B -^JF DELAVSKA Enotnost f— 13. OKTOBRA 1973 - ŠT. 40 - L. XXX vseH1 ov '01,1 Ustavna razprava je zajela prt tudi izredno zavzeto razpravlja-isf', i® o načrtu in položaju samo-islirU; "Pravnih interesnih skupnosti v cer11 n°vem ustavnem sistemu. To je red3 ^Umljivo, ker gre za izredno ia, Ps Jaljnosežne spremembe. Gre za sprejete amandmaje in tudi Mitične odločitve ZK, da je Mvčev dohodek neodtuljiv v .ei°ti; torej tudi za skupne po-i ki jih na tem področju laljš3 .dovoljujejo predvsem druž-si ra've®e dejavnosti. Prav tako je e r^'e®krat poudarjena nujnost de-ružt» 0vHe in funkcionalne učinkovi-iett'0 ;Mi novega sistema. Delavski lest'1 Med mora odločati čimbolj /^Posredno torej tudi o delu Mjsga dohodka, ki ga izdvaja .D- ^ svoje skupne potrebe za l^ojo in izobraževanje, zdrav-no Mio varstvo, kulturo itd. ediPj V tem trenutku torej ne gre idoM 3 prilagajanje sedanjih samo-ta P^vnih interesnih skupnosti .Iški1 rga! ti, »sta- vnim spremembam, temveč re j, konstituiranje novih, dejan ki rsamoupravnih interesnih , na,t Mpnosti, kot skupnosti samo-Piavno združenih interesov in i ^jMbene oblike za usklajevanje ; nartMpnijj interesov in samo-VeV?Vno integracijo različnih Pr*V t‘rpčij zdmženega dela. Prvi Boj isti, najV d S»Ul za tako konstituiranje oupravnih interesnih skup- ijM* je amandmajsko prganizi-i m M® združenega dela ne samo v iGNI^ o o o o < ► o IZUM SE RODI V TRENUTKU, TODA DO PROIZVODNJE JE TRNOVA POT Na vprašanje, kaj ve o izumih, patentih, kaj o inovacijski dejavnosti nasploh, bi povprečen Slovenec verjetno le zmignil z rameni. Taka stopnja poznavanja neke dejavnosti sicer ni spodbudna, vendar neposredno še ne more škodovati. Nekaj povsem drugega je, če vodstveni kadri v delovnih organizacijah mislijo, da investiranje v lastne, tovarniške tehnične razumnike nima pravega pomena, če lahko v inozemstvu kupujemo licence po želji. 0 prizadevanjih za sodobnejše vrednotenje inovacijskega dela v Iskri pišemo na 3 STRANI F-J S I C4\-4« cor sionon sladek kot sladkor pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka slonoit na soncu dozorele korih RA ] Mercator Samoupravne Interesne skupnosti in nova ustava iF družbenih dejavnostih, ampak tudi na drugih področjih združenega dela, ker se samo na temelju samoupravno organiziranega minulega družbenega dela lahko združujejo neposredni in dejanski interesi delavcev v svobodni menjavi dela. Gre za zagotavljanje nove revolucionarne kvahtete v razvoju družbeno ekonomskih odnosov z realizacijo načela o neodtujljivosti dohodka delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, kar pomeni, da delavci ustvarjalci dohodka samostojno odločajo o obsegu izdvajanja in načinu uporabe tistega dela dohodka, ki ga s samoupravnimi sporazumi izdvajajo iz namenske delitve za skupne potrebe in s tem tudi za materialno reprodukcijo dela v družbenih dejavnostih. V tem razvoju gre obenem za osvobajanje delavcev družbenih dejavnosti, organiziranih v organizacijah združenega dela, administra-tivno-proračunskih in etatističnih vplivov in oblik z neposrednim, enakopravnim ter svobodnim menjavanjem dela z delavci drugih dejavnosti. Le v tej smeri je mogoče preseči arbitrarno in posrednišlo vlogo družbenopolitičnih skupnosti med delavci različnih po-(Nadaljevanje na 11. strani} ^ J ‘m-’ r . f j*: M ■■v i,- i ' V Robanovem kotu Foto: ANČKA TOMŠlC DRUGI KORAK v spreminjanju sindikalne organiziranosti BlSŽfl ■■■ Četrtkova seja republiškega sveta ZSS, kot prva jesenska seja, je imela pretežno organizacijski značaj. Sektorji, centri in drugi so predložili svoje delovne načrte za čas do sindikalnega kongresa, ki bo približno čez leto dni, in predvideli pripravo posameznih gradiv za obravnavo v predsedstvu ali svetu. Hkrati s tem je bil podan pregled o uresničevanju sklepov o novi organiziranosti sindikatov. Izdelani so bili tudi predlogi za nadaljnje spreminjanje organiziranja, zlasti za ustanavljanje konferenc v okviru zdajšnjih sindikatov, da bi bili čimbolj organizacijsko razvejani in da bi tako omogočili čim večji vpliv članstva na oblikovanje sindikalne politike. Gradivo je bilo sprejeto kot izhodišče za še bolj učinkovito in še bolj enotno nadaljevanje začete akcije, čeprav seveda še ne vsebuje povsem izoblikovanih stališč. Zato bo organiziran konec meseca poseben seminar, na katerem bodo soočena različna razmišljanja o tem, kako čimprej in čimbolje izvesti sprejeta načela o sindikalni organizaciji, kakor so bila oblikovana na IV. konferenci, ter pripraviti še podrobnejši akcijski program. Na tej seji se je republiški svet tudi dlje pomudil ob pregledu ustavne razprave in izrekel priznanje sindikalnim delavcem za veliko požrtvovalnost pri organizaciji ustavne razprave, ki je bila že doslej zelo uspešna in ki se bo pospešeno nadaljevala. V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE 3 LUDOVIK KAVS: Današnje razmere na področju varstva pri delu so več kot zaskrbljujoče, saj v Sloveniji ni skoraj nobene delovne organizacije, v kateri bi se lahko pohvalili, da so dosegli najvišjo možno stopnjo varnosti pri delu in da se pri njih dogajajo samo take delovne nezgode, ki jih ni mogoče niti predvideti niti preprečiti. BOŽO KOVAČIČ: Najprej so od nas zahtevali, naj argumentiramo zahteve po beneficiranju delovnih mest poklicnih voznikov motornih vozil. Ko je bilo to storjeno, je republiška skupnost socialnega zavarovanja postavila dodatne pogoje. Zdaj bomo ustregli zahtevam in nadaljevali dialog. INŽ. PAVEL KUMER: Sodimo, da gozdni sekači zaslužijo beneficirano dobo, saj je njihovo delo nevarno in v slabih vremenskih razmerah, posledice česar so pogoste bolezni, visoka stopnja invalidnosti in tudi veliko smrtnih primerov. Sodimo, da bi morali sekače pri obravnavi beneficirane de-Icvne dobe izenačiti z rudniškimi kopači. O pravici, kije na papirju Konec prihodnjega tedna bo v Portorožu posvetovanje varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije o uresničevanju varstva pri delu v organizacijah združenega dela. Svoje letošnje delovno srečanje bodo strokovnjaki s tega področja povezali tudi z razpravo o vlogi in mestu varstva pri delu v osnutku zvezne in republiške ustave ter s pripravami na sprejem nove republiške zakonodaje na tem področju. Pred portoroškim posvetom, tem brez dvoma izredno pomembnim dogodkom, smo zaprosili za kratek razgovor prof. inž. Ludovika Kavsa, predsednika Zveze varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije in predstojnika Višje tehniške varnostne šole v Ljubljani. „Z naše portoroške tribune želimo vsem odgovornim jasno povedati, da morajo po tolikih letih prekiniti z nesprejemljivo prakso obravnavanja varstva pri delu, gospodarskim krogom pa naj bi naše opozorilo veljalo še posebej zato, da bi slednjič dojeli področje varstva pri delu kot sestavni del gospodarjenja in ekonomike v delovnih organizacijah. Sodimo namreč, da moramo slehernemu zaposlenemu zagotoviti popolno osebno varstvo pri delu. Odveč se nam zdi govoriti o tem, da je vsem zaposlenim že z ustavo določena pravica do popolne osebne varnosti pri delu, zato ta pravica ne more biti v delovnih organizacijah postranska skrb ali pa samo vprašanje humanizacije dela. Popolna osebna varnost delavca pri delu mora postati zahteva skrbnega in ekonomskega gospodarjenja z družbenimi sredstvi v vseh organizacijah združenega dela.“ Sodeč po teh vaših ugotovitvah, so razmere v delovnih organizacijah bržčas zaskrbljujoče? “ „0 tem ni dvoma. V Sloveniji ugotavljamo, da je nizka stopnja varnosti pri delu, ki je značilna za vsa zadnja leta, domala v vseh delovnih organizacijah odraz slabega gospodarjenja z družbenimi sredstvi, obenem pa dokaz o zapostavljanju pravice delavcev do njihove popolne osebne varnosti pri delu. Stopnjo varnosti pri delu bi lahko zanesljivo ocenjevali po analizah delovnih mest, upoštevaje pri tem vse zahteve varnega in zdravju neškodljivega dela. Po analizah delovnih mest bi lahko ugotavljali stopnjo varnosti pri delu ne samo v delovnih organizacijah, temveč tudi po posameznih gospodarskih panogah, za občine in za republiko v celoti. Toda kaj pomaga, ko takih analiz sploh ni!“ ,d*o kakšnih kazalcih torej ugotavljamo stopnjo varnosti pri delu? “ „Pravega recepta pravzaprav nimamo, zato danes stopnjo varnosti pri delu v Sloveniji ugotavljamo na osnovi nekaterih drugih podatkov: po številu vseh delovnih nezgod, telesno poškodovanih delavcev, njihovih zdravstvenih okvarah, po številu delovnih invalidov in slednjič po materialni škodi, ki jo povzročajo nezgode pri delu. Vendar pa delovne organizacije ne zbirajo vseh teh podatkov, saj imajo na voljo v večini primerov samo podatke o številu telesno poškodovanih delavcev ter o številu izgubljenih delovnih dni zaradi telesnih poškodb pri delu, redkokdaj pa zbirajo tudi podatke o materialni škodi.“ „Verjetno bi bilo zanimivo razgrniti paleto teh podatkov, saj vemo, da število delovnih nezgod vsako leto narašča, namesto da bi se postopoma zmanjševalo? „Po lanskih podatkih smo v Sloveniji zabeležili med nekaj več kot 667.000 zavarovanci 48.000 primerov poškodb pri delu. Lahko bi rekli, da je bilo med vsemi našimi zavarovanci poškodovanih težje ali lažje — kar 73 % vseh zaposlenih v gospodarstvu, kar je presenetljivo visok odstotek, „Na vsa ta vprašanja pričakujete odgovor, predvsem pa podporo odgovornih dejavnikov, ki bi morali tako ali drugače spremljati področje varstva pri delu. Toda kakšni ukrepi za dosego višje stopnje varstva pri delu bi bili nujno potrebni? “ „Največ, razumljivo, pričakujemo od novega republiškega zakona o varstvu pri delu. O zakonskem osnutku, ki je že pripravljen, bomo spregovorili tudi v Portorožu, vendar mislimo, da moramo zakon čimprej sprejeti in z njim naposled urediti področje varstva pri delu tako, kot to zahtevata sodobna družba in njeno gospodarstvo." _iv mmi mm mm mm m * 11111 1111 ■ mm mm mm m u m lil 1111 IH ■ lil i iii — Najprej tole: kakšna je bila usoda študije, ki so jo skupaj financirale delovne organizacije mestnega prometa, povezane v Gospodarski zbornici Jugodavije, s katero so želele dokazati, da je zaradi izredno težkih delovnih razmer treba beneficirati delovna mesta voznikov v mestnem javnem prometu? — Ni se zgodilo, kar smo pričakovali, da se bo! Enako usodo je, mimogrede rečeno, doživela tudi podobna študija, s katero so prizadeti utemeljevali nujnost beneficiranja delovnih mest voznikov v medkrajevnem avtobusnem prometu. Najbolj na kratko povedano, gre za naslednje: najprej je bilo rečeno, naj argumentiramo potrebo po beneficiranju delovnih mest, ko pa smo to dokazali, so pristojne republiške skupnosti socialnega zavarovanja postavile še nove pogoje. Bistvena med njimi sta, da moramo tista delovna mesta, na katerih naj bi zavarovalno dobo šteli s povečanjem, tudi znotraj delovne organizacije upoštevati in obravnavati kot izredno težka delovna mesta, oziroma da mora delovna organizacija uzakoniti in izvajati tak način in organizacijo dela, ki bi preprečevala prekomerno izčrpavanje vseh delavcev. Praktično to pomeni, da bi v prometnih podjetjih morali ukiniti vsako nadurno delo in najbolj ogroženim delavcem priznati ustrezne bonitete, predvsem pa podaljšane dopuste in skrajšani delovni čas. Načelno se je s takimi zahtevami nemara še mogoče strinjati. Vprašanje pa je, ali jih je mogoče uresničiti v sorazmerno kratkem času. Mislim na to, da vsem prometnim organizacijam manjka voznikov in je že zaradi tega nadurno delo neizogibno. Gre pa tudi za to, da bi ukinjanje takega dela pri sedanjih osebnih dohodkih in naraščajočih življenjskih stroških pomenilo tudi avtomatično znižanje življenjske ravni zaposlenih. Sodim, da zahteve po beneficiranju delovnih mest, če so seveda utemeljene, ne bi smele povzročiti takih po- Dialog Medtem ko poteka javna razprava o osnutku družbenega dogovora o kriterijih in osnovah postopka za določitev delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se v podjetju VIATOR Ljubljana trudijo, da bi izpolnili še zadnje pogoje, ki jih prednje postavlja sedaj veljavna zakonodaja in zaradi česar še niso mogli beneficirati delovnih mest približno 700 voznikov v mestnem, medkrajevnem potniškem in tovornem prometu. 0 tem smo se pogovarjali z ekonomistom Božom Kovačičem, direktorjem TOZD mestni promet ljubljanskega podjetja Viator. sledic. Poudaril pa bi rad, da je delavski svet našega podjetja že pred desetimi leti sklenil, da bo podjetje nosilo dodatne stroške, ki bi nastali zaradi beneficiranja posameznih delovnih mest. Ljudje to vedo. Tudi niso pozabili, da so bile brez vsake analize in utemeljitve odpravljene beneficije, ki so jih uživali nekdanji vozniki tramvajev. Zato toliko teže razumejo, da ob pripravljenosti kolektiva in njegovih samoupravnih organov, glede stroškov - beneficiranja, sicer pa ob strokovno neoporečnih utemeljitvah potreb po beneficiranju le ne pridemo nikamor in se o problemu samo pogovarjamo in dogovarjamo. - Kot vemo, VIATOR sam zase zahtev in potreb po beneficiranju nikoli ni obravnaval ločeno, temveč kot sestavni del svoje poslovno-gospodarske in kadrovske politike. Ste že prišli do kakšne rešitve? — V mestnem prometu zdaj praktično ukinjamo delovna mesta sprevodnikov, ki pa smo jih zvečine že zaposlili pri drugih delih. Po veljavnem samoupravnem sporazumu nam, če voznik opravlja oba posla, pripada za petino višja masa KOD. Po tej poti si bomo torej pomagali pri nagrajevanju voznikov, postali zanimivi za nove sodelavce. Tudi interes za nadurno delo pri višjih zaslužkih za normalni delovni čas nemara ne bo več tolikšen. Po drugi strani bomo s sprejemom samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih v združenem delu tudi formalno uzakonili beneficije, ki naj bi jih uživali in ki jih tudi zaslužijo vsi, katerih delovna mesta naj bi bila beneficirana. V najkrajšem času bodo torej ustvarjeni pogoji za nadaljevanje dialoga z republiško skupnostjo socialnega zavarovanja delavcev. Nisem pa prerok, da bi ugibal, če bo dialog tudi končan, ah pa se bo „samo“ nadaljeval. Vem le to, da smo tisto, kar so od nas zalit e vali, storili in da se nikoli nismo izmikali kakršnimkoli obveznostim, ki bi jih moralo nositi združeno podjetje, da bi lahko rešilo problem beneficiranja delovnih mest 700 voznikov mestnega, medkrajevnega potniškega in tovornega prometa. -Mg ■ lili ■ WM šili; * mm m s Šili mm Gozdarji so skušali problem beneficiranja de^ lovne dobe rešiti že pred časom, vendar doslej pri tem niso uspeli, deloma zaradi slabo.prganj' zirane akcije, deloma pa zato, ker svojih pfp“' logov niso dovolj strokovno podprli. Takšn0 strokovno analizo, daborat o težavnosti dela sekačev v gozdu, sedaj že imajo. „Beneficirano delovno dobo zahtevamo le za fizične gozdne delavce sekače," je dejal inž-Kumer, „vsi drugi, ki tudi občasno delajo v gozdu, so iz naših zahtev izvzeti. Nbmara je raZ; log, da doslej naša akcija za dosego tega cilja n1 bila dovolj učinkovita, ker v naših podjetjih problemov gozdnih sekačev niso čutili odgovorni dejavniki. Drugi razlog v preteklosti slabo ■ ■ ■ ■I 111 ■ ■ ■ wm mm ma * ■ iii Sekačem gre to, kar rudarjem »Gozdarji bomo z družbenim dogovorom o določitvi kriterijev in osnov postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje, delovna doba s povečanjem, končno dobili možnost, da se bomo povsem drugače, kot se je dalo to storiti doslej, potegovali za skrajšano delovno dobo za nekatere poklice v naši panogi,« nam je dejal inž. Pavel Kumer, vodja službe varstva pri delu pri celjskem gozdnem gospodarstvu, ko smo se z njim pomenkovali o prizadevanjih gozdarjev, da bi gozdnim delavcem priznali delovno dobo s povečanjem. »Kljub temu pn smo prepričani, da osnutek družbenega dogovora, kakršen je v javni razpravi, ne daje pravih rešitev za vsa vprašanja.