Iz Dalmaciie. —d— Gimnazija v Kotoru. Kakor nam poročajo, namerava naša vlada odpraviti gimnazijo v Kotoru. —d— ,,Sraotra Dalmatinska", uradni iist dalmatinske vlade izhaja sedaj v novi obliki. Naslov lista je hrvatski v večjih in italijanski v manjših črkah. To poroča tudi -Grazer Tagblatf, ki pa mu ni všeč, ker dulmatinski uradni list ne izhaja tudi v nemškem jeziku. -Grazer Tagblatt" naznanja javnosti z razprtimi črkami, da izhaja -Smotra Dalmatinska" — Bmit Ausschluss der deutschen Sprache'. — d— Boka Kotorska brez gimnazije. Trdovratno se širi gias, da mislijo oblasti gimnazijo v Kotoru zapreti. LJgiba se, da hočejo to iz razlogov varčenja. -Naše Jedinstvo" pripominja na to, da bi bilo p_metneje in pravičneje, ako bi edini gimnaziji v Kotoru prizanesli in odpravili eno srednjih šol v Zadru, kjer so tri. Hrvatska gimnazija v Zad u iraa dvakrat več dijakov, nego italijansk-.. ltalijanščina pa se poučuje iudi na hrvstski. Čemu je torej itaiijanska? V Kotoru pa je gimnazija potrebna za vse Bokeije. Splitski list pripominja še: V naših srednjih zavodih se poučuje italijanski kolikor lirvatski, in iz urnikov izhaja celo, da je za italijanski jezik določenih več ur, nego za hrvatski. Ali — trebalo je gledati, da se ne zadene v — parita. Toda mi ne zahtevamo s tem zmanjšanja učenja italijanščine, pač pa, da bi hrvaščino nekoliko več učili, in more se najti način, da se ne bi dijaki bolj obremen.J. —d— Joso Modrič. V Zadru je umrl dne 14. pret. m. v 61. letu svoje dobe profesor in publicist Joso Modrič. Nekoliko časa je učil na gimnazijah v Kotoru, Dubrovmku in Splitu. Leta 1884. je prišel v Trst in je ustanovil tudi list wSecolo", v katerem je napisal vrsto zanimivih feljtonov o Dalmaciji. Iz Trsta je šel v Belgrad, kjer je dobil mesto v rninistrstvu za javna dela. Kasneje je prepotoval južno Ameriko in izdal knjigo o Argentiniji. Poleg tega je pisal razna poročiia za časopisje. Pisal je večinoma italijanski, a poznal je tudi — seveda poleg lepe hrvaščine — jako dobro nemški, francoski in angleški jezik. V 30 letih se je povrnil v Zader in se oženil. In tedaj se je vrgel na industrijska podjetja. Bil je med prvimi, ki je zainteresoval vnanji kapital za izkoriščanje vodnih sil na Krki. Napisal je lepa dela o vodopadih Krke. Etikrat je t.udi kandidira! samostojno v državni zbor: pri prvih volitvah na podlagi splošne volilne pravice, a ni uspel. V svojih svobodnih urah je pridno zasledoval svetovne literature in je bil splošno naobražen, nenavaden taient in človek plemenitega srca. Bodi mu blag spomin!