Vi. di 740.000 mladincev, ki so ”v 'jj, teh zverinskih napadih prostov° no javili za boj nrnti nkupat°rL «KULTURNA» TRGOVINA V ČRNOMLJU Dolgo je Bela Krajina čaka’I« po- vzel okrajni magazin Črnomelj■ j. (II Urn la hi,n 11 (!- ..tl štljka je bila razstavljena v ll*;
  • čevakia agencija «Telepressh ^katere druge londonske poro-, agencije so svojčas poročali sklepu, po katerem naj bi se eogradu ustanovile takoimeno-i6 «šole nacionalnega komuni -o11, V teh šolah naj bi se torej Sli» provokatorji in agenti «na-ainega komunizma» za vse de-• Po teh vesteh naj bi bila to-(Lt dejansko ustanovljena tista l' Internacionala» za katero Se že pred časom navdihovala stoletnici smrti °nore-ja Balzac a dni se spominja ves kulturni i,, st°letnice smrti velikega fran-'Sa realističnega romanopisca 0reJa de Balzaca, ki je zapustil 'sti nič manj kot 91 dovrSenin K -d !lj0u, povezanih v zbirki 50 zveznost naslov: «Comèdie Hu-i(. -• (Človeška komedija). Nje-'onianl, ki so prava slika žtv-7 tedanje dobe so plod vztraj-tf-16 urnega dnevnega dela, ki ®Uomno spravilo neuklcnljtve-tsatelja v prerani grob. Umrl starec, ko mu je bilo komaj 51 sicer 19. augusta 1850. li, u zgodnji mladosti je sanjaril prativi. "stteje se je bavil z založništ- ki sa je zavedlo v velike dol- V' ' t-cta 1829 pa je dovršil in iz-itffr°niaa «Poslednji Chouan», s %ri'm se uveljavil in ki mu je im H0( bot do ustvaritve velikega do «Človeške komedije». y Zac°ua «Človeška komedija» se lij j*fčdstavlja kot analiza študija \Jev- lilozojije in analitično-fi-fPfdStinj, saj nam jasno °ruJe prizore iz zasebnega živ-■ q’ kmečkega osredja, politike, H keg k u \ycovi umotvori \ 'ir. ''e Goriot», «Striček Pons», [kij ®a okolja in iz življenja v ' j v tedanji dobi. Najznačilnej-sacovi umotvori so: «Gospa i et'ti let», «Evgenija Grandeto- 6g.fje» in «Teta Liza». li||,gZac Je bil realist in kot tak je \,<‘l svojevrstno realistično moj-’%(■ ki je razkrinkavala propali, 0 gospodo, istočasno pa je z \^loen°stjo grajala sebičnost in *1 j k« meščanstva, ki je obogatelo svoje revolucije. Strahovi-\n »‘Cai izdajstva, zavisti, obre-< „ Je in brutalnosti, katerih se \ g ^kievalo meščanstvo samo za-\s si Je ustvarjalo svojo dobič-t j ko kariero. S svojimi analizami SnSel u globino, kar mu je dalo i{ °st> da je s tako lahkoto in potu ostj0 razkrival temne plati rèa V ,v časa in vladajočih plasti, Vjj. tudi poedinih značajev. kis , En8els je 0 njem takole 'C' k 0 z<*c je mojster, ki nadkrtljuje i£ie mojstre realizma. NJego-!,čcl0 °veška komedija» je veličastna > I B*na realizma francoske dru-% ‘ Pariškega sveta, saj nam opi-\ °bliki kronike vse nasilje in \ . večji pritisk s strani meščan-n lo skoraj leto za letom. Opi-kako se polagoma uve-0(ljJo veliki magnatje, kako se ■■ *««« «dama» izneverja zakon- it estobi zato, da bi dobila no-0°Ža’ k‘ bo obložen z denarjem oblekami. To je zgodovina koo *8odovinarjev \'n statistov... \ . 1 je bičal celo francoske za- sk« meščanske družbe, ki uči in mnogo več kot ostale gospodarstve- -v‘ niso bili za vse enaki in ki % H nudijo to priliko, da lahko Glavn‘ cilj večine j°S|i o «Človeški komediji» (in ___________ . ly ^koraj tri tisoč) je denar ali 1 kep po nJem in P° boga-ar nasprotuje razvoju svo-% Q človeka in človeške družbe \ni n Ptuv zato, ker Balzacovi kpr Uravnavajo ta vprašanja — x t ‘Sedajo nanje s takega vidi-'■ dq° *e danes aktualni nič manj, s°, bili pred sto leti. MILIVOJ DOLANC Djilas in Pijade. Sicer pa ni v resnici do ustanovitve «Pete Internacionale» nikoli prišlo že zaradi dejstva, da je titoizem našel v svetu zelo malo pristašev. Seveda danes predstavljajo «Peto Internacionalo» tudi le po štirje «mački» iz vsake dežele... Omenjenemu vzgojevališču v Beogradu naj bi po poročilih, ki prihajajo iz raznih dežel, pripadal tudi znani gestapovski specialist Skorzeny (o katerem smo zlasti v prejšnji številki obširneje pisali), ki je posèbno usposobljen za ma-kjavelistične manevre, zatiranje in celo za ugrabitve. Ni čuda potem, da zadnje čase prihajajo v Jugoslavijo vedno številnejši bivši agenti SS ter da so uslužbeni pri zloglasni državni policiji (Udbi). Ti elementi so zlasti dobrodošli pri zaduševanju morebitnih uporov. Nedavno tega je hamburški tisk objavil neko pismo, ki ga je pisal bivši esesovski Untersturmbahn-fuehrer, Hans Dieter iz Duessel-dorfa svoji ljubimki Heldi Schaef-ferjevi, ki je po poklicu prostitutka. Dieter je bil nedavno tega sprejet v službo Udbe. Takole je pisal v omenjenem pismu: «Služba mi zelo ugaja. Kot sem ti že pisal, mi Jugoslavija sicer ni nepoznana dežela. Od leta 1944. se ni skoraj nič izpremenilo. V našem oddelku je 10 Nemcev, od katerih 3 niso nikoli pripadali SS, pač pa le Wehr-mahtu...» Nadalje piše med drugim o nastopih proti «zabitim kmetom», ki se nočejo sprijazniti s Titovim režimom. Tako se utrjuje in jači zloglasna Udba. V vseh ozirih postaja vedno popolnejši lik pravega nacizma. Istočasno pa dobiva Jugoslovanska armada že znane ameriške «opazovalce», kar vedo poročati tudi ljudje, ki so pobegnili iz Jugoslavije. Toda to še ni dovolj. Danes služijo v Jugoslovanski vojski celo bivši nacistični visoki oficirji in agenti SS, kot «svetovalci» v posebnih oddelkih zloglasne Udbe, ki postaja polagoma hujša od samega gestapa. Zato imata posebne zasluge Mac Lean in Rankovič. Tako je policija Udba brez dvoma najstrašnejša in najokrutnejša policija v zgodovini. 'In ta policija naj bi bila eno izmed tistih sredstev, ki bi branila «civilizacijo» Tomanovega kova; torej človeka-brezverca in masona, ki je deležen blagoslova samega Vatikana. KONEC Stalinski petletni načrt za obnovi tev in razvoj gospodarstva v Sovjetski zvezi predvideva za dobo od leta 1945 do 1950. nov dvig mehanizacije. Znano je, kakšna je prvenstvena naloga mehaničnih izgradenj v razvoju sploš nega gospodarstva ter utrditvi gospodarske in vojaške sile v državi. Ud mehanične izgradnje je odvisna rešitev najvažnejši!i gospodarskih vprašanj, med katere spada zlasti mehanizacija pri opravljanju težkih industrijskih, poljskih in drugih del. Po zaslugi uresničenja prvih stalinskih petletnih načrtov je Sovjetska zveza dosegla svojo gospodarsko neodvisnost; še več: postala je industrijska dežela in stopila na široko pot, ki vodi k velikemu tehničnemu razvoju in napredku. Leta 1940. je bila industrijska proizvodnja Sovjetske zveze dvanajstkrat višja, mehanična industrija pa celo 54 krat večja od l. 1913. Tako je prešla Sovjetska zveza od 4.a na 2.o mesto v svetovni proizvodnji strojev in sicer takoj za Z.D.A. Za Casa tretjega petletnega načrta se je proizvodnja strojev zvišala za 75%, vsa industrij, ska proizvodnja na splošno pa se povl šuje povprečno za 13 odst. na leto. Za časa stalinskih petletnih načrtov so izdelali avtomobile, traktorje, poljedelske stroje, stroje za izdelovanje ko vinarskih in kemičnih izdelkov, elek trične stroje, zrakoplove, kakor tud. najrazličnejše aparate po najmodernejši in najsodobnejši tehniki; take, ki se povsem lahko kosajo s proizvodi najtočnejših tvornic na svetu. Danes ima Sovjetska zveza na stotine velikih tvornic za izdelavo mehaničnih in tehničnih proizvodov. V te spadajo velike tvorntee v Uralu in Novo Kramatorsku, u katerih izdelujejo proizvode za težko mehaniko; nadalje tvornica «Stalin» v Uralih, tvornica avtomobilov v Gorkemu, v Moskvi in v Uralih, tvornica traktorjev v Stalingradu, Harkovu Vladimiru, L’petsku, Čeljabinsku in