LetO LXVf Poïtnlna plačan» v tfotovlnl V Ljubljani, v nedeljo, dne 20. februarja 1931 Stev. 42 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi oL 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana it 10.650 in . 10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Ргака-Dunaj 24.707 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Dr. Marko Natlačen : Ob zaključku zasedanja bonskega sveta Ljubljana, 19. februarja. Nocoj ob zaključku banskega sveta je imel g. ban dr. M. Natlačen naslednji govor: Za nami je šest dni resnega in intenzivnega dela. V teh dneh smo temeljito pregledali gospodarske, kulturne in socialne razmere na ozemlju naše banovine. Podrobno ste razkrili potrebe svojih okrajev, hibe, zaradi katerih trpi naše gospodarstvo ali naša uprava in ki bi jih bilo odstraniti, da se zboljša uprava ali da se izboljšajo življenjske prilike. Ogromno je število predlogov, ki ste jih v teh dneh sprožili, in dobro se zavedam, da je vroča želja vsakega izmed vas, da bi s tega zasedanja mogel odnesti čim več koristi za svoj okraj — ne zaradi sebe, marveč z željo, da bi bilo njegovo delo čim uspešnejše za skupnost. Toda v teh dneh ste Imeli priliko se tudi prepričati, da so sredstva, s katerimi more banovina razpolagati, le skromna, omejena in mnogo preskromna, da bi mogel uvaževati vse vaše predloge, izpolniti vse vaše želje in ugoditi vsem vašim prošnjam. Iz obširnih razprav, ki ste jih te dni sledili, ste mogli spoznati, kako ogromne so potrebe naše banovine, kar tiče bodisi duhovne bodisi materialne kulture, kako naravnost malenkostna so sredstva, ki mi jih daje na razpolago banovinski proračun v primeri s potrebami kmetijsko-pospeševalne službe, prosvete, cest, regulacije voda, zgradbe vodovodov, socialne službe, ljudskega zdravja, pospeševanja obrti itd. Dobro se zavedam, da je med predlogi, ki so bili sproženi, mnogo takih, ki so res dobri, koristni in utemeljeni in ki bi jim bilo v nujnem interesu posameznih krajev ali tudi širše skupnosti čimprej in brez odlaganja ugoditi. Zavedam se, da bo temu ali onemu izmed vas težko pri srcu, ko se bo vračal v svoj domači kraj, pa ne bo mogel poročati o uspehih, kakršnih ljudje od banovine več ali manj upravičeno pričakujejo in ki bi si jih tudi vi sami želeli. Od srca rad bi ustregel vsem vašim upravičenim željam, toda na žalost denarna sredstva, ki moram z njimi razpolagati, niso tako obsežna in obilna, kakor je obilna moja volja. V tem pogledu vas prosim', gospodje člani banskega sveta, da ste prepričani, da bom pri izvajanju proračuna postopal z največjo vestnostjo, skrbel bom zlasti, da se pri določevanju delovnega programa izberejo tista dela, ki so najnujnejša in ki bodo prinesla čim več koristi čim širšemu krogu ljudstva, a pri tem bom tudi gledal, da bodo deležni dobrot banovinskega proračuna sorazmerno vsi deli naše banovine. Culi ste, gospodje člani banskega sveta, smernice, po katerih se hočem ravnati pri izvajanju proračuna in skladno s temi mojimi smernicami je bilo tudi od vas, gospodje člani banskega sveta, v teh dneh ponovno poudarjeno načelo, da je treba banovinska sredstva uporabiti za potrebe banovine; na drugi strani pa mora za kritje državnih potreb dali lia razpolago potrebna sredstva država, a občina mora svoje občinske zadeve finansirali iz svojih občinskih sredstev. Ponovno dajem izraza svojemu prepričanju, da je to načelo zdravo in pravilno in vas zato, gospodje člani banskega sveta, prosim, da si to načelo tudi vi usvojite in da me pri izvajanju tega načela s svojim vplivom med ljudstvom tudi podpirate. Drobljenje banovinskih sredstev na drobtinice se mora čim bolj omejiti, da bo naše delo v korist banovine kot celote tem bolj uspešno, tem bolj koristno in tudi tem bolj vidno. Vsak posamezen kraj naše banovine nam je enako ljub in drag in voditi nas mora zavest, da je vsa banovina naša, a usmeriti moramo svoje delo tako, da bo banovina kot celota čim bolj napredovala, ker bomo s tem najbolje služili tudi posameznim njenim delom. V tem smislu vas prosim, da me z razumevanjem iu odobravanjem podpirate v mojem stremljenju. Ko zaključujemo IX. zasedanje banskega sveta, ne smem mimo tega, ne da bi ugotovil, da so bile razprave tudi v tem zasedanju v vsakem pogledu na vzorni višini. Ugotavljam predvsem, da ste, gospodje člani banskega sveta, svojo nalogo resno pojmovali. Vaši govori so bili prežeti umevanja in skrbi za gospodarske, kulturne in socialne potrebe našega ljudstva. Iz predlogov, ki ste jih tekom razprave sprožili, odseva po eni strani veliko umevanje ljudskih potreb, po drugi strani pa resno stremljenje za tem, da bi ljudstvu pomagali, kjer mu je pomoč potrebna, da se mu zmanjša beda, da se dvigne njegovo materialno stanje in da bi se povzdignila tudi njegova kultura. Izpolnjujem torej samo svojo dolžnost, da se vam za tako odlično vaše sodelovanje s tega mesta kar najlepše zahvaljujem. V lanskem zasedanju nas je kakor težka mora mučila skrb zaradi usode našega de-na'uega zadružništva in naših denarnih zavodov sploh. Ta zadeva je sedaj, kakor je bilo v teh dneh s tega mesta ponovno poudarjeno, povoljno rešena. To in pa dejstvo, da nam tudi druga znamenja napovedujejo vendarle zboljšanje gospodarskega položaja, nas more napolnjevati z optimizmom. Zato vas prosim, gospodje člani banskega sveta, da se vrnete med ljudstvo z optimizmom v svojih srcih in „Srednja Evropa pod vodstvom — Nemčije" Papen napoveduje „velike nemške načrte za Podonavje Dunaj, 19. februarja. TG. Nemški veleposlanik na Dunaju baron von Papen (ki je kot katolik nekdaj pripadal nemškemu centrumu; op. ur.) je za slovo od Dunaja zbral okrog sebe časnikarje ter jim prebral dolgo izjavo o zadnjih dogodkih na Dunaju, v kateri je med drugim dejal: »Avstrija je dala zgled, kako se negotovosti v Srednji Evropi lahko kar naenkrat odstranijo. Kancler Hitler bo dne 20. februarja izjavil, da prevzame jamstvo za neodvisnost in neokrnjenost avstrijskega ozemlja. Narodni socialisti (hitlerjevci) lahko sedaj v Avstriji odkritosrčno priznajo, da so narodni socialisti in se jim ni treba več skrivati. Nemčija je od Avstrije želela samo to, da smejo hitlerjevci izražati svoje prepričanje prav tako, kakor delajo drugi. Svetovno javno mnenje so nekateri hoteli prepričati, da obstoja nesoglasje med Nemčijo in Italijo, češ, da je Italija hotela doseči zbližanjc z Anglijo. To so bili napačni računi, kajti Hitler je bil nasprotno mnenja, da bo takšno zbli-žanje koristno tudi za Nemčijo. Tudi Nemčija bo od svoje strani iskala zbližanja z Anglijo. Italija in Nemčija imata iskren namen na vsak način zagotoviti evropski mir. To pa je nemogoče, če med velesilami ni sporazuma in prijateljskih odnošajev. Nemčija je že iztegnila roke proti Angliji in jih bo držala razprostrte, če Anglija Nemčiji prizna njene naravne pravice do kolonij.« Papen je dodal, da je »Van Zeelandov načrt sijajno sredstvo za pomirje-nje Evrope«. Ko so ga časnikarji vprašali, če je res, da je kancler Schuschnigg tri dni iskal zveze z Mussoli-nijem, ki se je пекје smučal in da Mussolini sploh ni maral z njim govoriti, nakar da je bil Schuschnigg prisiljen sprejeti nemške zahteve, ker se je čutil osamljenega in brez vsake opore, ie baron von Papen izjavil, »da je vse to lažnivo, ampak, da je Mussolini za ta sporazum točno vedel, da se je s Hitlerjem o njem v vseh podrobnostih sporazumel že takrat, ko jc obiskal Hitlerja v Berlinu, in da torej Schuschnigg ni imel nobenega povoda razgovarjati se z Mussolinijem o stvari, ki je bila popolnoma zrela.« »Nemčija ne bo zahtevala od Avstrije, da takoj zapusti Zvezo narodov, ali da se priključi proti-komunističnemu paktu. Avstrija s simpatijami podpira italijansko-nemška prizadevanja.« V nadaljnjem razgovoru je baron von Papen izjavil, da ima še velike naloge pred seboj. Govoril je o »velikanskem načrtu, da pre-osnuje sožitje narodov v Podonavju pod vodstvom Nemčije«. Sedanji sporazum med Avstrijo in Nemčijo je prvi korak k temu velikemu cilju. Druge države, predvsem avstro-ogrske nasledstvene države, bodo morale avstrijski zgled slediti. Mirovne pogodbe so gospodarsko skupnost v Podonavju razrušile in ustvarile nasprotstva, ki so bila in so še neprestan vir nevarnosti za mir v Srednji Evropi. Njegov načrt, Srednja Evropa pod nemškim vodstvom, bo temu odpomogel. Kajti Nemčija je od takšnih razmer, ki so se razvile okrog njenih meja, najbolj trpela. Zato hoče Hitler to vprašanje rešiti.« Von Papen je nato prišel zopet nazaj k avstro-nemškemu sporazumu in dejal, da ne razume, zakaj eo nekateri tako razburjeni, če dve državi postaneta prijateljici, posebno pa še dve državi, ki pripadata istemu narodu in ki sta se v svetovni vojni z ramo ob rami borili po vseh bojiščih. Prijateljstvo jc trajalo med njima vso povojno dobo do trenutka, ko je diktatorska oblast hitlerizem proglasila za protizakonito gibanje. Sedaj je boja konec. Avstrijski kancler je stisnil roko nemškega kanclerja. Baron Papen je priznal, da je »poglavitna vsebina sporazuma v gospodarskih ugodnost i h , ki sla si jih Avstrija in Nemčija druga drugi dovolile. Gospodarske ukrepe Nemčije bodo posnemali ali vsaj podprli v Avstriji. Po gospodarski poti sta oba naroda nastopila pot do popolne narodne strnjenosti. Če se bo Avstrija priključila nemški gospodarski štiriletki, je še vprašanje, ki mora biti rešeno.« Prav tako razumljivo pa je tudi, da »bosta odslej obe državi sodelovali tudi v vojaškem pogledu, kajti državi, ki predstavljata nemški narod, imata skupne obrambne interese.« V kolikor se njega samega tiče, je dodal Pa- pen, ima Hitler za njega neko veliko in važno delo, o katerem se pa še nc sme izraziti. Danes govori Hitler ~ tudi o ČSR Hitler bo v svojem jutrišnjem govoru govoril tudi o nemški narodni manjšini na Češkoslovaškem. Posebni dopisnik »Daily Maila« v Berlinu Ward Priče poroča, da bo Hitler izjavil, da ostale velesile nimajo pravice vmešavati se v nemška manjšinska vprašanja. Jutrišnji govor kanclerja Hitlerja ob 13 uri bodo prenašale vse nemške, italijanske, avstrijske, švicarske, skandinavske, francoske in angleške radijske postaje, prav tako pa tudi radijske postaje v Ameriki in del radijskih postaj na Češkoslovaškem. Praška radijska postaja bo prenašala govor kanclerja Hitlerja, dne 24. t. m. pa Schuschniggov govor. Stališče zapadnih velesil: Avstrija se ne sme London, 19. februarja, b. Poročilo o včerajšnjih obširnih razgovorih Edena s Corbinom ee izpopolnjuje še s tem, da je pariška vlada dala pobudo v avstrijskem vprašanju in da se je popolnoma sporazumela z londonskim kabinetom glede vsebine skupne note, ki jo nameravata obe državi izročiti v Berlinu. Angleški kabinet bo na današnji seji proučeval besedilo note. Verjetno je, da bo skupna francosko-angleška nota izročena v ponedeljek v Berlinu in izpolnjena s skupno izjavo francoskega in angleškega poslanika v Berlinu. Zapadne velesile se bodo postavile na stališče, da se avstrijska odvisnost v nobenem primeru ne sme ukiniti. Ves dan se je Chamberlain posvetoval e francoskim veleposlanikom v Londonu Corbinom in Anglija ne ho Italijansko-anglešha London, 19. febr. AA. Reuter. Predsednik vlade Chamberlain je snoči govoril v Birminghamu in rekel, da je glavno, da rešimo mir in da Anglijo tako oborožimo, da si je ne bo upal nihče napasti. Mi želimo, da bi se sedanja konflikta — eden v Evropi in drugi v Aziji — ne razširila in da se mi vanje no bi zapletli. Mi pa nismo zadovoljni s samim opazovanjem, ker želimo, da se mir ohrani in je zalo naša dolžnost, da ob vsaki priliki pod-vzamemo potrebne korake, da se odstranijo vzroki novih vojn. Mi se dnevno zmeraj bolj oborožujemo in želimo, da bi bili iz dneva v dan močnejši. Ravno zato, ker smo vsak dan močnejši, se zmeraj bolj zanimamo za zadeve Evrope, in „Domovinska fronta" hitierjevcem odprta Priseči morajo, da bodo branili „neodvisnost" Avstrije Kdor bi oviral „pomirjenje" z Nemčijo, bo izgnan Dunaj, 19. febr. AA. (Korbiro) Na podlagi dogovora v Berchtesgadnu med avstrijskim zveznim kanclerjem in državnim kanclerjem je sedaj dana avstrijskim nacionalnim socialistom (hitierjevcem) možnost zakonitega dela, toda v okviru Domovinske fronte in drugih avstrijskih ustanov. To tlelo se ho moglo razvijati