« 1*101 kot K kak hi *ai ■ kril lil zastavljene akcije pa je dejstvo, da v nekaterih lpa močnih gozdnih gospodarstvih zaposlujejo kot sekače pretežno sezonske delavce." ^ej ,,Kateri so razlogi, zaradi katerih gozdne se- « kače po težini dela primerjate z rudarji in dm- Jej: Nik UH Nr Javn toč, gimi že priznanimi težavnimi poklici? , . ..Izletniki iz mest sodijo, da imajo gozdarji javj, lepo življenje, ker so pač vedno na svežem zra- ‘ ku. Vendar morajo naši sekači prenašati vse vr«' menske razmere, nevarnosti pri delu, ropof tresljaje motornih žag. Ne nazadnje velja orne' niti fiziološke pogoje, zaradi katerih delavec p° 50 letu starosti ni več povsem sposoben delati v gozdu. Zaradi tega se veliko sekačev predčasni invalidsko upokoji. Po naši statistiki umre med 'jed delom več sekačev, kot jih dočaka normah10 “len 'ista kak, > 'ja fce ■ upokojitev. O objektivnih vzrokih za našo zahtevo bi seveda še lahko govoril, vendar sodim-da bodo tisti ki smo jih nanizali v elaborata dovolj prepričljivi" „Katere pripombe imate gozdarji na osnutek družbenega dogovora? “ „Omenil bi le naslednje: sodimo, da bi m°' I j ralo ta dogovor podpisati tudi zdravstveno zav^' li^ rovanje, in sicer prav zato, ker naši iznemogb j11 Cars; P P na starost bolni sekači precej obremenjuje]0 sklade zdravstvenega zavarovanja. Pogosto so v bolniškem staležu, hodijo v zdravilišče, v bolim; ^ niče itd. Prav tako pa se nam ne zdi prav, dah1 L morala delovna organizacija najprej izpolniti vse ftav. Se lig pogoje za preventivno delovno varstvo predejj ^ bi lahko zahtevala beneficirano delovno dob° i(| za nekatere poklice. V gozdarstvu, denimo, m ^ dovolj lažjih delovnim mest, na katerih bi za- jl^ poslovali iznemogle sekače, niti ni pravih mož- L nosti za skrajšan delovnik za sekače. Ta dol°; čila niso v skladu z določili istega dogovora, 1° L' dajejo možnost za uveljavljanje pravice do bene L ° ficirane delovne dobe tistim delovnim orgafl*" zacijam, katerim bi takojšnja in hkratna uvedba L vseh varnostnih in drugih ukrepov ogrozila nof' L ' malno poslovanje in obstoj organizacije.1 ..Povečanje števila delovnih mest, za katem ^ bi se priznavala delovna doba s povečanjem, b° zahtevalo kajpak tudi več sredstev v skladu p0' kojninskega zavarovanja. Kdo naj bi prispeva1 sredstva za skrajšano beneficirano delovno dob° za gozdage — gozdarske organizacije same ali P? (->M menite, da bi veljalo za gozdne sekače zbirah 'Kai sredstva solidarnostno, torej pri vsem gospoda1" Ve] stvu." ..Mimogrede, gozdarstvo je po zakonskih d°" R ločilih dejavnost posebnega družbenega p°' mena, čeprav tega, kar zadeva pogoje gospodar- »..nji ni čutiti. Sodimo da bi bilo povsem ^ jenja, §IŠŠI$i redu, če bi za gozdne sekače sredstva prispeval3 Jja, iSHI vsa družba solidarnostno. Težavnost dela na d°- 'u ločenem delovnem mestu izvira iz družbene p° K, trebe in družbena dehtev dela je posledica druž- C \ benih potreb. Pri obravnavanju prispevne stop- L nje bi morah gozdarski dejavnosti priznati enah n h status, kot ga imajo druge nizke akumulativi1 mo dejavnosti." R- j V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE Dipl. inž. Bojan Pretnar: „Služba za industrijsko lastnino mora biti vse kaj več kot samo pisarna za patente. Posebno pozornost bomo morali dati učinkovitemu in strokovnemu pravnemu varstvu naših intelektualnih dosežkov, saj ne pravijo zastonj, da brez pravega varstva ni bogastva. “ Raziskovalec Edo Prostor: „Za izumitelja je najsrečenjši dan takrat, ko vidi svoj izum realiziran, toda če že vnaprej ve, kakšna trnova pot ga čaka od projekta do izvedbe, se prenekateri premisli in utaji svojo zamisel, še preden je prav začel z delom. “ Inž. Arsen Šurlan: „Na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj vem, da je priti v Iskro - priti z izumom -zelo težko. Saj jih razumem, da jih zanimajo predvsem in samo taki izumi, ki dajejo trdne obete, da bodo prinesli dobiček. Za tveganje ni veliko prostora...“ Toliko smo se že streznili, da o izumitelju ne govorimo več kot o malce »»premaknjenem« človeku, ki na samem nekaj tuhta, nakar mori »»vse živo« okrog sebe s svojimi projekti. Tako gledanje ima domovinsko pravico le še v ljubkih šalah, v resnih pogovorih pa , Prav gotovo ni naključje, da se pri nas zadnja bolj organizirano pogovarjamo o načinih in jfpžnostih za poživitev inovacijske dejavnosti, ffpombe, da še nismo dosegli vidnejših uspe-rlv, imajo še vedno dokajšnjo utemeljenost, j^ndar kljub vsemu — ta ,,kljub“ gre predvsem H rovaš počasnosti — ne morejo zanikati dej-j^v, da se je začelo obračati na bolje. Vsaj v ^katerih večjih delovnih organizacijah, ki hi s I*® večjim razmahom in predvsem sodobnejšim I tednotenjem inovacijske dejavnosti lahko polnile za sabo množico manjših zamudnikov in gagale tudi pri njih zlomiti zaplotniško milost, da je pametneje (torej ceneje) kupovati U^nje drugje kot pa spodbujati njegovo rast v L Po naši presoji naj bi bila Iskra — največje pVensko podjetje — že zaradi svoje velikosti p nalašč ustvarjena za nekakšno vlogo ledo-,°iTiilca. Z nekaj pogovori smo želeli ugotoviti, po v Iskri vrednotijo in vzpodbujajo inovacij-ko dejavnost. Poudarek industrijski lastnini L V zavodu za avtomatizacijo smo se srečah z '/'Pl. inž. Bojanom Pretnarjem, vodjem službe ^industrijsko lastnino. h »Zaenkrat sem v tej službi praktično sam. podnje leto nas bo že peterica in kasneje — Pam — vsaj deset. Toliko za obrobno pokoritev in morda kot namig, da nameravamo Rjaviti določene načrte.11 s®" Kajpada se tudi v Iskri čuti, da inventivna 111 S^vnost nima pravega odmeva v proizvodnji. .. j d^kor ne zato, ker izumitelji ne bi bili de-n]1 Nij morda bi lahko govorili le o tem, da jih je -ia' pmalo. Z razvojem in vplivom inventivne de-'r®' posti je povezanih toliko niti, da je nemo-l0t’ pe potegniti samo za eno in reči, „ta je ne- ista!“ Največkrat se kljub vsemu sliši, da druž-P° | ,ninia pravega razumevanja, da se ne zaveda, tiv po je za zdravo gospodarstvo inventivna de-sn°. post pomembna — še več — nepogrešljiva iefl 'ednota. V poenostavljeni obliki bi lahko pro-lfl° ’6m osvetlili takole: vodstva gospodarskih za' panizacij se ~ zaradi nevednosti ah nezaupa-la v svoje ljudi? — najraje odločajo za nakup •snce. Licence in patenti Tiu r> iv3' ljc,,Kes je’ ‘ Pravi inž- Pretnar, „da je promet z j ju r.ericami največji v državah z razvitim gospo-igjo pivom. Znano je načelo Japoncev, da je - "^ca surovina za nadaljnje delo. Seveda je a resnica v tem, da licence tudi prodajaš ali ienjuješ in ne samo kupuješ. Za prodajo pa :0 v niš; a b* im. - . _ ... vse L“taš imeti svoje patente, svojo inventivno deden f a08*. Prav patenti so torej tisti grm z zajci. 3bo L/'6 bi sodili samo po številu prijavljenih pa-’n* PiemV’ Potem P0ložaj v Iskri ni spodbuden. ’zi- |jskens> ki je po številu zaposlenih približno iož- L^krat večji od Iskre, ima po vsem svetu pri-olo; Ilirih kakih 60.000 patentov, Iskra pa samo i, !d L8! Siemens prijavi vsako leto po 3.000 novih sne- rntov, Iskra lani - sicer nenormalno malo, ani' Ldar kljub vsemu — samo 5! Mimogrede — v db2 fc!0vi centralni patentni službi je zaposlenih —'•* delavcev, z vso problematiko industrijske I1ine pa se jih ukvaija več kot 1800. Ko- n°t Lu delavcev, z vso problematiko industrijske r^ote ................ - - — tere ^ar menda ni potreben? 1 ,bo 5 ob° iPn požgani so. V zavodu za avtomatizacijo jih aV rev i-^eP° število. Morda leži pravi odgovor v dar k aliki moči nekaterih nesporazumov. Raz-P1^ svojem delu najdejo marsikaj no-■ vendar iz najrazličnejših razlogov potem ^Pravijo pike na i — ne odločijo se za paten- ”^je so torej Iskrini možgani? “ Možganov ne manjka ^ ’le izuma. Lahko bi celo rekli, da je veliko la C’ M se ne zavedajo pravega pomena pa-An- ffeti' odveč pripomniti, da se v razvitem 1 d ’htu gospodarsko izkorišča samo vsak peti i vendar nihče ne govori, da so sred- irUZ ‘CViožena v Preostale štiri petine, stran vržen 3 ^' Uveljavilo se je pač spoznanje, da samo ^ca patentov lahko navrže tudi take, kijih ivne fOoč s pridom in rentabilno uporabiti v pro L B' L l!lllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!llll!llllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllil!illllllllllllllllllllllllllllllllilllll||||||||||||lil|||||||!lllllll||||||||||||||||||||!l||||! ZAKAJ IMA ISKRA TAKO MALO SVOJIH PATENTOV? IZUM SE RODI f V TRENUTKU, TODA | I DO PROIZVODNJE 1 JE TRNOVA POT • številni so predlogi, kako bi postavili trdnejše mostove med izumitelji in gospodarskimi organizacijami • Nekateri pravijo, da nam manjka denarja, drugi pa kažejo na podcenjevanje | sposobnosti domačih strokovnjakov ^llllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliililllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllilillllllllllllllllllllllllllllH ne več. Tudi romantičnega izumitelja skorajda ni več. Tehnične naprave, znanje in možnosti so že tako napredovale, da si resnega inovacijskega dela skoraj ne moremo predstavljati izven skrbno izbrane in pri delu dobro sinhronizirane ekipe. Prav zato so v Iskri optimisti, ker imajo nekaj sto preskuše-nih raziskovalcev, pravi »»možganski trust« torej, ki je sposoben izvesti prene-katero zahtevno nalogo. izvodnji. Pri nas delamo samemu sebi kaj slabo uslugo, ko pravimo, da je vreden samo tisti patent, ki se potrdi s proizvodnjo. Tako mišljenje je seveda velika zavora za inventivno dejavnost. Veliko bi se dalo govoriti o tem, zato samo na kratko osnovno misel: vrednost vsakega posameznega izuma je v večini primerov zelo relativna, ker ga je moč sorazmerno enostavno „obiti“. Konkurenca bo kaj kmalu našla novo pot za dosego istega cilja. Vse drugačna je pesem, če imamo namesto enega patenta fronto patentov! Četudi gospodarsko izkoriščamo samo enega, imajo drugi zaščitno, preprečevalno funkcijo. Za podjetje je lahko že zelo važno, gospodarsko zelo pomembno, če imam svoj patent samo zato, da ga konkurenca ne more imeti. Upam, da sem uspel prikazati bistvo problema. Pričakujem, da bomo v Iskri prav s spremembo gledanja na odnos gospodarsko opra-vičjiv patent — fronta patentov lahko dosegli tisto, čemur pravimo bistven napredek." »Fronta patentov« Po vsem sodeč, Iskri ne bo tako kmalu zmanjkalo dela pri „zrevolucioniranju“ inovacijske dejavnosti. Za ta čas je morda najpomembnejša zavest, da ima lepo število raziskovalcev, ki so sposobni dati od sebe bistveno več novih idej in izvirnih rešitev, kot jim to formalno uspeva zadnja leta. Veliko bo v prihodnje odvisno od boljše organiziranosti in od pravih spodbud za inovacijsko dejavnost. Sicer pa nas je najmanj tako, kot bi lahko rekli za splošen pogled na Iskrine razmere, zanimalo, kaj menijo o teh razmerah raziskovalci sami in kako jih čutijo na svoji koži. Več bi lahko Raziskovalec Edo Prostor je v Iskrinem zavodu za avtomatizacijo vodja oddelka za aplikacijo plastičnih mas in zaščito sestavnih delov. „Lahko rečem, daje raziskovalno delo v Iskri organizirano zelo dobro. V zavodu za avtomatizacijo imamo praktično zbrane vse dejavnosti, ki so za Iskro pomembne. Druga stvar je, če so učinki tega dela zadovoljivi. Po mojem mnenju se Iskrine delovne organizacije premalo zavey dajo, kaj bi vse znali v zavodu napraviti. Odvisni smo pač od njihovih naročil. S patenti, kar zadeva njihovo število, smo pri nas res bolj na slabem, vendar bi delali krivico raziskovalcem in izumiteljem, če bi jim naprtili izključno krivico za inventivno sušo. Vprašanje je, če ta suša sploh je. Formalno že ... Ideja za izum se rodi v trenutku, nakar se za njegovo realizacijo porabi kakih 30 % delovnega časa. In kam gre 70 %? Za prizadevanja, napore in boj, ki naj spravi izum v življenje. Za izumi- telja je najsrečnejši dan takrat, ko vidi svoj izum realiziran, toda če že vnaprej ve, kakšna trnova pot ga čaka od projekta do izvedbe, se prenekateri premisli, še preden je prav začel z delom. Patenti? Glejte, pri vsakem delu se rode nove ideje. Lahko so na pogled videti še tako izvirne, je treba natančno preveriti, če to res so. Pri naši patentni službi lahko dobimo številne koristne podatke in dokumentacijo, vendar bi rad ob tem pripomnil, da si raziskovalci prav gotovo želimo močno in strokovno čimbolj podprto službo, ki jo pri nas po novem imenujemo služba za industrijsko lastnino. Iluzorno bi bilo namreč pričakovati, da bo imel izumitelj sam dovolj moči, časa in volje, da bi se ukvarjal z zaščito svojega patenta in podobnim spremljajočim delom.■ Še nekaj je. V Iskri vse preveč govorimo, dobro, saj razlogi so znani in delno tudi razumljivi, ali je izum proizvodno rentabilen ali ne. Ali ne bi bila njegova proizvodnja povezana s prevelikim tveganjem? Takih vprašajev je še ... In odgovori na vprašanja vedno zahtevajo delo in napore. Ne izumitelja, drugih. Vprašanje je, če so ti drugi vedno pripravljeni opravljati tako nenaročeno delo. Včasih se zdi, da se te kar ustrašijo, če prideš prednje z novo idejo. Po njihovi logiki jim ponujaš „nov problem" in ne „novo idejo". Za malo bolj občutljivega človeka je lahko tak odnos že kar žaljiv, da o pomanjkanju spodbude sploh ne govorim. Nasploh je tako, da je zakon o inovacijski dejavnosti kar lepo napisan in tudi pravilnike imamo, praksa pa... Zdi se mi, da v Iskri povzročajo največ glavobola — vsaj nam, raziskovalcem — nerazčiščeni odnosi financiranja raziskovalne dejavnosti. Vodstva podjetij največkrat pravijo, da oni pač vsako leto dajo določeno količino denarja, kar pomeni, daje že vnaprej vse plačano, kar pride iz zavoda. Če bomo v prihodnje take nesporazume odpravili - možnosti za kaj takega v novih oblikah samoupravnega sporazumevanja prav gotovo so — bi to lahko bil tisti pravi pospešek inovacijski dejavnosti, ki si ga vsi želimo." Pogovor »izven hiše« Ob bok pogovoru z Edom Prostorjem smo hoteli dati še mnenja izumitelja ,,izven hiše". Našli smo ga na sejmu elektronike na GR, kjer inž. Arsen Šurlan v sodelovanju z Iskro razstavlja svojo novo napravo za kombinirano audio-vizualno učenje. ,,Se vam zdi čudno, da me vidite na sejmu od jutra do večera v vlogi demonstratorja? Saj ne bi tega počenjal, če se ne bi rad sam prepričal, kako obiskovalci sprejemajo moj predlog, kakš- ne so reakcije morebitnih kupcev naprave. Skratka, rad bi potipal utrip žile, ki ji pravimo stik z javnostjo. Moram reči, da so vtisi zelo ugodni in sem prepričan, da bo lahko Iskra aparat zelo uspešno proizvajala." Inž. Šurlan je na sejmu prav gotovo med najbolj zaposlenimi udeleženci. Ne nazadnje tudi zato, ker pozna veliko ljudi in ne mine pet minut, da ga nagovori in pozdravi kateri od njegovih nekdanjih učencev s fakultete. Zanimanja za njegovo inovacijsko delo, za izume, nove ideje ne manjka. Lahko bi torej rekli, da - vsaj zdaj - ima možnost s polnim prgiščem zajemati tisto hrano, brez katere izumitelji ne morejo živeti. Gre za tisto nujno povračilo, ki ga lahko da samo javnost s svojim zanimanjem, toda ... „yprašujete se, zakaj ne prevzamem proizvodnje svojega novega aparata v svoje roke in me toliko zanima, ali ga bo Iskra vzela ah ne. Dobro, lahko si najdem obrtnike, ki bi takoj začeli s proizvodnjo, lahko bi sam postal obrtnik, se spremenil v trgovskega potnika ..,. Kratko rečeno, lahko bi žrtvoval ves svoj čas za proizvodnjo in prodajo izuma. Je že tako, da cenim svoj čas drugače in bi rad v življenju delal pač tisto, za kar mislim, da sem najbolje usposobljen. Obrtništvo in trgovsko potništvo to prav gotovo ni Na zalogi imam še toliko neuresničenih zamisli, toliko novih idej, da bi imel rad svoj produktivni čas predvsem za inovacijsko delo. In prav zato mi ni vseeno, kakšne so razmere v Iskri in seveda kakšna je njihova pripravljenost, ali vzamejo nadaljnjo usodo izuma v svoje roke ah ne. Veste, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj dobro vem, da je priti v Iskro zelo težko. Priti z izumom, namreč. Saj jih razumem — vsak ima pač svoj prav — da jih zanimajo predvsem in samo taki izumi, ki dajejo trdne obete, da bodo povrnili stroške in prinesli dobiček. Dopuščajo torej določeno mero tveganja, kaj več od tega pa že ne. Lahko si mislite, da tak odnos, tak pogovor, ki v izumu vidi samo ekonomsko plat in nič drugega, spravlja izumitelja v dokaj mučen položaj. Kolikor poznam kolege, se prenekateri najraje že vnaprej odreče taki vlogi. Gospodarnost? Saj ne gre za to, da bi hotel prodajati fantazijo. Sam zase sem prepričan, da so moji izumi taki, da bi se jih dalo s pridom uporabiti v proizvodnji. In potem človek pogosto sliši nadvse previdno začudenje: kako to, da se česa takega še niso spomnili v inozemstvu? Kar zdi se mi, da se v tem vprašanju skriva veliko resnice o tem, zakaj pri nas inovacijska dejavnost ne zacvete v polnem razmahu. Premalo je zaupanja v sposobnosti domačih strokovnjakov." IGO TRATNIK UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVimJ BOMO VSI SEDLI K ISTI MIZI? Smo pred vprašanjem: koliko samoupravnih interesnih skupnosti bomo imeli v prometu? Nedavno so za isto mizo sedeli železničarji in predstavniki