Hubtovsku. V Moskvi, Novoslmbirsku in v Gorkem so tvornice strojev in aparatov za domačo uporabo, v Harkovu je tvornica električnih turboge-nojarsku pa so velike tvornice parnih neratorjev; v Vorošilovgradu in Kras-strojev. Poljedelske stroje izdelujejo v Rostovu in Taškentu, stroje za čiščenje šote v Ivanovu, itd. Sovjetska mehanična industrija sc je razvila ne le v pogledu količine, temveč tudi v pogledu kakovosti. Iz leta v leto izdeluje stroje po najnovejši tehniki, medtem ko izginja proizvodnja strojev starega tipa. Za časa zadnje svetovne vojne so sovjetski industrijski delavci morali doprinesti velikanske žrtve zaradi prenosa tovarn v notranjost dežel ZSSR. Tako je bila, n. pr. zgrajena za časa vojne velika tvornica traktorjev o Altaju; . nadalje tvornica avtomobilov «Stalin» v Uralu, tvornica parnih st roteo v Syrzanu, tvornica velikih poljedelskih strojev (med katerimi so stroji, ki žanjejo in mlatijo hkrati) v Krasnojarsku, tvornica turbin v Uralu, itd. V tej povojni dobi je za sovjetsko tndustrijo nastopila nova doba, ki je odprla vrata široki proizvodnji in Jej tako postavila tndustrijo samo pred nove in velike perspektive. Naloga no- vega petletnega načrta je, da obnovi od vojne porušene tovarniške objekte, da spravi celotno industrijsko in polje- Moderni potniški vlak z Diesel-motorjem na električni pogon vozi na uzbekistanskih železnicah. Prevozi lahko 800 km brez pristanka. OB OTVORITVI TRŽAŠKEGA VELESEJMA Pobuda, ki bi morala služiti za utrditev stikov med vzhodom in zapadom Jutri popoldne bo uradna otvoritev tržaškega velesejma, za katerega vlada, bodisi v tržaških kakor tudi v mednarodnih gospodarskih krogih veliko zanimanje. Ta pobuda je vsekakor hvalevredna, posebno, če gledamo na ta dogodek iz vidika uveljavitve tukajšnjih gospodarskih koristi. Pretino pa iznesemo nekatere misli v pogledu tržaškega velesejma je vsekakor potrebno, da seznanimo naše bralce z važnejšimi tehničnimi in drugimi podatki. Predvsem naj omenimo, da je dela za postavitev tega velesejma finansirala VU, toda le s posojilom in sicer v višini 140 milijonov lir. Hazna zasebna podjetja so prispevala s pristopnimi deleži v skupni Gogoljev «Revizor» na Opčinah V nedeljo 20. t. m. so nas Openci prijetno presenetili s sijajno u-spelo komedijo «Revizor». Priznati moramo, da smo šli k tej predstavi z gotovo skepso, kajti Gogoljev «Revizor» ni baš lahka stvar celo za poklicne odre. Zato srnn bili zelo prijetno presenečeni, ko smo videli, da je openska dramska Skupina častno rešila svojo težko nalogo. Gogolj, ki v tej svoji komediji neusmiljeno biča tedanjo buržoa-zijo je znal na svojstven — komičen način spretno in življenjsko prikazati svoje like. Iz prve sanjavosti in mladostnega bučnega smeha, postanejo Gogoljeva dela vedno zrelejša, globlja, pa tudi jedkejša. Napisal je čarobno poetične ukrajinske povesti «Večeri na pristavi blizu Dikanjke», histo- Čitajte širite podpirajte «DELO» rično podobo svoje zaporoške Ukrajine je upodobil v «Taras Buljbi», sledijo svetovno znana dela «Mrtve duše», «Ženitev», «Revizor» i.t.d. Ljubeč strastno svojo domovino in verujoč v prelepo bodočnost ruskega naroda, se ni bal pogledati jasno resnici v obraz. Spoznal in podal nam je vso tedanjo gnilobo ruske družbe, vso podkupljivost in korupcijo, hinavščino, nizkotnost, strasten lov za dobičkom in položajem, pri tem pa pokazal vso praznoto in puščobo takega življenja. Tak je «Revizor». «Ce je obraz grd, ne krivi ogledala» je dejal Gogolj, toda družba, ki je videla na sceni neusmiljeno razgaljeno samo sebe, mu tega ni odpustila, ga zasovražila ter ga začela preganjati. Napredni del družbe pa se je strnil okoli Gogolja, ga vzljubil, se učil in ponavljal odlomke iz njegove ga «Revizorja». Njegova dela so zaslovela po vsem svetu Na Opčine smo prišli gledat gledališko predstavo, toda pri gledanju dogodkov na odru, je človek pozabil, da je to le predstava. Videl sl resnično, iskreno življenje in like, ki so jih po svoji zmožnosti ustvarili igralci. Izginila je meja med igralci in gledalci, ki so igro dobro razumeli in v spontanih izlivih bučnega smeha nagrajali igralce. S to predstavo, lahko rečemo, da so se openski igralci približali pravi umetnosti. Resnično, Openci so dosegli v «Revizorju» takšen višek, kot ga ni še skorajda nobena diletantska igralska skupina. Ril je to rezultat dolgega in požrtvovalnega dela vseh sodelujočih. Ti igralci, delavci, kmetje in študentje so po opravljenih dolžnostih dneva z ljubeznijo prišli v Prosvetni doni in študirali, študirali ter sc ob polnoči in celo ob eni in pol ponoči vračali domov Režiral je tov. Košuta, ki je s svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo znal v igralcih vzdramiti ir oživeti vse iskrice sposobnosti posameznikov ter privesti celotno igro do prijetne skladnosti, tako da lahko rečemo, da so bili vsi igralci res odlični Stane Malalan nam je s svojim poglavarjem Antonom Antonovičem podal pravega častiželjnega puho-glavca tako življenjsko, da smo mu popolnoma verjeli, Olga Gubčeva kot Ana Andrejevna in Valerija Hrovatin kot Marija Antonovna sta bili tako ljubki, tako naravni in komični, da sta neprestano vzbujali salve smeha, Alojz Blažlna kot sodnik Ljapkin Tjapkin je dobro pogodil podkupljivega vedno v strahu živečega človečka, Lucijan Močnik kot oskrbnik dobrodelnih zavodov Zemljanika je verno ponazoril strahopetnega opravljivca, Anton Sosič je bil pravi tip «tajnih» vesti prenašajočega poštarja, Karel Sosič in Dolfi Purič sta bila sijajna klepetca, Drago Gorup, ki mu je bila poverjena najtežja vloga Revizorja je svojo nalogo častno ■ rešil ter ustvaril resnično veren lik, njegov ■ sluga Osip, ki ga je podal Vladimir Hrovatin, je bil tako resnično ruski tip, da te je nehote spominjal na razne slike iz starega življenja, Zoran Škabar kot Svistunov in mali Vasja Gulič kot poglavarjev sluga Miška sta bila tudi v skladu z ostalimi vlogami Inscenacija je bila do skrajnosti preprosta, a zelo ljubka in prijetna. Okusni in bogati kostumi so mnogo pripomogli k vživetju v tedanjo dobo. Openski igralski skupini čestitamo ter ji želimo pri nadaljnjem delu še mnogo takih uspehov Zora Košuta—Jugova vsoti » milijonov lir, Tržaška mestna posojiln.ca je dala najvišji delež v znesku 500.000 lir, Delavske zadruge 84.000 lir, tvrdka Mediano 81.000 lir ter drugi privatniki, ki so pristopili z manjšimi deleži. Ze pri tem je opaziti pomanjkanje finančnega sodelovanja raznih večjih tržaških industrijskih kompleksov, ki bi brez dvoma lahko nudili izdatno pomoč. Pri tem dejstvu se nam nehote vene resen pomislek ali je bil velesejem v resnici organiziran s pravim ciljem uveljavitve tržaške industrije in gospodarstva. Velesejem se razprostira na površini 22.000 kv.m in sicer na zemljišču bivšega nogometnega igrišča «Triestine». Glavni vhod je nasproti konjskega dirkališča na Montebetu. Drugi vhod pa na vogalu ul. Rossetti, v bližini vojašnice Heleno (tramvajska postaja proge št. 11). Na levi strani glavnega vhoda je zgrajena lična stavba, v kateri so upravni uradi. Na desni strani pa ima organizacija ERP 1000 kv. m prostora, kjer ima svoj paviljon za razstavo propagandnega materiala. Tudi ,ori tem ne moremo mimo ugotovitve, da si je vzel ERP v pogledu prostornine pravi levji delež. Gotovi smo, da nam takozvana «ameriška pomoč» pripravlja v svojem obsežnem paviljonu obilno reklamo o «uspehih» obnovitve, kar pa je v pravem