le na podlagi avstrijske ustave, ki izključuje vsako usta- da s tem optimizmom vzbudite in gojile med ljudstvom novo zaupanje v zadružno misel in s tem zaupanje v boljšo, svetlejšo bodočnost. Za sanacijo in likvidnost zadružništva je banovina doprinesla veliko žrtev. Toda ta žrlev ne bo predraga in se bo bogato obrestovala, ako nam prinese ta uspeh, da se bo naš človek zopet s popolnim zaupanjem oklenil zadružništva, ki mu edino more pripomoči do trajnega zboljšanja blagostanja. Naj narod vidi in se zaveda, kako visoko ceni banovina in država zadružništvo, ki mu hoče nuditi v vsakem primeru, celo ob lastnih velikih žrtvah, pomoč in zaščito. Preden končam, pa naj poudarim še tole: Čitali in slišali sle poročila posameznih oddelkov banske uprave. Ta poročila so bila, kakor ste tudi posamezni gospodje člani banskega sveta sami izrecno poudarjali, sestavljena i, izredno natančnostjo in vestnostjo; čuti se, kako iz njih diha skrb za blagor banovine in ljubezen do nje. Zato pa mislim, da storim samo svojo dolžnost, ako s tega mesta izrečem priznanje in zalivalo hidi našemu uredništvu, ki je v veliki meri pripomoglo s svojim delom, da je poteklo naše zasedanje tako lepo in tako uspešno. Ker jo s tem dnevni red IX. rednega zasedanja banskega sveta izčrpan, proglašam, da je zasedanje zaključeno. navijanje političnih strank. V zvezi s temi prepovedmi bo nemška država izdala ukrepe, ki naj preprečijo vsako poseganje strankarskih ustanov v notranjo-avstrijsko zadeve. Poročila v listih o nekih nadaljnih ukrepih so le navadne kombinacije in ne odgovarjajo v nobenem oziru dejstvom. Posebno velja poudariti, da ho avstrijska vlada tudi v prihodnje izvajala strogo načela avstrijske valute iu svoje gospodarske politike in da ta vprašanja sploh niso prišla v razgovor. V skladu z razčiščen jem odnošnjev med obema državama je tndi okolnost, da bodo odslej gospodarske stike med Avstrijo in Nemčijo zelo pospeševali. Vodstvo domovinske fronte poroča, da je sklenilo, da morajo vsi narodni socialisti, ki hočejo vstopiti v domovinsko fronto, položiti prisego, da bodo hranili avstrijsko neodvisnost. Dalje pravi uradno poročilo iz predsedstva domovinske fronte, da so domovinska fronta ne more deliti ali fia cepiti. Vendar ho domovinska fronta dopusti-a, da se njeni člani lahko bolj zanimajo za nemško idejo ali pa ia socialna vprašanja. Najvažnejši pa je tisti sklep, da bodo izključeni vsi tisti Avstrijci, ki bi s svojim delom sabotirali delo za pomirjnnjn med Avstrijo in Nemčijo. Vse take bodo (akoj izgnali iz Avstrije. Domovinska fronta je vedno zastopala načelo, da v njenem okviru ni mogoče dovoliti posebnih sckcij. To načelo je sedaj vnovič potrjeno in velja za vso prihodnjost. Ker je cepitev fronte na sekcije prepovedana, sloili iz tega logično, da je fronta sama nedeljiva in da se mora zaradi tega vsakdo s svojo čnstjo in odkritosrčno izreči za nedeljivost avstrijskega programa. (Korbiro.) Avstrijski zvezni minister za trgovino in promet je imenoval ravnatelja avstrijsko zavarovalnice dr. Fischbecka za svetnika trgovinskega ministrstva. Podrejena mu bodo vprašanja trgovinske izmenjave med Avstrijo in Nemčijo. Tiskovni odsek bo združen z odsekom zn nadzorstvu nad dobrimi stiki med avstrijskim in nemškim časopisjem. Izročen bo višjemu uradniku v zveznem kancelarstvu Wolfu. telefonsko z zunanjim ministrom Delbosom. Govorili so o dogodkih v Avstriji. Chamberlain se bo potrudil, da se sporazume z Irsko Zaradi angleško-irskih pogajanj, ki se bodo pričela v ponedeljek, je prišel snoči v London predsednik Irske de Valera z ostalimi delegati svobodno irske države. V ponedeljek se bodo pričela pogajanja z raznimi ministri. Menijo, da se bodo pogajanja tikala političnih in gospodarskih vprašanj. Politični krogi pričakujejo, da se bo Chamberlain potrud il, da pride do sporazuma in do sklenitve trgovinske pogodbe. samo opazovalec pogajanja oživela lo za liste zadeve, v katere se pred Ieli ne bi vmešavali. Seja angleške vlade proti navadi v soboto popoldne London, 19. febr c. Pojioldne ob 15. se je začela seja angleške vlade. V vsej javnosti je to zbudilo silno pozornost, ker se je angleška vlada prvič sestala na sejo v soboto popoldne po odstopu Edvarda VIII. dne 3. decembra 1930. Nepričakovano sklicanje angleškega kabineta za danes popoldne je vzbudilo v tukajšnjih političnih krogih veliko senzacijo, ker se britanski kabinet sestane ob sobotah le v zares izrednih primerih. Snoči so se zopet razširile vesli o velikih nesoglasjih v britanskeein kabinetu zaradi angleško- Italijanskih pogajanj. Vesti o nesoglasjih so se pojavile največ zaradi tega, ker je bil Chamberlain tisti, ki se hoče pogajati z Italijo potom Grandija. Včerajšnji razgovor Chamberlaina iti Edena z Grandijem je napravil v italijanskih političnih krogih ugoden vtis. Možna so direktna pogajanja med Chamberlainom in Mussolinijem. V političnih krogih se opaža velika želja za ponovno vzpostavitev dobrih italijansko-britanskih odnosov. Seja vlade ob času. ko to poročamo, še zmeraj traja. 1'red predsedstvom vlade čaka ogromVia množica ljudi na sklepe vladne seje, ki pn bodo po zadnjih vesteh objavljeni šele v ponedeljek. Zelo so opazili, da je množica navdušeno pozdravila zunanjega ministra Edena, ko je malo pred 3. tiro hitel v predsedstvo vlade. Eden se je takorekoč presenečen malo ustavil, dvignil klobuk in izginil za vratmi hiše št. 10 Dovvning Streeta. Italijanski veleposlanik Grandi se je včeraj dvakrat sestal s Chamberlainom in Edenom. Prvi sestanek je trajal poldrugo uro. drugi pn ono uro. Angleški poučeni krogi izjavljajo, da se je na tem sestanku govorilo samo o vprašanjih, ki se nanašajo na Anglijo in Italijo, in sicer posebno o priznanju italijanskega cesarstva v Abesiniji. Pogovori o tem se bode nadaljevali naravnost med obema vladama, in sicer med grofom Cianom in lordom Perthom v Rimu, in sicer se bodo pogajanja začela zopet tam. kjer so se po pismih med Mussolinijem in Chamberlainom ustavila. Vest o sestankih je Izzvala povsod silno zanimanje. Ker pa so nekateri večerniki pisali, da so je govorilo tudi o Avstriji, je .grof Grandi takoj odločno zanikal te vesti. Chamberlain je za danes popoldne sklical nujno sejo angleške vlade. Na seji bodo govorili samo o zunanji politiki. Vladni krogi potrjujejo, da je francoska vlada poslala v London neke predloge zaradi dogodkov v Avstriji. Seja italijanske vlade Rim, 19. febr. c. Mussolini je pojioldne sklical sejo italijanske vlade, ki je trajala 3 ure. Govorilo se je o odnošajih med Italijo in Veliko Britanijo. Dunajska vremenska napoved. Se najbrž jasno, ponekod sneg, padec temperature. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno s padavinami. Zcoiunska vremenska napoved. Večinoma oblačno vreme po vsej državi, v južni polovici nekaj megle. Toplota bo na scvent nekoliko padla. Od nedelje do nedelje Zunanjepolitični pregled Z ozirom na Grčijo, o kateri smo zadnjo soboto omenili, da so se tamkaj dogodili nekateri dogodki, ki jih ni mogoče pravilno razlagati, smo dobili od verodostojne in- merodajne strani pojasnilo, da je bila diktatorska vlada v Grčiji prisiljena odstraniti nekaj vodilnih politikov in državnikov iz Aten ter jih internirati na otokih (med njimi bivša ministra Mihalako-pulosa in Theotokisa), ker so širili letake in brošure, v katerih so vznemirjali javnost ter jo skušali prepričati, da dere Grčija v denarno propast in v zunanjepolitično katastrofo. Bili so tudi v zvezi s prevratniki Polvlironopulosa, nekdanjega šefa atenske policije. Zaradi tega jih je morala vlada »nu svojo veliko žalost« odstraniti z ukrepi, ki jih je storila. Po vsej Grčiji viaćla sedaj mir. Diktatura v Romuniji se počasi razvija. Vse politične stranke so razpuščene. Časopisju je prepovedano, da bi jih sploh še imenovalo. Vsi državni in občinski namcščcnci so dobili strogo prepoved, da sc ne smejo udeleževati političnega življenja. Tudi člani strank ne smejo biti. Kazen za prestopek je takojšen odpust. Vsi župani so bili odstranjeni in so na njihovo mesto imenovani bivši bojevniki in sicer v vsaki občini najstarejši čin, če je zaupanja vreden. Upravno oblast vrši po vsej državi armada. Prepovedanih je 33 listov, a tisti trije listi, ki jih je Gogova vlada zaradi židovske pri-[>adnosti prepovedala, zopet izhajajo. Zunanjepolitično jc diktatorska v'.ada izdala pomirjevalno izjavo, da bo nadaljevala staro politiko cvestobe do vseli prijateljev. Zunanji minister Tatarescu obišče prihodnji teden Belgrad in bo dr. Stojadinoviča spremljal na konferenco Balkanske zveze v Ankari. Najpomembnejši dogodek v tednu in verjetno tudi eden najbolj pomembnih dogodkov v letu pa se je zgodil na Dunaju. Avstrijski zvezni kancler je imel preteklo soboto nepričakovan sestanek s Hitlerjem v Berchtesgadenu na Bavarskem. Pri tej priložnosti je nemški kancler zahteval od avstrijskega, da v Avstriji odpre vrata hitlerjevskim organizacijam, da spusti v vlado hitlerjevske ministre i,n da odslej notranje- in zunanjepolitično sodeluje z Nemčijo, ki pa je pripravljena, da slovesno izjavi, da bo takšno Avstrijo spoštovula in njeno neodvisnost branila. V ponedeljek in torek so bila resna posvetovanju, ki so razburila vso Evro|>o. V torek se je izvedelo, da je Avstrija šla na kolena in sprejela Hitlerjeve zahteve. Imenovana je bila nova vlada, v kateri sedijo trije hitlerjevci, med njimi eden na čelu no- tranjega ministretva. Vsi hitlerjevci, ki so sedeli po zaporih (2500 po številu), so bili izpuščeni, iiitlerjevska organizacija pa je dovoljena po vsej državi. Avstrija sprejme zunanjepolitično nemško črto, torej odneha s približevanjem s Češkoslovaško in je tudi pripravljena, da z Nemčijo sodeluje na gospodarskem in vojaškem polju. Torej popoln zlom Avstrije pred nemškimi zahtevami. Po inozemstvu je imel dunajski dogodek silen odjek. Nekatere države se sprva sploh niso mog'.e znajti. Vsi so pričakovali, da bo Italija vzrojila kakor je 1. 1934, toda vsi so se zmotili. Italija je bila tiho. Francija in Anglija, ki sta še lani zatrjevali, da bosta branili Avstrijo, sta bili tudi tiho. Verjetno sta se zanašali nu odpor Italije. Ko sta spoznali, da sta se zmotili v svojih računih, ker nista bili o položaju poučeni, je bilo že preoozno. Njihovo časopisje zelo razburjeno piše c novean položaju, а to je tudi vse. Prepozno! Sosede Avstrije, ki so seveda [x> teh dogodkih tudi vznemirjene, čakajo. Kaj morejo drugega, dokleT velesile ne storijo ničesar in tako razvoj dogodkov odobravajo. Evropa stoji pred novim poglavjem. Verjetno je nemški poslanik von Papen imel prav, ko je te dni izjavil, da je bila podreditev Avstrije Nemčiji prvo poglavje k velikemu cilju, ki se mu pravi: preosnova Potlonavja pod — nemškim vodstvom! In verjetno Je, da imajo prav tudi tisti, ki trdijo, da ta razvoj ni trenuten domi.slek, ampak da gre za že dolpo v globoki tainosii, ki je niso mogli prodreti niti francoski niti angleški diplomati, pripravljeni načrt takšne, pod nemškim vodstvom na novo urejene srednje Evrope in da so pri tem soglasni vsi, Nemčija, Italija, Madžarska in tudi — Avstrija. Treba se bo navaditi tudi na to, da bomo verjeli, da je avstrijski zvezni kanc'.cr Schuschni.gg takšno rešitev želel, čeprav se je je navidezno branil. Kajti v vsem poteku dunajskih dogodkov je zagouetka samo on. Če je pa naša trditev resnična, tudi ta zagonetka izgine in slika postaja popolnoma jasna. Kajti «arlržanje Italije je dosledno. Njeno težišče ni več v srednji Evropi, marveč v — Afriki. Notranjepolitični pregled Notranje političen teden ni pokazal nobenih važnejših dogodkov. Vsaj ua zunaj ne. V Ljubljani je končal zasedanje banski svet dravske banovine, ki nant je podal sliko našega položaja. Jutri bodo v Be.gradu volili pravoslavnega patriarha. Prvič v zgodovini srbskega pravoslav-ja se je zgodite, da je bil patriarhov prestol skoraj pol leta nezaseden. Odlok o volitvi so izdali kraljevi namestniki. Francova ofenziva na Alfambri Salamanca. 