cestno-prevoznih podjetij, da bi se sporazumeli o tem, kdo naj uvozi specialne tovornjake za prevoz kontejnerjev. Dlje ko so sedeli, bolj so se njihova stališča razhajala; pri tem pa se je vse bolj ponujala misel o zeleni zavisti in sosedovi kozi. Primer je zgovoren zaradi tega, ker utrjuje prepričanje, da pri pomembnih poslovnih potezah v prometu ne bi smeli imeti zadnje besede tisti, ki prometne storitve opravljajo in se med seboj pisano gledajo - ker pač drug drugemu konkurirajo. Kdo pa naj bi potem imel zadnjo besedo? Vsekakor tisti, ki so jim prometne storitve namenjene - to pa so predstavniki občanov in delovnih ljudi. Na srečo ni daleč do tega, da bodo delegati uporabnikov prometnih storitev v okviru samoupravnih interesnih skupnosti lahko avtoritativno povedali, kakšen promet si želijo in koliko sredstev so zanj tudi voljni dajati. Izkušnje so tiste, ki vse bolj utrjujejo prepričanje, da vphvi tržnih zakonitosti v prometu ne morejo izpolniti vseh družbenih ciljev in zahtev. Ne morejo racionalizirati poslovnih tokov in ravnanj v prometu. Ne morejo odpraviti takšnih nesmotrnosti, kot je, denimo, sedanje pretirano obremenjevanje in uničevanje dragih cest s tovornim prometom ob hkratnem premajhnem izkoriščanju možnosti, ki jih ponuja železniški promet. Kaj torej storiti? Potrebne so vsekakor temeljite spremembe, s katerimi moramo odpraviti neustrezno delovanje tržnih zakonitosti — tako da bodo te podrejene okvirom, začrtanim s prometno politiko. Žal zdaj ugotavljamo, da prometne politike sploh nimamo. In res, vsaka prometna dejavnost in celo vsaka organizacija vodi takšno politiko, kot ustreza njej sami, čeprav to pogosto nasprotuje družbenim interesom. Sicer pa — kaj sploh je dražbeni interes v prometu, kdo lahko najbolje zastavlja cilje prometne politike? Prav gotovo te poUtike ne morejo dovolj široko načrtovati niti same prometne organizacije ali dejavnosti niti ne kak oblastni organ v imenu vse družbe. Najbolj pristno jo lahko izražajo edinole neposredni uporabniki prometnih storitev. To pa so komitenti, katerim javni prevozniki namenjajo svoje storitve. In ker v to sploh ne dvomimo, je jasno, da morajo biti delegati delovnih ljudi — kot predstavniki komitentov -tisti, ki naj v prihodnje odločajo tudi o odnosih med posameznimi prometnimi dejavnostmi, o tem, katerim prevoznikom dajati v določenih primerih in pri določenih vrstah blaga prednost, kako v tej ali oni prometni dejavnosti usmerjati tarifno politko itd. Ker se zavedamo, da je uspešno razreševanje problemov v prometu možno edinole na ta način, da dobe predstavniki komitentov potreben vpliv na oblikovanje prometnih poslovnih odločitev, moramo z obema rokama pograbiti ustavno idejo o novem samoupravnem organizacijskem modelu — o samoupravnih interesnih skupnostih. Prepričani smo, da bomo šele potem lahko dobili enotno prometno politiko, da bomo lahko odpravili razsipanje družbenih sredstev, ko bodo za isto mizo oziroma v isto dvorano sedli prometni delavci skupaj z delegati tistih, ki so jim prometne storitve namenjene. Slednji bodo lahko najbolje ocenjevah, kaj je interes uporabnikov prometnih storitev in tudi družbeni interes ter na tej podlagi zavračali preozke ambicije posameznih prometnih dejavnosti. Če od samoupravne interesne organiziranosti prometa/toliko pričakujemo, lahko brez pretiravanja ocenimo, da gre za prelomni organizacijski korak. Toda predno ga storimo, si moramo zastaviti pomembno vprašanje: kaj bo bolj primemo, da se prometne dejavnosti povežejo v eno samo samoupravno interesno skupnost, ali pa, da za vsako prometno dejavnost dobimo samostojno samoupravno interesno skupnost? Ob površni oceni se marsikomu sploh ne bo zdelo pomembno število samoupravnih interesnih skupnosti. Pa je še kako pomembno! Morda je prav odločanje o samoupravni interesni organiziranosti prometa trenutek, v katerem se ne bi smeli zmotiti. Ponuja se nam namreč izbira, ali naj bodo prometne dejavnosti še naprej med seboj nepovezane — če ne že sprte — ali pa naj bi že s samoupravno organiziranostjo poskusili integrirati interese železnice, ceste in drugih prometnih panog v celovit prometni sistem. Če se zdaj v republiškem merilu odločimo za več ločenih prometnih samoupravnih interesnih skupnosti — pač v pričakovanju, da bodo postopno prerastle v eno samo republiško prometno samoupravno interesno skupnost — bomo morda gojili prevelike iluzije in storili napako. Utegne se zgoditi, da bo okrepljeni samoupravni položaj posameznih prometnih dejavnosti celo zaviralno vplival, da bi kasneje prišlo do zaželenega zbližanja. Samo spomnimo se, kaj se je zgodilo zaradi premalo pretehtane poteze, s katero je bila dosežena dezintegracija elektro gospodarstva. Okrepljen samoupravni položaj posameznih podjetij je potem ob podjetniški ozkosti in lokalističnih vplivih za vrsto let onemogočil ponovno integracijo. Pri tehtanju odločitve: ali ena, ah več republiških samoupravnih interesnih skupnosti v prometu, moramo imeti seveda pred očmi glavne cilje. Prvenstveno želimo doseči enotno prometno pohtiko, želimo si skladno in koordinirano delovanje vseh prometnih dejavnosti, razen tega pa je treba v prometu poskrbeti za primerne materialne pogoje in tarifno pohtiko, za družbene najbolj optimano razporeditev sredstev razširjene reprodukcije, za razvoj sodobnih oblik prometa in za kompleksno razreševanje problemov mednarodnega prometa. Težko je sicer napovedovati, kako bi različne organizacijske oblike vplivale na doseganje teh ciljev, pa vendarle poskusimo. Ocenimo najprej, kako bi bilo, če bi imeli več samoupravnih prometnih interesnih skupnosti. Nedvomno bi v tem primeru laže in hitreje razreševah problematiko, saj bi šlo za pereča vprašanja ožjih prometnih sfer. To bi bila torej prednost, vendar pa je, žal, to tudi skoraj edina prednost. Pojavila pa bi se vrsta težav. Predvsem bi bila nujno potrebna koordinacija stališč, ki bi se pojavljala v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih; potrebno bi bilo torej neko koordinacijsko telo, pri čemer bi koordinacija državne uprave prihajala manj v poštev, saj bi bilo treba usklajevati različne odločitve več samoupravnih organizacij prometa. Pri takšnem usklajevanju pa bi bili argumenti in interesi manj izraziti in jasni kot pa v primeru, če bi prihajalo do neposrednega usklajevanja znotraj ene same interesne skupnosti. Razen tega bi še zmeraj obstajala nevarnost, da bi večkrat tudi v koordinacijskem telesu ne mogli izoblikovati enotnih stališč. Nadaljnje slabosti pa bi bile v tem, da bi ob več samoupravnih intresnih skupnostih probleme kompleksnega prometa nujno obravnavah preveč parcialno. Razen tega bi najbrž tudi finančne akcije tegale več sredstev, kot če bi imeli v republiki za ves promet le eno samoupravno interesno skupnost. Samoupravna organiziranost prometa pa bi bila ob vrsti interesnih skupnosti tudi bolj zapletena in manj racionalna. Komitenti bržčas ne bi bili zadovoljni, če bi morali v vrsti interesnih skupnosti razreševati pravzaprav eno in isto problematiko. Kako bi bilo, če bi imeli za vse prometne dejavnosti samo eno republiško samoupravno interesno skupnost? Potem bi najbrž hitreje prihajalo do poenotenja pogledov. Bolje in bolj neposredno bi bilo mogoče tudi konfrontirati interese različnih prometnih dejavnosti, zagotovljene bi bile ugodnejše možnosti za objektivno tehtanje argumentov. Organizacijski mehanizem bi bil v tem primeru preprostejši in tako bi bil tudi čas delegiranih predstavnikov prometa in' komitentov bolj smotrno izkoriščen. Najbolj pomembno pa je morda to, da bi v prid enotne prometne politike obstajala manjša nevarnost, da bi bili družbi in gospodarstvu vsiljeni ožji podjetniški interesi oziroma interesi ene same prometne dejavnosti. Drugače rečeno, veliko bolj bi bil zavarovan narodnogospodarski interes pri reševanju prometnih problemov. Če pa poskušamo razmišljati o slabih straneh ene same samoupravne interesne skupnosti, lahko ugotovimo, da jih skorajda ni. Morda obstaja edinole bojazen, da bi poskušali uporabniki prometnih storitev dajati preveč prednosti tisti prometni dejavnosti, ki bi jim zaradi boljše tehnične opremljenosti, zaradi boljše organiziranosti, zaradi večje tržne prilagodljivosti in sploh zaradi boljših prometnih storitev utegnila vehko bolj predvsem pa ceneje - zadovoljiti potrebe. Navsezadnje pa bi to sploh ne bilo slabo in napak, saj bi komitenti ob kratkoročnih koristih najbrž ne zatiskali ušes pred argumenti, da je sedanja nekoliko izmahčena konkurenčnost v veliki meri odraz zgodovinske dediščine oziroma vrste napak iz preteklosti. FRANCE JERAS POTROŠNIKI - GRADITELJI! Obveščamo cenjene odjemalce, da smo pravkar prejeli večje količine talnih in zidnih keramičnih ploščic iz Italije. Talne ploščice velikosti 20 X 00 in 15 X 15 cm, enobarvne in v raznih odtenkih in vzo cih od 4,36 do 9,92 din kos zidne ploščice 15 X 15 cm prav tako v raznih odtenkih in vzorcih od 2f01 do 3,45 din kos Obiščite nas in prepričajte se o zares ugodnih cenah. • Za vaš cenjeni obisk se priporoča MARIBOR, Valvasorjeva 3, tel. 24-581 ZA OKROGLO MIZO 0 NOVI USTAVI VODENJE IN UPRAVLJANJE janje poslovodnih organov - predmet živahne razprave za okrogl0 mizo pri RS ZSS ^ Določila iz osnutka ustave o samoupravljanju v organizacijah združenega dela so bila v sindikalnih razpravah deležna posebne pozornosti. Zato je Republiški svet ZSS organiziral tudi okroglo mizo o vprašanju, ki sicer ni novo, a je spričo ustavnih novosti znova oživelo — namreč o vodenju in upravljanju. Dr. Bogdan Kavčič je za razpravo pri okrogli mizi nanizal nekaj ugotovitev: Osnutek ustave na novo uvaja individualni in kolegijski poslovni organ. Nikjer ne omenja individualnega izvršilnega organa delavskega sveta. Ni povsem jasno, ali je lahko več kolegijskih izvršilnih organov delavskega sveta. Poslovodni organi niso zgolj novo ime za stare organe, temveč imajo novo vlogo in nov položaj. Mandatna doba poslovodnih organov je namreč lahko štiri leta, za delavski svet in njegove izvršilne organe pa je samo dve leti. Za kolegijski poslovodni organ ni omejitve članstva, kot je za delavski svet in za njegov kolegijski izvršilni organ. Za kolegijske poslovodne organe je cello možnost članstva po položaju. V zvezi s tem je zastavil vprašanja: Predvidene spremembe so v nasprotju s težnjami sprejetega XV. ustavnega dopolnila; kje so vzroki zanje in kakšne cilje želijo doseči s temi spremembami? Ali je članstvo po položaju v kateremkoli organu v skladu z osnovno usmeritvijo ustave? Ali bo osamosvojitev poslovodnih organov prispevala k povečanju ali zmanjšanju odtujenosti odločanja od delavcev? Ali predvidena ureditev ne pomeni povečanja moči direktorja in kolegija? Koliko se bo z novo ureditvijo povečala odgovornost direktorja in kolegija za odločitve? Ali oblikovanje vodilnega vrha v poseben organ prispeval k zmanjšanju razdalje med vodenjem in izvajanjem? Uvodničar je zatrdil, da ločevanje organizacijskih funkcij vodenja in upravljanja pelje v spopade. Pot k odpravljanju hierarhične organizacije je v združevanju funkcij. Prepogostnost sprememb pa ne dopušča, da bi se izkazala kakovost posameznih rešitev. Normativni optimizem je naša zabloda. Pri ljudeh povzroča utrujenost, ki se kaže kot neka oblika odpora. Hkrati vzbuja vtis, kot da skušamo manipulirati z ljudmi. Po tej izzivalni zastavitvi razprave so sledili v precejšnji meri pritrjevalni nastopi, a tudi pomisleki in celo ugovor. Kaže, da se o tem vprašanju kar veliko razpravlja v delovnih organizacijah in tudi v sindikalnem aktivu - in neredko se izraža dvom v smotrnost predlagane rešitve. Nekateri razlagajo kolegijski poslovodni organ, kot da gre za kolektivnega direktorja, za več individualnih izvršilnih organov, pri čemer je direktor le prvi med enakimi. Če bi bil to, pravijo, bi bil lahko kolegijski poslovodni organ koristna novost. Navajajo, da je obremenitev direktorjev zelo velika in da bi bilo tudi zaradi tega dobro porazdeliti odgovornosti na več individualnih izvršilnih organov. Menijo pa, da bi bilo treba združiti kolegijski poslovodni organ in kolegijski izvršilni organ delavskega sveta. V razpravi je bilo slišati ostro nasprotovanje temu, da bi kolegij, kije bi! včasih posvetovalno telo direktoija, spremenili v organ, češ daje t° 12 voda na mlin tehnokracije. Bila pa je tud' n; izrečena ugotovitev, da se nam je XV. ustavne sp dopolnilo v praksi izrodilo, da so si vso moč pe *jj poslovnih odborih kot kolegijskih izvršilni1’ de organih pridobili poslovodeči, ki jih je bilo ’ ze teh odborih (po ugotovitvah nekih raziskav) W 63 odstotkov! To pa potemtakem opravičuj* sp ločitev kolegijskih izvršilnih organov delavskeg’ bi sveta od kolegijskih poslovodnih organov, da Uv bile jasnejše pristojnosti in odgovornosti, da ^ m ne bi nihče skrival pod plaščem $amouprav im Ijanja. Takšno združevanje funkcij, kakršno sf mi je pojavilo v poslovnih odborih, je peljalo? ° kopičenju moči in meglilo odgovornost voo' ko nih delavcev. Tisti, ki so dolžni izvajati odlU' na čitve kolegijskih izvršilnih teles delavskega svetJj oziroma pripravljati predloge za njihovo odl° rei Čanje, so sami sebi dajali predloge in ukaze Po Zato takšno združevanje funkcij tudi ni Pr’sPe C| valo k odpravljanju razdalj med vodenje na 1 Ph upravljanjem in delavcem ni približevalo odlo Čanja, pač pa prav nasprotno. ■ Poslovodni organi, kot so določeni v usta ^ jctj r vuuin ui&aiii, jwi , j ~ nem osnutku, niso osamosvojeni organi, kot s trdi, temveč so podrejeni delavskemu svetu njegovim kolegijskim izvršilnim organom, je Pf, ^ udarU v razpravi delavec iz kranjske ..Save js Individualni kolegijski in poslovodni organ :.|i.. materialno odgovorna, tako za predloge, ki j1” Ie IlldlCi IdlUVJ LJUgVJ VVJI lld , IdINLJ Z.d CLij * n-l H dajeta, kot za izvedbo odločitev organov saiu por upravljanja. Slabost dosedanje ureditve je i___J _____A i i •• _ • L*i r V \()t da odgovornost kolegija ni bila izoblikovana, zvezi s tem je zato več razpravljavcev izreK* opozorilo, da bo treba prav zaradi ne^v,orriIf.faIiP odgovornosti posameznih teles natančno ta , m 11 • ' k mejiti pristojnost, zlasti natančno opredel..°'j kakšne so pravice in dolžnosti poslovodn re organov. Vl| V razpravi se je skoraj soglasno tudi izobj1 ^ a vala pripomba, da je v ustavi neumestno u° . jP°! čilo, da je lahko član delavskega sveta , n njegovega izvršilnega organa izvoljen le za a'' { leti, ne da bi se dopuščala možnost dvakrau^ p izvolitve. In to ob tem, ko so člani Posluv0pJprip nega organa lahko štiri leta, člani delegacije P,0sni tudi štiri leta - in v tem primeru so lahko GeTt0Va dvakrat zapored izvoljeni. Zastavljeno je 1,1 ikoni vprašanje, ali ne bi mogel biti član delavsK6^^ sveta in njegovega izvršilnega organa izvolje^ vsaj dvakrat zaporedoma, če pač določanj j najbrž iz nekaterih utemeljenih razlogov, ul ta(Q govo mandatno dobo samo na dve leti. voC!1 Razprava ni uspela razčistiti vseh v uv0“Aali; _ ista vij enih vprašanj. Ob koncu je kot ocU 1^, izzvenela ugotovitev posameznikov, da bi tisj( slihtet ki so sestavljali ustavni osnutek, morali novo vendarle širše obrazložiti in utemeljiti preu J f'acc nostjo, da ne bi bilo ugibanj, kaj hočetnoj ^ njimi, in morda celo odvečnih sporov in r .1 j pravljanj. Seveda pa pri tem ne gre spregled _|)0(j( da teh vprašanj sploh ni mogoče razčistiti59 'Pan1( na teoretični ravni niti samo z normativni iijj^ rešitvami v ustavi, zakonih in statutih, tem le v predvsem s spreminjajem objektivnih razrn^ katerih raste problem, in z nenehnim zaves jBelej bojem proti odtujevanju odločanja v delo organizacijah. (H c V SREDIŠČU POZORNOSTI I KOMPAS se prav gotovo ne bi prebil v vrh naše nstične industrije, če ne bi imel zelo jasnih razvoj-*h in drugih konceptov in če ne bi bil izrazito spretno in uspešno voden. Temu je treba pripisati, da je Kokovito napredoval in da napreduje še zdaj kljub ernu, da so bile njegove enote v bistvu prikrajšane za se, kar bi kakorkoli presegalo njihov posvetovalni 8las Dovolj bo, če povemo, daje centralna komisija 3, . **-ev osebnih dohodkov dokončno odločala o ^aslužKu posameznikov, zaposlenih kjerkoli, čeprav na ^■aigem koncu države. Res pa je, da če že kolektivi not oziroma dejavnosti niso mogli o ničemer samo-ojno in dokončno odločati, ker so bile vse niti v ** centralnega delavskega sveta, jim tudi ni bilo eba skrbeti, s čim in kako ter kdaj bodo poplačali , .