kričečem nasprotju z dejanskim stanjem, v katerem se da- nes nahaja prav tržaška, bodisi mala, srednja in velika industrija. (Jpropaščenje naših ladjedelnic je temu najboljši dokaz. Prav zaradi tega ni bilo nikakor umestno, da si je ERP zagotovil tako obsežen prostor, ker je to brez dvoma na škodo ostalih razstavljalcev. V dveh obsežnih paviljon:h (A in H), ki se razprostirata na površini 5.500 kv.m in sicer vzdolž ulice Set-tetontane je prostora za tržaške in razstavljalce iz Italijanske republike. V paviljonu B je tudi podzemski prostor, kjer bodo razstavljeni proizvodi mehanične industr. Druge države pa bodo razstavljale na prostoru, ki se nahaja na desni strani glavnega vhoda. Jugoslaviji so dali na razpolago 600 kv.m, kjer ima svoj paviljon. Avstrija razpolaga s 400 kv.m, d očim bodo ostale države razstavljale v skupnih paviljonih. Češkoslovaška pa ima na razpolago le 200 kv.m prostora. Na preostalem odprtem prostoru bodo razstavljale tržaške ladjedelnice in podjetje iOMi ter drugi obrtniki in mala industrija. Petrolejska družba «Aquila» ima lastni paviljon. Poseben paviljon pa je namenjen za razstavo avtomobilov, motocikljev in koles. Na velesejmu bodo zastopane naslednje države: Avstrija, Francija, Španija, Zapadna in Vzhodna Nemčija, ZDA, Kanada, Anglija, Turčija, Egipt, Švedska, Madžarska, Češkoslovaška, Italija, Jugoslavija, Švica in Izrael. italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino pa je imelo merodajno besedo pri določanju izrednih uvoznih kontingentov blaga, ki ga bodo razstavijalci lahko prodali z vsemi carinskimi olajšavami. Tudi pri tem imamo še en dokaz vključevanja gospodarstva STO v sklop italijanske republike. Ker je že tržaški velesejem krajevna pobuda bi morala o višini kontingentov pač določati VU in nihče drugi. Jasno je torej, da se hoče tudi velesejem prikazati kot nekak privesek italijanskega gospodarstva in je zaradi tega ministrstvo v Rimu, kot običajno gledalo pri tem v prvi vrsti na lastne koristi, ne oziraje se na gospodarski položaj STO. Oglejmo si torej razdelitev posameznih kontingentov. Zapadna Nemčija ima največji delež in sicer 120 milijonov lir, Vzhodna Nemčija pa 60 milijonov, Avstrija in Francija, vsaka 100 milijonov, nadalje Italija in Češkoslovaška po 90 milijonov Španija 65, Švica 55, ZDA in Kanada skupno 49, Jugoslavija ln Anglija, vsaka 40, Turčija 30, Egipt 16, Švedska 20. sledita Madžarska z 8 in Izrael s 6 milijoni lir. V zaključku naj dodamo še nekaj pripomb k temu. za tržaško gospo-mesto, ki ima že stare gospodarske darstvo važnemu dogodku. Naše in pomorske tradicije bi moralo služiti. tudi zaradi svoje zemljepisne lege kot važna točka, kjer naj bi se srečala oba gospadarska sistema. Prav zaradi tega bi morali organizatorji letošnjega velesejma posvetiti večjo pažnjo in skrb zalednim deželam ljudske demokracije, ki težijo s svojim gospodarstvom na naše mesto in bi brez dvoma nudile veliko koristi krajevni industriji m gospodarstvu. Pri tem prihaja nujno v poštev tudi tržaško pristanišče kot tranzitna luka za te dežele. Prav tržaški velesejem bi moral služiti za medsebojno pospeševanje trgovinskih stikov med Vzhodom ln Zapadom. Ce so organizatorji velesejma resnično in iskreno stremeli za tem. da se pc/pešijo in razširijo trgovinski stiki med posameznimi državami, bo ta velesejem pozitiven doprinos za krajevno gospodarstvo, ki bo lahko povleklo iz tega znatne koristi. Toda ne samo to Pojačanje trgovinskih stikov in razvoj mirnodobne industrije predstavljajo važen činitelj za ravnoveše-nje mednarodnih odnosov in razčiščen je ozračja napetosti, ki je posledica mrzličnih vojnih priprav zapadnih imperialistov in njihovih privržencev. Le pod takimi pogoji bo tržaški velesejem kos svoji pravi nalogi. V nasprotnem primeru bi bila to le krasna razstava, ki pa ne bi prinesla ljudstvu nikakih koristi, marveč bi jo lahko enostavno uvrstili v kak zgodovinski muzej umotvorov sodobne dobe. BLAŽIČ HUDI deljsko proizvodnjo na mnogo višjo stopnjo od predvojne. Tako določa n. pr. petletni načrt, da bo proizvodnja strojev dosegla dvakratno predvojno stopnjo; proizvodnja električne stle bo 2,5krat večja od predvojne; proizvodnja železniških vozov 2.9 lokomotiv 2,4; traktorjev za 3,6; proizvodnja strojev za tekstilno industrijo pa 4krat večja od predvojne. Za dosego zvišanja proizvodnje najrazličnejših strojev in aparatov v taki meri, je popolnoma jasno, da bo treba predvsem v veliki meri razširiti prometno, oz. železniško omrežje. In kar je s tem v zvezi, to so parni stroji, tovorni vozovi, avtomobili, itd. Brez uresničenja tega zvišanja, bi se ne dalo uresničiti petletke. Za zvišanje proizvodnje litega železa na en milijon ton in za predelavo tega v jeklo je treba zgraditi nič manj kot štirideset tonsko opremo. Petletni načrt predvideva zgraditev štiristopet tisoč tonsko opremo. Samo leta 1950. bo zgrajene za 102,9 tisoč ton, kar je 3,7 krat več od celotne predvojne proizvodnje. Leningrajska tvornica «Stalin» je že pred časom izdelala hldroelektrične turbine s 100.000 Kw zmogljivosti za električno centralo v Stalinogorsku. Te turbine funkcionirajo z 90 atmosferskim pritiskom in s 480 stopinj parne temperature. Delovanje teh turbin na paro prihrani nad 100.000 premoga na leto. V isti tvorntcl proizvajajo tudi mogočne hidravlične turbine za hidroelek-trično centralo na Dnjepru, katerih zmogljivost znaša po 100.000 H P. Leta 1950 bo izgotovljenih parnih turbin za 2.906.000 Kw zmogljivosti. Pa oglejmo si na kratko še avtomobilsko industrijo v SZ. V teku letošnjega leta bo zgrajenih 500 tisoč avtomobilov, kar predstavlja 3,4 krat več od leta 1940. Tako se bo številčno stanje avtomobilov v državi naravnost podvojilo. Predvidevana je masovna tz-delava težkih in lažjih tovornih avtomobilov novega tipa. Opremljeni bodo z nove vrste Diesel motorji, ki bodo porabili mnogo manj bencina, kot pa ga porabijo dosedanji iDesel motorji. S tako obsežnim povečanjem števila avtomobilov v prometu je povsem na-ravno, da se bo znatno zvišal tudi promet sam. Ce bo n.pr. proizvodnja avtomobilov narasla za trikrat, bo promet narastel gar za štirikrat v primeru s predvojno dobo Danes so že v prometu veliki tovorni avtomobili z 12 tonsko nosilnostjo in priprege s 45 tonsko nosilnostjo. Da bi se uresničile člmvečje prihranke bencina, se predvideva izgradnja nove vrste avtomobilov na plinski pogon. (Nadaljevanje prihodnjič) V naslednjih številkah bomo na tem mestu objavili nekaj člankov o Nemškem nacizmu in ameriških vojnih načrtih Obravnavali bomo tri argumente in sicer: o ponovnem uveljavljanju bivših na-cističnih generalov, o ponovnem uporabljanju nekdanjih nemških vojaških oporišč in o rehabilitaciji nacističnega gibanja ter o povezavi istega z «novimi» ameriškimi protisovjetskimi teo-riki. Članki bodo zelo zanimivi in polni najrazličnejših razkritij. KUPITE PRIHODNJE ŠTEVILKE «D E L A» Od nekdaj me je Koroška privlačevala z neko tajno, neodoljivo silo. Prav gotovo ni bila temu vzrok njena izredna in svojstvena naravna krasota, kakršne še nisem našel doslej nikjer drugod; kajti to čustvo me je prevevalo še pretino sem jo leta 1933. prvič obiskal. Ne vedel bi povedati, da-li me je navdala z neko posebno ljubeznijo njena slavna zgodovina, ki je zgodovina borb Slovencev za neodvisnost in narodni obstoj; ali pa morda njena žalostna usoda zadnjih desetletij, ki pomenijo počasno umiranje od lastnih bratov