19. febr. AA. DNB. 0 včerajšnji zmagi nacionalistov pri Teruelu poroča posebni dopisnik, da so sedaj vse nacionalistične čete zbrane na vzhodnem obrežju reke Alfambre. Topništvo in letala ščitijo prodirauje pehote. Sovražnik je na taktično važnih mestih postavil pravi zid iz 800 strojnic sovjetskega, francoskega, severnoameriškega in češkoslovaškega izdelka. Dasi je bila rdeča obramba zelo obsežna, so izgube nacionalistov razmeroma majhne. Nacionalistična pehota je v razmeroma kratkem času zasedla 20 utrjenih višin. Postojanke, ki so jih do včeraj zavzeli, so 5 do 8 kilometrov vzhodno od reke Alfambre. Nacionalistične čete so sedaj 2 km pred Corbelanom, ki je približno 10 km severnovzhodno od Teruela. Zavzeli so tudi postojanke južno od Gorde. Na rdeči strani se bore izključno samo mednarodni oddelki. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Včeraj so našo čete nadaljevale s prodiranjem ob reki Alfambri. Zlomile so sovražni odpor in sijajno zmagale. Zavzele so Vertiso de Campiglio in vr- hova El Choio in Torano in tudi kote 1283, 1246, 10(31, 1047 in 1015. Navdušenje naših čet je bilo velikansko. Sovražne izgube so težke. Samo v enem odseku je padlo nad 1000 miličnikov. Ujeli smo 875 miličnikov in zaplenili ogromno vojnega materiala. Sovražno brigado smo popolnoma zdrobili. Posebno delavno je bilo letalstvo. Na estramadurski fronti je sovražnik trikrat napadel med četrtkom in petkom, in to v odseku Agruijem in Jelnmez Bil pa je odbit. V petek smo zavzeli sovražno postojanko Cortijo dela Oza. Pertignan, 19. febr. b. Agencija Radio poroča, da so nacionalistične ladje bombardirale olxiliio mesto Porlbou in Coullero, ki je blizu špansko-francoske meje. Nacionalisti so hoteli porušiti železniško progo Pertignan—Barcelona. Nacionalistično brodovje, sestavljeno od križark »Canariasc, »Baleares« in »Almirante Servera' z nekaj torped-nimi lovci je pričelo obstreljevati s topovi omenjeni mesti. Zračna bitka nad Hanhovom v kateri sodeluje 75 letal šanghaj, 19. febr. AA. Največja letalska bitka | šanghaj. 19. februarja. AA. (Reuter.) Japonci »d začetka vojno med Kitajsko in Japonsko se jo I trde, da so njihove čete prodrle severno otl odigrala nad Hankovom. 30 japonskih letal, ki so I Vejhveja skozi kitajske postojanke ob želez- " . - « i - A_ _ lil__ .. I. nI ! *% , . < 1. ГЛ .1.« I - 'I I , «t I n .« n ff I-) ../4.1 /N H ,« rt 14111, včeraj letela nad tem mestom, so sestrelila okoli 30 kitajskih letal nad Hankovom in naselbino, oddaljeno od Hankova 20 milj. Uničila so tudi 5 letal, ki pripadajo letališču v Ilankovu. Dalje trdijo Japonci, da so sestrelili 14 kitajskih letal v Sung-čingu in 12 letal v Ilengčovu. Kitajskih letal jc bilo v borbi 45. Večina kitajskih letal ie sovjetskega izdelka, in sicer so to letala tipa 15, ki ne dosegajo japonskih letal. Na ledeni plošči Pariz, 19. febr. A A. (Havas) Po poročilu iz Moskve se je predvčerajšnjim ob 1'apaninovem taborišču posrečilo pristati pilotu Vlasovu, ki ga je spremljal Dorofejev, ne pa pilotu Čerevišnu, kakor so sprva poročali. Zamenjava je nastala zaradi slabega vremena, ki je pokvarilo radijske brzojavke z ledolomen Murmana in Tajmira. Pilot Če-revišni je s tovarišem Karabanovim zašel s svojim letalom v snežni vihar, in zaradi tega ni mogel najti Papaninovega taborišča, ter se je moral vrniti k ledolomcu Murmanu. Ker je bilo zelo megleno se je moral spustiti na morsko površino med dvema ledenima gorama. Letalec Vlasov je pri ti priliki dosegel nov uspeh in našel pilota Čere-višna. Najprvo je pripelja lnn ledolomec Murman Karabanova, nalo se je pn vrnil še po Čerevišna in tudi njega rešil. Po opazovanjih pilota Vlasova je Papaninovo taborišče obdano z ledenim pasom, ki ga bo ledolomec Tajmir mogel doseči. Komunisti v BolpariH Sofija, 19. fobr. c. Policija in orožništvo sla odkrile tajno komunistično organizacijo v Sopotu. kjer je središče bolgarske vojne industrije. Zaprli so dosedaj 22 oseb. Med zaprtimi je tudi voditelj bolgarskih komunistov Belizarov, ki je bi! že obsojen zaradi izkušenega atentata na carja in zo-radi sodelovanja pri atentatu v sofijski katedrali. Tedaj je bil obsojen v odsotnosti. niški progi, ki vodi v Lanughaj. Prodor so izvršili s tanki in oklopnimi avtomobili, nato pa se je med obema pehotama razvila borba na nož. Japonci tudi poročajo, da so zavzeli Eenkijo na severni obali Jangceja. Kitajci pa poročajo, da so zavzeli dvoje mest v pokrajini Četijang in da so presekali japonske prometne zveize ua progi Tiencin-Pukao, južio orl Jensona. Tokio, 19. februarja. AA. (Reuter.) Asalii Simbun poroča, da je finančni minister potrdil pred'.og ministra vojske in vojne mornarice o dodatnem kreditu v znesku 4.8 milijarde jenov. Del tega zneska bodo krili z davki, za ostanek pa bodo izdali blagajniške zapise. Novi ljubljanski mestni svetniki Belgrad, 19, februarja, m Na podlagi § 1. zakona z dne 22. novembra 1929. o spremembi zakona z dne 6. januarja 1929. in o spremembah zakona o občinah in oblastnih samoupravah je notranji minister dr. Korošec v zvezi s § 147. zakona o mastnih občinah podpisal odlok, s katerim so razrešeni položaja občinskih svetovalcev mestne občine Ljubljana naslednji dosedanji občinski svetovalci: A. Geržinič, ravnatelj TPD v Ljubljani; Rado Hribar, induetrijec v Ljubljani; Peter Klinar, ravnatelj Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani; Milan Korun, odvetnik v Ljubljani; dr. Rado Kušej, vseučiliški profesor v Ljubljani; Avgust Martinčič, ključavničar v Ljubljani; Izidor Florjančič, posestnik v Dravljah; Josip j'ražen, trgovec in posestnik v Mostah; Karel Soss, trgovec v Ljubljani; Anton Koritnik, hotelir v Ljubljani; Ivan Sever, trgovec v Ljubljani. Na njihova mesta ®o postavljeni za občinske svetnike: Jožei Jerin, posestnik v Dravljah; dr. Adolf Golia, generalni tajnik zveze industrijcev v Ljubljani; univ. prof. inž. Gostiša v Ljubljani; Karel Kavka, tesarski mojster v Ljubljani; inž. Feliks Lobe, vseučiliški profesor v Liubljani; Zvonko Lu-kič, trgovec v Ljubljani; dr. Valentin Meršol, pri-marij v Ljubljani; Josip Penko, predsednik organizacije poštnih uslužbencev v Ljubljani; Franc Požar, pek. mojster v Ljubljani; dr. Henrik Steska, sodnik upravnega sodišča v p. v Ljubljani; Josip Vončina, šef borze dela v Ljubljani. Razlogi dr. Doboviška po njegovem pismu — Zagrob, 19. II. ni. Jutrišnja številka »Hrvatskega dnevnika« poti naslovom »Zakaj je Dobovi-šek šel v skupščino« objavlja vsebino pisma, ki ga je dr. Dobovišek dne 5. lebruarja t. 1. poslal is Celja dr. Mačku v Zagreb. V pismu se dr. Dobovišek dr. Mačku pritožuje nad Izredno slabim gospodarskim stanjem. Med drugim pravi, da davčni upravi v Celju dolguje 25.000 din in da mu jo davčna uprava zaplenila že tudi pisarno. Nadalje dolguje Mestni hranilnici celjski 130.000 din. Ta posojilnica zahteva od njega istotako povračilo dol. ga ter mu grozi s tožlio. Dalje obvešča dr. Dobovišek dr. Mačka, da akcija pri Prvi hrvatski šte-dionici, ki jo je zanj vodil znani dr. Reberski, ni uspela. »Gospodareka sloga« v Zagrebu pa ga jo istotako zaradi posojila 10.000 din Izročila odvetniku dr. Franiču. Iz vseh teh razlogov dr. Dobovi. šek dr. Mačku pravi, da mu ne ostane nič drugega, kakor da gre v parlament in da tam verificirati svoj mandat. V pismu pa dr. Dobovišek tudi izjavlja, da bo dr. Mačku ostal še nadaljo zvest, ter ga prosi, naj uvidi njegov težaven položaj in ga ne obsoja. Nazadnje ga naproša, naj tudi naroči svojim ljudem, da ga v časopisih bivšo HSS, to jo v »Hrvatskem dnevniku« in »Seljačkem domu«, ne bi zaradi tega preveč napadali. Glede Dobovi-škove izjave, ki jo je dal belgrajskim časnikarjem, v kateri je dejal, da se je z dr. Mačkom politično razšel, pa pravi »Hrv. dnevnik«, da bi bilo najbolje, če bi dr. Dobovišek o vsem molčal. Sega Narodne skupščine Belgrad, 19. febr. m. Proračunska razprava v Narodni skupščini se razvija nemoteno dalje. Opozicija pošilja svoje najboljše moči na govorniški oder, ki se trudijo, da prepričalo poslance JRZ, da je bilo v naši državi dobro samo tedaj, ko je bila JNS na oblasti. Od slovenskih JNS-arjev eo doslej govorili: Zupančič, dr. Fuchs, Vinko Gornjak, Mravlje in Pleskovič. Prva dva sta v svojih izvajanjih več ali manj bila stvarna. Zupančič se je zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika, dr. Fuchs pa se je bavil pretežno z uradniškim problemom. Mravlje in Pleskovič pa sta bila zvesta tradiciji slovenskega »naprednjašlva« in »razum-ništva«. Mravlje se je tudi letos izkazoval za najčistejšega nacionalista, malo pa ga je grenila izjava poslanca dr. Klara, ki ga je spomnil na dobo, ko je Mravlje kol velik »nacionalist« kandidiral na komunistični^ listi. Govori srbskih poslancev slovenskih JNS-arjev in njihove deuunciacije niso navdušile. Tudi danes so zapuščali dvorano med govorom poslanca Pleskoviča z besedami: »Opet slovenačka posla.« Na snočnji seji je govoril zadnji poslanec JRZ Marko Ružičič. Pojasnjeval je, da je kot pravoslavni duhovnik glasoval za konkoriiat v Narodni skupščini. Zaradi tega mu je bil odvzet duhovniški čin in župnija. Proti njemu je nastopil šahaški škol dr. Simeon. Današnja skupščinska seja se je pričela ob 9. Sporočeno je bilo, dn je finančni minister stavil skupščini v pretres predlog glede spremembe in dopolnila v računskem delu proračuna. O tem predlogu bo razpravljal finančni odbor. Isto tako je bilo sporočeno, da je verifikacijski odbor pregledal poslanska pooblastila poslanca dr. Dobovi-ska. Mandat poslanca Doboviška je Narodna skupščina soglasno sprejela. Dobovišek je potem pred predsednikom položil običajno prisego. Za tem je bilo sporočeno, da notranji minister obvešča skupščino, da bo na več poslanskih interpelacij odgovoril, ko bo dobil potrebne podatke. Predsednik je nato odgovoril še na kratko vprašanje, ki sta ga postavila Jeëa Protič in Voja Lazič. Dalje je govorilo več poslancev in sicer Zarja Ačimovio (JRZ), Milan Petkovič (Neodvisni klub), Djuro Ni-kašinovič (JRZ), Rista Grdžič (JNS), zadnji dr. Ga-bor Santo, kot predsednik madžarske narodne manjšine. Ob 2 je bila seja zaključena. Prihodnja bo v nedeljo ob 4 popoldne. Novi člani hluba poslancev JRZ Belgrad, 18. febr. AA. Nocoj je bila od 7. do 8. v narodni skupščini seja ožjega klubskega odbora narodnih poslancev JRZ, ki ji je predsedoval predsednik kluba minister za socialno politiko in narodno zdravje Cvetkovič. Navzoč je bil tudi pred« sednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadiuovič. Na seji so razpravljali o tekočih vprašanjih. Ožji klubski odbor je sprejel v klub JRZ poslance Miloša Vidakoviča, Ivana Strovra, Nikolo Kabalina, proto Jovana Arandjeloviča, Jovana Ge-orgijeviča, proto Dušana Popoviča in proto Mjli-voja Stepauova. „•. ■u■:;:•■>vi ,<: ' f«rw vm Nova simpatija „Slov. narodau Kadar starina »Slovenski narod« meni, da ne more ali ne sme kaj povedati naravnost, pa citira njemu simpatična mnenja in nazore iz drugih listov, jugoslovenekili seveda. Ob svoji sedemdeset letnici se je ogrel za vlado, kakor jo imajo eedaj na Romunskem, ker je tako zelo podobna bivši jugoslovenski pofareki diktaturi. Ker pa 6i ne upa tega zapisati na svojo odgovornost, ee je zatekel k belgrajskemu »Balkanu«, ki je približno tako zmešan kakor »Narod« ter navaja iz njega 6ledeče politično mnenje: >Z ozirom na današnje razsulo političnega življenja v Jugoslaviji bi bil z državnega stališča morda najboljši kak fašistični režim, ki bi izvedel razvrstitev vseh nacionalnih sil. Jugoslavija jc država, aH še ni nacija. Napraviti iz nje eno nacijo, to je naš problem. Za oživotvor-jenje te naloge je potrebna močna organizacija in Polovična voznina za občni j zbor Keg ašhe zveze Belgrad. 