^oitno poslovno izgubo, kajti tudi za morebitno sla ° .0Pravljeno ddo bi se našlo opravičilo: zaradi kopnih interesov podjetja kot celote smo delali, ; akor smo, sicer bi pa drugače! Končno je treba pove-atr še to, da tudi izplačilo osebnih dohodkov nikoli 1 bilo problematično, ker se je v skupni blagajni denar za to vedno našel. In kot so ob vsakokratni ureditvi razmer in stanju a konkretnem področju nekateri zadovoljni, drugi pa e’Je vendarle razumljivo, da je ob začetku razprav o I stanovitvi temeljnih organizacij združenega dela noje zanimalo, kaj bo potem, ko bodo uveljavili j stavna dopolnila. Ta interes in to hotenje sta dajala i °n in vsebino vsej dosedanji razpravi o novi, današ-razmeram ustrezajoči organiziranosti podjetja na p področjih njegovega delovanja in aktivnosti. Poskusimo odgovoriti na to vprašanje! Sprememba naziva - veliko premalo! viti ■ ^ osnutek samoupravnega sporazuma o ustano-'T1 temeljnih organizacij združenega dela, ureditvi . Jmovih medsebojnih razmerij in konstituiranju v ni ženo podjetje je še pred sprejetjem zakona o orga-jfij* podjetij pripravil akcijski odbor, sestavljen iz j “jokovnjakov in družbenopolitičnih delavcev. Kot i ti ■ 6 osnutek seveda ,,skregan“ s kasneje sprejeli® im i ?a*conskimi normami, kot prvenec pa je nujno trn6 • dru8e »pomanjkljivosti.“ Danes je pač mogoče I g lb’ da Je bila največja med njimi v tem, da bi odlo-1 ost f ° dohodku po tem osnutku sporazuma še vedno tol iz «? V r°kah centralnega delavskega sveta in njegovih ! rti n J- i h te*es’ čePrav sestavljenih po delegatskem no snCeU' Navzven Pa nai bi KOMPAS po tem osnutku 1 ^ nP.0razuma svojo preobrazbo izrazil s tem, da bi seda-Pjt jp1, ^kioiji postali temeljne organizacije združenega v “ bi si po ustreznih ključih porazdelile premo-o^enje PodJetja K.{ Javna razprava o prvem osnutku samoupravnega ,P°razuma je pokazala da se kolektiv strinja s tem, naj fr u' ^d*. bodoča organizacija podjetja temeljila na že 2 tnnriav^enem načelu poslovanja po dejavnosti, da pa J v, jj al° bodoče TOZD najprej dobiti vse pravice, ki 1 sf m ()Sred0 P° ustav' 'n zakonu, šele potem pa se bodo 5 ti o t Se^°^ dogovorile o prihodnjih odnosih, torej tudi dil ko6111’ ^atere na!°ge 1° pravice zaradi praktičnih vzro-tlo naV PrenaaaJ0 na delegatsko sestavljena izvršilna telesa O ravni podjetja kot celote. Bolj kot vprašanja in rg* 1 kot konkretni predlogi so bila v tej razpravi iz-PolVv mnenia 0 nujnosti decentralizacije kadrovske čih* *^e *n nagrajevanja, obenem pa pomisleki o klju-irj n ’ P° katerih bi si temeljne organizacije razdelile J Premoženje podjetja. Ust ZV6Zi Z nadaljnjim potekom priprav na uveljavitev . avnth dopolnil v turističnem in avtobusnem pod- dlo itav d uiijte P?, ve sta ief jT uupoinu v mristicnem m avtoDusnem pod-KOMPAS je treba povedati, daje akcijski odbor in i *etos’ k° so prvič zborovali delegati vseh enot nlolpomh dokončni osnutek vnešene vse bistvene pri-hil3: bvolr ’n mnenja enot, so delegati na tem sestanku tokn* razPrav' meseca marca. Delegati so torej imeli v t>ileah dmgi osnutek, ki je tudi doživel kritiko. Da bi "Poslovalnic, prvotni osnutek že prilagodil zakon-vja' norrnani ter upošteval nekatera mnenja, izrečena h*r............................ ,.. Pombe “' ^0° ni posebno delovno skupino za pripravo novega, sku S° takrat rekli dokončnega osnutka. Ta delovna prj P‘na J6 do septembra, ko so se delegati spet sestali, tak fVda nov’ torej tretj' osnutek sporazuma. Tudi hni;3' n‘ manjkalo pripomb in predlogov o drugačni. a. ^ tat eld« raZ' tnil trn*-' ureditvi posameznih zadev. Vendar pa je bilo javnCeno tndi mnenje, da bi bil osnutek ,,goden" za HlcO PrakH'32^^0’ *3° delovna skupina v dokončnem. tnloW1Cn0 torcl že četrtem osnutku samoupravnega jlijj m^111113 upoštevala še nazadnje izrečene predloge 1(j2l ,p!niave z t-R Kitajsko v obeh sme-Približno 82 milijonov dolarjev, . ednost izvoza jugoslovanskih ladij drugih naprav znaša približno 50 "‘ionov dolarjev. Kitajska je doslej kazala zanimanje tudi za druge j 0l2''°de jugoslovanske strojne in-^strije, zlasti pa kmetijske stroje, taUStrije' gradbene stroje, za vozila - cest-tn tirna — ter zaelektro opremo. GOSPODARSKO SODELOVANJE MED SFRJ IN ZR NEMČIJO Intenzivni tokovi V menjavi z ZR Nemčijo je možno doseči še več, zlasti pa povečati izvoz Ekonomski odnosi med SFRJ in ZR Nemčijo so zelo razviti. Vrednost izvoza, uvoza, dohodkov od turizma, nakazil delavcev iz Jugoslavije, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji, in vrednost opravljenih del naše gradbene in montažne operative v ZR Nemčiji je znašala leta 1972 — milijardo 777 milijonov dolarjev. V - istem časovnem obdobju je znašala vrednost drugih poslov, ki jih je imela Jugoslavija z drugimi osmimi državami, članicami Evropske gospodarske skupnosti, milijardo in 650 milijonov dolarjev, torej manj kot z ZR Nemčijo. V menjavi z ZR Nemčijo pa je možno doseči še več. Predvsem je treba povečati izvoz v to državo, ki je znana po tem, da ima najbolje organiziran trg na svetu. Jugoslovanski izvoz je za sedaj usmerjen le v južno in srednjo Nemčijo, medtem ko severni predeli tržno še niso dovolj raziskani. Izvoz iz Jugoslavije bi se prav gotovo povečal, če bi bolje poznali trg na celotnem območju ZR Nemčije. Jugoslavija je lani izvozila v ZR Nemčijo za 263,8 milijona dolarjev blaga, uvozila pa ga je za 604,2 milijona dolarjev. V minulem letu je imela Jugoslavija v blagovni menjavi v ZR Nemčijo deficit, ki znaša 340,4 milijona dolarjev, to pa je 34,3 % celotnega jugoslovanskega deficita v blagovni menjavi. Tri četrtine vrednosti jugoslovanskega izvoza v ZR Nemčijo so končni industrijski izdelki. V strukturi vrednosti našega uvoza iz ZR Nemčije pa so končni industrijski izdelki že vrsto let zastopani s 94 %. Največ uvažamo strojev, vozil in naprav. Za prihodnje bilateralne odnose med Jugoslavijo in ZR Nemčijo je najbolj pomembno zadržati odstotek rasti našega izvoza v to državo, da bi tako zmanjšali trgovinski deficit. S povečevanjem izvoza je mogoče ustvariti tudi potrebna sredstva ter nakupiti opremo in stroje za rekonstrukcije^ Trgovinski deficit z ZR Nemčijo krije Jugoslavija z dohodki iz storitvenih dejavnosti. Turistični promet iz ZR Nemčije v Jugoslavijo stalno narašča. V letu 1972 so znašali dohodki od turistov iz ZR Nemčije 186 milijonov dolarjev, kar je za 49 % več kot v letu 1971. Letošnja turistična sezona pa obeta še veliko večjo devizno žetev. V minulih dveh letih so obrodila ugodne rezultate tudi gradbena in montažna dela naše gradbene operative. Vrednost opravljenih del naših podjetij v ZR Nemčiji je znašala v letu 1971 — 101 milijon dolarjev, v letu 1972 pa 109 milijonov dolarjev. Tako ugodne rezultate smo dosegli šele potem, ko je domača gradbena operativa nastopila na nemškem trgu z usklajeno ponudbo in organizirano. Poleg menjave blaga in storitev imajo posebno mesto v naših odnosih z ZR Nemčijo delavci, ki so tam na začasnem delu. V Nemčiji poudarjajo, da jugoslovanske delavce zelo cenijo in da s svojim delom prispevajo k njihovemu razvoju. Glede urejanja socialnih problemov naših delavcev, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji, je zato možno pričakovati pomembne spremembe, predvsem na podlagi nedavno sprejete resolucije predsedstva ZKJ o delavcih v tujini. Ta resolucija je bila zelo ugodno sprejeta pri uradnih organih Nemčije, pa tudi v njenih gospodarskih krogih. Zelo pomembno področje gospodarskega sodelovanja obeh držav je industrijska kooperacija. Od skupno 375 registriranih pogodb o dolgoročni proizvodni kooperaciji jugoslovanske industrije s tujino jih je največ sklenjenih s partnerji iz ZR Nemčije — kar 136. Razen tega je v Jugoslaviji do sedaj registriranih 19 pogodb o vlaganju kapitala iz ZR Nemčije v jugoslovanska industrijska podjetja V skupnem znešku 33,9 milijona dolarjev. V. O. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja na svoje Ieposlovje : ■■ William Shakespeare: ZBRANO DELO XI Predzadnja knjiga Zbranih del W. Shakespeara prinaša tri drame: Perikles, Cymbeline, Henrik Vlil. 334 strani, cena: pl. 110, pus. 130 din. ■I J.B.P. Moličre: DELA I Po vrstnem redu izhajanja druga knjiga Zbranih del Moliera prinaša naslednja dela: Mojster Zgaga, Smešni preciozi, Sganarel ali namišljeni rogonosec, Šola za može in Nebodijihtreba. 228 strani, cena: pl. 90, pus. 100 din. ■i Prežihov Voranc: ZBRANO DELO IX Deveta knjiga Vorančevega Zbranega dela, ki je izšla ob 80-letnici avtorjevega rojstva, prinaša potopise Od Kotelj do Belih vod. Borbo na tujih tleh, nezbrane reportaže in zapise. 710 strani, cena: pl. 130 din. ■ Pavle Zidar: ROMEO IN JULIJA Zidarjev roman, napisan z veliko prizadetostjo in ustvarjalnim zanosom, je himna o vzponu ljubezni in zgodba o njenem banalnem koncu. 138 strani, cena: broš. 40din. priročnik i ■M Andoljšek - Jevšenak - Korošec: POVEJMO SLOVENSKO Učbenik „Povejmo slovensko" je povsem drugačen od drugih učbenikov slovenskega jezika; dosledno temelji na živem jeziku. Komplet obsega poleg knjige še štiri magnetofonske kasete, ki zvočno dopolnjujejo besedilo v knjigi. Cena kompleta: 400 din. m ANTOLOGIJA SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI I Prvi del nove antologije svetovne književnosti, ki jo ureja dr. Janko Kos, prinaša zaokrožen prerez skozi literarno ustvarjalnost starega Orienta, antike in srednjega veka. 380 strani velikega formata, cena: pl. 155 din ■i Milica Bergant: SLOVENSKI MLADOSTNIKI NA KRIVI POTI Zanimiva razprava o vedenjsko in osebnostno moteni mladini v Sloveniji. 104 strani, cena: 45 din. m Irving Adler: FIZIKA ČUDO ZNANOSTI Knjiga, ki je v prvi vrsti namenjena mladim ljudem, govori o osnovnih pojmih, klasični fiziki, sodobnih teorijah in mejah raziskav. Delo je bogato ilustrirano. 157 strani velikega formata, cena: karton 70 din. ■I Irving Adler: MATEMATIKA Knjiga s podnaslovom ,,Od zlatega reza do teorije množic" mladega bralca spodbuja k samostojnosti pri reševanju matematičnih problemov in razvijanju lastnih misli. 138 strani velikega formata, cena: karton 70 din. Knjicjo dobite v vset* koiuprnuh in pri zastopnikih založbe, naročite pa jih lahko tudi pn upravi založbe. . DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana ŠVEDSKA Posvet komunističnih partij Zahodne Evrope Nedavno so se sestali v Stockholmu na posvetovalnem sestanku predstavniki 18 komunističnih partij Zahodne Evrope in se dogovorili za sklic konference vseh teh partij v januarju 1974. leta. Dnevni red konference bo obsegal razpravo o akcijah komunističnih partij za uresničevanje dmžbenega napredka, demokracije, nacionalne neodvisnosti, miru in socializma. Razpravljali bodo tudi o boju za enotnost delavskega razreda Zahodne Evrope in o povezovanju z vsemi naprednimi demokratičnimi silami. Konferenca bo razpravljala tudi o aktualnih vprašanjih sodobnega sveta, kot so monetarna kriza, nova vsebina in nove oblike boja delavskega razreda, problemi migracije delavcev v Evropi, položaj intelektualcev v evropskih kapitalističnih družbah r IZ ŠESTIH REPUBLIK P Občinski svet Zveze sindikatov Skupščina občine Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZMS Občinski odbor ZB Murska Sobota čestitajo vsem delovnim ljudem občine Murska Sobota za občinski praznik in jim želijo še veliko delovnih uspehov! i ■ i i i i i i i i SVET ZSJ SINDIKATI IN NOVA USTAVA Pred dnevi je bil v Beogradu v organizaciji Sveta ZSJ posvet o družbenoekonomskih odnosih in samoupravni organizaciji jugoslovanske družbe v osnutku ustave SFRJ. Poleg predstavnikov Sveta ZSJ, republiških in pokrajinskih svetov ter predstavnikov delovnih organizacij se je posveta udeležil tudi Edvard Kardelj, član predsedstva ZKJ in član zvezne ustavne komisije. Dobršen del svoje razprave na iem posvetu je Edvard Kardelj posvetil nalogam sindikatov, ki jih tej družbenopolitično organizacijo zastavlja nova ustava. Z novo ustavo dobivajo sindikati v naši družbi ne samo veliko pomembnejšo vlogo, kot so jo imeli doslej, je poudaril Edvard Kardelj, temveč se njihova vloga tudi kvalitetno spreminja do te mere, da novi družbeni sistem sploh ne bo mogel delovati, če v njem sindikati resnično ne bodo opravljali svoje družbene funkcije v skladu z načeli in usmeritvijo ter izhodišči, ki jih opredeljuje nova ustava, ko govori o vlogi sindikatov. Edvard Kardelj sodi, da to vlogo sindikatov osnutek nove ustave dobro opredeljuje, vendar pa po njegovem mnenju sredstva in družbena pooblastila, ki bi jih sindikati morali imeti, da bi to svoje poslanstvo lahko uspešno opravljali, verjetno še niso dovolj ustrezno definirana v osnutku ustave. Nisem sicer prepričan, ali je vse to možno v celoti zajeti že v ustavijo dejal Edvard Kardelj, vendar pa bi morali z ustavo predvideti možnost, da bi nekatera od teh vprašanj podrobneje uredili z zakoni. Po našem novem ustavnem sistemu sindikati niso samo zaščitniki osebnega položaja, pravic in interesov delavcev - bodisi posamično ali vseh skupaj ali pa po posameznih panogah — temveč morajo biti neposredno vključeni tudi v vse ekonomske odnose v celotnem samoupravnem združenem delu, kjer bi lahko zavoljo različnih deformacij ali nadvlade nekaterih nad drugimi prišlo do konfliktov med kolektivi pa tudi do drugih družbenih deformacij. To velja zlasti za probleme združevanja dohodka in skupnih naložb. Kako menjavati delo? Samoupravne interesne skupnosti s svojim mestom ter vlogo v naši družbeno ekonomski ter politični ureditvi brez dvoma sodijo v krog najpomembnejših tem v razpravi o novi ustavi. Prav na to temo — samoupravne interesne skupnosti s stališča ustavnih sprememb — je zvezna konferenca SZDL Jugoslavije v sodelovanju z zveznim odborom sindikata delavcev družbenih dejavnosti ter komisijo Sveta ZSJ za samoupravljanje organizirala dvodnevno posvetovanje v Zagrebu. Na posvetovanju naj bi predvsem ugotoviH, kao so interesne skupnosti opredeljene v ustavnih dokumentih. Predsednik zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jože Marolt je v svoji razpravi opozoril, da je nujno treba radikalno spremeniti položaj družbenih dejavnosti ter sedanje nerazvite samoupravne odnose pri ustvarjenju dohodka. Kako in na kakšen način zagotoviti razvoj dmžbenih dejavnosti, je temeljno vprašanje, je poudaril Jože Marolt. Predvsem bi naj spremenili način pridobivanja sredstev: delavcem v teh dejavnostih naj ne bi nihče dodeljeval sredstev, nihče jih naj ne bi vzdrževal kot „neproduktivne“ dejavnosti. Vsa sredstva naj bi zaposleni v teh dejavnostih prejele s svo- bodno menjavo — to je z ekvi-valentno vrednostjo za svoje delo, za delo na drugih področjih dmžbenega ustvarjanja ter si tako zagotovili takšen družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v proizvodnji materialnih dobrin. 1 £ • MAKEDONIJA s Valorizacija pokojnin V Makedoniji pričakujejo izredno valorizacijo pokoj-* nin zaradi povečanja življenjskih stroškov v prvem pol-*» letju letošnjega leta. Starostne in družinske pokojnine naj ^ bi se povečale za 2 % in za 40 din v fiksnem znesku, ^ invalidske pokojnine pa za 3 % ter za 30 din v fiksne: HRVAŠKA BBBI| B Izjema za rudarje g Odbor za zdravstveno varstvo socialno-zdravstvenega zbora sabora Hrvaške je podprl sprejetje zakona o posebnih pogojih za upokojene delavce, zaposlene v rudnikih premoga na območju SR Hrvatske. Pobudo za tak zakon sta posredovali občini Iva-nec ter Labin z obrazložitvijo, da z gradnjo novih objektov ter s prekvalifikacijo, za katero je republika zagotovila 233 milijonov din, ni mogoče rešiti pro- blema vseh rudaijev, ki bodo ob zapiranju starih rudnikov ostali brez zaposlitve. To v glavnem ni izvedljivo zato, ker gre za ljudi, stare 40 let in več let, šibkega zdravja ter z nizko stopnjo izobrazbe. S prejetjem omenjenega zakona naj bi do 1975. leta 917 rudaijev prejelo pravico do pokojnine z 20 leti delovne dobe, od tega najmanj 15 let efektivnega dela v rudniku. ČRNA GORA 1 Standard pada NA VRH KOPJA. ■ gagapi Po oceni izvršnega sveta Črne gore je s povečanjem cen in živ-Ijenjskih stroškov ponovno prišlo do znatnega padca življenjskega standarda občanov z najnižjimi prejemki. Zaradi tega je izvršni svet te republike zadolžil sekretariat za delo, zdravstvo in socialno varstvo, da najkasneje do 15. oktobra izdela popolnejšo informacijo o gibanjih osebnih dohodkov v republiki ter o instumentih, ki usmerjajo osebne dohodke, skupaj s predlogi z ustrezne ukrepe. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je izvršni svet priporočil, da prouči možnosti za izredno uskladitev najnižjih pokojnin. Obstajajo tudi možnosti, da bi od 1. oktobra povečali otroške dodatke. TE I)M so rekli ■ a STANE DOLANC sekretar IB predsedstva ZKL na zboru delavcev ob stoRf niči Cinkarne Celje: Osnovne celice našega družb6' nega, ekonomskega in P0^' tičnega življenja so naše krajevn6; skupnosti in temeljne organi' zacije združenega dela. Prav g°' tovo je res, da so bili nečisti pa tudi deformirani odnosi v teh m i ■ ■ m a e ■ ■ m a osnovnih celicah naše družbe velikokrat temeljni vzroki nasprotij, ki smo jim bili priča v zadnjih letih. Pod plaščem saiBO* upravljanja se je često razraščala le formalna demokracija, ki j6 omogočila pojave tehnokra-tizma, birokratizma, elitništva i® malomeščanščine. Nekateri s° mislili, da je že sama odločite'1 za samoupravljanje zagotavljal* resnično skladno usmeritev na** družbe. V resnici pa je žara61 tega pogosto in na mnogih p°^ rdčjih prihajalo do negiranj* pravic naših delovnih ljudi in z demag0' poskusov, da bi jim z demag0' gijo vsiljevali voljo posame*' nikov ali ozkih skupin. Do takib pojavov je prihajalo ne samo J politiki in gospodarstvu, temi*® tudi v kulturi, v procesih izobri' ževanja pa celo na področje športa, zabave in rekreacije. vseh teh področjih smo se sre čevali z različnimi aferami, m0' ralnimi deformacijami pa celo * kriminalom. Zato, tovarišice f tovariši, ko danes govorimo $ S analiziramo minulp leto, lahk° ugotovimo, da smo politično ža' ostrih boj zoper vse te odklon® od našega razvoja, da smo ju1 razobličili, da pa jih še vedno vsakdanjem življenju nismo p°' polnoma izkoreninih. Zato s® akcije za resnično funkcioni- ranje temeljnih organizacij zdru-,i..i., ------„i.,to- ženega dela, interesnih skup nosti, krajevnih skupnosti, sku; paj z vsemi drugimi političnin11 in preostahmi ukrepi, pogoj z* stabilen in hitrejši razvoj naš* družbe. Pri tem velja posebej pouda; riti, da bodo glavno breme Pn i - uresničevanju ustavnih pravtč bi 't A 1 nv« .1 ^ A« * A . * V n _ f~\\J V J dolžnosti delavcev in občanov fi temeljnih organizacijah združ*' 2 nega dela in drugih skupnostil1 nosih komunisti. Uspeh pa bod° le, če se bodo temu ustreza0 organizirali, bili nenehno bitko * m nasprotnimi silami in spodbuja" konkretno razreševanje mol®' u .L bitnih problemov. m ■ L GREGOR KLANČNIK’ P d poslanec na zadnji seji re' publiškega zbora slovensk® skupščine: Govorili smo, kako bom0 zmanjšah obremenitev gosp0-darstva, s takim ravnanjem P* j najbrž zelo motimo naše Iju®' Delavci pozdravljajo razpolag*' nje in upravljanje s presežke1* dela, z ustvarjenim dohodkom ; TOZD, pri tem pa vendarle P^j g udarjajo, da tvori ustvarjal* j : delo le eno od komponent d0" | hodka in akumulacije. Še ved* n El rti r/-l t rrt 1 * 1r rt tul t' fTlC' a st ■ je v rokah države veliko elem6* tov, ki usodno vphvajo na reu1® bilnost in donosnost proizvod* dejavnosti. Višina dohodka je^i vedno relativna stvar, ob ena*3 I ustvarjalnosti je različna; na * hodek vphvajo cene, cari*e’ davki, prispevki in ne nazad*J tudi kreditno denarni sistem- k ■ s B Sedanja emisijska pohtika, ni bila usklajena z rastjo no ustvarjene vrednosti ozirom družbenega brutoprodukta. P1®” tkano pospešuje inflacijo, P®” vzroča razvrednotenje dinarja * s tem stalno razlaščanje in p1® vanje dohodka. Kljub temu, da se s emisij0 * ustvarjata niti vrednost niti kap tal, se po sedanjem mehanizmu ^Z njo v Narodni banki Jugos*a'?!jj zbka kapital, odvzet proizvod sferi, ki edina ustvarja P168®^ j vrednost. Dokaz za to so kredi 1 dodeljevanj poslovnim bankam>| V : do JP' B konverzije kratkoročih v dolg* ■ S i ročne kredite in predvideni pis teh kreditov v obsegu 4 s rih milijard dinarjev. S tako p° % C, 2n; lep •tis tra; jev 41: Pra i a tiko emisije, ki je skregan* a zdravim gospodarstvom, N*1 .0: na banka najprej delovnim o1® i mr nizacijam sredstva jemlje, ** Vila zopet vrača - pa po navadi tistim, ki so jih bile pred odvedle. I del, tro t>0; Ule ‘J 20. »SODOBNI ELEKTRONIKI«« NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI NA ROB V korak n časom Bogata revija dosežkov tehnike in znanosti, pri kateri med domačimi proizvajalci izstopa Iskra, _____ dar se tudi drugim ni treba sramovati ven- ida- . Se pred dvema desetletjema Je televizija vzbujala naravnost neverjetno zanimanje, danes pa ^ nam poleti na druge planete, 0 izredno visoke stopnje avto-n^tizirani proizvodni procesi, ®vtomatsko vzpostaavljeni med-I njevni in tudi medcelinski te-e‘°nski pogovori zdijo že nekaj Vsakdanjega. Nad čem bomo strmeli jutri, kaj bomo doživ-1 m’ (knirn0> čez deset let, si anko samo zamišljamo. Sodeč P° dosedanjem razvoju pa prav gotovo lahko sklepamo, da se u» n^sikaj tistega, kar je včeraj pii ;eljalo za utopijo, danes zdi ver--t®tno, jutri pa bo otipljivo in iv v Porabno. Dosedanje in bodoče ‘K ^IS uSe za to nedvomno lahko 5t.c PfjPišemo predvsem elektro-5 o ki je ne proglašajo zaman a najvažnejšo vejo tehnike in iiali nanosti današnjega časa. ,tf sodobna ELEKTRONIKA a Gospodarskem razstavišču v Jnbljani, ki je letos že dvajseta P° vrsti in ob rekordni udeležbi 0rnačih in tujih razstavljavcev #0rej doživlja lep jubilej, je ena shh specializiranih in tudi v etu priznanih prireditev, ki iz eta v leto strokovnjakom in r ^eP02navalcem ponudijo so-P> Smerno zelo popoln, celovit *!■ h naz°ren pregled najnovejših ^ j °Sežkov. Nudi nam torej pri-0 v ^'Z’1 ost širšega spoznavanja vče-po- skoraj neverjetnih, danes ‘ P® .°lj ali manj,,od prtih" možnosti uvajanja elektronike na l^3 področja človekovega de-vanja. Ko danes v Jugoslaviji s Vv Sloveniji želimo ujeti korak časom, to lahko storimo samo “ko, da ujamemo korak z raz-Jem elektronike tako v zna- eleV*’ *COt tu(^ z uvajanjern cktronike v vsakodnevno Petično delo. Kako lovimo ta korak? nepričakovana dvojna premiera v P° znanih sporih in zapleti! z ‘zborom sistema bo tranzitnih central naši n .. smo lahko več ali man :apl; Nakovali, da bo ISKRA ž< llUjf si davila elektronsko telefon c , Centralo metaconta-k 5 ’ 'O je rezultat sodelovanja Inrv U-1 •• 1 r- ^ ) fle 'žfl0 in 1 rezuirar soaeiovanja jid, i^o belgijsko firmo Bel Te teni rala i ^jma predstavljala letošn 10 je tudi Siemens pr ^ Jvtuciu zna ,lgv ITT. Če naj bi ta cen ob' : a Po napovedih organizator ~ l Dfo 1* } LULil OlvIHCIlb pi . 'od- trn a' mojega: premiero elek L? električnega števca ^Pak: tudi ISKRA je raz sta na*0! vila i ae! j., Mojega,, nastal pa je ob sc s Paknlteto za elel 1 D^nniko ljubljanske univerze itljZlVeli smo torej dvojno pre fo proizvoda, ki v primeijav s klasičnimi števci nima gibljivih delov v merilnem sistemu, zato pa je točnejši’ neobčutljiv za lego, napetostno in frekvenčno praktično neodvisen, sicer pa zelo enostaven pri vzdrževanju. Kdo je bil ob tako izjemnem dosežku naših strokovnjakov najbolj presenečen, najbrž ni treba ugibati! OD NOVOSTI DO ' NOVOSTI Ogled proizvodov domače elektronske industrije je tudi nestrokovnjaka lahko prepričal o nekaterih skupnih značilnostih. Če začnemo pri zunanji podobi izdelkov, skratka pri oblikovanju, je treba povedati, da ni bilo nobenih vidnejših razlik v primerjavi s podobnimi inozemskimi proizvodi. Sodeč po tehničnih karakteristikah, uporabljeni tehnologiji in uporabni možnosti tudi ni mogoče reči, da bi domači izdelki zaostajali za tujimi. Jugoslovanska elektronska industrija sicer tudi letos razstavlja predvsem proizvode, ki jih trg najbolj potrebuje. Ob „dekoraciji“ s črno-belimi in barvnimi televizorji, magnetofoni in podobnim, brez česar si življenje že kar težko zamislimo, so bili v ospredju letošnje Sodobne elektronike proizvodi in oprema za vse vrste zvez, izdelki s področja merilne tehnike ter tako imenovana ,/nala“ avtomatizacija, da posebej ne omenjamo sestavnih delov za te in še nekatere druge veje proizvodov. Lahko rečemo, da je menda prav vsak proizvajalec pokazal nekaj bodisi povsem novega, bodisi tako izpopolnjenega, da dejansko smemo govoriti o novih, v in-' dustriji in sploh v življenju/ mnogostransko uporabnih izdelkih, ki so v mnogih primerih nastali kot posledica obojestransko koristne kooperacije s tujimi, tudi najbolj slovitimi partnerji. Izmed obilice novega, s čimer se je tudi predstavila ISKRA, je nedvomno treba omeniti barvne televizorje v popolnoma tranzistorizirani tehniki, izdelane skratka v najbolj sodobni tehniki izdelave, potem pa še novo konstrukcijo prenosnih (črno-belih) televizorjev in prav tako novo izvedbo pH-metra, ki ga zlasti procesna industrija potrebuje za merjenje vlažnosti in še v nekatere namene. Med proizvodi elektronske industrije Niš seveda ne manjka izdelkov najširše rabe, od televizorjev, do magnetofonov in baterij, vendar pa vseeno izstopajo elektronske naprave, izdelane v njeni tovarni PIONIR iz Beograda. Kakor sta povedala njena predstavnika Radoslav Popovič in Dragoljub Radovanovič, je kolektiv tovarne elektronskih naprav PIONIR še zlasti ponosen na komandno mizo KSI-4, na katero lahko priključijo dve neodvisni radijski mreži s po 22 kanali, 5 telefonskih linij, 10 interfonskih linij, vezanih po sistemu „vsak z vsakim", potem pa še magnetofon za registriranje pogovorov. Pogovore, ki potekajo po različnih sistemih zvez, je možno med seboj povezovati, kar pomeni, da pride komandna miza v poštev za razne posebne službe in za tako imenovane velike sisteme, ki v vsakem trenutku potrebujejo zanesljivo in hitro zvezo, če naj tudi ekspeditivno ukrepajo. V ta namen ima komandna miza vgrajeno tudi napravo za identifikacijo pozivov in napravo za selektivni poziv katerekoli izmed vključenih številk. Teh je lahko do 100.000! RIZ Zagreb, ki letos praznuje 25-letnico obstoja, se ob jubileju predstavlja z novimi tipi oddajnikov, barvnimi televizorji in primopredajnimi postajami raznih vrst, tudi z radio-telefo-nom, primernim za vgradnjo v osebna vozila. Njegov sosed je po tradiciji ljubljanski IMP, ki je že tako veliki družini UHF in VHP pretvornikov priključil še najmočnejšega med vsemi, pretvornik z 1 kW oddajne moči in z možnostjo nadaljnje adaptacije pretvornika v „pravi“ oddajnik. Vsega, kar smo novega, koristnega in tudi praktičnega videli v razstavnih paviljonih domačih proizvajalcev, seveda ne moremo omeniti. Zato bi opozorili samo še na elektronske računske stroje, ki sta jih pokazala „Rudi Cajavec" iz Banjaluke in DIGITRON iz Buj. Slednji je že najavil skorajšnjo prodajo modela „db 801", ki ni večji od žepnega tranzistorskega sprejemnika, zmore pa — pri največ osemmestnih rezultatih — vse operacije, ki jih opravljajo normalni računski stroji. Naj bo naštevanja dovolj! Tudi to, kar omenjamo, pač kaže, kako praktično uporabni dosežki elektronike, s katerimi se predstavlja domača industrija, dejansko pomenijo njen uspešen korak s časom, ki ga živimo; korak in dosežek še posebej zaradi tega, ker je oprt na sodelovanje z domačimi raziskovalnimi inštitucijami in na vse večjo dehtev dela v našem in. svetovnem gospodarskem prostoru. ,mG Tale električni števec je navzven na las podoben tistim, kakršnih smo navajeni že od mladih dni. Znotraj pa je vse novo, saj so mehanske sestavne dele izpodrinili elektronski, zato pa je števec natančnejši, neobčutljiv za lego, napetostno in frekvenčno neodvisen ter enostaven za vzdrževanje. V Iskri, kjer je ob sodelovanju fakultete za elektroniko ljubljanske Univerze vse nared za serijsko proizvodnjo, celo trdijo, da bodo novi elektronski števci cenejši od klasičnih! nujejo v družbenih stanovanjih, plačujejo neekonomsko najemnino - tudi po 60.000 S din na mesec manj, kot bi morali. To pa pomeni, dragi moj, da spravijo to-likp Šmarja vsak mesec v svoj žep. Kdor zna računati, bo kmalu dognal, da se v desetih letih tako nabere denarja za en soliden vikend. Nič čudnega, če je sedaj tiste, ki stanujejo v družbenih stanovanjih in imajo vikende, nekoliko strah. Nisem hudoben, kljub temu pa si ne morem kaj, da bi se ne jezil na tiste, ki so zidali vi-dende, namesto, da bi si kupili stanovanje. . . - Vidiš, to, kar si povedal, zelo veliko pomeni. Morda bomo le kdaj prišli k pameti in sprejeli zakon, da naj vsak, ki ima kaj premoženja, najprej poskrbi za streho nad glavo, šele nato pa se začne šopiriti z dragimi avtomobili in iskati parcele v hribih ali ob morju. Na tuj račun je lahko živeti, na račun družbe, zraven pa govoriti, kakšen revež je delavec . .. - To, kar si povedal, pomeni malo ali pa nič. Le koga briga takšno modrovanje. Vsak živi tako, kakor se znajde, znajde pa se tako, kakor se more. Kaj koga briga, če eni ljudje slabo živijo, drugi pa dobro. Če so v predpisih luknje, jih je treba izkoristiti! Zakaj bi takšni z veliko stanovanjsko površino plačevali več, če tega zakon ne terja. A zakon sestavljajo ljudje po svoji meri; steno- Aktualno kramljanje - To malo pomeni. Kaj misliš, da je možno ljudi čez noč spremeniti! Kako boš vedel, kateri je za delavsko linijo in kateri ne!? Kdor zna pravi čas zabrenkati na pravo struno, mu zlepa ne boš mogel blizu. Poznam nekoga, ki se je strašansko petelinil proti gradnji nadstandardnih stanovanj, sam pa je za majhne denarje pred leti kupil hišo od podjetja in mu zdaj še na misel ne pride, da bi tisto razliko, ki si jo je prislužil zaradi inflacije, vplačal v sklad za gradnjo delavskih stanovanj. Še nikoli ni imel naš delavski razred toliko ljudi hkrati na jeziku, kot ga ima zdaj. Pa loči zrnje od plev, če moreš! - Kaj bi ne mogel! Da se ločiti zrnje od plev, brez skrbi, da se da, če le človek prav prisluhne takšnim ljudem. Ati si bral o skupščinski razpravi ob stanovanjskem zakonu. Precej vroča je bila. Najbolj pa se je zataknilo pri vprašanju, koliko kvadratnih metrov sme meriti vikend, če noče biti hiša. Ati dvesto ali šestdeset. A to veliko pomeni... - Figo pomeni veliko! Veliko pomeni le za tiste, ki ne bodo smeli imeti po dveh stanovanj, prav nič pa za tiste, ki stanujejo v družbenem stanovanju in imajo vikend. A takih je med vsemi ' še največ, saj tisti, ki si je sam zidal hišo, ni mogel prihraniti denarja še za vikend - seveda, če ni goljufal ati kradel. Kakor vidiš, jih pri nas niti ni veliko kradlo... - To malo pomeni, saj tisti, ki imajo vikende in sta- vanjskega najbrž takšni, ki stanujejo v družbenih stanovanjih in želijo, da bi čim dlje plačevali neekonomske najemnine. Podobno je tudi v urbanistični politiki. Slišal sem, da je šel kolektiv enega naših uglednih gradbenih podjetij na sindikalni izlet lani v Rim, letos pa v Pariz ... Pa sprašujejo ljudje, zakaj so, stanovanja tako draga. Vsak vzame in zaračuna, kolikor more, zato! Briga ga, kako ljudje lahko plačajo. - Prav zato, dragi moj, pa bo enkrat konec vsega tega, balon se bo razpočil, preveč ga vsi napihujemo, a to veliko pomeni. Bral sem, da so banke zbrale že več starih milijard dinarjev za solidarnostno gradnjo stanovanj, nikjer pa ni načrtov in zemljišč za takšno gradnjo. Razen tega pa občine ne dovolijo postavljati montažnih hiš. Slej ko prej bo udarila strela po nekaterih glavah, boš videl. To bodo frčali s položajev! Nič kaj rad ne bi bil v njihovi koži. Človek je tak: če ga ne spametuje lepa beseda, ga palica. Še nikoli se ni tako ostro govorilo o gradnji delavskih stanovanj, kot se govori letos. A to veliko pomeni. .. - Beži, beži! To zelo malo pomeni... - Veliko, če ti rečem! - Malo, zelo malo, če ti pravim! - ,Saj to je tisto, ko človek ne ve, koliko, vzdihne tretji človek, ki v delavski halji ob točilni mizi posluša pomenek. VINKO BLATNIK PODOBE NAŠEGA ČASA - Nekaj me pa pri vsem tem le moti. . . - Ne bi te smelo! Še nikoli doslej se ni tako ostro govorilo o delavskih stanovanjih, kot se govori letos. A to veliko pomeni... - To malo pomeni, Poglej vendar, kdo vse govori o delavskih stanovanjih. Največ je takšnih, ki že imajo streho nad glavo, ne pa tistih, ki jim voda teče v grlo. Poglej malo, kje ti ljudje stanujejo, pa ti bo takoj postalo vse bolj jasno... - Aha! Saj vem, kaj hočeš reči S prstom bi rad kazal na zelene obronke ob mestnih gričih, na koščke zazidanega zelenega pasu, na terasaste zgradbe, v katerih so stanovanja z nad sto kvadrati. Rad bi mi povedal, da je največ govorcev o solidarnostni stanovanjski gradnji iz tistih mestnih terenov, kjer je lanska akcija za samoprispevek skoraj propadla, ko