izdanega ljudstva. V spomin mi prihaja daljnje leto 1919., ko je peščica slovenskih dobrovoljcev, izmučenih po štirih letih vojne, zgrabila za orožje, da bi rešila naš Korotan — zibelko slovenstva pred avstrijskimi osvajalci. Padali so za njegovo svobodo mladi, idealni možje iz ljudstva; klerikalni in liberalni voditelji slovenske buržoazije pa so se v Ljubljani borili med seboj za oblast in čim večji vpliv v Beogra- nič VEČ PEL nE BOIÌÌ... du. Ko so padali Malgaj, Vilman in stotine drugih, je prva «slovenska» vlada v Ljubljani streljala na Zaloški cesti na delavce, ki so zahtevali svoje pravice. Leta 1920. sem videl po ljubljanskih ulicah sprevod Korošcev, ki so zahtevali priključitev Koroške k Jugoslaviji. Bili so polni optimizma, gotovosti, da slovenska Koroška ne more ostati pod tujimi raznarodovale!. V svojem navdušenju pač niso računali na izdajstvo lastnih bratov. Kot so tedanji «narodni» voditelji prepustili prostovoljce brez potrebne pomoči, tako se tudi niso mnogo brigali za plebiscit, ki je največ po krivdi slovenskih reakcionarnih politikov izpadel v našo škodo. Toda koroški Slovenci so živeli i J* r * - j* — * > v : « 'J ' -v * ,«> if- ■ tri Pogled na Celovec - prestolico Koroške. POGOVOR S KOROŠCI in delali naprej. Imeli so svoja prosvetna društva, pevske zbore, knjižnice in drugo kulturno delovanje, ki je lepo uspevalo in zadrževalo umetni pritisk germaniza cije. Na svojem prvem obisku na Koroškem leta 1933. sem na lastne oči videl ta tihi in vztrajni boj, o katerem bi bilo težko reči, kdo bo zmagovalec .in kdo premaganec. A prišlo je leto 1838. in z njim nacizem, ki je na mah pometel z vsemi priborjenimi narodnimi pravicami koroških Slovencev. Novih ’ upov ~je vlila narodnoosvobodilna borba, kateri so se Korošci odzvali kljub težkim pogojem. Sli so v borbo za narodno svobodo in pravičnejši družbeni red. Junaško so se borili proti nacističnemu okupatorju in že so videli pred seboj davno pričakovano odrešitev. Toda ččakalo jih je še hujše razočaranje kot prvič. Namesto svobode so dočakali okupacijo angleških okupatorjev, ki z vsemi sredstvi podpirajo dovčerajšnje nacistične podrepnike belogardiste in druge narodne izdajalce. Se huje! Izdani so bili tudi od jugoslovanskih državnih voditeljev, od onih, pod čijjsm vodstvom so se borili za svobodo. Njihovi dobro plačani agenti so še vedno nadaljevali z nizkotno propagandno burko za priključitev k Jugoslaviji, Sovjetska zveza je še vedno vztrajno pod ■ pirala to zahtevo, ko so se titola-šistični izdajalci kaže davno pred tem na tajnem sporazumeli z ameriškimi imperialisti, d d1 prepuste 100.000 koroških Slovencev avstrijskim potujčevalcem na milost in nemilost. «Od tega udarca se Korošci še nismo opomogli», mi pravi tovariš Andrej, ki mi natančno razlaga vse strahotne posledice Titovega izdajstva na tem prelepem delu slovenske zemlje. «Razbita so vsa prosvetna društva» - nadaljuje v svoji lepi koroški govorici — «Belogardisti in titofašisti kljub vsem denarnim sredstvom in plačanim iz dajalskim agentom ne uspejo zbrati ljudi za eno društvo, niti ne za množični sestanek. Nam pa manjka aktivistov, pevovodij in drugih strokovnjakov, ker jih titovci plačujejo samo zato, da ne bi nudili svojega znanja in sposobnosti ljudstvu.» Torej prav isto podlo izdajstvo, kot ga izvajajo te propa-lice pri nas v Trstu. Koroška je dala nam Slovencem najlepše narodne pesmi, ki so se zaradi svoje lepote vkoreninile med vsemi Slovenci. A danes ne slišis več ponosnih zborov iz Šmihela, Brnice in drugih koroških vasi, ki so nekdaj navduševali deset tisoče poslušalcev po vseh krajih Slovenije. Le poredko čuješ dekle ali fanta, ki otožno pojeta «Gor čez izaro, n’mav čez gmajnico...», kot da bi se zavedala težke in grozne resnice, ki jo vsebuje ta pesem umirajoče slovenske Koroške: «Zdaj vse minulo je; nič več pel ne bom, ker ni več moj ljubi, dragi dom.» A kljub temu slovenska pesem še živi v srcih koroških bratov kot najdragocenejši spomin njihovih upov in bojev. Zbor iz Boljunca je s svojimi krepkimi, mladostnimi zvoki vzbudil v teh dušah, ki so bile leta in leta zaprte, nov ogenj narodne zavesti, ki je dotlej tlela kot mala iskrica v prsih teh ljudi, ki ne pomnijo drugega kot preganjanja pod vsemi dosedanjimi oblastniki v njihovi deželi. Razplamteli so se Korošci v naši družbi ter neprestano peli z nami vse pesmi, ki so jih čuli kdaj v življenju. Posebno navdušen je bil stari borec za pravice koroškega ljudstva, 81-letni Tomaž Anton iz Pliberka, ki je kljub svoji častitljivi starosti moral prebiti dve leti in pol v zloglasnem taborišču Dachau. Ko sem mu povedal, da sem tudi sam okušal v istem taborišču vso grozo nacističnega suženjstva, sva postala še prav posebna prijatelja. «Veliko sem trpel», mi je ves ganjen govoril, «zato sem še posebno vesel, da po teh hudih preizkušnjah zopet poslušam našo lepo slovensko pesem ter pojem z vami, kakor sem včasih pel v domačem pevskem zboru. Tega je že več kot .trideset let». «Napravili ste pravi čudež», mi reče avstrijski tovariš, ki mi razlaga težko borbo demokratičnega gibanja na Koroškem. Gromko je odmevala slovenska pesem v celovško noč. Našemu o-mizju, kjer je bilo približno polovico Korošcev, so se pridružila tudi druga. Čudo, čeprav je že marsikdo od njih pozabil svojo slovensko materino govorico, toda naše prelepe pesmi še ni pozabil. Vsa ogromna družba, med njimi je bilo tudi mnogo Avstrijcev, je pela z nami prav vsako pesem. Nisem se mogel načuditi. Da, tudi Avstrijci pojejo naše pesmi in kot vidim s posebnim spoštovanjem. Naša pesem, ki je spremljala nas Slovence v najtežjih trenutkih naše zgodovine, je postala tudi avstrijskim bratom simbol borbe zatiranega ljudstva proti tujemu okupatorju in njegovim domačim hlapcem, postala je vez bratstva med delovnimi množicami, STANE BIDOVEC MARGINATO A DESTRA ŠKOF SANTIN IN SLOVENŠČINA — Iz «Katoliškega glasu» smo zvedeli, da se je škof Santin v spremstvu vojaških in civilnih osebnosti podal v Bazovico, kjer so otvorili tupnijsko dvorano. Z velikim presenečenjem smo brali v «Katoliškem glasu» naslednje vrstice: prevzvišeni g. škof msgr. Santin... je spregovoril v lepi slovenščini takole...» Mi smo se prav zelo začudili, a najbrie se je še bolj začudilo onih par Bazovcev, ki so prisostvovali tej svečanosti. Naše ljudstvo je «ginjeno» nad tako «štroko-grudnostjo» svojega škofa, prav posebno ker je vedno mislilo, da se msgr. Santin prerad ne peča s Slovenci in njihovimi teptanimi pravicami. No, sedaj moramo spremeniti svoje mnenje o škofu Santinu. Ne smemo več verjeti raznim italijanskim šovinističnim listom, ki zatrjujejo, da se škof Santin zelo zanima za nacionalistično histerijo nekaterih dobro znanih tržaških krogov. Ne, msgr. Santin se je kar čez noč spreobrnil in postal «ljubitelj» slovenske besede, slovenske kulture, slovenskih množic. «Tutto perdonato», škof Santin, «proprio tutto perdonato». Samo prosili bi vas, da ne bi toliko kričali v svojih pridigah in političnih govorih o «italianissimi zemlji», o «sacri doveri», itd., ker ste s svojimi besedami v Bazovici hote ali ne*-hote — mnenja smo, da zelo, zelo in zelo hote — potrdili to, kar že leta In leta trdimo: namreč da v Trstu 'živijo tudi Slovenci, ne samo v Bazovici, marveč tudi v samem mestu, zelo blizu Sv. Justa. Ali ste to dejstvo poznali in ga prezirali, ali pa vas dolgoletno Skofovanje v Trstu ni tega naučilo? Sedaj pa, ko smo