19. febr. AA. Glavno ravnateljstvo državnih železnic je dovolilo 50% ni popust članom jugoslovanske keglaške zveze, ki se udeleže občnega zbora v Novem Sadu dne 20. februarja. Popust velja od 16. do 24. februarja za vse vlake, izvzeti so samo ekspresni. Isti popust je dovolilo obiskovalcem razstave italijanskih portreti-stov v prejšnjih stoletjih, ki bo v Belgradu v muzeju princa Pavla. Popust bo veljal za odhod od 25. marca do 5. aprila, za povratek od 27. marca do 7. aprila in sicer za vse vlake, izvzeti so samo ekspresni. Berlin, 19. februarja. AA. (Havas.) Razprava proti pastorju Niemollerju se vrši pred moabitskim sodiščem. Tajna policija je izdala kar najstrožje ukrepe, da se prepreči kakršnokoli poročanje o poteku razprav. Sodno poslopje je strogo zastraženo. Priče nastopajo v spremstvu redarjev, ki budno pazijo, da ne pridejo v stike 6 tujimi časnikarji- Nemški listi niso še ničesar poročali o poteku razprave. Uradni krogi se omejujejo na izjavo, da gre proccs svojo normalno pot. Lovska razstava v Belgradu Koliho divjačine pobijemo na leto v državi Belgrad, 19. febr. AA Danes ob 11 dopoldne so odprli v V. paviljonu belgrajskega velesejma prvo državno lovsko razstavo. Otvoritvi so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika, topniški polkovnik Cesaric, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z gospo, minister za gozdove in rudnike Ku-junilžič, trgovinski minister dr. Milen Vrbanič, člani diplomatskega zbora, poveljnik Belgrade ar-madni general Peler Knstič, in drugi odlični ki. RazSlavo je otvoril predsednik osrednje zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije Vasa Jovanovič. Nato je govoril minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič, ki je med drugim dejal: »Po statističnih podatkih zadnjih let ubijemo v naši državi na leto okoli 200 do 500 jelenov, 20 do 40 lopatarjev, 600 do 800 divjih kozlov. -1000 do r>000 srn, 1 do 3 kozoroge, 600 do 700 divjih prašičev, 450.000 do 500.000 zajcev, 10 do 20 medvedov, 3000 do 4000 jazbecev, 400 do 500 vider, 3005 do 4000 kun. 3000 do 4000 dehorjev, 600 do 700 volkov, 15.000 do 20.000 lisic, 2 do 8 risov in 500 do 700 divjih mačk. Od pernate divjačine pa ubijemo na leto 100 do OOO divjih petelinov, 600 do 150 rušev-cev. 9000 do 10.000 gozdnih jerebic, 20.000 do 30.000 kamenjark, 20.000 do 40.000 fazanov, 50.000 do 60.000 poljskih jerebic, 30.000 do 40,000 prepelic, 20.000 do 30.000 divjih golobov, 20.000 do 25.000 kljunačev, 80.000 do 100.000 divjih rac iu 25.000 do 30.000 divjih gosi. Letni dohodek od ubite divjačine znaša do 55 milijonov (lin. Dohode-k države pri lovskih listih, pristojbinah, carini na uvoz orožja in pri monopolu za smodnik znaša skoraj 25 milijonov din. Zakupnine treh banovin, kjer vlada zakupni sistem, vržejo nadaljnjih 6 milijonov (lin. Če upoštevamo vse |K>trehščine za lov, lovišče, vzdrževanje lovišč in lovsko čuvajno osebje, znaša celotni znesek, ki pride od lova v oblok, okoli 280 milijonov dinarjev. V tem znesku jo vštet tudi izvoz ubite in zadnja leta tudi povečani izvoz žive divjočine za pleme. (XI 51 razstavljenih jelen jih rogov je dobilo prvo nagrado 22, drugo 9, treljo 14; od nagrajenih jelenjih rogov je bilo 5 parov razstavljenih v častni dvorani. — Od razstavljenih 94 parov rogov srnjakov so dobili prvo nagrado 3. drugo 3 in Iretjo nagrado 3. — Od razstavljenih 75 parov rogov divjih kozlov je dobilo prvo nagrado 5, drugo 13 in tretjo 48. — Od razstavljenih 9 parov čekanov divjih prašičev st« dobila prvo nagrado 2. razstavljena v časlni dvorani, in drugo nngrado 3. — Od razstavljenih 5 medvedjih kož sla dobili prvo nagrado ? in drugo nagrado 2, Razstavili smo I par kozorogovih rogov, in ta je dobil prvo nagrado. Najboljši nagrajeni jelenji rogovi so dobili za nagrado zlat jelenski pokal. močna osebnost za vlogo vodje. Mi še nimamo take organizacije. Kar ee tiče osebnosti, smo že navedli dvojico: dr. Stojadinoviča in Dušana Trifu-noviča. Ako se hoče pridržati parlamentarna fasada. potem ie dr. Stojadinovič nenadomestljiv. Ako pa se hoče izvenstrankarsko vlado, potem ie Dušan Trifunovič neobhodno potreben.« — Ta bedarija, ki izraža najsrčnejšo željo »vsod najdete kakega nergača, ki je vsem prerokoval, da je vse izgubljeno in ga je sedaj sram, da bi svoje prerokovanje zatajil. In nekaj sitnežev tudi najdete skoraj povsod. Prav tako pa je tudi nekaj radovednežev, ki se hočejo prepričati, kako bo sedaj po posojilnicah, ko so toliko časa stale na suhem. Vsa ta vrsta od nef>očakljiv-cev do nezaupljivcev se počasi pomirja. Kar pa je preudarnih ljudi na splošno takoj verjamejo, če slišijo resno besedo z verodostojnega mesta. Hvala Bogu, da so pametni ljudje povsod v veliki večini, kajti naš kmet ne pozna nervoznosti. Pomirjenje torej hitro nastopa iu zaupanje se zadovoljivo vrača. Poživljeno gospodarsko življenje Ne smemo jiozabiti, da je v resnici tudi potreb po denarju na deželi veliko. Predpust je zahteval denarja za dote, za prevzeme posestev. Mnogi so se zadolžili, ko niso mogli priti do svojih naložb. Poplačujeio sedaj svoje dolgove. Marsikdo je bil dolžan v trgovini in bo sedaj poplačal. Bliža se jioiiilad in kmet dela načrte, kako bo zboljšal eno in drugo stvar na svojem posestvu, kako bo dokupil živino, kako nakupil umetna gnojila itd. Veliko stvari je zastalo, veliko je treba popraviti, vse to zahteva denarja. Vse lo pa tudi obnavlja gospodarsko življenje na kmetih. Tudi obrtnik in trgovec bosta deležna dobrot obnovljenega kmečkega gospodarstva. Nove vloge Naj vesele jše med poročili z dežele pa je to, da prejemajo zadruge že nove vloge. To je najboljše znamenje pomirjenja. Denar iz nogavic in skrinj bo utekel tatovom v varne blagajne. Razume se, da so nove vloge vedno razpoložljive in da so tudi dobro obrestujejo. Naši podeželshi vod!telji zadrug Govorili smo, da je zavladalo veselje na deželi med vlagatelji. Ne pozabimo pa tudi naših tajnikov pri posojilnicah, članov načelstev in nadzorstev. Sest let so stali na braniku našega denarnega zadružništva. Težak je bil ta boj z vlagatelji. Koliko so jih preslišali, koliko natolcevanj iu obrekovanj so prenesli. Zraven pa jih je morila skrb, kaj bo. če gospodarska iu denarna stiska ne odnehata. Tudi ti imajo danes svoje veliko zadoščenje. Potrpeli so, vzdržali so in zmagali so. Naš narod je navajen trpljenja in s tem jwtrplje-nja in vztrajnosti. Prenesel je navale Turkov in pritisk Nemcev, pa je vzdržal. Tako smo se navadili marsikaj prenesti. Prenesti je znal mnogo zlasti naš kmet in je zato vzdržal na svoji zemlji. Kak mestni nestainež je prešel v težkih časih k nemčurjem. Danes se proglasi kaka taka veter-nica za nekakega »jugoslovanskega nacionalista*, ker bi rad bil nekaj posebnega in večjega kot je ostali narod. Toda slovenski narod v celoti, katerega jedro je naš kmet, vzdrži vsak pritisk. To je tudi naše zagotovilo za naš obstoj v bodočnosti. Voditelji naših jxxiezelskih zadrug so pokazali potrebno slovensko vztrajnost tudi v tej težki prestani denarni krizi. O, ti klerikalci! Mislimo, da ne smemo, če pišemo o naših voditeljih kmečkih zadrug, pustiti ob strani, da je igral v tem boju tudi klerikalni zmaj svojo vlogo. Povsod najdete še kake ostanke nekdanjih liberalcev ali samostojnežev ali demokratov ali pod kakim drugim imenom se skrivajočih priganjačev tako imenovanega jugoslovenskega nacionalizma. Njih glavno delo je vihteti kopje proti klerikalnemu zmaju. Tudi zastoj naših posojilnic so izrabili za naskok proti klerikalizmu. Zakričali so: Klerikalci so krivi denarne krize, klerikalci so krivi, da ni denarja, klerikalci so krivi, da ubogi kmet ne more do svojih prihrankov. To je bil bojni krik teh junakov. Pa se tem stvarem prav nič ne čudimo. Odkar so kristjani, so bili vedno oni vsega krivi. Že krščanski pisatelj Tertulijan je v tretjem stoletju po Kristusu takole zapisal: »Če Tibera stopi čez bregove, če Nil ne poplavi polja, če je suša, če je potres, če je lakota, če je kuga, takoj zavpijejo: »Kristjane pred leve.»: Tako je bilo takrat, ko so sovražili pogani krščanstvo, tako je danes, ko sovraži svobodomiselstvo vse, kar krščansko misli in čuti. Ne čudimo se tedaj, če so naši svobodomiselci tudi denarno pomanjkanje naprtili kot krivdo nesrečnim klerikalcem. Saj ni po besedah arabskega modrijana nič novega pod soncem. Nesreča za te uboge nacionalistične pare je le to, da klerikalnega zmaja ni in ni konec in da delavnost in vztrajnost »naših«, ki delajo res z ljubeznijo za ljudstvo, vedno zmaga. Roland Dorgelès: Kaj sem doživel v Rusiji? 30 fNadalievanie.l »184 narodov... 170 milijonov prebivalcev.« kriči s stene velik lepak. Koliko je med njimi srečnih? Še vedno se vprašujem, po enomesečnem bivanju. Znova vidim pred seboj razcapane kmete, zbegane jetnike, suiejoče se mlade vojake, od gline zamazane uslužbenke jiodzenteke železnice, pope, birokrate, stražnike, in vse te podobe se mešajo, vtisi si nasprotujejo. Ali so srečni? Dejal sem že: mnogi si mislijo, da so. Vendar — ali se niso svojčas mužiki zahvaljevali tudi »batjuški carju«?... Sicer pa — kako naj vse to presojamo z našimi očmi zahoda? Večno vohunstvo se jim zdi že naravno: vedno je bilo nad njimi. Veselja do skupnega življenja jim ni dal Karel Marks. Nekdaj so spali na peči drug zraven drugega; danes se zbirajo v klubu, tiščijo hrbet k cevem centralne in klepetajo brez konca. Nekdaj so hodili za procesijami, danes korakajo po Rdečem trgu, za velikanskimi ikonami Stalin« in Vorošilova. Pritrgovali •o et od ust. da bi zidali krasne bazilike; danes •tradajo, da bi zgradili čudovito Palačo sovjetov. vrh katere se bo štiri sto petnajst metrov visoko nad reko Moskvo dvigala Leninova lobanja. Nič se ni spremenilo. Nekaj pač: bogovi. Zdaj kličejo na pomoč Karla Marksa. častijo jezove na Dnjepru in molijo podzemsko železnico. »Vera je opij za ljudstvo.« Kaj pa je to sedaj? Nova vera je Načrt, tisti čudoviti načrt, ki mora prinesti srečo. »Tovariši,« vpijejo zvočniki, »letos bosle načrpali pet in trideset milijonov ton olja. Izdelali boste sto ena in šestdeset tisoč avtomobilov. Naželi boste sto pet milijonov ton žita .. .< Nekateri divje navdušeni prisegajo in množica gre za njimi. Kakor potrebujejo kruha, tako potrebujejo tudi sanj: vodniki jim dopovedujejo, da si bodo ustvarili nebesa tu na zemlji. Kdaj bodo stopili van je? Jutri... kmalu ... Ko bo načrt izpeljan... Samo na nebesa svojih očetov ne smejo več misliti. Baš letos poleti so govorili o novi ustavi, ki med drugimi lažnivimi obeli obljublja tudi svobodo bofjočastja; istočasno pa so ponovno vrgli v ječo monsignom Frisona, edinega ruskega katoliškega škofa. Dn bi tujim kristjanom nasuli peska v oči, so duhovnikom, pastorjem in pojioni dovolili obhajati otroke, pod strogo kaznijo pa je prepovedano poučevati jih v katekizmu. Vedno isto: zunnj smehljaj. znotraj spaka. Tudi turiste hočejo premamiti, zaio v tucatih nastavljajo ikone po kolhoSkih izbah, a prolivenski jiouk je službeno vpeljan v šolah, in {>opi, vpisani v GPU, so dolžni sporočati imena tistih lahkovernih, ki ee cerkveno poroče ali dajo Najnovejši napadi Tisti, ki so se poprej proti kmečkim posojilnicam zavzemali za ubogega kmeta, sedaj naenkrat temu kmetu tiç privoščijo, da bi prišel do denarja. Po deželi trosijo letake, vozijo jih okrog z avtomobili, pošiljajo po, pošti. Poseben dobrotnik našega kmeta se je Opomnil nekaterih celo iz Belgrada iu jim poslal take letake, v katerih napada naše zadružništvo in banovino, ki je priskočila temu zadružništvu na pomoč. V Belgradu je poslanec dober jugoslovanski nacionalist« stavil tudi vprašanje ua ministre, kako je to mogoče, da se s takimi vsotami pomaga slovenskemu kmetu od strani banovine. Ni treba poudariti posebej, da so ti letaki spet napad na duhovščino. Kakšni pa naj bi bili, če pridejo iz tega kroga? Rajnki dr. Krek je napisal v knjižico »Za ljudstvo« o zadrugah in njihovih nasprotnikih. Tam je zapisal o pokojnem dr. Tavčarju takole: »Posebno lastnost ima ta mož pri svojih spisih in govorih, da se zna v živo norca delati iz duhovnikov. Ce bi ta reč kaj pomagala, bi morali na Slovenskem biti res že v raju. To zabavljanje je najbolj poceni. Lahko rečemo, da se splošno proti ciganom, razgrajačem, oderuhom in goljufom manj zabavlja kakor proti duhovnikom.