pa je bilo tistega dne tako lepo vreme in je odšlo pol Ljubljane na izlet. Ampak letos je druga klima, dragi moj! Nobenega slepomišenja se ne bo toleriralo! Kdor ni za delavsko linijo, bo moral pobrati šila in kopita! To pa veliko pomeni... STRAN 9 AKCIJA TRBOVELJSKIH OTROK ZA GRADNJO POČITNIŠKEGA DOMA OB MORJU S širšo pomočjo Politika letovanja trboveljskih otrok je že dolgo v zagati Vsa dosedanja prizadevanja občinske zveze društev prijateljev mladine in nekaterih šolskih vodstev, da bi našli možnosti za ureditev počitniškega doma trboveljskih otrok, so ostala neuspešna. In to kljub temu, da v Trbovljah že lep čas opozarjajo na zdravstveno ogroženost vse večjega števila šolarjev, zlasti na dihalih, zaradi vse hujšega zastrupljanja in onesnaževanja ozračja, ki ga povzročajo industrijske izločine. Pred kratkim, natančnejše ob minulem tednu otroka, so v Trbovljah začeli akcijo zbiranja denarja za začetek urejanja počitniškega doma za letovanje šolarjev in druge mladine. Začeli so jo pravzaprav šolarji sami, ki so se odločili za zbiranje papirja in drugih odpadnih predmetov ne samo letos, ampak tudi za prihodnja leta. Pri tem pa ne gre samo za zbiranje sredstev, pač pa želijo trboveljski šolarji spodbuditi širšo družbenopolitično skupnost, vse delovne kolektive in družbenopohtične dejavnike, naj jim pomagajo, naj naposled spoznajo, kako potreben jim je lasten počitniški dom. Trboveljski šolarji so prepričani, da bodo ob podpori svoje organizacije, društev prijateljev mladine in s pomočjo občine in delovnih skupnosti pa tudi šolskih kolektivov in staršev uspešno končali to pomembno akcijo. Nihče ne pričakuje, da bodo lahko že prihodnje leto ah čez dve leti letovali v svojem domu. Toda, če ne bodo več odlašali s pripravami, če bodo začeh akcijo podpirati vsi, ki jim je pri srcu zdrav otrok, bodo prav gotovo kmalu uspeli. -m- KAKO REŠEVATI PROBLEM OTROŠKEGA VARSTVA Z industrijo nad težave Sklenjen sporazum o gradnji montažnih vrtcev, kar pomeni najbolj racionalno izkoriščanje sredstev, ki so za to namenjena Nedavno tega sta republiška skupnost otroškega varstva in mariborska tovarna Marles sklenili dogovor o gradnji otroških vzgojno varstvenih zavodov na industrijski način. Ta dogovor naj bi pomagal uresničiti začrtano pohtiko republiške skupnosti v naslednjih letih, po kateri naj bi v Sloveniji krepko pospešili gradnjo otroških vrtcev, tako da bi čimprej skušali popraviti sedanje obupno nizko število otrok, ki so v varstvu. Statistika namreč dokazuje, da je sedaj v Sloveniji samo okrog 10 odstotkov otrok deležnih varstva v vzgojno varstvenih ustanovah in da število otrok, ki so v varstvu pri stari starših, počasi, vendarle na-zdržno upada. Po taistih virih naj bi s pospešeno gradnjo vzgojnovarstvenih ustanov do leta 1980 sprejeli v organizirano varstvo okrog 70.000 otrok, komajda toliko, kolikor naj bi jih v urejenih razmerah že bilo v vzgojnovarstvenih ustanovah. Omenjeni dogovor naj bi bil eden od temeljev, na katerih bi zgradili nove razmere, nove odnose v otroškem varstvu. - uslužbenk, ki zaradi tega, ker še hodijo v službo, ne morejo obenem doma varovati vnučkov. Tako seje problem zaostril in z današnjim tempom gradnje ga še ne uspevamo zadovoljivo reševati. Seveda je danes položaj precej drugačen kot pred leti: zakon nam je dal stalni vir sredstev, to pa je osnova, na kateri lahko uspešneje rešujemo te probleme.1' hitrosti gradnje, v naglem obračanju sredstev, ki so nam na voljo. Pri tem ostane pogodbena cena fiksna, gradnja pa traja ne več kot do 6 mesecev, medtem ko pri klasični, vsaj leto dni in pol trajajoči gradnji ni govora o fiksni ceni. Prve izkušnje so nam pokazale, da se je zaradi Marlesove prisotnosti na trgu zmanjšala tudi cena klasičnih vrtcev.11 KORAK NAPREJ Skupnost otroškega varstva je bila ustanovljena pred šestimi leti. Od takrat lahko zabeležimo po več kot desetletju „mrtvila“ hitrejšo gradnjo otroških vrtcev, ki pa seveda še vedno ni zadostovala, spričo velikih potreb in sorazmerno zelo omejenih virov sredstev. Hitrejše reševanje teh problemov je omogočil zakonski predpis, ki je namensko določil tudi vir sredstev, česar pred tem ni bilo. „V desetletju pred ustanovitvijo naše republiške skupnosti otroškega varstva je razkorak med vedno večjim številom zaposlenih žena in številom vzgojno varstvenih zavodov postajal vedno večji, dokler nenadoma nismo bili postavljeni pred skorajda nerešljive probleme,11 nam je dajala Majda Gaspari, predsednica republiške skupnosti otroškega varstva. „Poleg tega se vedno močneje pojavlja drug problem: namreč generacijo starih mater — gospodinj zamenjuje generacija starih mater EKSKLUZIVNOST S tem, da so sredstva dotekala, problem še ni bil rešen. Izrednega pomena je tu vprašanje, kako ta sredstva čimbolje izkoristiti spričo naraščajočih cen v gradbeništvu pa tudi spričo še vedno prisotne miselnosti, da mora biti otroški vrtec ne samo funkcionalen, pač pa tudi reprezentančen. Zoper drage vrtce se je republiška skupnost otroškega varstva bojevala že v preteklem letu, ko je sprejela izhodišča, da v nobenem vrtcu mesto za enega otroke ne more biti dražje od 20 tisoč dinarjev. S tem in pa z odločitvijo, da ne bo kreditirala gradnje nobenega vrtca, ki bi bil projektiran po višjih normativih, kot so bili izbrani, je skupnost skušala preprečiti ekskluzivnost pri gradnji varnostnih ustanov. Ob tem je kajpak odveč pripomniti, da je omenjena cena izhodiščna in da seje prilagajala upravičenim podražitvam pri gradnji. NORMATIVI Največji eknomski problem je pravzaprav velikost trga. Marles trenutno izdeluje vrtce za Slovenijo in nekaj malega za Hrvaško, pri čemer pa v tovarni poudarjajo, da so v drugih republikah normativi drugačni kot v Sloveniji. Republiška Siedstvo za ohranitev svežine in vitalnosti govor z Marlesom za gradnjo montažnih vzgojno varstvenih zavodov. Skupnost otroškega varstva je že lani sklenila z mariborsko tovarno sporazum o normativih za vrtce terna posojilo, ki ga je Marlesu odobrila za eno leto, navezala tudi obveznost, da se podjetje tam, kjer sredstev investitorji nimajo (v najmanj razvitih občinah) ne obnaša povsem poslovno. V letošnjem letu pa je republiška vlada sklenila del 30-odstotnih obveznih investicijskih depozitov uporabiti za pospešitev m-dustrijske gradnje vrtcev Izločila je kot kreditni potencial skupno 10 milijonov dinarjev, ki bi jih lahko investitorji izko-ristih le v primeru, da poslovne banke zagotovijo vsaj še tolikšno vsoto za posojila. Mariborska banka je bila sposobna in pripravljena izdvojiti 10 milijonov dinarjev in tako je Marles dobil skupno 20 milijonov dinarjev kreditne mase. zaščitili koristi nerazvitih o*1' čin, saj se trudimo, da bi otr°' ško varstvo razvijali enakomeI no po vsej republiki. Prav takc imajo prednost tudi tisti investi torji, ki lani, zaradi pomanjk3 nja sredstev še niso prišli vrsto pri posojilu. Imenova* smo tudi poseben odbor, ki v", spremljal potek celotne akcij* in jo tudi, če bo treba, usk^ jeval. Prav ta akcija in omenjc11 sporazum sta za nas, republik1 skupnost, preizkusni kamen. & bomo akcijo izpeljali uspešflj, bo kajpak družbena skupnos1 ki nam je že krepko pomagala sredstvi, tudi v prihodnje z P zumevanjem spremljala na-'1 težave in zahtevke ter prošnja V nasprotnem primeru, v p1! meru, da sredstev ne bi izkoP stili kar najbolj racionalno, pas kajpak zapiramo vrata do Z* upanja republike v naše delo-je na koncu dejala Majda G* RJ INDUSTRIJSKA GRADNJA „Na izkušnjah iz drugih držav smo se naučili, da je industrijska gradnja vzgojno varstvenih ustanov najbolj primerna11, je nadaljevala Majda Gaspari. „Studio za otroško varstvo pri Centralnem zavodu za napredek gospodmjstva se je potem lotil izdelave projekta tipa vzgojno varstvene ustanove, ki bi bila primerna za naše razmere tudi glede na sredstvaPotem smo začeli iskati proizvajalca: edino Marles je za sedaj pokazal zanimanje in sodelovanje z njim je že zgledno steklo. Prednost industrijskih, se pravi Marlesovih montažnih vrtcev je predvsem v skupnost otroškega varstva si zategadelj prizadeva, da bi tudi v druge republike prodrla s svojimi normativi, ki so za jugoslovanske razmere najbolj skromni, pa so "Vendarle naši vrtci bo-gateje opremljeni, kot denimo, švedski. „Skušali bomo doseči medrepubliški dogovor o normativih11, je dejala Majda Gaspari, „da bi tako omogočili proizvajalcu večje serije in tako dosegli tudi nižje cene, s tem pa osnovni cilj, čim bolj učinkovito izrabo razpoložljivih sredstev. Moramo prepričati odgovorne ljudi v organizacijah, ki investirajo gradnje vrtcev, daje trenutno najbolj važno, da zgradimo čimveč vrtcev, saj je primanjkljaj teh objektov izredno velik in pereč.11 POSOJILA „S tako dobljenimi kreditnimi sredstvi dajemo posojila neposredno investitorjem gradnje otroških vrtcev,11 nam je povedal inž. Tone Luft, vodja sektorja montažnih stavb v Marlesu. „Po predpisih mora vsak investitor imeti pred začetkom investiranja zagotovljena na tak ali drugačen način vsa investicijska sredstva. Ker pa je to pri investitorjih, ki kupujejo vrtce, večinoma težko izvedljivo, smo se odločili za način financiranja, ki gradnje ne zavira. Investitor dobi posojilo za čas gradnje objekta. To za nas pomeni tekočo proizvodnjo, brez zastojev, za investitorje pa hitro obračanje denarja, kar pa v gradbeništvu pomeni čisti denar. S hitro montažno gradnjo namreč še uspemo loviti ples cen, še bolj pa bi ga, če bi imeli širši trg, kot ga imamo sedaj.11 Popravek V informacijo o obisku predstavnikov RS ZSS v Kliničnem centru sta se vrinili" napaki, ki spreminjata smisel. Kolektiv Kliničnega centra šteje več kot 5.000 zaposlenih i (ne 2.000) in socialno zavarovanje nudi letos Kliničnim bolnišnicam 4 % nižje cene, kot so jih imeli v letu 1972 (ne za 40 %, kot smo pomotoma objavili). Bral; cem se za neljubi pom^n opravičujemo. AKCIJA Iz stiske se je porodila akcija za pospešitev gradnje vrtcev, katere najnovejše dejanje, nikakor pa ne zadnje, je omenjeni do- PREIZKUSNI KAMEN „0 izkoriščanju teh sredstev smo torej z Marlesom sklenili sporazum. V njem smo kajpak “Ob N MNENJA IN STALIŠČA ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Za učinkovitejši sistem zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva — sedanja organizacija zdravstvene dejavnosti ni usmerjena preventivo. To so vsekakor tudi nekatera od vprašanj, na katera bodoče skupnosti morale najti pravi odgovor. PROCES NE BO STEKEL SAM Jasno ugotovljene smernice bodočega razvoja na tem podrotf socialne politike, kot dela splošnega družbenopolitičnega razvofj ^ zahtevajo veliko večjo zavzetost in konkretno akcijo subjekti''^) sil. Zdi se, da ob oceni preteklega razvoja prav na podre« zdravstvenega varstva lahko ugotovimo, da posebej sindikati,; samoupravni cigani v delovnih organizacijah temu področju I’®1 Ji NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE IN KONEC iča na primer podatek,j ^ i, ki so bile anketiraj s __„„1—+ „l.- Avam > Če smo opozorili na nezadosten vpliv zavarovanca in njegove organizacije združenega dela na delovanje skupnosti zdravstvenega zavarovanja, se moramo dotakniti tudi problema vloge in položaja zdravstva kot nosilca družbene dejavnosti, ki zagotavlja strokovno zdravstveno pomoč. Materialna osnova zdravstva - tako njegova opremljenost, kot tudi kadrovske zmogljivosti - so v Sloveniji daleč pred jugoslovanskim povprečjem. Po teh zmogljivostih smo približno na ravni Srednje Evrope. V zadnjih letih pada število j. prebivalcev na enega zdravnika tako, da je leta 1971 na enega zdravnika odpadlo v poprečju 770 prebivalcev, a leta 1969 še 880. Tak splošno ugoden pogoj za uveljavljanje zdravstvenega varstva , .pa v svoji notranji strukturi kaže vrsto neskladij. Naštejmo samo nekatera, ki vsekakor kažejo, da se tudi ob velikih vlaganjih v ; preteklosti zdravstvo ni usklajeno razvijalo. Slovenija prednjači v ■ tem, da izredno hitro novo izšolane zdravnike usmerja v specialistične stroke, ob tem pa siromaši splošno zdravstveno službo. Leta 1969 je bilo od skupnega števila zdravnikov v Sloveniji 58% specialistov, leta 1971 je ta odstorek že narasel na 64 %. Istočasno prihaja do izrazite koncentracije zdravnikov v večjih centrih in zlasti v stacionarnih zavodih. Zavoljo tega in tudi zato, ker smo degradirali11 vlogo in družbeni položaj zdravnika splošne prakse, je del prebivalstva pri uveljavljanju zdravstvenega varstva — tudi osnovnega — neenakopraven, zlasti pa je zapostavljena zdravstvena preventiva, ki je v največji meri odvisna od dela in angažiranosti zdravnikov splošne medicine. Pri tem ni odveč opozoriti daje tudi v sistemu nagrajevanja - tudi v okviru samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov — enostransko stimulirana prav kvalifikacija specialistov. To je le nekaj dejstev - našteli bi jih lahko še več - ki kažejo na to, da proklamirani koncept socializacije medicine, ne samo v smislu njene deprivatizacije, temveč v smislu njene organske povezanosti z družbenimi procesi in potrebami, še ni dovolj uveljavljen. Tudi omenjena raziskava o zdravstvenem zavarovanju je poskušala ugotoviti, kaj delavci mislijo o sedanji organizaciji zdravstvene službe in zlasti o učinkih reorganizacije, ki je bila opravljena pred nekaj leti in kije zajela ambulantno-poliklinično dejavnost. Anketirani so med drugim izjavili: — zamisel o reorganizaciji zdravstvene službe je bila dobra, vendar cilji niso doseženi; — zdravstvenega varstva nismo približali zavarovancu, čeprav smo to obljubljali; — delovne organizacije izdvajajo velika sredstva za investicije v zdravstvu, toda učinkov teh investicij ne vidimo; — vse več dajemo za zdravstveno zavarovanje, pravice iz tega naslova zmanjšujemo in zavarovanci so vse manj zadovoljni z zdravstvenim varstvom; posvečali ustrezne pozornosti. O tem priča je samo v 45 % delovnih organizacijah, iu au unc , sindikalna organizacija v zadnjih treh letih po enkrat ali dvak(’ ^ razpravljala o zdravstvenem varstvu delavcev. Delavski sveti s0' ^ tem razpravljali v samo 65 % delovnih organizacij. In to klf v temu, da so dolžni sprejemati na primer: samoupravne akte ' ^ pravicah delavcev v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem, da mof| s razpravljati o prispevnih stopnjah za zdravstveno zavarovanje 1’“ ^ Tudi sindikalni organi izven delovnih organizacij niso bili v S dostni meri pozorni do teh življenjsko važnih vprašanj. y Učinkovito delo pri reformi interesnih skupnosti v zdravstven^. S zavarovanju zahteva med drugim tudi poglobljeno analizo Pj] jj blemov v sedanjem sistemu, podrobno oceno problemov na p0^ ^ meznih področjih, kritično oceno položaja, odgovornosti — j doče vloge vseh dejavnikov v zdravstvenem varstvu. Pri vsem pa je zlasti pomembno, da o teh vprašanjih spregovorijo z av^ vanci v organizacijah združenega dela in pa tudi delavci v zd^ ^ stvenih delovnih organizacijah. Jasna opredelitev interesov in S n i n r\rr\rrra i n miino o -n o r In rl r\ -f nr*o rr/~\ /‘•a n-ri+i 1 a «q nSPy ^ nih programov je nujna, vendar je do tega mogoče priti le na o s1' razprav v temeljnih organizacijah združenega dela. Ta prispevek še zdaleč ni popoln oris probleme prispevek še zdaleč ni popoln oris problemov, kijih je ve1 na temelju nekaterih konkre11!. več. Njegov namen je, da vsaj teženj in dogajanj opozori na nekatere prvine, ki bi jih koristno upoštevati ob sedanjih in bodočih razpravah o sist^ zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva. J JOŽE TAVČAf fž NAŠE DRUŽBE Samoupravne Interesne skupnosti in nova ustava ^ Nadaljevanje s 1. strani) ob' ^očij združenega dela in omo-1x0' Bočiti delavcem, da se nepo-1ei' Sredno sporazumevajo. ,stj. ' ri oblikovanju novih samo-jlcS' UPravnih interesnih skupnostih pl Je potrebno posvetiti pozornost v^, Predvsem vprašanjem, kot so: j t,c - sistem sekundarne delitve, cjj( namen ustanovitve, narava in Ida; ililli nosti, definiranje družbenega interesa v SIS svobodno, z določitvijo družbenega interesa v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti. Nedvomno je nujno pri razčiščevanju in odločanju o bodoči j>meri razvoja ob realizaciji ustavnih načel doseči enotnost v tolmačenju temeljnih vprašanj. Nujna je tudi analiza dosežene stopnje razvoja družbenoekonomskih odnosov v sedanjih samoupravnih interesnih skupnostih, tako ocene pozitivnih tendenc kot tudi slabosti. Nedvomno moramo ugotoviti, da je bila sedanja samoupravna organiziranost SIS predstavniška, z vsemi posledicami odtujevanja dohodka delavcev, ter na tej osnovi „fondovskega“ in proračunskega mišljenja nekaterih vodilnih struktur v SIS in tudi v posameznih delovnih organizacijah družbenih dejavnosti. Prav iz teh sistemov danes prihajajo predlogi in stališča, ki večkrat pomenijo in dejansko so težnja kdo bo prevzel oblast nad fondi SIS, kdo jih bo obračal itd. — Vendarle še vedno mimo delavcev. Na tej osnovi so tudi predlogi o paritetnem" zastopstvu — seveda predstavniško organiziranem zastopstvu uporabnikov in izvajalcev — z vsemi posledicami, ki jih lahko tak glasovalni stroj in borba za posamezne glasove v skupščinah SIS pomenijo. Ustavne rešitve so nedvoumne — ustavno neodtuljiva je pravica delavcev — uporabnikov in plačnikov, da samostojno določajo svoje pravice in sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na temelju vzajemnosti in solidarnosti, kot je tudi neodtujljiva ustavna pravica delavcev družbenih dejavnosti, da svobodno izmenjujejo svoje delo po ustavnem načelu enakopravnosti in ekvivalentnosti z delom 2načilnosti posameznih SIS; note in temeljne interesne nosu m eicvivaiemnosu z uerom dn Pno^ti; potrebna pozornost delavcev drugih področij združenega dela. Oblika, v kateri se usklajujejo ti medsebojni odnosi, je SIS, način pa je samoupravno dogovarjanje, ne pa predstavniško odločanje. Ra- inbolJ tvr*t0 posta"0 melbrosia vseh oblik organiziranega ^dovoljevanja osebnih in skup-j!1« potreb delavcev in delovnih i j J^di neposredno, v organizaci-/ teh združenega dela, SIS itd. > MS kot podružbljena oblika U ufesničevanja svobodne me- > 'dave dela — z realizacijo načel k ^dostojnosti, enakopravnosti te ekvivalentnosti; subjekti svo-°dne menjave v SIS, družbeni J J-ten razvoja in splošne bilance ^žbenih sredstev kot pred-ni f: ^ P°?! } HOTEL SLAVIJA MARBOR n te" ava^ ^ zdra' S M S ,snO' j ve!