zvedeli, da ste v Bazovici go-gorilt v «lepi slovenščini», smo uver-jeni, da... zajec tiči v tem grmu, in da temu mora biti kak zelo tehten vzrok. Ali želite, da vam ga povemo na uho: Morda ste se le prestrašili votivnih izidov, uspehov protiatomskih podpisov in poraznih neuspehov «Katoliškega glasu» med SlovenciI Morda to drži, toda ste preveč Inteligentni, da bi se tako vznemirjali, ali ne? Zato ker vemo, da ste «mož beseda» in ker sedaj «veste» da v Trstu živijo «tudi» SIo-vencl, pričakujemo, da ustrežete neki naši želji: ali ne bi pustili, da bi tudi pri Sv. Justu maševali v slovenščini? Dovolj bi enkrat na teden, pa bi bili Slovenci zadovoljni In bi verjeli, da niste govoril bazoviškim gostom iz kakih ne povsem cerkvenih razlogov. AMERIKANCI ŽRTVE KOMUNISTIČNEGA «TERORJA» — «Primorski dnevnik» je že odnesel I. nagrado v «nepristranskem» poročanju iz Koreje. Vsi ostali italijanski šovinistični listi se morajo skriti pred njim. Titofašisti so za «nedovisnost malih narodov», a istočasno hvalevredno pišejo o «podvigih» ameriških Zločincev v Koreji In se v sveti jezi hudujejo na «severne razbojnike», ki se tako «zločinsko vedejo» z ameriškimi ujetniki. «Primorski» je namreč objavil vest AFP, da so ljudski vojaki ubili nekaj ameriških ujetnikov, ki st Jih izmišljajo v Tokiu, da bi prikrili resnico o zločinskih po-koljih Korejčanov v Seulu, Taejonu, Suwonu, Wonsanu, itd «Primorski» ni duigni! niti besedice proti tem zločinom, a je zelo rad in «nepristransko» objavil laž Mac Arthurja, da so bili ubiti ameriški ujetniki. Kako naj si razlagamo to dejstvo? Alt ste ali niste za «neodvisnost» malih narodov? Zakaj pa tako radodarno razsipljete v svojih poročilih iz Koreje Macarthurjeva vojna poročila, ki so vse prej kot nepristranska? Ako bereš «Primorskega», bi rekel, da bereš «Giornale dl Trieste» v slovenskem jeziku. Ni nobene razlike. Morda pa je le nekaj razlike: «Primorski» laže tudi v pogledu Koreje mnogo manj inteligentno od «Giornale», ERNEST DAVIES — «Primorski» Je objavil vest, da je namestnik britanskega zunanjega ministra Ernest Dav les prispel iz Aten v Beograd. Davtes — pravi «Primorski» — je prišel v Jugoslavijo na odmor. Čudna zadevica... Se nikoli nismo slišali, da bi šel kakršen koli Davles v Sovjetsko zvezo ali kako drugo deželo ljudske demokracije na... odmor. Res čudno. Jugoslavija pa Je taka «socialistična» dežela, kamor prihajajo visoke kapitalistične osebnosti na... odmor, kakor da bi ne bilo Modre obale, Miamija, Italije in na tisoče drugih kapitalističnih okrevališč. Ne, Davies Je zelo «pobuden» človek: na odmor je hotel prav v «socialistično in Titovo» Jugoslavijo. Hm, bi rekel neverni Tomaž, tu ni kaj v redu. Tudi mi pravimo... hm. Taki odmori so zelo sumljivi, prav posebno če razni Daviesi prihajajo Iz Aten, če so v teku histerične priprave na novo vojno, če se Tito ne počuti preveč na varnem, če potrebuje nekaj pomoči za svoje obmejne provokacije in svoje priprave za «križarsko» vojno proti «barbarski» Albaniji in Bolgariji. In tako bo Davies počival v sladki družbi svojega jugoslovanskega gauleiterja, Tita. Razgovarjala se bosta o lepih obmejnih krajih, o lepotah solunskega pristanišča, o grški klasični umetnosti in o potrebi po vzpostavitvi tesnejših stikov med to in «novo» Krle-tevo umetnostjo, o udobnostih novih letališč in o turistih zapadnih detel... In kljub temu «Primorski» pravi, da Je Jugoslavija zelo mnogo... socialistična dežela, da Je višek... socializma. Naj nam pove, zakaj Je Davies prišel na počitek prav u Jugoslavijo. Izključena iz KP STO radi zvez s sovražnikom KP STO sporoča, da je bila zaradi izdajstva izključena iz članstva Licia Chersovani. Posebna komisija, ki ji je bila poverjena preiskava v tej zadevi, je ugotovila da gre v njenem primeru za nepošten iti neiskren odnos do Partije, za raz-bijaštvo, nediscipliniranost in za stike s sovražnikom. Kontrolna komisija bo v posebni listini podrobno obvestila o zadevi vse članstvo Partije. 25 LET JE ČLANSTVO ODRINJENO OD UPRAVE Delavske zadruge naj ščitijo revne sloje pred izkoriščanjem V četrtek poteče rok za podpis izjave o zvišanju deleža Da dobiš volivno pravico za bližnji občni zbor - POHITI! Po petih letih so se tukajšnje oblasti končno le spomnile, da Delavske zadruge ne morejo biti še nadalje upravljane po komisarjih, kakor je bilo to pod fašizmom, temveč da je končno treba vprašati tudi prizadeto članstvo, da si samo izvoli svoje vodstvo. Izgleda, da bo občni zbor sklican v teku septembra meseca. Pred občnim zborom pa bodo krajevni zbori zadružnih članov, na katerih bodo izvoljeni delegati za občni zbor. Vsi člani Delavskih zadrug so z velikim navdušenjem sprejeli to vest, ker je tako dana možnost, da bo demokratična uprava, ki jo bodo izvolili delegati članov," vrnila tej važni gospodarski ustanovi delovnih slojev njen prvobiten značaj in namen. Od ustanovitve pa do leta 1925, ko se jih je fašizem polastil, so Delavske zadruge krepko ščitile gospodarske interese svojih članov ne glede na njihovo politično pripadnost. Predvsem so preprečevale špekulacijo zasebnih velikih in malih trgovcev ter nudile blago po zmerni ceni. To je bil tudi vzrok, da so leta 1925 in nato 1945 dobile komisarje, katerim ni bila mar zaščita koristi njenih članov in drugih nepremošnih potrošnikov. Tudi sedaj, ko se pripravlja občni zbor, skušajo demokristjani preprečiti njegov mirni potek in izvolitev demokratične uprave. Z vso silo se zaganjajo proti komunistom, češ da se skušajo zopet polastiti DZ. Čeprav so ravno komunisti in socialisti ustanovili v zaščito delavstva te svoje zadruge, nimajo prav nobenega namena odriniti od skupne uprave ostalih političnih skupin, katerim pripadajo zadružni člani. KP je celo stavila konkretne predloge o poštenem sodelovanju Da si člani DZ ohranijo vse članske pravice, zlasti še pravico volitve delegatov za občni zbor, je potrebno da podpišejo izjavo, da se strinjajo z zvišanjem zadružnega deleža od 109 na 500 lir. Zadostuje, da gre vsak član, ki tega še ni napravil, s člansko knjižico DZ in osebno izkaznico v najbližjo prodajalno Delavskih zadrug ter tam podpiše obrazec glede zvišanja deleža. Razliko 400 lir bo vsakdo mo- gel plačati kasneje, bodisi v obrokih. kakor tudi z nakupnimi odrezki (kuponi).. Zato naj nihče ne odlaša, ker je rok nepreklicno določen do četrtka 31. avgusta 1950. Zveza komunistične mladine o-kraja Nabrežina, vabi mladino jutri 27. t. m. na Mladinski praznik miru, ki se bo vršil v Prečniku na prostem s pričetkom ob 15. uri. Na prireditvi bosta govorila tov. Bogateč Žarko v slovenščini in Pescatori Davide v italijanščini. Pev- ski zbor iz Zgonika bo zapel nekaj pesmi, nato bo sledila prosta zabava s plesom. Deluje bar. Avtobus do Prečnika ob 15. uri iz glavne avtobusne postaje. PD «M. Kraljič» organizira za nedeljo 3. septembra izlet z avtobusom v BENETKE. Vpisovanje se vrši pri tajništvu društva do srede 30. t. m. Cena vožnji tja in nazaj lir 1.000 za osebo. V Podlonjerju VESELICA demokratičnega tiska Jutri, v nedeljo 27. t. m. od 15. uri bo na dvorišču P. u. «Zvezda» ljudska veselica za «Mesec demokratičnega tiska» s pestrim kulturnim sporedom. Govorila bosta tovariša Bassi dr. Amleto in Šiškovič Karel (Mitko) Od 20 do 24. ure costa siedila prosta zabava in ples. Za preko 3 milijarde lir so tifovci pretihotapili v Italijo VUJA je izdajala zločinski tolpi dovoljenja za tihotapstvo cigaret in mamil - Glavni krivci so pobegnili v Jugoslavijo Preiskava o veliki tobačni ateri, o kateri smo pisali že pred časom, se je pod vodstvom državnega tožilca dr. Grubissija zaključila ter je v kratkem pričakovati, da bo razpisana kazenska razprava. Kot je znano, so v zaporu trije civilni policisti, en finančni stražnik in več civilistov. Obtožbe proti aretiranim osebam zo zelo težke. Predvsem so obtoženi, da so bili člani zločinske tolpe, ki je tihotapila cigarete, valuto ter razna mamila kot opij, kokain ih druga. Poleg tega so obtoženi, ker so podkupovali odnosno se dali podkupiti kot državni funkcionarji. Po dosedanjih neuradnih cenit- TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Ne obljube, temveč bodo izboljšala položaj dejstva delavcev Stanje v miljskih ladjedelnicah je vedno bolj kritično - Kdaj bodo izplačani 10°/0 poviški nameščencem krajevnih ustanov ? - VU naj vpraša luške delavce, pretino izda nov luški pravilnik V ponedeljek sp se delavci ladjedelnice Sv. Roka vrnili na delo. Imeli so namreč osemdnevni dopust. Vrnili so se nekam zaskrbljeni zaradi velike krize, ki jo zlasti zadnje čase preživlja vsa tržaška ladjedelniška industrija. Toda vedno so upali aa morebitno, vsaj za silo ugodno rešitev, do katere naj bi prišlo po sestanku posebnega odbora za obrambo ladjedelnic s polk. Fodenom. A ugodne rešitve ni, in niti ne kaže, da bi do nie prišlo. 250 delavcev dela z zmanjšanim urnikom v dveh izmenah, medtem, ko kriza še nadalje traja. Medtem je prišlo do še večje poostritve položaja v ladjedelnici Felszegy. Prišlo je celo do začasnega odpusta z dela 30 delavcev, medtem, ko bodo ostali delali v izmenah le po 24 ur na teden. Jasno je, da je ta sklep resno pretresel vse delavstvo. Sindikalne organizacije pa so zahtevale posredovanje PO PRIZADEVANJU ENOTNIH SINDIKATOV Hazliišeeni posestniki borio ri obiii višjo oriši: od ni no Zastopnik Kmetijske strokovne zveze Enotnih Sindikatov tov. Marij Grbec se je v zadevi 15 razlaščenih posestnikov ponovno obrnil na Ustanovo za industrijsko luko v Zavljah, da bi dosegel zvišanje odškodnine in upoštevanje drugill upravičenih zahtev prizadetih. Ravnatelj imenovane ustanove mu je povedal, da si je ravnateljstvo ogledalo prizadeta zemljišča ler sporočilo Izvršilnemu odboru Ustanove zahteve prizadetih poljedelcev. Na podlagi predlogov ES se je Izvršilni odbor odločil, da poviša odškodnino za obdelano zemljo za poleg že določenih 40 lir za k v.m še za nadaljnjih 20-25 lir. Obdelovalcem bo dalje dana možnost, da pospravijo pridelke. Ravnateljstvo je nadalje ibi j libilo, da bo zaposlilo kot delavce ali čuvaje pri bodoči cementarni one obdelovalce, ki bi zaradi razlastitve obdržali premalo zemlje za preživljanje svoje družine. Prav tako bo gledalo, da ne bo podrlo onih treh kmečkih hišic, ki so bile po prvotnem načrtu namenjene porušenju. Prav tako bo gledalo, da se bodo dela na prizadet h zemljiščih izvajala tako, da ne bodo povzročila nadaljnje škode prizadetim. Tov. Grbec se je obrnil tudi na Oddelek za poljedeljstvo ZVU, kjer mu je odgovorni funkcionar zagotovil, da bodo razlaščeni posestniki, po možnosti dobili druga zemljišča, ki so last občine ali države, da bodo tako nadoknadili odvzeta jim polja. Kmetijska strokovna zveza ES bo v ta namen predložila ZVU poseben tozadeven načrt, ki ga bo sestavila skupno z razlaščenimi kmeti. Prizadeti poljedelci so z veseljem pozdravili to akcijo Enotnih sindikatov, ki je dosegla lep uspeh in razumevanje pri merodajnih oblasteh. >- Prosvetno društvo «Pisoni» priredi danes zvečer od 19. ure dalje na prostem prosto zabavo s plesom. Ravno tako jutri, v nedeljo od 20. do 24. ure. LJUDSKI ODER - TRST Jutri, 27. avgusta 1950 ob 20. uri bo na KONTOVELU na prostem Cvrček ob ognjišču Zabavna komorna komedija Charlesa Dickensa Režiser JUSTO KOŠUTA Godi se blizu Londona leta 1800 pod vlado Jurija III. CENE VSTOPNICAM: Odrasli.......lir 100 Otroci........lir 50 Tito gre le enkrat na led Titovce je izmodrila izkušnja iz G o- di, ker je bilo Javljeno, da bodo zopet rice, ko «je ljudstvo podrlo krivično odprli blok. Toda bridko je bila rasa- melo» in jih je mnogo — verjetno iz protesta proti krivični meji — rajši ostalo v Italiji v pričakovanju pravičnejše meje, ki jo bo Tito ob sklepanju sredozemskega vojnega pakta prav gotovo dosegel od svojega «partizanskega druga» De Gasperija. To nedeljo pa se je pri Farnetičih zbralo na obeh straneh meje mnogo IJu- čarana ogromna večina na tržaški in vsi na jugoslovanski strani. Kajti bloka sploh niso odprli: le 95 oseb iz Trsta, ki so pri titovcih dobro zapisane, je smelo na jugoslovansko stran, kjer so jih pričakovali svojci. Jugoslovanom pa je ojačena in z mitrami oborožena milicija onemogočila, da bi zopet «podrli krivično mejo». urada za delo. Tako je ponovno potrjena trditev, da kriza malih ladjedelnic še ni prešla. Tudi občinski nameščenci in nameščenci javnih ustanov so ta teden zelo razgibani. Naveličali so se namreč živeti le od obljub. Nedvomno je vsem znano, da jim je bilo že pred več meseci priznano 10 odstotno povišanje plač. Po tozadevnem zakonu bi morali prejeti omenjeni povišek za dobo od 1. julija 1949 dalje. Toda do tega do danes še ni prišlo. Svojčas se je o tem soglasno naklonjeno izrekel celo tržaški občinski svet. Predsednik cone dr. Palutan pa je dal tudi v tem oziru že več povoljnih zagotovil. Zveza ES je ves ta čas vodila odločno borbo za to, da bi omenjeni nameščenci prejeli povišek. Ker pa do tega do danes še ni prišlo, je podvzela ponovne akcije, nameščenci sami pa so stopili v stavkovno gibanje. Tudi pristaniščniki so napovedali borbo, ker še ni prišlo do povišanja mezd, na kar čakajo že nad 13 mesecev. Dasiravno so sindikalne organizacije že neštetokrat opozorile oblasti na pereče vprašanje, ni do danes prišlo do konkretne in ugodne rešitve. Toda vse kaže, da VU ni du tega. Nasprotno, prav te dni — vsaj tako je sklepati — namerava VU vsiliti nov pravilnik v pristanišču. Nedvomno bo ta pravilnik ponovna kršitev delavskih in sindikalnih pravic. To lahko sklepamo tem lažje, ker ga pripravljajo brez sodelovanja pristaniščni-kov in brez sindikalnih voditeljev Toda VU bi se morala zavedati dejstva, da je za sestavo novega pravilnika nujno potrebno predhodno posvetovanje z zainteresiranimi delavci. Tudi lastniki pekarn se že delj časa upirajo zahtevi delavcev, po kateri bi moralo čimprej priti do povišanja mezd. Se več, nočejo se udeležiti niti sestanka s sindikalnimi predstavniki. Strokovni sindikalni odbor je sklenil, da skliče dne 29. t. m. sestanek vseh pekovskih delavcev; istočasno pa je napovedal za isti dan 24urno protestno stavko, če bi delodajalci do takrat ne prišli na sestanek na urad za delo. Spor zaradi zvišanja plač delavcem montažnega oddelka še ni po-poravnan. Ker vodstvo noče spre* jeti zahtev delavcev, je prišlo do dveurne dnevne stavke, ki se od pretekle sobote dalje vedno bolj zaostruje. Delavci so odločni v svoji zahtevi in ne bodo klonili, dokler jim vodstvo ne bo ugodilo. Od tankov uničene ceste naj popravi VU Zgoniški občani so zelo ogorčeni nad brezobzirnostjo anglo-ameri-ških vojakov, ki prihajajo vsak teden s svojimi tanki ter uničujejo naše ceste. Sedaj zgledajo te ceste kot prave drče in je vožnja po njih poslala prava muka ter nevarna za ljudi in živino. Zupan toiv. Pirc je zato interveniral pri Uradu za javna dela, kjer so mu obljubili, da bodo ceste popravljene; vendar