« Dr. Tavčar jo našel naslednike, toda že bolj surove, zraven pa manj dovtipne. Posebnost teb slabih potomcev pa je, da so prenesli svoje zabavljanje proti duhovnikom iz slovenskega tudi v Belgrad. Dr. Tavčar se je boril proti zadrugam, kako čudno bi bilo, če bi njegovi manjvredni politični otroci ua to pozabili. Tudi v našem jiolitičnem življenju ni tedaj nič novega. Kdor ne čuti z ljudstvom, tudi nima smisla za veliko potrebo našega ljudstva za zadružništvo. Pri takih se potem tudi ne smemo čuditi, da skušajo najti zaveznikov proti našemu zadružništvu celo v Belgradu. Prazno delo Prazno slamo je mlatil, ko se je boril proti Kreku pokojni dr. Tavčar in prazno delo delajo ti, ki se danes zaletavajo v zadružništvo. Gotove stvari so danes, da je denar po naših posojilnicah varen. Dejstvo je. da je prazen strah tistih, ki so se bali za bodočnost naših podeželskih zadrug. Četudi bodo oproščale zadruge stare vloge postopoma, vendar je likvidnost naših kmečkih posojilnic zagotovljena. Prazna je tudi misel onih, ki menijo, da ne bo obnovljeno delo zadrug trajno. Kar je storjeno, bo ostalo! Slovensko ljudstvo bo ostalo hvaležno tistim, ki so storili vse, da so danes naše zadruge ozdravljene in poživljene. Hvaležno bo slovenskima ministroma in sloveti: !;emu banu. Treba si je dobro zapomniti, da so imeli nasprotniki štiri leta časn, da bi rešili denarno krizo, pn je niso. Rešena je sedaj, ko sta v vladi dva slovenska ministra in ko je v Ljubljani za bana dr. Natlačen. Kmet in posojilnice V že imenovani knjižici je dr. Krek zapisal pod naslovom: »V vsaki fari bodi domača rajfaj-zenovka«:, takole: »Delovno ljustvo dvigniti iz njegove zapuščenosti in revščino je naš skupni namen. To ljudstvo vstaja in — bodi komu všeč ali ne — kliče: Tukaj sem! — trdno v zaupanju v Boga, krepko v živem verskem življenju, samozavestno v vzajemnem gospodarskem združevanju, neizprosno proti svojim sovražnikom.- Pod tem geslom dr. Krekovim so se ustanavljale naše kmečke posojilnice rajfajzenovke. Kmet se je osvobodil. Njegovo gospodarstvo se je začelo dvigali. Prihajali smo do tega, da smo se začeli uvršče-vati v isto vrsto s kmeti naprednih zapadnih držav. To je bilo Krekovo delo za kmete. To delo se nadaljuje in se mora sedaj, ko so kmečke posojilnice poživljene, še hitrejo nadaljevati. Če je dr. Krek klical »v vsako faro poso[il: nieo«, potem moremo mi sedaj klicati ves kmečki denar v to domačo posojilnico. Kako nespametno in kako napačno je, če teče kmečki denar v tuje zavode, od koder ne oplodi več slovenskega go-sjiodarstva in zlasti no našega kmečkega! Če govorimo o kmečki samozavesti, moramo govoriti tudi o tem, da ne sme biti med kmeti izdajalcev kmečkega stanu in kmečkih koristi. Neke vrste izdajalee kmečkih koristi pa je tisti, ki nosi svoj denar v tuje zavodo. Kmečka posojila Najlepše bi bilo, ko bi noben kmet ne potreboval nikakega posojila. Vsakdo bi rad bil vesel, če bi se reklo: naši kmetje nimajo dolgov. Toda žalostna resnica je, da danes dolguje Privilegirani agrarni banki okroglo 49.000 kmetov. To je dokaz, da se kmet posojilu nikdar popolnoma ne bo mogel izogniti. Pridejo j»otrebe, tia katere poprej nihče ne misli, pridejo nesreče, ki nikoli ne počivajo, treba je izboljšava nja hlevov in živine, travnikov, pašnikov in njiv, treba je umetnih gnojil, treba je novih strojev, treba je popravila hiše, treba je skrbeti za dote, |»a še mnogo mnogo drugih stvari. Kmet se tedaj kljub temu, da bi bilo to dobro, ne bo mogel izogniti vsem posojilom. Kje naj išče v stiski posojilo? Pri domači posojilnici. Tam ho dobil posojilo po nizki obrestni meri. Po 5% so dobivali kmetje pred vojno fiosojila v naših kmečkih zadrugah! Tudi do tega moramo zopet priti. Mogoče pa je to le, če je zbran ves kmečki denar v kmečkih posojilnicah. Naše na novo obnovljene [»osojilnice morejo dajati za nove vloge primerno obrestno mero. Res ne morejo doslej konkurirati tujini zavodom, toda zaradi malenkostne razliko pri obrestih ne 6nie noben kmečki denar v tuje zavode. Le tako bo mogoče, da bo dobil kmet po nizki obrestni meri jwsojilo, kadar ga bo potreboval. Udarci, ki so jih prenesle našo |>osojilnice v dobi denarne krize, zlasti pa zaradi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, l»odo vse napravile zelo previdne pri podeljevanju jiosojil. Ni dovolj samo varnost, treba je tudi gledati, da se posojilo res odplačuje. Toda kljub vsemu moramo upati, da bo kmalu mogoče dajati tudi nova posojila. Tako bodo naše posojilnice v polni meri obnovljene in poživljene. Vsak kraj ima svoje posebnosti Zapisali smo že danes, da oproščajo zamrzle vloge zadrugo polagoma in po načrtu. Ni pa seveda to povsod enako. Vsak kraj ima svoje jxv sebnosti. Vsaka posojilnica ima tudi svoje posebno razmere. Nekatere so imelo mnogo naloženega denarja v Zadružni zvezi in dobe sedaj denar od nje. Druge so imele mnogo kmečkih posojil. Te dobe posojilo od Poštne hranilnice. Nekatere so bile v dobrem položaju, da so imele tudi druge dolžnike in ne samo kmete. Take so tudi v dobi denarne krize vsaj nekaj delale. Nekatere zadruge pa so bile tudi dolžne in tako bodo morale najdalj čakati, da pridejo do [»olnega delovanja. Vsak kraj in vsaka |x>sojilniea ima torej svoje posebnosti in zato ne more biti enotnega uačrta. Toda poudariti moramo, da bodo zadruge povsod polagoma začele izplačevati iu povsod odpirati zamrzle vloge. Če tedaj v kakem kraju še ni prišlo do tega, da bi posojilnica dobila gotovino v roke, naj ne bo nihčo nervozen. Če so čakali vlagatelji šest let, bodo tudi še kak teden. Glavno je, da jo danes dana varnost za posojilo in da je dana gotovost, da pride zopet do prostosti pri dviganju vlog. Vse zadruge pa bodo šle za tem, da čimproj pride do polno svobode, da delujejo zopet tako, kot so delalo pred denarno krizo. Vsakdo, ki mu je kaj mar kmečkih koristi in napredka kmečkega stanu, 1m> i »omagal, da pride povsod hitro do polnega pomirjenja in do polnega novega zaupanja do naših posojilnic. Mi govorimo o naših posojilnicah Ne čudite se, da pišemo vedno »naše« jiosojilnice. Kmečke posojilnice so zraslo iz našega slovenskega katoliškega gibanja. Bile so in so opora, jedro našega naroda — kmeta. Zraslo so z ljudstvom in z vsem njegovim kulturnim in gospodarskim napredkom. Naše, slovenske so, zato jih ljubimo. Zato vsa res slovenska javnost odobrava delo naših voditeljev za obnovo zadrug. Zato tudi boli nasprotnike našega naroda ta obnovitev. Zato ker so naše, jih napadajo z letaki in jih napadajo v Belgradu. Prehodna doba Poživljenje zadrug je tu. Prestati pa I »odo morale seveda še marsikatero težavo, preden bodo v polnem delu. Težave bodo pri obrestni meri, težave, ker so pod uredbo o zaščiti denarnih zavodov, težave tudi v nekaterih krajih z nekaterimi vlagatelji, toda vse to bodo prebolele. Začelo se je življenje in kdor živi in dela, zmaga nad vsako slabostjo. Tako bodo ludi naše posojilnice, upajmo, v kratki dobi v jxdnem razmahu. Vse naše gibanje, ki je izšlo iz dr. Krekove šole, bo spremljalo razvoj naših posojilnic z veseljem in pozornostjo. Predvsem pa jiii bo znova vzljubil naš kmečki stan, ki bo videl v njih glavno oporo svojemu gospodarskemu napredku. krstiti svoje otroke in GPU jih takoj vzame na piko in ob prvi priliki pošlje v zapor. Verska svoboda? Kakšna goljufija. Tik pred revolucijo je bilo štiri sto pet in štirideset katoliških duhovnikov v škofiji Mohilev, j»od katero je sjmdal Petrograd. Danes sta samo še d v a : eden je Francoz, ki ga ne morejo prijeli kar tako: drugi pa je naturaliziran Poljak, ki je pred kratkim prišel po osmih letih iz kazenskega taborišča. Zgolj iz spoštovanja do vere. Ne smemo pa misliti, dn preganjajo samo krščansko duhovniš-tvo. Tudi judovski rabini imajo svoje mučenike. Ali je nemara znano, da je Stalin zaradi inozemske čuječnosti nad Judi le-tem dovolil neko zatočišče na avtonomnem ozemlju Riro-bidžana v vzhodni Aziji, približno sedem tisoč kilometrov orl Moskve? Diktator je v daljnjih obmejnih pokrajinah ustvaril sovjetsko Paleelino, loko da nima nihče pravice zapustiti SSSR in se naseliti v Tel Avivu, zemlji njihovih prednikov. Iiebrejce večkrat j»o-šljejo na mnndžtirsko mejo, ne da bi ti izrazili kako željo po tem. Kakor je Birobidžan za nekatere redna naselbina, lako je za mnogo koncentracijsko taborišče. Od dveh milijonov sedem sto tisoč Judov, kolikor jih je bilo v carskem imperiju, je bilo že tristo tisoč odposlanih tja. Nn to način so Sovjeti sprejeli rasistično teorijo, ki ostro loči Jude od Arijcev. Ker se pa Judje po vsepi svetu, večkrat upravičeno, drže načelu, naj njih otroci zakonito pripadajo državi, kjer je živelo že več rodov, so ti v proletarski republiki službeno prišteti med tuje rase, Tatare, Kirgize in mongolske Bnrjale. Teh «ie»r ne preganjajo lako kakor Judo, jih pa smolrno pehajo iz narodnega občestva. Г/Tam bodo somi med svojimi,« so ee Jim po-euiehovali dan po Zinovjeveni procesu, ko je jioli- cija polnila živinske vagone s soverniki trinajstih' ustreljenih Judov. Kakšen krik in vik bi zagnal marksistični tisk, če bi na priliko Nemčija dobila nazaj svojo afriško posest in določila trem tisočem Judov »avtonomno* bivališče v Damara Land ali na Višavju Benue! V obrambo trockističnih Judov pa njihovi plačanci nimajo niti besedice. Ni je eno svete pravice, ki je sovjetski režim že ne bi pomandral. Kolikor obljuhljenih sprememb, toliko laži . »Svoboda besede ... Svoboda tiska ... Svoboda združevanja ... Svoboda obhodov ...« Kdo jim bo še verjel? Niti vrstico no moreš napisati, ki je ne bi pregledali ... Niti deset se jih ne more zbrati, ne da bi bilo nad njimi oko policije... Ugovor so nobeden ne sliši. Vse kakor pod carji. Edina razlika je v tem, da «i današnji opozicionalci, ki so pod še večjim pritiskom, ne upajo tiskati tajnih časopisov. Nič se ni epremenilo, sem ponovil polglasno. Ena sama pridobitev: zdaj svojemu gosjx»darju lahko rečeš »tovariš« kakor se na Francoskem nagovarjajo 7. »gospod«, ali v dobi revolucije z »državljan«. »Državljan Bonaparte... Tovariš SEvropa«. Letna naročnina 45 din. Štev. 4. — »Lahka metoda«, Ljubljana, Gosposvetska 12-11. — Medalja našega pesnika dr. Fr. I'reierna. Ta medalja je izdelana v redukciji in je razstavljena v izložbah ljubljanskih knjigarn. Opozarjamo javnost na to lepo medaljo, ki je okusno opremljena in vsakemu dosegljiva v subskripciii za ceno 30 din. Naročila sprejema avtor, niedalier Anton Sever. Ljubljana, Layerjeva ul. 4. Poštnina v tej ceni ni vračunana. KINO MATICA 2«»24 Slavna plesalka LA JANA v nemškem velefilmu EŠNAPURSKI TIGER Indija v vsem svojem razkošju in 1000 letnih tradicijah ! Gustav Dlessel — Theo Ltngen Predstave danes ob 13., 17., 1Q. In 21. uri Najnovejši žurnal! Rezervirajte vstopnicel Ministra sta z zanimanjem sprejela to obrazložitev delegatov. — Proračun donavske banovine. V ponedeljek se bo sestal banski svet donavske banovine v Novem Sadu. Predložen bo proračun, ki znaša 219,000.000 din, medtem ko je lansko leto znašal 139,000.000 din, torej je letos večji za 80 milij. din. — Dn boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Rad enska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Češkoslovaško državo tožil za 7П.ООО.ООО din. Pred leti sta vložila pri novosadskem sodišču neki Vekoslav Kralj in Jerko Dorbič iz šibenlka tožbo proti češkoslovaškemu državnemu erarju ter je Samo še danes in jutri se predvaja v kinu Sloga film, kakor gn še niste videli v Ljubljani <Đeanna ФиШп,№ти Gri slate deklice očara s svojo lepoto in dražestjo in s svojim divnim glasom, ki sega do srca prav vsakogar ............ ■■ Predstave danes ob 10.80, 15.. 17,. 19. in 21. uri ■ * .......... «1 — Dvodnevni izlet v Trs» dne 26. In 27. februarja t. 1. priredi Zveza zn tujski promet, zasl. Putnik v Ljubljani. Prijave sprejemajo vse bilje-tarnice do vključno 23. febr. t. 1. Cena vožnje z vso oskrbo 280 din. — Krožno po'ovnnje Ljubljana-Mtlnchen-Leip-zlg-Praga-Dunaj. Zveza za tujski promet, zast. Putnik v Ljubljani, priredi v času od 5. do 15. marca t. 1. krožno potovanje z obiskom razstave v MUn-chenu in spomladanskih sejmov v Leipzigu, Pragi in na Dunaju. Prospekti in informacije na razpolago v vseh biljefarnicnh Putnika — Praktični nasveti gospodinji. Nad 100 praktičnih nasvetov in naročil za hišo in dom dobite za 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se v upravi Vigredi, Ljubljana, Masarykova c. 12, Vzajemna zavarovalnica. — Nov list. Izšla je prva številka lista «Oj Doberdob«, ki je glasilo Zveze bojevnikov. Prva številka nas seznanja z namenom Zveze bojevnikov, dalje prinaša poročila o občnem zboru Zveze bojevnikov, priobčuje načrt za spomenik neznanega slovenskega vojaka na Brezjah in obvešča o vseh aktualnih bojevniških in splošnih zadevah. Naročnina na HM je za celo leto 10 din. list se naroča I v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. List ima narod-no-slovensko, miroljubno in socialno načelo, xato ga vsem, zlasti bivšim bojevnikom, prav toplo pri; poročamo. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 19. t. m. je objavljena »Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev«. Dorbič res dobil 4,000.000 din. Sedaj pa je Kralj ponovno vložil tožbo za 70.000.000 din. ker je češkoslovaška država z njim. kot zastopnikom češkega industrijskega središča v Novem Sadu prekinila pogodbo, za katero se je Kralj čutil oškodovanega. — Živega merjasca ujel. V gozdovih okoli Sarajeva je pregledoval lovišče lovski čuvaj Nikola Šarab. Naletel je na mladega divjega prašiča, ki ga pa ni smel ubiti, ker so tam zaščiteni. Gonil ga je vse popoldne skozi globoki sneg, dokler nI divji prašič obnemogel. S pomočjo dveh kmetov ie Sarah divjega prašiča zvezni ter ga odnesel domov. Divji prašič je težak 5(1 kg in ga namerava Sarab prodati na javni dražbi. — Natečaj za tujskoprometni propagandni lepak za Slovenijo Zveza za tujski promet v Ljubljani ir. Tujskopromelna zveza v Mariboru razpisujeta nagradni natečaj za osnutke tujskopromet-nega |iropagandnega lepaka za Slovenijo, ki bi naj v privlačni obliki pravilno karakteriziral Slovenijo kot tujskoprometno pokrajino. Razpisujejo se tri nagrade v skupnem znesku 5000 din, in sicer: 1. nagrada 2500 din. 2. nagrada 1500 din in 3. nagrada 1000 din. Z geslom opremljeni osnutki se morajo predati od nosno vposlati najkasneje do Vi. marca W3S na na=lov Zveze za tujski promet, Ljubljana. TyrÈeva cesta lb/III. ali Tu.jskopromet-ne zveze, Maribor, Trg svobode — Grad. Posebni razpisi s podrobnimi pogoji za ta natečaj so interesentom na razpolago v vseh poslovalnicah »Putnika«. Najrazkoinejii evropski film — ponos dunajske filmske produkci e I V glavni vlogi Igra In poje slovito fivedlnju ŽARAH IEANDER V prekrasnih baletnih prizorih sodeluje skupina najlepših pariSkih gl risov, in nad :ion dunajskih hnlorin in plesalcev. l'le< je Premiera dunajskih hnlorin in plesale naAtudiral koreogrnt Su Vont woodn. 7. Holly- кто UNION Telefon št.22 2t Dejanje tegn krasnega in z ogromnimi stroški Izdelanega velefilmn se godi za ktillsnmi in nn odru največjega Inksiirioznoga ameriškega revijskrgn teatra! IZREDNO NAPETA VREBINA Režij»: Oexa Bolvary Glasila: Sclimldt Ge.«it*>r Predstave ob 15. 17, 19. 21. uit. na HALO! Danei ob 10£0dop. vesela operet« R. Siolza II.U|« z Leonom Siezakom Burja smeha. • Matinejske — VvharisMni kongres v Budimpeiti. V času j od 25. do 30. maja 1938 priredi Zveza za tujski ' promet v Sloveniji, zastopništvo Putnika v sporazumu s stalnim odborom za evharisttčne kongrese vJugoslaviji in v sporazumu s knezoškofijskim pooblaščencem za ljubljansko škofijo g. Jernejem Hafnerjem romanje na 34. svetovni evharistični kongres v Budimpešto. Spored in cene potovanja bodo v najkrajšem času poslane skupno s prijavnicami vsem čč. župnim uradom. V vseh poslovalnicah Putnika v Sloveniji se dobe podatki in navodila glede vožnje, prehrane In prenočišča ter skupnega potnega lista, kakor vse ostalo. Poleg tega je Putnik preskrbe!, da se lahko za romanje v Budimpešto, določeni znesek vplača v treh mesečnih zaporednih obrokih Odhod na romanje iz Ljubljane je določen na dan 25. maja okoli 8 s prihodom v Budimpešto ob 6 zvečer. Romarji se vračajo 30 maja okoli 6 zjutraj. I DUÏI po izpuhtevanju telesa tskol in trajno odpravi Sanoped. — Varuie obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah, droeeriinb, parfumerilah in sličnih trgovinah. — Drotjerija IANČIGAJ. Ljubljana, Krekov trg. min. плг. zdi. 31.316 — 34. evharistični svetovni kongres v Budimpešti. Opozarjamo še enkrat vse one. ki se nameravajo podati v Budimpešto s posebnim vlakom, kl ga organizira Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru sporazumno z evharističnim odborom za lavantinsko škofijo, naj poštnoobratno pošljejo prijave, ker je zadnji rok 28. februar. Ta termin je določilo centralno vodstvo v Budimpešti z namenom, da se pravočasno osigurajo stanovanja. Prospekti in prijavnice so na razpolago pri vseh župnih uradih lavantineke škofije ter pri Putniku v Mariboru, Celju, Ptuju, Gor. Radgoni, fit. Ilju in Dravogradu. Izkoristite ueodno priliko za poset jirekrasne Budimpešte in velikih evharističnih svečanosti ! — Organizacija tekstilnih tehnikov, absolventov tekstilnih šol, sedež Maribor, vabi na 3. redni občni zbor, ki bo v nedeljo. 6. marca 1938., ob 10 dopoldne v lovski sobi hotela Orel v Mariboru s elcdcčim dnevnim redom: 1 Poročilo upravnega odbora; 2. potrdilo absolutorija; 3. volitve; 4. slučajnosti. — Upravni odbor. 2t\ i Rezino mi io, ■tes comaccy mi if o! Ljnhljana Komenskega uL4 Telefon tt. Л623 Dr. Prane Dergane (tf-ргшшј kinig. Hit). Ordlnlr»: 11.-1. — Bojevniki! V nedeljo, dne 6. marca, priredi Zveza bojevnikov po vsej Sloveniji spominsko svečanost za prvim tajnikom, pokojnim Francetom Bonačem, e ev. mašo in predavanjem za spomenik neznanega slovenskega vojaka na Brezjah. Ta dan se bo po vsej domovini nabiralo za izvedbo načrta spomenika tisočim slovenskim vojakom, ki so v •»vetovni vojni izgubili svoje dragoceno živlienie. — Pomlad prihaja, pa je potrebna nova obleka ali plašč, mogoče celo oboje. Seveda mora biti izdelava brezhibna in je zaradi tega najbolj pametno, da daste oblačilo sedaj v delo, ko krojač ali šivilja še nimata toliko dela kakor v glavni sezoni. Blago pa si najugodneje nabavite pri tvrdki »Manu-faktura, komanditna družba« na Meetnem trgu 17, ki ima letos res krasno izbiro v spomladanskem blagu. — Društvo jug. kmet. strokovnjakov, sekcija Ljubljana. Člani društva, kateri iščejo namestitev, naj se obrnejo na tajništvo društva, Knafljeva ulica 9, Na razpolago so tri privatna mesta. Odvetnik HUMER JOŽE j« odprl odvetniško pisarno v Slov. Konjicah — Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg 19). vam nudi vedno prvovrstne pisarniške potrebščine (polnilna peresa v vsaki izbiri, albume, razglednice, poslovne knjige itd.), izbrane umetniške izdelke iz porcelana «n stekla in druga raznovrstna darila za veako priliko; knjigarna ima v zalogi vse domače knjige in najnovejša dela iz tujega slovstva, modne časopise itd. Naročila iz tujine ec izvršujejo kar najhitreje. — Vojvodina zahteva Pokojninski zavod. Ministra za socialno politiko in nar zdravje je obiskala velika deputacija vojvodinskih delodajalskih organizacij, ki je nato obiskala tudi ministra zn trgovino. Deputacija je pri obeh ministrih nagla-šala neobhodno potrebo, da se osnuje za Vojvodino poseben Pokojninski zavod s središčem v Novem Sadil. Ta zavod bi imel okoli 10000 zavarovanih nameščencev, ki bi letno plačevali okoli 20 milij. din. Ta kapital bi se mogel koristno uporabiti za vojvodinske gospodarske namene. — Za pet tihih minut Na koncu prilik o sejalcu in semenu je Gospod zaklical: »Kdor ima ušesu za poslušanje, naj poslušal* čuden vzklik Toda potreben opomin. Le preveikral smo namret podobni trdo steptani slezi iez njivo: semt pade nanjo, ne more pa v zemljo, kjer bi skalilo Boija beseda pride v ušesa in lo je vse; v ušesu zazveni in izzveni, ne prodre pa tja, kamor -'e to plemenito seme namenjeno, v naio glavo in srce, v um in voljo Ušesa imamo, pa ravnamo, kakor da bi jih ne imeli za poslušanje. Poslušamo kakoi v polsnu, kakor v »izgubljenostibrez zanimanja, brez duhovnega sodelovanja. Iz takšne otopelosti nas hote Zveličar poklicati, da ne bomo gledali, pa ne videli, poslušali pa ne razumeli. Dobršen del verske brezbrižnosti prihaja prav iz te duhovne otopelosti in lenivosti. Kdor ne napreduje, zaostaja. Marsikdo se v splošni in strokovni izobrazbi povzpne do normalne višine ali tudi nad njo. Njegova verska izobrazba pa je ostala dalet dalet zadaj. Njegovo versko spoznanje, nepopolno in nezrelo, mu nc daje jasnih smernic za življenje in tako se bolj in bolj odmika in pada v indiferentizem, agnost'cizem ali celo malerializem: vseeno je, ali flovek kaj veruje in kaj veruje; kar je nad izkustveno danim svetom, se ne da spoznali; nad izkustveno danim svetom sploh ničesar ni. Le malokdo se ovć, da je v teh važnih, da, najvažnejših vprašanjih, kje naj išče in najde svojemu življenju namen in oporo, nedorasel in neveden. Verska izobrazba mora rasti z leti in vsem življenjskim napredovanjem, če zaostane, (e je nerazvit spatek. potem je seveda za življenje nesposobna. Otroška predstava o Bogu, o njegovi previdnosti, o molitvi itd. je seveda zo doraslega in v življenju se boreteaa iloveka prav tako ne-porabna, kakor mu ne koristi čeveljček šestletnega otroka. Apostol lepo opominja: -pKo sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sodil kakor otrok; ko sem pa poslal mož. sem opustil, kar je bilo otroškega.< To je prava pot. I. Dolence: Grad Brdo in njegovi iastnihi Z zanimanjem sem prebral članek o Brdu in njegovih lastnikih v Slovencu z dne 16. januarja. Ime baronov Zoisov je tako neločljivo zvezano z našo slovstveno zgodovino, da bo gotovo prišel čas, ko bo zgodovina te rodbine podrobno raziskana. Isto bo veljalo tudi za grad Brdo, ki je bil že prej znan kot bivališče Zoisov in ki ga danes pozna tako rokoč vsa država. Trikrat sem preživel kot dijak znaten del velikih počitnic v tem gradu v tisti vlogi, ki je bila neštetim dijakom kmečkim sinovom v minulih deeetletjih prav dobro znana: bil sem v gradu domači učitelj (»inštruktor«). Toda če veljajo za usodo domačega učitelja premnogokrat trpke besede, kl jih jo — brezdvomno na podlagi evoje izkušnje — o domačem učitelju napisal Jenko v pesmi »Trojno gorje«, moram odkrito reči, da so domači učitelj na Brdu nad svojo usodo res — ni mogel pritoževati. Vsa družina Zoisov je bila v občevanju izredno fina in ljubezniva. Se danes imam Brdo v prijetnem spominu. Dovoljeno naj mi bo, da v zvezi z omenjenim člankom v »Slovencu« kratko označim življenje na tem — lahko rečemo — zgodovinskem gradu, kakršno sem tam opazoval pred dobrimi tridesetimi leti (v letih 1903. 1004 in 1905). Lastnik gradu je bil takrat baron Egon Zois (ne Michelangelo — tozadevna letnica 1882 v »Slovencu« je morebiti tiekovna pomota), o katerem omenja »Slovenčev« članek njegove lepe konje in bogate predpustne veselice. Kar se tiče konl, je slovel grad po njih tudi še v mojih dijaških jetih. Baron Egon Zois je bil namreč veščak V poznavanju konj. Ponos gradu takrat še ni bil eleganten avto, ampak lepi konji*. In baron Egon jo dobro poznal na velikih konjekih sejmih, katere živali so korenine prave; v nekaj tednih je skrbna nega napravila iz kupljenega konja žival, da jo je poznala bližnja in daljnja okolica. S sijajnimi konji se je vozila družina v Kranj po opravkih in na •prehod po prelepi brdski okolici. Baron Egon je namreč zelo težko hodil, ker mu je zlomljena noga »talno delala težave. (Zlomil si jo je bil v LJubljani jwd Rožnikom blizu Čada, ko je padel s konja, ne na Koroškem.) 0 razkošnih veselicah pa na gradu ob mojem času ni bilo ne duha ne sluha. Življenje na Brdu je bilo prej skromno in varčno nego razkošno. Res. grad je bil gostoljuben in poleti ni minil teden brez daljšega ali krajšega obiska, kar se |e poznalo tudi pri obedu. Vendar mi ni ničesar znanega o tem, da bi bil kdaj tam na lovu nadvojvoda Albreht. Kadar smo pa bili »sstmkt se je živelo povsem preprosto, nekako patriarhalno. Soproga barona Egona — Evgenija — je bila znana po veliki srčni dobroti. Opazoval sem. kako so se siromašne ženske v bolezni zatekale k zelo izobraženi baronici celo— po zdravila. Kolikor sem jaz poučen, se imenuje Zoisova koča v Kamniških planinah po baronu Karlu Zoisu, ki jebil velik botanik in mineralog. Po njem se imenujeta dve cvetlici: Viola Zoisii iu Campanula Zoisii in kamen Zoisit Kdo je sezidal Brdo? Jaz sem slišal stvar tako, da je Brdo pri Kranju in Brdo pri Lukovici (ki je eedaj last poslanca Antona Kersnika, sina pisatelja Janka Kersnika) sezidal isti lastnik, in sicer baron Egg, čigar rodbina je pa že davno izmrla. Zato sta se oba gradova imenovala v nemščini: Egg. Da je umrl najmlajši sin barona Egonn Zoisa — istega imena kakor oče — tragične smrti, sem tudi jaz bral v časopisih pred kakimi desetimi leti. Tista vest pa hvala Bogu ni bila resnična in baron Egon Zois živi še danes kot upravnik banovinskega zdravilišča Dobrna pri Celju. To bi bilo par malenkosti, ki sem jih želel pripomniti k »SlovenČeveinu« članku z dne 16. januarja. Če danes premišljujem, koliko sem se v tistih poletnih tednih in mesecih seznanil z zgodovino gradu Brda in z njegovimi zgodovinskimi iu umetniškimi znamenitostmi, katerih ni manjkalo v gradu, moram žal samo ugotoviti, kako malo se me je vsega tega prijelo. Bil sem pač mnenja, da »pocitnice« prihajajo od »počivati«, pa sem 6vo.j prosti čas na Brdu rajši preživljal v m i Sni grajski bližnji in daljnji okolici nego v gradu samem. Na ribniku je bil paviljon, postavljen na koleh; po mostičku se je prišlo do njega. Ta paviljonček je bil poleti — učilnica, ln če danes mislim na Brdo, mi stopa pred oči predvsem tale slika: kako sem iz te učilnice dan na dan opazoval dva Storžiča; eden se je v poletnem zelenju, posejan s pečinami, strmo dvigal proti nebu, drugi se je pa vabljivo zrcalil v nasprotni smeri na mirni gladini obširnega ribnika; eden je vabil na gore. drugi h kopanju — kako bi potem mogel mlad človek zlate počitniške dneve zabiti v študij mrtve zgodovine! * Kakšna redkost so bili takrat avtomobili, naj pokaže naslednji dogodek iz omenjenih let. Na Brdo se je pripeljala 1. 