^ ^ ref! ^ stelf ^ /ČAF Sestanek s prijatelji v hotelu SLAVIJA je vedno prijeten - na terasi ob glasbi, v Klubu ob kavi, pri dobri malici v ribjem butiku ali ob nočnem programu v TOTEM BARU. materialni izraz in vrednost in je tako materializirana podlaga samoupravljanju. Bistveni kriterij torej mora biti tudi družbeno dogovoijena cena dela (strošek dela) uslug družbenih dejavnosti. Brez tako družbeno dogovorjene cene — ne tržne cene — ni mogoča menjava dela; le-to lahko nadomesti sedanje pavšale in proračune, ki ne vsebujejo subjektiviziranih kriterijev, po katerih bi lahko menjavali delo. Materialne in kadrovske kapacitete družbenih dejavnosti kot področja, kjer ne delujejo tržne zakonitosti, so v svojem razvoju družbeno usmerjene. To pomeni, da je skupna dolžnost uporabnikov in izvajalcev, da na podlagi objektiviziranih kriterijev optimalno usklajujejo programe družbenih dejavnosti, da bi tako maksimalno uskladili akumulacijo materialne proizvodnje ter gospodarstva nasploh in zadovoljevanje skupnih potreb delavcev in delovnih ljudi kot sestavnega dela družbene reprodukcije. V tej smeri je potrebno tudi v sistemu planiranja (zakonih) opredeliti dolgoročno usklajevalno funkcijo in pristojnosti družbeno političnih skupnosti. Na teh bistvenih nalogah je potrebno v tem trenutku organizirati enotnost subjektivnih sil in njihovo večjo angažiranost in odgovornost zavoljo tega, da bodo delovni ljudje vse bolj dejansko odločali o prioriteti zadovoljevanja svojih osebnih in skupnih potreb. VINKO KASTELIC Za službo, šolo. Šport in dnevne opravke je Modna hiša namenila bogato kolekcijo modno krojenih jop. Izbirali boste med umir- <: jenimi modeli in mla- ^ dostno športnimi mo- s deli, ki so izdelani iz ‘i kvalitetnih in modno s deseniranih materia- s lov. s Nakup v Modni hiši s vas ne bo razočaral. “ DVELETNA BILANCA KULTURNE AKCIJE Pravic ne gre zoževati! Kako je v osnutku ustave urejeno izobraževanje in usposabljanje delavcev? Ali predlagana določila o izobraževanju in usposabljanju dovolj upoštevajo nov položaj, ki ga dobiva delavec kot proizvajalec in samoupravljavec z novo ustavo? In kakšen bo, upoštevajoč ustavno določeno mesto izobraževanja in usposabljanja delavcev, v bodoče tudi položaj ustanov, ki so specializirane za izobraževanje odraslih? O teh vprašanjih je razpravljal pred dnevi svet Zveze DU Slovenije. Razprava je bila kritična in temeljita. Izhajala je iz položaja delavca, njegovih bodočih pravic, dolžnosti in možnosti pri uresničevanju ustavnih določil. Kritične pripombe, ki jih bo svet skupno s predlogi za dopolnitev oziroma spremembo ustavnega besedila posredoval ustavni komisiji, so predvsem naslednje: V temeljnih določbah osnutka slovenske ustave se izobraževanje, razvijanje in uporaba znanosti uvršča med „bistvene dejavnike razvoja socialistične družbe, dviganja proizvodnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil in vsestranskega razvoja osebnosti, humanizacije socialističnih, samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe ... V normativnem delu pa so določbe, ki opredeljujejo pravice in dolžnosti delavcev in OZD bistveno slabše opredeljene. Omejene so le na nekaj zelo skopih in ozkih določil. Tako npr. 21. člen določa samo, da delavci v TOZD razporejajo dohodek med drugim tudi za ,,dviganje delovne sposobnosti delavcev". Dolžnost OZD glede zaposlovanja in prekvalifikacij je posebej opredeljena v 34. členu, vendar le za delavce, katerih delo zaradi tehnoloških in ekonomskih razlogov v OZD ni več potrebno. Upravičeno smo pričakovali, da bo nova ustava trdnejše in bolj določno opredelila pravice in dolžnosti delavcev ter OZD, da se nenehno izobražujejo in usposabljajo tako za delo kot za upravljanje in da te pravice in dolžnosti ne bodo le stvar posameznikov — njihovega boljšega ali slabšega posluha za ta del družbenega dela. 201. člen, ki opredeljuje pravice in dolžnosti občanov pri izobraževanju, je močno okrnjen in zožuje pravice, ki so bile sprejete že v dosedanji ustavi. Tako je namesto določila, da ,je treba ob enakih pogojih vsakemu občanu omogočiti, da si pridobi znanje in izobrazbo po svojih možnostih in nagnjenju", v novem osnutku ta pravica zožena le na strokovno izobraževanje. Osnovno šolanje je opredeljeno le v tistih okvirih, ki smo jih že praktično dosegli. Vsi otroci so namreč že vključeni v osemletno obvezno šolanje — vemo pa, da še vedno ena tretjina ne dokonča uspešno tudi vseh 8 razredov. Ob sedanjem besedilu 201. člena osnutka ustave bo znova odprt problem, ki smo ga sprožili z ustavnim sporom in s katerim smo dosegli, da se za osnovno šolanje od občanov ne smejo pobirati šolnine. Prav zato so pripombe in kritika tega dela osnutka ustave, ki so jo izrekli na seji sveta Zveze delavskih univerz, vredne vse pozornosti in podpore. T. BLAHA Prve izkušnje, ki obetajo zumljivo je, da je svobodna menjava možna samo na skupno dogovorjenih in s tem objektiviziranih kriterijih svobodne menjave. Jasno je, da ima vsako družbeno koristno delo svoj Dogovor o kulturni akciji, ki sta ga Zveza sindikatov in Socialistična zveza Slovenije sprejeli pred dvema letoma, je sprožil vrsto pobud in aktivnosti tako v delovnih organizacijah, kulturnih zavodih in društvih kot tudi v krajevnih skupnostih in občinah. Ne moremo sicer trditi, da je ideja kulturne akcije zaživela že v vseh okoljih — toda prvi uspehi so tu in mnogo laže bo na teh izkušnjah in dosežkih graditi dalje. Pionirsko delo je opravljeno — zgledi najboljših, najprizadevnejših bodo slej ali prej pritegnili tudi še vse tiste, ki se doslej še niso vklju- čili v akcijo. Morda je prav dejstvo, da smo kulturno akcijo snovali v času, ko smo z ustanavljanjem kulturnih skupnosti začeli vzpostavljati nove — neposred-nejše odnose med kulturnimi ustvarjalci in njihovimi ,,potrošniki", prispevalo k uspešnemu uveljavljanju osnovnih idej kulturne akcije. K poglabljanju in širjenju s kulturno akcijo začetega „gibanja za kulturo in v kulturi" pa bo nedvomno prispevalo tudi uresničevanje ustave. Saj bo prav uresničevanje osnovnih ustavnih določil terjalo aktivnejšo udeležbo in ne- SKUPŠČINA OBČINE GORNJA RADGONA ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK posredno dogovarjanje delavcev v TOZD o programih in sredstvih za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi. V izvajanju kulturne akcije smo v sindikalnih organizacijah prav tej nalogi posvetili posebno pozornost. Lanski seminar, ki so ga skupno organizirali Zveza delavskih univerz, Zveza kulturno prosvetnih organizacij in Zveza sindikatov Slovenije, je bil namenjen prav organizatorjem kulturnega življenja v občinah. Udeleženci tega seminarja so bili kasneje pobudniki podobnih seminarjev za animatorje in organizatorje kulturnega življenja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Dva do tridevne seminarje so organizirali doslej resda šele v sedmih občinah — pripravljajo pa jih tudi že drugod. Pomembno pri tem je pridobiti delavce, ki so pripravljeni in zagreti za kulturno delo v delovni organizaciji ali v krajevnih skupnostih. Prav iz vrst teh delavcev bo možno poiskati bodoče delegate v organe družbenopolitičnih in interesnih skupnosti. Razen organizacijskega in kadrovskega utrjevanja kulturnega dela v TOZD se je v dveletnem izvajanju kujtume akcije že močno razmahnilo tudi kulturno življenje med delavci. Ustanovljenih je bilo vrsto novih kulturno umetniških skupin in društev, tako v delovnih organizacijah pa tudi v društva, ki delujejo v okviru krajevnih skupnosti, se v zadnjih letih vključuje več — zlasti mladih delavcev. Kulturne ustanove so našle mnoge izvirne in zanimive poti, kako približati kulturne dobrine delavcem. Naj omenim le nekatere: likovne razstave in gledališke predstave v tovarnah, stalni abonmaji oziroma odkup predstav za posamezne delovne kolektive, razstave in prodaje knjig v delovnih organizacijah in še vrsto drugih pobud. Nad prepadi, ki so doslej razdvajali delavca od kulture, se počasi a vztrajno grade mostovi — ne le zasilni in začasni, temveč trdni in trajni. Razveseljivo je, da ga grade istočasno na obeh straneh, tako v TOZD, kjer počasi a vendarle vedno bolj spoznavajo, da brez široko razgledanega, kulturno osveščenega delavca ni mogoče graditi socialistične družbe, dvigniti proizvodnosti dela in humanizirati medsebojnih odnosov. Grade pa ga tudi delavci v kulturnih ustanovah, ki se zavedajo, da morajo najti pot do delavcev — proizvajalcev — saj bodo le-ti v bodoče skupno z njimi odločali o programih in sredstvih, ki jih bodo namenjali za kulturo. Sindikate pri tem čaka še trdo in veliko delo. Brez stalnih pobud in prizadevanj bo težko premagati še v mnogih delovnih organizacijah zakoreninjeno miselnost, da kultura ne sodi v njihov delokrog in da je le stvar posameznikov — kulturnih ljubiteljev oziroma stvar kulturnih ustanov samih. Ob dveletni bilanci kulturne akcije, ki bi jo morali opraviti vsepovsod, se bo treba dogovoriti, kako doseči, da bo kulturna akcija dobila nove spodbude! T. BLAHA GOSPODARSKA GIBANJA V SLOVENIJI • OB 36. SEJI CK ZKS Bolj dosledno in odločno Centralni komite ZKS je na svoji 36. seji - bila je v četrtek, 11. oktobra - glavno točko dnevnega reda namenil razpravi o enoletni dejavnosti ZKS po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter svoji 29. seji. Znano je, da čas pred pismom in omenjeno sejo CK ZKS ni bil naklonjen uveljavitvi temeljnih slojev v naši družbi na področju enostavne in razširjene reprodukcije. Centralni komite ZKS je sicer v svojih stališčih ves čas opozarjal na to dejstvo, kakor tudi na družbeno škodljivost birokratizma in tehnokratizma, na zanemarjanje ekonomskih odnosov s tretjim svetom, na potrebo po krepitvi sodelovanja slovenskega gospodarstva s celotnim jugoslovanskim ekonomskim prostorom, na potrebo po drugačni ureditvi razmer na področju osebnega dela, na probleme, ki nastajajo zaradi prevelikih socialnih razlik v naši družbi itd., vendar brez pravega uspeha, saj je v mnogih okoljih naletel na gluha ušesa. Po oceni članov CK ZKS se je idejnopolitična dejavnost komunistov in organizacij ZK po pismu in 29. seji CK ZKS korenito spremenila: postala je bolj dosledna in učinkovita, še zlasti pri razreševanju osnovnega protislovja na sedanji stopnji našega družbenega razvoja - protislovja med samoupravljanjem v organizacijah združenega dela na eni strani in težnjami za nastajanje birokratsko-tehnokratskega monopola na področju družbene reprodukcije na drugi strani. To dejstvo se izraža v vrsti akcij ZK, predvsem pa v organiziranih prizadevanjih komunistov in organizacij ZKS, da bi delavskemu razredu z uveljavitvijo ustavnih sprememb uspelo razširiti svoje pristojnosti z enostavne tudi m razširjeno reprodukcijo, kar naj bi mu omogočilo, da bi končno le začel gospodariti z vsemi sadovi svojega dela. Res pa je tudi, da veliko nalog, ki jih vsebujejo stališča in sklepi 29. seje CK ZKS, še ni uresničenih, zato je centralni komite nanje še posebej opozoril. Takšnih nalog je lepa vrsta, zato velja danes omeniti le dvoje glavnih. Tako je CK ZKS ugotovil, da strukturna neskladja v materialni proizvodnji in družbeni reprodukciji v sedanjem času šele dobivajo pravo podobo in pritiskajo z vso težo na gospodarjenje, stabilizacijska prizadevanja, družbeno produktivnost dela in snovanja razvojnih programov ter oblikovanje sredstev za razširjeno reprodukcijo. Očitno zaostajamo pri uresničevanju enega izmed najpomembnejših ciljev ekonomske in socialne politike za letošnje leto - bistvenem izboljšanju ponudbe in povpraševanja ter omejevanju rasti življenjskih stroškov. Dosegli smo sicer nekoliko večjo usklajenost ponudbe in povpraševanja ter ustvarili osnove za večjo globalno in tudi strukturno usklajenost v prihodnjem letu, vendar pa bistvena strukturalna nesorazmerja niso odprav-jena. Rast cen in še posebej življenjskih stroškov občutno presega napovedi. V vsem spletu ekonomskih razmer pri nas in ob upoštevanju močnih premikov v cenah na svetovnem tržišču ni pričakovati, da bi se v prihodnjem letu stopnja inflacije lahko bistveno zmanjšala. Visoka rast življenjskih stroškov močno vpliva na položaj delavcev, predvsem tistih z nizkimi osebnimi dohodki. Zavoljo tega in pa zaradi ukrepov ekonomske politike za omejevanje vseh oblik porabe, posebno še osebnih dohodkov zaposlenih, so se realni osebni dohodki na zaposlenega v prvem polletju letos gibali znatno pod ravnijo, doseženo v enakem obdobju lanskega leta. V drugem polletju so se osebni dohodki zaposlenih zaradi odmrznitve osebnih dohodkov v delu gospodarstva in v negospodarskih dejavnostih ter zaradi sprememb v samoupravnih sporazumih, kljub visokemu porastu življenjskih stroškov, povečali. Realni osebni dohodki na zaposlenega v drugem polletju naj bi bili za 4—5 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, vendar bodo v vsem letu še vedno za 2-3 odstotke nižji kot lani. Člani CK ZKS so odkrito spregovorili tudi o akciji za gradnjo stanovanj za delavce. Pripravljenost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da bi z združenimi sredstvi in solidarnostnim skladom bistveno spreminjali obstoječe stanje, terja po oceni CK ZKS polno odgovornost za izpolnjevanje sprejetih nalog Samo letos bodo temeljne organizacije združenega dela izločile kakih 130 milijonov dinarjev za stanovanja, od tega 35 milijonov v solidarnosmi sklad, 35 milijonov za obvezno kreditiranje stanovanjske gradnje, ostalo pa bodo zadržale za lastno graditev stanovanj. Predvidevajo, da bomo v Sloveniji letos zgradili 10.000 stanovanj, od tega 5500 družbenih in 4500 zasebnih. Iz solidarnostnega sklada so v drugem polletju letos začeli graditi 1200 stanovanj za delavce, ki bodo dokončana prihodnje leto. Učinke te akcije pa zmanjšuje prepočasnostustanavljanja samoupravnih stanovanjskih skupnosti, zaostajanje v oblikovanju in sprejemanju potrebnih družbenih dogovorov in predpisov, težave pri prehodu od dosedanjega sistema stanovanjske gradnje - gradnja za trg - na nove oblike financiranja in namembnosti stanovanj itd. Posebno vprašanje pa so cene stanovanj oziroma pojav, da se gradbenim stroškom prilepljajo vsi mogoči drugi stroški, na katerih formiranje nimajo dajalci sredstev nobenega vpliva. Vse te ovire in zavore so pretežno takšnega značaja, da bi jih bilo mogoče z organizirano akcijo subjektivnih sil v sorazmerno kratkem času učinkovito premostiti, zato so člani CK ZKS naslovili