je ostalo doslej le pri obljubi. Isto se dogaja tudi v nabrežinski občini, kjer je zlasti cesta iz Prečnika v Mavhinje v popolnoma nerabnem stanju. Vsi ljudje se ogorčeni sprašujejo, kdaj bo konec tega uničevanja cest. Najmanj kar bi bila dolžnost vojaške komande, da bi popravila odnosno plačala primerno odškodnino. Roditeljski sveti niso po godu titofašistom V zadnjem času je bilo v raznih krajih naše cone mnogo roditeljskih sestankov, na katerih so starši učencev in dijakov razpravljali o perečih vprašanjih slovenske šole, sklepali o potrebnih akcijah za njeno izboljšanje odnosno za otvoritev, kjer je še ni, ter volili roditeljske svete. Ta akcija slovenskih staršev pa očividno ni po godu titofašistom, ki bi hoteli dobiti monopol nad slovensko šolo. Saj jim je prav šola najbolj priljubljeno sredstvo za izvajanje fašistične demagogije in šovinistične propagande. Sola je poslednja možnost, da se sploh še morejo približati našim ljudem razni četniki in druga fašistična svojat ki bi sicer izgubila mastno službo ter morala siediti raznim Perkom, Pretnarjem in drugim v Ljubljano na «dieto». Zato se je nedeljski titofašistični dnevnik z vsem besom zaletel v enega izmed neštetih roditeljskih sestankov ki je bil v Skednju. Ubogi urednik, ki si seveda že davno ne upa več med ljudi se je moral zadovoljiti z nekoliko čenčami, ki jih je prejel že iz četrte ali pete roke. Med drugim je senzacij željni urednik na tuja ušesa slišal «laži in klevete proti tistemu ljudstvu in njegovim «voditeljem», ki so v NOB toliko žrtvovali». Ti njihovi «voditelji» so v NOB žrtvovali res mnogo: na tisoče najboljših borcev, ki so jih pobili s pomočjo Gestapa in tujih špijonov, katerim so za denar prodali tudi svojo čast, če so jo sploh kdaj imeli. Prav tisto ljudstvo in njegovi iskreni voditelji, ki so resnično mnogo žrtvovali za časa NOB, pa so danes preganjani in ubijani od izdajalskih «voditeljev» in njihovih pomagačev* — četnikov, gestapovcev in ustašev. O vsem tem pa se mi lahko dodobra razgovorimo na naših političnih sestankih, kamor pridejo vsi ljudje in ne samo starši. Preveč je prozorna ta vaša nova |*rž, s katero skušate odtegniti starše šolskih otrok od roditeljskih sestankov. Strah -vas je, kajne, ker vas zapuščajo še poslednji, na katere ste še računali? To je pač usoda izdajalcev. Sekcija Komunistične mladine iz Rgcola organizira za jutri 27. t. m. ob 17. uri v gostilni «Zajec» Praznik miru. Udeležencem priporočamo tramvaj št. 11 ali pa filobus «C». vah je ta tolpa pretihotapila iz Jugoslavije preko Trsta v Italijo za preko tri milijarde blaga, karavno je, da se za to zadevo zanimajo tudi italijanske oblasti, ker je bila Italija najbolj prizadeta. Notranje ministrstvo v Rimu je zato poslalo v Trst nekega generalnega inšpektorja javne varnosti, ki v imenu italijanskih oblasti sodeluje pri tej preiskavi. Spočetka je la tolpa pod vodstvom nekega Tržačana iz ul. Inebriarli skušala pretihotapiti v dogovoru z jugoslovanskimi oblastmi z Reke za 28 milijonov lir cigaret, ki so bile z barko namenjene v Chioggio. V bližini Pulja pa jih je zaščita ustavila ter jim zaplenila barko in blago, ne vedoč o dogovoru med tihotapci in oblastmi. Na isti način je bila zaplenjena tudi druga barka s cigaretami za 78 milijonov lir, za kar je ta tolpa tudi imela vsa potrebna. pismena dovoljenja VUJA iz Kopra. Zaradi protestov prizadetih je nato VUJA omogočila tihotapljenje preko bloka v Kolomba-nu, ki se je nemoteno vršilo od novembra pa do dne, ko so prijeli prve tihotapce m njihove pomočnike. Ta teden so v bližini Sem-polaja zopet našli 5000 paketov amerikanskih cigaret, skritih v nekem gozdu sto metrov od jugoslovanske meje. V zvezi s preiskavo je bilo v zadnjih dneh izdano zaporno povelje tudi proti glavnemu inšpektorju finančne straže Josipu Barbaro, ki pa se je z begom odtegnil aretaciji. Prav tako je zelo značilno, da je prav v času preiskave izginil iz Trsta bivši Babičev «finančni minister» ler nekateri drugi titofašistični «gospodarstveniki», ki so se zatekli v Jugoslavijo ali v cono B. Izgleda, da so jim zaradi te tihotapske afere, iz katere so dobivali potrebna sredstva za vso titovsko propagando, postala tržaška tla prevroča. Združenje bivših političnih preganjancev organizira jutri 27. t. m. od 15. ure dalje v Ljudskem domu v Miljah veliko prireditev. Med ostalim programom bo godbeni koncert, govori, nato prosta zabava. Sviral bo znani orkester «Erausin». Deloval bo bar. Ob tej priliki bo tudi izlet s parnikom. Oblasti naj preprečijo dviganje cen življenskim potrebščinam Veliki trgovci špekulirajo z vojnim vzdušjem in dvigajo cene - Kako naj brezdomci pridejo do stanovanja po ukinitvi stanovanjskega urada ? TEDENSKI KOLEDARČEK Sobota 28. Ceferin Nedelja 27. Jožef Kal. (Sčip 06 uri 15.51) Ponedeljek 28. Avguštin Torek 29. Obglav. Jan. Sreda 30. Roza Četrtek 31. Rajko Petek 1. september Egidij (Povprečna dolžina dneva 13 lir 20 min.) ZGODOVINSKI DNEVI 28. 1749. se je rodil pesnik in dra' matik VVolfang J. Goethe. 28.. 1851. se je rodil pisatelj dr. Ivan Tavčar. 31. 1948. je umrl sekretar Vsezvf’ zne komunistične partije boli56’ vikov, A. Zdanov. 1. 1939. je Hitlerjeva Nemčija ?:i' hrbtno napadla Poljsko. A D I O TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13. Koncert pestre glasCe' 18.30 Oddaja za najmlajše; 20.30 ?CJ' gramski periskop; 21. Sobotni večer' 22. Večerni koncert. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja; 1PW Aktualnosti; 12. Od melodije do l,f lodije; 13. Glasba po željah; 1? “j kar vsakdo rad posluša; 18. Fll|n5 trak; 18.15 Trio Russo; 19. Pogov0r ženo; 21. Z domače knjižne police- PONEDELJEK: 13. Slovenske ^ dije; 20.10 Operne uverture; 21. V»11^ ni koncert Renata Kodermaca; A' Brahms: Simfonija št. 2. v D D116 1 22.45 Melodije iz južne Amerike. TOREK: 13. Glasba po željah; ‘8‘ Schuman: Trio v D Molu; 19. Ma»11 pripoveduje; 20. Evropski variete! Vzori mladini; 21.30 Mozart: k°nC za klavir v D Molu; 22.45 Večerne i" lodije. SREDA: 13.40 Glasba raznih "ar“ dov; 19. Zdravniški vedež; 20. PufL nijeve skladbe; 21. Vokalni kvartet < seli bratci; 21.20 Čajkovski: SlmfoflU št. 5.; 23. Serenade in romance. ČETRTEK: 13.10 Slovenske narod" motive izvaja pevski duet, spre'11^ Šramel; 18.15 Glasbeno predavanje^ . 19. Slovenščina za Slovence; 20. be. glasovi — lepe melodije; 21. Radds oder, nato Pestra glasba. ,5 PETEK: 13. Glasba po željah; l8yi; Vaški motivi; 19. Slovanski sainoSP6 ( 20.10 Klavirski koncert prof. Sancinove; 20.30 Tržaški kulturni r gledi; 21. Mojstri besede; 22. DV°r Simfonija št. 5.; 23. Uspavanke. Plemensko govedo za tržaške živinoreje® 1» Področno kmetijsko nadzorništv0 z vsoto, ki jo je dala na razpolaS0 ™ vez niška Vojaška Uprava, tudi t° p sen nudilo denarno pomoč za plemenske goveje vrste. Višino prispevka, ki bo ,nl živine sivo-1-^ Cene življenjskim potrebščinam vedno bolj naraščajo. Marsikateri predmet je v teku zadnjega tedna večkrat spremenil ceno. Povsem razumljivo je, da tako neprestano višanje cen postavlja zlasti delavski razred — in predvsem pa množice brezposelnih — pred vedno težje vprašanje preskrbe. Čestokrat se dogodi, da se naše gospodinje jezijo na trgovce, pri katerih kupujejo vsakdanje potrebščine. Toda tega porasta cen so krivi predvsem veliki trgovci, ki so izkoristili sedanjo vojno psihozo za svoje podle dobičkanosne špekulacije, e V tem trenutku bi morala vlada poseči vmes in