1904 na obisk prijateljska rodbina, ki si Je bila med prvimi nabavila avto, ko so se po naših krajih pojavila ta vozila. Avto je počasi vozil skozi vas v bližini gradu in ee je za kratko ustavil pred neko hišo. Gruča vaških otrok ga je občudovala in ko je avto hotel zopet oddrdrati, je najpogumnejši fantek prosil za dovoljenje. da bi se smel uialo peljati z gospodo. Ugodili so mu In fantek je previdno vstopil. Ôe preden je avto privozil do konca vasi, je fantek prosil, da bi smel izstopiti. Zmagoslavno se je vrnil k tovarišem s ponosnim vzklikom: sS hudičem eem sc peljal !« {Pomladne novosti v dnmskem volnenem bl«gu za obleVe, kostume in pln^če v najnovejših vzorcih in najmodernejših barvah so Vu m na razpolago pri tvrdki 99 MANUFACTURA" komanditna drulba Mestni trg 17 Še lahko dobile pravico • • • do nagradnega žrebanja, ki ga razpisuje »Slovenec« za svoje naročnike. Zaradi velikega zanimanja podaljšujemo rok za vplačila tako, kakor je za razne primere zapisano pod točkami 1., 2., 3., 4- in 5. Pravico do žrebanja imajo: L Vsi novi naročniki na dnevnega »Slovenca«, ki se цај naroče za tri mesece in plačajo trimesečno naročnino. II. Vsak, kdor je že naročen najmanj tri mesece na dnevnega »Slovenca« in ki plača naročnino še za mesec februar t. 1. Gornje pogoje lahko izpolnite: 1.) Na pošti s položnico (štev. čekovnega računa 10.650) nepreklicno do ponedeljka, 21. t. m. Na zadnji strani srednjega dela položnice napišite, ali ste nov ali star naročnik. 2.) Pri vseh naših zastopnikih nepreklicno do ponedeljka, 21. L m. Istočasno je treba, kakor pogoji zahtevajo, naročnino tudi plačati. — Zastopniki morajo še isti dan, v ponedeljek poslati nam naročilnice in denar. Vsa kasnejša sporočila in vplačila ne bomo upoštevalL Jesenice, dne 19. febr. Vsi delavski listi in tudi naš list je že poročal o volitvah obratnih zaupnikov pri KID. Znano je, da so se organizacije SMRJ, JSZ in NSZ po svojih lanskih zaupnikih postavile na stališče, da se volitve obratnih zaupnikov za to leto ne smejo vršiti. Iz zelo tehtnih razlogov je mlada katoliška organizacija ZZD zaradi koristi delavstva in njegove zakonite zaščite odločno zavzela ostalim trem organizacijam nasprotno stališče. Zaupniški zbor je bil namreč po razrešitvi 5 zaupnikov močno okrnjen, za vršitev svojih funkcij zato nesposoben. Od zadnjih volitev je nastala nova organizacija ZZD in se je v podjetju po svoji agilnoeti močno ukoreninila med delavstvom. Stotine njenega članstva so zato z vso pravico zahtevale zaupnike iz svojih vrst. Te pa jim morejo dati samo nove volitve. Poleg tega se je delavstvo v preteklem letu tako namnožilo, da izid glasovanja v preteklem letu nikakor ne more več predstavljati sedanje volje delavstva. ZZD je s svojim stališčem zmagala, oblast je na njen predlog volitve razpisala. V ZZD nasprotnih vrstah so s ponovnimi pritožbami ugotavljali in s podpisi odgovornih funkcionarjev, ki sedaj sami kandidirajo, izjavljali, da no priznavajo bodočim zaupnikom zakonitosti, da to ne bodo nobeni resnični zastopniki delavstva in da ti bodoči delavski zaupniki skačejo delavstvu v hrbet Dejansko so pa pokazali, da so njihove dosedanje trditve bile varljive in neiskrene. Ob Zahvala Podpisani smatramo za dolžnost, da se tem potom zahvalimo primariiu ptujske bolnice gospodu dr. Kiiharju Aleksandru za njegovo velikodušno in spretno izvršeno operacijo Knako se zahvaljujemo tudi gg. dr. Pogrujc Stankotu in dr. Biezipku Vladi mirju za njuno uspešno sodelovanje pri omenjeni kočljivi operaciii. Slednjič se zahvaljujemo tudi požrtvovalnim čč. sestram. Ptuj, dne 18. februarja 1938. Drejo Cecilija Amalija Šegula Ivan Segula 3.) Pri podružnicah v Maribora, Celju, na Jesenicah in v Novem mestu nepreklicno do torka, 22. t. m., do 6 ure zvečer. — Povsod drugod pa, kakor pod točko 1.) ali 2.). 4.) Pri vseh podružnicah v Ljubljani, to je: za Bežigradom, na Tyrševi cesti, trafika v »Poštnem domu« nasproti cerkve sv. Krištofa; v trafiki Pasaže Nebotičnika, Gajeva ulica, in na Miklošičevi cesti št. 5 nepreklicno do srede, 23. t. m., do 6 ure zvečer. 5.) Pri glavni upravi v L j u b 1 j a -n i, Kopitarjeva ulica št. 6, pa do četrtka, dne 24. t. m., do 12 ure (opoldne). Žrebanje bo pred komisijo naročnikov (imena članov komisije bomo objavili v torek ali v sredo) in ob navzočnosti javnega notarja dne 24. t. m. popoldne. Kdor je izpolnil pogoje za nagradno žrebanje bodisi direktno pri naši centrali v Ljubljani, bodisi pri naših podružnicah ali poverjenikih, se mu ni treba dalje več brigati Podružnice in poverjeniki bodo potem pri nas že pravočasno uredili. Vsakemu naročniku je v naših seznamih v kartoteki dodeljena posebna številka; ista številka bo zapisana na lističu, ki vlaganju kandidatnih list so г vso naglico hiteli, da bi zrinili svojo listo na prvo mesto. Na teh listah kandidirajo tisti, ki so rekli, da bodo bodoči zaupniški kandidati interesom delavstva skakali v hrbet. Tako so sami sebe krenili po nosu, dali pa so prav toliko oklevetani mladi ZZD in hodijo danes po njenih stopinjah. Zato delavstvo na dan volitev voli listo ZZD. Njena lista je prva in nosi zeleno barvo. Meščanska šola v Liliji Litija, 19. februarja. Leta 1930 je takratni občinski odbor v Litiji, kateremu je načeloval sedanji župan Hinko Le-binger in v katerem ni bilo nobenega JNSarskega odbornika, soglasno sklenil ustanovitev meščanske šole v Litiji. Zadeva je bila poslana na mero-dajno mesto v potrditev, pa se ni premaknila z mesta, ker večina v odboru ni hila všeč takratnim mogočnežem, ki so sedeli in vedrili v diktatorskih režimih. Leta 1933 je bil razpuščen od ljudstva svobodno izvoljeni občinski odbor in imenovan nov odbor, v katerem so imeli glavno besedo redki litijski JNS arji. Jasno je, da je ljudstvo meščansko šolo hotelo imeti, in če uradne ustanovitve zaradi takratnih razmer niso mogli doseči odborniki bivše SLS, ki takrat nikjer niso bili upoštevani, nasprotno povsod preganjani, ni to njihova krivda, še manj pa je na mestu slavo-spev, ki ga pojo »napredna« glasila, da so meščansko šolo ustanovili Kramer itd. Če so je to pod njihovim režimom zgodilo, je naravna jxisle-dica sklepa prejšnjega občinskega odbora. Nato pa so imeli 5 let vso komando na litijski občini JNSarji, ki pa niso za financiranje zgradbe nove meščansko šole prav ničesar storili, prepirali so ee le, kje naj bi stala ta zgradba, in le kapricam nekaterih »naprednih stebrov« se ima Litija zahvaliti, da fioslopje meščanske šolo še ne stoji in tudi nima določenega stavbišča Skozi pet let so imeli časa dovolj, da bi vsaj fond za to zgradilo ustanovili in letno votirali večje vsote, niti tega niso storili. Prvi razred so brez vsake pogodbe spravili pod streho predilniške stanovanjske hiše, tnko da je obstoj meščanske šole po njihovi krivdi odvisen od ravnateljstva litijske predilnice, kateremu na časi pa moramo ugotoviti, da gro sedanjemu odboru meščanske šole vse- ga bomo zvili. Tako zvite lističe bomo djali v vrečo in iz te vreče jih bo vlekla deklica z zavezanimi očmi. Za vsako izvlečeno številko bomo poiskali v kartoteki ustrezajoče ime srečnega naročnika. — Torej, kdor je izpolnil pogoje na način, kakor je navedeno pod točkami 1.) ali 2.) ali 3.) ali 4.) ali 5.), mu ni treba dalje več skrbeti. Zaradi žrebanja bo oddelek uprave »Slovenca« v pritličju dne 24. t. m. od 16.30 dalje zaprt. Razumljivo bo vsem naročnikom, da k žrebanju ni mogoče pripustiti vseh naročnikov, ker tako velikega lokala ni ne v Ljubljani, ne v Jugoslaviji in bi celo Kongresni trg v Ljubljani komaj zadoščal. Izid žrebanja bomo objavili po radiu dne 24. t. m., zvečer med 19.50 in 20.15. Še je čas, zato naročite tako dnevnega »Slovenca«, kakor zahtevajo pogoji pod I. ali IL in kakor je označeno pod točko 1.) ali 2.) ali 3.) ali 4.) ali 5.). SREČA VAM LAHKO DODELI SAMO LEPO DARILO! ZATO TAKOJ POSTANITE NAROČNIK DNEVNEGA »SLOVENCA«! Lastništvo »Slovenca«. skozi kulantno na roko. — Zupan litijske občine, ki je obenem predsednik upravnega odbora meščanske šole, se je vedno pravočasno potrudil, da je pri ravnateljstvu predilnice dosegel zagotovitev začasnih prostorov, kakor tudi, da je z vsakim letom meščanska šola dobila novo učilnico na razpolago, kar se je pravočasno zagotovilo tudi za prihodnje šolsko leto 1988-39, toda da bo imela meščanska šola v Litiji vse 4 razrede pod eno streho v predilniški stavbi. Zato vsa zahvala obema ravnateljema gg. Jos. Donthu in I. Gjaji, ki je obenem tudi odbornik upravnega odbora meščanske šole in se res z vsem razumevanjem trudi željam tega odbora po možnosti ustreči. Pa ti pride začasni upravitelj meščanske šole g. Roje ter skliče tako zvani roditeljski večer ter pripoveduje navzočnim staršem meščanskošolskih učencev, da je predilnica občini odpovedala prostore ter da bo konec šolskega leta ukinjena meščanska šola sploh, če do tedaj ne bo dograjena nova zgradba meščanske šole. Občinski odiior naj najame milijonsko posojilo itd. Izvolili so depu-tacijo staršev, ki se je potem zglasila na občini, kjer je županu predložila neko resolucijo, nakar ji je župan Lebinger doj>ovedal, da prostori sploh niso bili odpovedani, da je obstoj meščanske šole tudi zanaprej zagotovljen in da je občinski odbor v svoji skrbi za pravočasno zgraditev meščanske šole sklenil dati vsako leto 100.000 din, tako da bo v kratkem času zbran fond okroglo 500.000 din, da pa stoji občinski odbor odločno na stališču, da v teh težkih prilikah ne more najeti milijonskega posojila, ki bi samo za obresti terjal od litijskih davkoplačevalcev nad 100.000 din letno ter preveč obremenjeval letni proračun občine. Ko pa bo kreditni trg ugodnejši za taka javna posojila in bosta tudi država in banovina prispevali svoje k zgradbi za meščansko šolo, bo občina prva, ki ho takoj zavihala rokave in se lotila zgradbe te za naš okoliš res nujno potrebne meščanske šole. Za tem, pod pretvezo roditeljskega večera sklicanim sestankom staršev, je pricapljalo še »Jutro«, ki stvar zopet f>o svoje zavija in neresnično poroča, da so bili prostori že odjx>vedani itd. »Jutrovemu« dopisniku ne bomo odgovarjali, ker odgovora sploh ne zasluži. Meščanska šola v Litiji ne išče strehe, ker jo ima in to le po zaslugi sedanjega občinskega odbora in upravnega odbora meščanske šole. v katerem pa po ljudski volji ne sedi noben JNSarski priganjač več. Shofja Loka Širši obrtniški sestanek, ki bo danes oh 3 popoldne v Škofji Loki, jc sklicala Zveza obrtnih društev v Ljubljani, ne pn Obrtno društvo ali Združenje obrtnikov v škofji Loki, nakar se opozanajo obrtniki „Kaj je to perilo res moje? Še nikdar ni bilo tako čisto oprano!" — Čemu se čudi? Za pranje je vendar rabila riznano dobro terpentinovo milo latorog. To milo kljub svoji izdaf« nosti opere vsako še tako zelo zamazano ali zaprano perilo tako temeljito, da je po pranju belo kot sneg, voljno-mehko in duhteče. /Tk TERPENTINOVO MILO Oglejte si nagrade! V Ljubljani: pri I. C. 3Layer, Stritarjeva ul. 6 pri A. Krisper, Mestni trg 26 pri Kollmun, Mestni trg 16 pri Suttner, Aleksandrova cesta 4 pri Suttner, Prešernova ulica 4 pri I. Forlič, Dvorni trg 3/1. pri »Radiovai«, Dalmatinova 13 pri