na komuniste, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, zelo ostro kritiko. Centralni komite je sklenil, da bo sproti analiziral, kako komunisti uredničujejo svoje naloge na različnih področjih družbenih aktivnosti (torej ne samo v gospodarstvu in na področju stanovanjske gradnje) ter tudi ustrezno ukrepal, kjerkoli se bo uresničevanje pisma in 29. seje CK ZKS zatikalo. , V.B. Opešana repro- ■■■■n ■ ■ duktivna sposobnost j s Močnejši potok ! pene Nekaj pozitivnih gibanj, vendarle pa še veliko negativnih pojavov, ki bodo v letošnjem letu zmanjšali reproduktivno sposobnost gospodarstva Čeprav se v gospodarskem gibanju v zadnjem času kažejo nekateri ugodni premiki, pa reproduktivna sposobnost v letošnjem letu vendarle ne bo narasla v tolikšni meri, kot smo to pričakovali in predvidevali v dokumentih o letošnji ekonomski politiki. Temu so krivi nekateri odmiki od že skorajda tradicionalnih značilnih gibanj v našem gospodarstvu, so menili člani odbora za ekonomsko finančna vprašanja pri gospodarski zbornici Slovenije, ko so v tem tednu obravnavali in ocenjevali nekatere značilnosti gospodarskih gibanj in reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Pomembnejše pozitivne značilnosti gospodarjenja v letošnjem letu, predvsem pa v zadnjem obdobju, so hitrejše naraščanje izvoza, boljša likvidnost (čeprav te ne gre obešati na veliki zvon, saj je bila v dobršni meri dosežena s povečevanjem denarne mase), večja usklajenost med ponudbo in povpraševanjem (v globalu seveda). Omeniti velja nekatere uspehe v kmetijstvu, gospodarstvu je uspelo povečati devizne rezerve, povečal pa se je tudi odstotek obračunavanja amortizacije nad minimalno, obvezno amortizacijsko stopnjo. Vse to so ugodna gospodarska gibanja v letošnjem prvem polletju, katerih pomen pa zmanjšujejo nekatere težave, ki se vlečejo skozi daljše obdobje. Zmanjšuje se stopnja rasti proizvodnje, v avgustu je znašala le še 2,4 odstotka, v preteklem mesecu so proizvodnjo prizadele redukcije električne energije, kar je fizični obseg proizvodnje še zmanjšalo. Proizvodni stroški naraščajo hitreje od družbenega proizvoda, v posameznih gospodarskih panogah naraščajo zaloge v proizvodnji, kljub upadanju proizvod-njega tempa. Na sestanku so omenili tudi prekomerno naraščanje cen in upadanje rasti proizvodnosti. Posebej zaskrbljujoče je upadanje gospodarskih investicij, ne le po obsegu, pač pa tudi po strukturi, kar bo seveda v bodočnosti povečalo neskladje med ponudbo in povpraševanjem. Vsi ti negativni pojavi, med katerimi nismo posebej omenjali prepočasnega približevanja realnih osebnih dohodkov lanski ravni, vzbujajo zaskrbljenost in bojazen pred tem, da bi se vlekli še v naslednje leto. Ob vsem tem kaže, da v letošnjem letu, so poudarili člani zborničnega odbora za ekonomsko finančna vprašanja, reproduktivna sposobnost slovenskega gospodarstva ne bo porasla tako, kot smo predvidevali. ' rb NOVO TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE POSTOJNSKA JAMA BO ZDRUŽEVALO ŠTIRI TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Najprej infrastruktura Izredne možnosti za nadaljnji razvoj Konec tega meseca se bodo dokončno konstituirale temeljne organizacije združenega dela novega Turistično hotelskega podjetja Postojnska jama. Zadnjega oktobra bodo predstavniki vseh štirih temeljnih organizacij združenega dela podpisali sporazum, s čimer bodo zaključili prvo, vendar izredno pomembno fazo širokih prizadevanj za to, da bi v prihodnje nadaljevali tako turistični kot gostinski delavci na območju širše notranjske regije svoje delo z roko v roki. Turistično hotelsko podjetje Postojnska jama bo tako združevalo štiri temeljne organizacije združenega dela, in sicer: Jama Postojna, Gostinstvo Postojna, Gostinstvo Cerknica in skupne službe. Pomemben korak turističnih in gospodarskih delavcev na območju širše notranjske regije je nedvomno spodbuden in obeta veliko dobrega. Na območju občine Postojna sta doslej delali dve veliki gostinsko-turi-stični organizaciji: Hotelsko-gostin-sko podjetje Kras in Postojnska jama. Po svoji velikosti sta bili glede na število zaposlenih približno enakovredni, glede na strukturo poslovanja pa sta se razlikovali, vendar v precejšnji meri tudi dopolnjevali, saj sta obe delovni organizaciji zajemali isti turistični tok. Kljub temu pa podjetji nista zadovoljevali povpraševanja tako turistov kot domačinov v tolikšni meri, kot bi bilo to potrebno. In, različna gledanja so pustila svoje sledove . .. javnosti, tudi velik potrošnik določenih artiklov, kot na primer pijač, mesa, kmetijskih pridelkov in drugega potrošnega materiala, kjer bi prav tako lahko zagotovili redno dobavo in seveda ugodnejše plačilne pogoje ter najrazličnejše rabate in popuste, kijih priznavajo dobavitelji večjim odjemalcem. Pri tem seveda upoštevamo tudi racionalizacijo nabavne službe in proučevanje trga, kar je bilo doslej posameznim pod*-jetjem pravzaprav nemogoče .. nam je povedal Jerko Čehovin, vršilec dolžnosti direktorja temeljne organizacije združenega dela Gostinstvo Postojna, in nadaljeval: ,,Naši nadaljnji načrti so izredno velikopotezni. Podrobni program razvoja je v izdelavi, spisek naših zaenkrat še „pobožnih želja" pa je na moč obsežen. Zavedamo se namreč, da so naše kapacitete zelo velike, da pa gostom še vedno premalo nudimo, ker smo na usluge doslej premalo mislili. Samo Gostinstvo Postojna razpolaga z 946 ležišči oziroma s tremi hoteli, dvema moteloma - od katerih je eden največjih v Jugoslaviji, avtocampom ter več restavracijami in gostilnami. Skratka, postelj imamo zaenkrat dovolj, vse- ga ostalega pa nam krepko primanjkuje. Zato bomo vse svoje investicije usmerili zaenkrat v izgradnjo potrebne infrastrukture. Želimo namreč dve stvari: podaljšati sezono in drugič, podaljšati bivanje naših gostov . ..“ ŽE LETOS POZIMI NOV ZIMSKI CENTER! Vse kaže, da mislijo v Postojni zelo resno. O nekaterih stvareh sicer še razmišljajo, nekatere svoje spodbudne zamisli pa že uresničujejo. Sest kilometrov od Postojne že grade lep zimski center Kalič - več vlečnic bo nared že letošnjo zimo -ki bo omogočil podaljšanje sezone in s tem boljše izkoriščanje kapacitet, od prenočitvenih do gostinskih. Dalje je v načrtu gradnja večjega objekta na hitri cesti, da bi postali še bližji turistom in da bi jih kar največ preusmerili v Postojno in njeno mikavno okolico. Poleg tega je med drugim v načrtu tudi gradnja velikega pokritega kopališča, ki bo prav tako prispevalo svoj delež k podaljšanju turistične sezone ... A. Ul. ■ ■ ■ J • Tovarna Piama JM Ilirske Bistrice načr- li tuje povečanje proizt s vodnje mehke in trde v pene in sodelovanje o z drugo industrijo v v občini Uirskobistriška tovarna P*a' stičnih mas Piama predvideva v. svojem razvojnem načrtu v na-slednjih letih precejšnje poveča- | nje obsega in vrednosti proizvod' nje. Njen razvojni načrt je gled? ^ porabo investicijskih sredstef fc in na ekonomiko zelo ugodeni 0] poleg tega pa bo tovarna s povci čevanjem proizvodnje lahko za' |^ poslila delavce iz Brkinov, 1(1 £ zapuščajo kmetije in odhajajo v tovarne. V letošnjem letu v podjetju ^ sicer ne predvidevajo večjega ob' | Za sega proizvodnje, kot je bil lani: Št ski, zato pa naj bi že v prihod' ^ njem letu dosegli 100 milijonov dinarjev celotnega dohodka, ^ j( 10 milijonov din več, kot leto*- .-Ob enakih pogojih gospodah jenja, kakršni so sedaj, pa 1,1 p podjetje v letu 1975 doseglo ka okrog 118 milijonov dinarjev lai celotnega dohodka. hjj Ob teh razvojnih načrtih pa se L kolektiv Plame zaveda, da b«*0 -pogoji gospodarjenja najverjeH ' nejc, spričo podražitev surovin> a oteženega uvoza, ostrejšega Ho zunanjetrgovinskega režintaiito; težji, saj bodo zahtevali večja.Vp obratna sredstva in visoko lastnOj^ udeležbo v investicijah. Zatega-jj^ delj v podjetju z določeno mcrt> tv, previdnosti govorijo o proizvod' nih načrtih v konkretnih šte- ( vilkah. ^ Op Kljub temu poglejmo, kakobj Se(. se povečevala njihova proizvodj,^ jid | „ nja in kakšni bodo ostali kazaa ^ te 1160 ton ostalih izdelkov iz P*a razvoja: v letu 1975 naj bi ■- m delali 3600 ton mehke pene (ef i ® i 17. V^‘ i stičnih mas, ali za 50 odstotk°v več kot v letu 1971. Pri len1 celotni dohodek dosegel vred* da nost 118 milijonov dinarjeV: Spr amortizacije in skladov pa naj d* bilo za 22 milijonov din. teg Da bi to dosegel, bo moral k^tfig lektiv vložiti precej sredstev povečanje proizvodnje, tak0'-,^1 mehke kot trde pene, pa tudi v obrat obdelave. Seveda bodo iI1'| ui vesticije uresničevali postopen13! jM)] glede na potrebe trga. V svoje31 Do( razvojnem načrtu pa je podjell6 tab predvidelo tudi možnost za p° staj slovno tehnično sodelovanje / ^ proizvodnimi podjetji iz svoj _ soseščine. Tako bi se proizvodn1 ^ j, programi zaokrožili in organ*®' rali v uspešno tržno grupacijo, k /'* bi lahko tudi z ekskluzivnimi 'z i rlei delki obvladovala trg. Tuje n3^ Va^ bolj sprejemljivo sodelovanje ‘ $2; podjetjem Lesonit. „ l^itv R-leki Poglavitna naloga: povezanost gospodarstva t« bad fitl! vani GRE ZA USKLADITEV NAČRTOV in Cim veCje izkoriščanje KAPACITET Iz razvojnih konceptov posameznih organizacij je razvidno, da je mogoče napraviti na tem področju še veliko in precej več kot doslej glede na možnosti, kijih nudijo sedanji pogoji turizma. Razvojni programi delovnih organizacij so se namreč pogostokrat ponavljali, zato je bilo nujno potrebno uskladiti delo in enotno pristopiti k snovanju načrtov. ..Razumljivo je, da bo postalo novo podjetje, glede na strukturo de- Med koroškimi občinami se je prav Dravograd razvijal najhitreje. Na hitro naraščanje družbenega proizvoda, saj se je letno povečeval za skoraj 29 %, so vplivale gradnje novih zmogljivosti pa rekonstrukcije in modernizacije obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Posebej še hiter razvoj podjetij v novi industrijski coni v Otiškem vrhu jc pogojil hitro naraščanje števila zaposlenih, tako da rezervnih delavcev skoraj ni več, po nekaterih profilih kadrov pa že močno povprašujejo. Ko so v zadnjih dneh razpravljali o razvojnem načrtu občine do leta 1977, so poudarili, da bo nadaljnji razvoj v veliki meri odvisen prav od povezanosti gospodarstva, tako v okviru občine kot na širšem področju. Samo uvajanje nove tehnologije in organizacije bo premalo, večjo pozornost pa bo treba nameniti še štipendiranju in dopolnilnemu izobraževanju. V Dravogradu računajo, da bodo v prihodnjih petih letih povečevali družbeni proizvod za 21 % letno, pri čemer ga bo samo industrija za 31 % in bo le ta ustvarila leta 1977 že kar 3/4 vsega družbenega proizvoda občine. Cez pet let želijo ustvariti za 11 % več družbenega proizvoda na prebivalca, kot naj bi takrat znašalo republiško poprečje. Seveda pa računajo, da bodo v prihodnje šc bolj razvili finalizacijo lesa, gradbeništvo bi naj postalo vani skla «10i nih . P J« ir tiv, eden od nosilcev nadaljnjega g°sP?lL darskega razvoja. Želijo tudi, da ^ hitreje razvijala trgovina, kije r drobljena in še nima razvojnega nov; ^elo • li d čila. pa tudi gostinstvo naj bi izkoristilo razvojne možnosti, . o t ima spričo prometnega pol°zaf Pfejj hi«0?!W Dravograda. Računajo še na -j.j-jsu proces urbanizacije in na rnodeIx zacijo ceste proti Slovenjema Grad cu. Judi Sicer pa bodo v Dravogradu ^ po- rabili v razdobju 1973-1977 za , c ložbe v gospodarstvo 285 tniHi011 • nt dinarjev, za negospodarske *nvelfj ,, S . ntl r! ° cije pa 98 milijonov dinarjev, P J čemer računajo, da bodo sami z 1 kar 65 % vseh potrebnih sredste'( investicije. (£* I IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV ' • DELAVSKI SVET ■ 1 LITIJSKE predilnice SPREJEL PROGRAM ' GRADITVE [ ^STANOVANJ_________ Konkretne obveznosti 1 J Predilniški kolek-1 JV sodi med »ista li-' ‘‘iška podjetja, kjer ' s° zadnja leta vlagali e veliko sredstev za e opravljanje stano-v vinjske problematike ^ zaposlenih v Izdelava srednjeročnega a- P^grama graditve stanovanj a- Jitijski Predilnici seje sicer f’ ^oliko zakasnila, ker so se !v ^ °čili za širšo anketo med l’’ K°lektivom. Prav to pa je ,J. “^ogočilo, da imajo zdaj ,a'. kreten načrt in da vedo, Id ga bodo lahko izvajali, i v ^rali so namreč prav vse ' Podatke, izračunali višino .redstev, ki jih bodo izdvojili ^ bruto osebnih dohodkov AKTUALNO ib- ta graditev stanovanj. Upo-steva" - - 0v t’^nje cene gradbenih stori- >d- so cel° sedanje in pri- V. SljO------------------- za v- Izračunali so, da bo leta js. *y/6 treba odšteti za kva-u; ratni meter stanovanjske b' Površine okoli 4.390 din, d0 pr je i .390 din več kot :ev lani. I V predilnici menijo, da bi se 'ahko do leta 1976 sezidali do Najmanj 72 stanovanj ali et- '00 metrov novih stano-b1’ anjskih površin. Največ sta-bovanj bi morali sezidati le-£ja ,0s 'n prihodnje leto. Po-ne/Prečno naj bi imelo vsako g3-r°v° stanovanje 52 kvadrat-eto 'Pb metrov površine, kar od' Poleni, da so upoštevali ite- ^danje normative in da bo Vsako stanovanje primemo .bi^jeno. V pregledu do-od:sedanjega odpravljanja sta-ddlpanjske stiske svojih za-jz1 P°slenih so v podjetju še tet | gotovih, da so bili zadnja ,la- ta vse preveg usmerjeni na ‘J vl0d?elievanie P080!11 za indi-cd- daua no graditev stanovanj, /v a Pa kaže zdaj to razmerje bi Pomeniti. V tem srednje-f°cnem obdobju bodo nam-k0" m % vseh sredstev na- / za dmžbena najem- lk° 2n stanovanja in samo 1>V za podeljevanje kre- in-ditov elanom "/konkretno: v kolektiva. prihodnje ki i> naj-' V; Vr?0h> 13 milijonov din po-'pO' s, 1 za družbena delavska e s ^Oovanja, za kredite po-°jc /Beznikom pa bodo na-dn' ^eoili samo 3 milijone din. 'iZi' M ern se znatno oddaljujejo občinskega povprečja, ki j/e uvide v a nadaljnjo stanovsko graditev v razmerju j(jiv korist družbene gra-■k6 novih stanovanj. Ko-ktiv litijske predilnice bo v i* Pob°dnjih letih prispeval b milijonov din v ob-nski sohdarnostni stanovski sklad in v sklad , rtierjene graditve stano-V Vendar sodi, da bi iz ada usmerjene graditve Oral prejeti v obliki kredita n?aj vsaj 70 % vseh vlože-nih sredstev. jp "Ofriembno pri vsem tem L^dvomno to, daje kolek-sphi eraV ceI°ti' seznanjen s pro-3 iin010 graditve novih sta-r j, HpiVanj> da je pravzaprav so-boij; da P''3! Ph njegovi sestavi in : jiii k °° °d njega odvisno ali ga žaP Draa1?6 v cel°ti uresničiti v rejši i L Videnem času. Priprav-rrni- ost za to vsekakor je in l3li linj- 0 samoupravni organ k1 v prihodnje izločal p čila, da bodo že v bližnji prihodih. J1 sti s proizvodnjo rezervnih delov A ■ni kmetijske stroje kos potrebam dfj mačega trga, seveda pa računsF| tudi na večji izvoz, saj je po rezejtl Jd nih delih za kmetijske stroje povp® Cj| ševanje tudi na inozemskih tržišči |g| Izvozne težnje namreč niso novost * tržiški Tovarni kos in srpov, ki j zdaj, izvaža svoje izdelke v več »f 20 držav. i C Ob rob novim proizvodnim $tf Črtom tržiških kovačev velja nefl1' ! še zapisati, da je prav iz Tržiča pn. j pred meseci pobuda za dogovarjaj) j ^ med našimi proizvajalci kmetiJsL mehanizacije spričo nujne deM dela, še toliko bolj pa je razveseljivi njihova pobuda, da morajo proi^l jalci kmetijske mehanizacije razšit| svoje sodelovanje s trgovino, ki j1 kaže posebnega zanimanja za *d| sično kmetijsko in poljedels^ Spričo nove proizvodne usmeritve so se v Tovarni kos in srpov odločili za modernizacijo proizvodnih obratov, ki jih bodo še letos opremili za izdelovanje kompletnih orodje in rezervne dele za kmetijsf stroje, čeprav bi se morala zave' drfl da bb morala v sodelovanju s p10 Hill Hill vodnimi organizacijami čimprej u* diti oskrbo domačega tržišča, PfeJ vsem z rezervnimi deli za kmetij511 stroje. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJ BLISK» I VODOVOD - CENTRALNO ORETJE - ELEKTROINSTALATERSTVO - STROJNA MEHANIKA - LIVARSTVO - KLEPARSTVO - SERVIS MURSKA SOBOTA, Lendavska cesta 5 ČESTTTA VSEM DELOVNIM LJUBEM OB CINE MURSKA SOBOTA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI SE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! Priporočamo naše storitve! DELAVSKA Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor glavni in od„ urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni »“‘VI PlBi fWf W 1 UMi SfSfc/ ! v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100. Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 39.00 din — in letna 78,0* ^ I n:- ' " 5 Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana I 'Ijg