preprečiti naraščajočo draginjo, do česar pa žal še ni prišlo. Kot kaže pa ne kontrolirajo vladne oblasti niti izvoza najrazličnejšega blaga, ki ga veliki trgovci preko Trsta izvažajo v razne zapad-noevropske države ter si s tem kopičijo velikanske dobičke. Povsem razumljivo je, da se zlasti v zadnjih dneh delavci raznih strok borijo za zboljšanje svojih plač. Z današnjimi se pač ni mogoče oskrbovati. Toda za delavstvo pa se oblastva niti ne zmenijo. Kam neki bo tako stanje dovedlo? TRST, 25 Nocoj je bilo v dvorani DSZ v ulici Conti zborovanje mladih zakoncev brez stanovanja. Udeležilo se ga je precejšnje število, ne le mladih zakoncev, temveč tudi družinskih očetov in mater, ki že toliko. let čakajo, četudi na skromno stanovanje. Kot je razvidno iz raznih podatkov živi trenutno v Trstu nad 600 mladih zakoncev brez stanovanja. Seveda tu niso vštete številne družine, ki se tako rekoč potiskajo po raznih brlogih in v preobljudenih malih stanovanjih. Kdaj bo odpravljena ta velika socialna rana? Oblasti, ki so ukinile stanovanjski urad, bi morale tudi na to malo resneje pomisliti. Pošta in ambulanta naj dobita prostor v šoli «Demokracija» od prejšnjega tedna se z besom zaganja v zgoniškega župana tov. Pirca, češ da namera- va v šolsko poslopje, iz katerega se je izselila Civilna policija, namestiti vse mgoče ustanove. Pri tem piše, kot da bi bila njena ali njenih zasluga, da se je CP končno le u-maknila iz šole. Popolnoma prezre, da gre zasluga za izpraznitev šole predvsem le tov. Pircu, prav tako pa tudi, da je policija prišla v šolsko zgradbo le po zaslugi bivšega župana, njenega zvestega pristaša. Pritožuje se ta dolarski listič, češ da učitelj ne bo dobil v poslopju primernega stanovanja. V pomirjenje vse dolarske gospode naj povemo, da bodo v šoli predvsem nameščene vse potrebne učilnice in šolska delavnica. Poleg tega bo imel tudi gospod učitfelj svoje stanovanje, ki pa seveda ne bo imelo 5 sob, kot je zahteval. Kajti v isti hiši je treba v korist občanov namestiti tudi poštni urad in ambulanto. S tako razporeditvijo prostorov, ki je edino pravična, se strinjajo vsi občani razen prizadetega učitelju ter starega «zaje» z bobnom», ki je do lani tako skrbno gospodaril v občini. največ 40 odst., bo določila naUjU vatna komisija, ki bo pri določev „ odstotka prispevka upoštevala ^ rejsko vrednost živali. Govedo bodo dobili samo tisti * norejci, ki se bodo obvezali, da redili kupljeno plemensko živin° j, daljšo dobo ter gojili vSa teleta ts ^ ce), ki se bodo rodila in morebiti bikca, ki ga bo spoznalo K"161 nadzorništvo sposobnega za Ple,ne^rst Povprečna srednja cena franco . (ne vštevši podpore ZVU) bo Pritl ^ srednja cena na našem trgu. JV« t* t čin bodo prišli rejci do Prv°vrtoli-plemenske živine, ki jih bo stalo ko kot stane pri nas srednje Tisti, ki si želijo nabaviti eno IČ»" omenjenih glav goveje živine, se ( 1, rajo najkasneje do 10. septembru ^4. prijaviti prt Tehničnem oddelka ročnega kmetijskega nadzorniStoO’ .r ca Ghega št. 6, /, tel 86-73 ter " j žiti 150.000 lir. Morebitna jazlikO ali manj) za kupljeno govedo 60 cr-računana takoj, čim bo dobilo na ništvo dokončni obračun. 0 Ker pa Je vsota, ki jo je stavi ^ razpolago ZVU, omejena, bodo P ^ ve upoštevane po vrstnem redu, ne bo nakazana vsota izčrpana. nost bodo imeli tisti rejci, ki d» *1 še niso kupili uvožene živine ' bivajo v tistih krajih področJa’ 0r se posveča živinoreji posebna P nost. Živinorejci se bodo lahko ud* Jj! 7t'S k< ob P' BALINCANJE SKUPINA A: Mezgec B - Acegat A, na igrišču Mezgec; Giardinetto B - Dugolin B, na igrišču Giardinetto; Americana B - Arzenal B, na igrišču A-mericana ob 16. uri; Barkovlje -Bellavista A, na igrišču v Barkov-ljah ob 16; Nardin - Baldi A, na igrišču ex Paradiso od 14.30 uri, Počiva Corsi B. SKUPINA B: Pečar A - Americana A, na igrišču M.te Fiascone ob 16. uri; Bellavista B - Col-Ronketo, na igrišču Bellavista ob 16; Vespucci A - Nabrežina, ma igrišču Vespucci ob 15; Baldi B - Mezgec A, na igrišču Baldi ob 16; Dugolin A - MM. GG., na igrišču ex Paradiso ob 14.30. Počiva Corsi B. SKUPINA C: Magdalena - Esso-Ciub, na igrišču Pin ob 16. uri; Prosek - Potok, na igrišču na Proseku ob 15; Sv. Mark B - Vespucci B, na igrišču ex Paradiso ob 16.30; Ponz. Liberi -Tirolese, na igrišču ex Celeste ob 16; Postelegraf. - Fioricoltore, na igrišču Ronketo ob 16. Počiva Sv. Alojz A. SKUPINA D: Bazovica - Corsi A, na igrišču v Bazovici ob 15. uri; Sv. Ivan - Ra-vasini-Sv. Ana, na igrišču ex Soci ob 16; Acegat B - Giardinetto A, na igrišču Mario; Sv. Alojz B - Pečar B, na igrišču Tonda ob 16; Tirolese A - Sv. Mark A, na igrišču Tirolese ob 16. uri. Počiva Arzenal A. Ejudsha presvel«ij Slovensko hrvatska prosvetna zveza vabi vsa včlanjena prosvetna društva, da poskrbijo za čim večjo udeležbo na proslavi 20 obletnice mučeniške smrti borcev za boljšo bodočnost slovenskega ljudstva Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša, ki bo v Bazovici, v nedeljo 3. septembra. Vsem onim, ki imajo narodne noše priporočamo, da se v njih udeleže dopoldanske povorke iz vasi na kraj ustrelitve, kjer bo polaganje vencev in prvi del proslave. Dramska skupina PD «Opime» bo v nedeljo, 27. t. m. b 17. uri v Prosvetnem do-nu na Opčinah ponovila Gogoljevo komedijo «Revizor». PD «Franjo Marušič» iz Roccia bo imelo v soboto, 2. septembra ob 20. uri svoj redni občni zbor. Podano bo tajniško in blagajniško poročilo, odobritev pravilnika, volitve novega odbora in slučajnosti. Vabljeni so vsi člani! Dramska skupina PD «Opčine» bo vprizorila v soboto, 26. t. m. ob 20. uri v Skednju na prostem Finžgar-jevo igro «Naša kri». P. D. «Marij M*atjašič» bo priredilo ob priliki vaškega praznika sv. Jerneja, jutri popoldne na dru-štenem vrtu tradicionalno priredi- tev s pestrim sporedom in plesom. Vabljeni so vsi ljubitelji kulturnih prireditev. Za postrežbo je dobro preskrbljeno. Dne, 10, t. m. je bila v prosvetnem društvu «Vojka Smuč» kulturna prireditev, katere se je udeležilo precejšnje število občinstva. Dramski odsek PD «Škamperle» je podal igro s petjem «Venček narodnih pesmi». Prireditev je poživel harmonikaški trio, ki je v presledkih igral razne skladbe. Mešani pevski zbor «Škamperle» — «Zvezda» pa je nastopil z nekaj pesmi in je prireditev zaključil z znano pesmijo o miru. if nakupa skupaj z nakupovalno jo. V ta namen morajo položiti javi 3000 lir za potne stroške. Nagradno tekmovo*1 PD «Sl. Škamperle” P. D. «Slavko Škamperle» JJLj/ suje ob priliki «TEDNA *L8' TURE IN MIRU», ki bo od >• jf oktobra, štiri tekmovanja s rva čimi nagradami: a) Pesem %»' nagrada 3.000 lir, drugi d^Ugli' gradi vsaka po 500 lir; b) p P ški prizor; c) Slika; d) R>stl ^ vsako izmed zadnjih treh s^u gicčr' razpisane po tri nagrade in f prva po 5.000 lir, ostali ® 1.000 lir. . mV Vsa dela morajo vsebovati »p* no misel: Mir —- najvišja do človeštva. Udeleženci tekn^n naj predlože svoja dela do 0’$° tembra tajništvu P. D. l{ S1 Škamperle», Vrdeljska cesta Ivan. Odgov. urednik DUŠAN K1 Založništvo «DELA» Tiska Tip! Adriatica - Rism' Dovoljenje A. I. S. ondo NECCHI novi model BU obšivVaenjeen'hIkSr6 šitje gumbov, ‘ygO cikcakaste šive. ei dela se izvršujejo ^ okvirja. Pouki za I zenje brezplaen ŠIVALNI STROJ' te- industrijski tok 2 vljarje in kroj'^ PRODAJA JfoNAMESTNIK D E L p0j. RADIOAPARAl' j boljših zna©* v TULLJ2 Z» TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del PoPol° NA OBROK