Verhajs, Gosposvetska c. 10 pri Stupica, Gosposvetska c. 1 pri Jugosl. knjigarni, Pred škofijo 5 pri Krištof, Sv. Petra cesfa 60 pri »Peko«, TyrSeva cesfa 11 pri I. Goričar, Sv. Petra cesta 29 pri C. Podržaj, Ig 147, pri Ljubljani V Mariboru: pri Meinel & Derold V Celju: pri Stermecki Zupančevi materi v slovo! Te dni mineva 10 let, odkar smo izročili na božji njivi nn Krki materi zemlji telesne ostanke moža, ki ga je Gosjiod življenja in smrti določil Vam, draga Zupančeva mati, za tovariša in sopotnika na Vaši življenjski poli. V sobot o pa ste odšli utrujeni in zmučeni k večneihu počitku Vi, ki v življenju niste poznali miru in počitka. Vzeli ste slovo od svojih dragih otrok, od številnih znancev in prijateljev ter pohiteli jx> plačilo za svoja dela k Njemu, ki ste mu posvečali v dolini solz vse trpljenje in skrbi. V življenju 6te bili resnično ona močna svetopisemska žena, ki svojih del in zaslug nima morda pisanih v knjigah tega eveta; imate pa zato pisane v dušah onih, ki ste jih nosili jxxl svojim srcem, imate jih pisane tudi v knjigi, ki jo piše za nas vsevečni Sodnik. Bili ste vzor one naše poštene, verne, kmečke in delovne žene, ki je v potu svojega obraza in v žuljih na rokah rodila, redila in vzgajala svoje otroko v poštenju in delavnosti, jih učila ljubiti dom in domačo zemljo, pri tem j>a jim vedno kazala pot k Njemu, ki je danes njen in bo tudi naš Sodnik. — S tem ste, draga mati, dali neprecenljiv zgled, kako naj naše mlade slovenske matere delajo in kam naj pri vzgoji v trpljenju in preizkušnjah vodijo izročeno jim otroke! Ni pa čuda, da so Vaši trdi žulji in pa neomajno zaupanje v nebo spremenili Vaše večkrat bodečo trnje življenja v dehteče rože, ki so Vam bohotno razcvele zlasti v dneh, ko sto spremljali v polni materinski ljubezni dva sinova Andreja in Lojza pred oltar in na delo v vinograd Go-sjiodov. — Mnoge matere bi bilo |>onosne na to, Vi sto pa ostali kljub temu ponižna in skromna slovenska kmečka žena. Poznali ste tudi v svoji življenjski jeseni le delo, trpljenje in skrb za otroke in dom, pri tem pa niste imeli zaprtih oči in sklenjenih rok za revščino in gorje, ki sta stiskali Vašega bližnjega. Kdo hi preštel vse to-lažilne in bodrilne besede, kdo bi preštel vso kose kruha, ki so ga Vaše udelane in žuljave roko razdelile evoječasno v Špančevem mlinu, v zadnjih letih pa v šmihelskem župnišču onim, ki so bili lačni in potrebni! Ob slovesu se Vam iskreno zahvaljujemo za vse dobrote, posebno pa še za prelepe zglede, s katerimi sto našim materam glasno in neprestano oznanjali, kaj naj delajo in kam naj vodijo pri vzgoji svoje otroke. Pri tem prosimo Vsemogočnega, da bi v svoji dobroti Vaša zemeljska prizadevanja poplačal v obilni mori tam gori v nebeški domovini! Utrujena, dobra Zupančeva mama. počivajte v miru! Brežice Občni zbor. Danes ob 2 pojvoldne ho v društveni sobi v samostanu okrožni občni zbor vi-drmskegu prosvetnega okrožja. Prosimo vsu prosvetna društva videmske dekanije, da gotovo pošljejo na občni zbor po dva zastopniku. Električne obločnice. Tukajšnja železniška postaja, ki je bila pred božičem elektrificirana in priključena na banovinsko električno omrežje, je te dni dobila dve močni električni obloč-nici za zunanjo razsvetljavo postaja Volitve obratnih zaupnikov pri KID Sliri kandidatne liste vložene Ljubljanske vesti Nedelja, dne 20. februarja 1938 Gledalce Drama. Nedelja, 20 febr., ob 20: »šimkovi«. I/vou Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20: j-IUlečc rože«. J/ven, Znižane cene od 22 din navzdol. — Ponedeljek, 21. febr.: Zaprto. — Torek, 22 febr.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Bela bolezen.) Opera. Nedelja, 20. febr., ob 15: »Navihan-ka«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol; ob 20: »Helteja« Izven. Znižane cone od 50 din navzdol. — Ponedeljek, 21. febr.: Zaprto. — Torek, 22. febr.: »Don Juan«. Premiera. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja ravnatelja Poliča. Izven. Kvalitetno blago — ie radi velike trpežnosti ПајСОПвјЗв l Modne novosti za zimske «uknie, ulstre obleke itd. pri tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7 Prireditve in zabave Rokodelski oder v Ljubljani ponovi danes ob 5 [Kipoldne mladinsko igro > Pet>elka<' (Desetnik iu sirotica). Igra je žela preteklo nedeljo sijajen uspeh. Zaradi velikega povpraševanja si nabavite vstopnice v predprodaji v društveni pisarni od 10 do 12 dopoldne. Vstopnina je znižana! Vsi prijatelji lepe igre in petju ne zamudite te ljubke mladinske predstave! _ Frančiškanska prosveta M. O. Ljubljana ponovi danes ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani pravljično veseloigro s petjem in plesom v 4 dejanjih: »Krojaček — junaček«. Preskrbite si vstopnice v predprodaji (pisarna Pax et bonum v frančiškanski pasaži) po 6, 4, 3 in 2 din. Igra bo danes zadnjič na programu. Prosvetno društvo »Plamen« priredi v nedeljo 20. februarja ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani veseloigro »Tenorist — gramofonska plošča«. Izžrebana vstopnica prejme prosto vožnjo v Trst. Vstopnice po 8, 6, 4, 3 in 2 din so v predprodaji v Pax et bonum (franč. pasaža) in eno uro pred predetavo. , Salezijanska prosveta «Dekliški krožek« uprizori daues ob 5 popo'dne v novi dvorani banovinskega vzgajališča na Selu dve zelo zabavni veseloigri, in sicer »Dekliški internat« in »Prin-cesinja potuje incognito«. Vstopninu 6, 5, 4 in 2 din. Prosvetno društvo Moste—Ljubljana uprizori drevi ob 8 v Ljudskem domu veseloigro s petjem »Čevljar baron«. Gasilska četa v Dravljah uprizori drevi ob 8 burko v treh dejanjih »Teta na konju«. Jutri, v ponedeljek, bo ob pol 7 zvečer v veliki Filharmonični dvorani II. letošnja produkcija gojencev ljubljanskega državnega konser-vatorija, na kateri nastopijo gojenci solopevske-ga, klavirskega, violinskega in instrumentalnega oddelka. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice; stane 3 din in velja obenem kot vstopnica. Prosvetno društvo Trnovo. Predpustni prosvetni večer 6 pestrim programom in skiopticniin predavanjem pod imenom »Slovenski humor, katerega bo imel gosp. prof. Anžič Anton, priredi društvo v sredo, 23. t. m., ob 8 zvečer. 'Vstopnina: 6cdeži 2 din, stojišča 1 din. Cenjenim damam sporočam, da sem po večmesečni praksi v inozemstvu otvorila MODNI ATELJE ter se priporočam za cenjeni obisk NuSa Dermastia L ubljana, MlkloSI€eva 17 Palača Vzajemne zavarovalnice Najnovejši pomladanski in poletni modeli! Predavanja Kat. akad. društva Danica, Savica, Zarja vabijo na predavanje g. inž. L. Zumra: Problemi našega podeželja. Predavanje bo v beli dvorani Uni-ona v ponedeljek ob 8 zvečer Vstop vsakemu prost, za člane pa je udeležba obvezna. Po predavanju debata! Frančiškanska prosveta M. O. Ljubljana priredi na svojem 25. rednem prosvetnem večeru v torek dne 22. februarja ob 8 zvečer skiopttčno predavanje »Mi smo kroparski kovači...« Predava gospod ravnatelj Jože Gašperšič ob krasnih številnih skioptičmh slikah. Predprodaja vstopnic po 3 in 2 din v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Ženski odsek Šempetrske prosvete ima v ponedeljek 21. t. m. ob 20 v društveni dvorani predavanje. O neločljivosti zakona bo predaval gospod župnik Košmerl. Fotografije v barvah. O tem bo pod okriljem Prirodoslovnega društva v Ljubljani predaval v torek 22. februarja ob 20 v Mali filharmonični dvorani kina Matice g. Janko Brane. Bežigrajci! Društvo kat mož bo imelo jutri v ponedeljek zvečer ob 8 v društveni dvorani predavanje o tem .vprašanju Predaval bo g Spindler o rešitvi vozla železniške postaje v Liubljani, in sicer bo razloži! popolnoma nov načrt, ki naj reši to vprašanje. Dostop imajo tudi nečlani. Po predavanju bo debata o predloženem načrtu. Šiška. Zanimivo skioptično predavanje: »Škodljivci na zelenjadi in jagodičevju« priredi naše Katoliško prosvetno društvo potom podružnice SVD za Šiško v ponedeljek, dne 2t. t. m. ob 8 zvečer v samostanski dvorani v Šiški. — Osebam, ki se ne morejo zadc kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi vcčtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Joselove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. _Ogl. reg. S. br, 30474/35._ »Med dvema dobama«. O tej temi bo predava! nniv. prof dr inž. Milan Vidmar na vabilo Kluba abco!vir?.nih trgovskih akademikov v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani Trgovske akademije. Sestanki Smarnogorsko okrožje, jutri seja ob 20 v društvenem domu v St. Vidu nad Ljubljano. Na dnevnem redu so važni sklepi, zato pozivam vse odseke, da se seje gotovo udeleže. — Tajnik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, TyrSeva cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr Ustar, šelenburrova tU 7; v ponedeljek : mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg št. 9; mr. Rumor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Damska srebrna ura je bila najdena. Dobi se pri Košiček Ivanu Karadjičeva št. 3 Nekaj Vubl anshe statistike Prebivalstvo Ljubljane. Po policijskih podatkih je bilo konec leta 1937 v Ljubljani okoli 86.000 prebivalcev. Lani je bilo na novo prijavljenih 29.977 novih stalnih stanovalcev, odjavlje-nih na je bilo 28.207. Tujih državljanov je v Ljubljani 4990. Tujski promet Lani se je mudilo v ljubljanskih hotelih in prenočiščih skupno 55.542 tujcev, ki so plačali 96.594 nočnin. Največ tujcev je bilo Jugoslovanov, to je 37275, slede pa Nemci (4964), daijo Avstrijci (4384), Italijani (2771) iin Čeho-slovaki (1672) Amerikancev je bilo 533. Slede državljani iz drugih držav. Zločini. Lani ni bilo v Ljubljani nobenega umora, pač pa trije uboji, 22 hudih telesnih poškodb, 4 požigi, 9 ropov, 1777 tatvin, 86 utaj in 171 prevar. Skupna škoda zaradi prestopkov proti tatvini je znašala 2,444.000 din, policiji pa se je posrečilo, da je poškodovancem vrnila škodo v znesku l, 517.000 din. Iz Ljubljane je bilo lani odgnani.li 1170 oseb, izgnanih v inozemstvo pa 93. Samomorov je bilo 54, poskusov samomora pa 40. Društva. Lani je bilo v Ljubljani registriranih konec leta 819 društev. Črtanih je bilo 20, na novo prijavljenih pa 57. Restavracija KQSAK, Prešernova ulica povečana in vzorno preurejena. Priporoča prvovrstno hrano in vina. Vsak petek ribe. Slaščičarna KOŠAK ima vedno sveže pecivo in pustne krofe 1 Izjava. Univ prof. inž. Hrovat izjavlja, da je njegovo ime pomotoma prišlo med imena no vih odbornikov v aeroklubu, ker on sploh ni član te organizacije in se tudi občnega zbora ni udeležil. 1 Članstvo krajevne organizacije JRZ za poljanski okraj naj se gotovo polnoštevilno udeleži rednega sestanka jutri ob 8 zvečer pri Majarončku na Zaloški cesti. Govoril bo g. minister dr. Fr. K u -lovec. It \, j 1 Salezijanski oratorij na Rakovniku proslavit* danes šestnajsto obletnico kronanja papeža Pija XI. Ob devetih dopoldne sv. maša. Popoldne bo v dvorani akademija, pri kateri sodelujejo zastopniki vsega oratorija. Za zaključek je na sporedu tekma iz katekizma. — Vstopnine ni. Kontrolne listke daje na željo voditelj oratorija. 1 Cerkveno stavb, društvo sa zgradbo bupne cerkve sv. Družine r Mostah ima v ponedeljek, 21. t. m. ob 8 zvečer v novem župnišču svoj redni letni občni zbor. Člani in drugi vabljeni! 1 Jubilej dvajsetletnega zvestega službovanja je obhajala te dni uslužbenka ugledne tvrdke Fr. P. Zajec, optika in urarja v Ljubljani, Stari trg št. 9, gospodična Ljudmila Petričeva, kar je za imenovano tvrdko brez dvoma velike pomembnosti in vrednosti. Časit takim uslužbenkam, ki jih diči poštenost in zvestoba. Čestitamo! 1 Izreka slovenskega jezika. Z Breznik—Ramovševim Slovenskim pravopisom smo dobili Slovenci tudi prvo sistematično pravorečje. Saj je bila določitev pravilnega izgovora nujno potrebna zaradi pisanosti naših narečij in tradicionalnosti pravopisa. Enotno knjižno izreko mora gojiti vsak izobraženec, kadar govori v javnosti: na zborovanju, pri predavanju, v gledališču, v radiu itd. 0 emernicah in problemih našega pravorečja bo predaval v torek, dne 22. t. m ob 20 na drž. trgovski akademiji (Bleiweisova cesta) gospod ravnatelj dr. Anton B a j e c. Predavanje priredi Slavistično društvo. Vstop prost. KINO KODELIEVO T:;,!:,;:.:'.:..1,.1,:;.! 13f'00 ljudi Je pred tedni jokalo ob pretresljivi zgodbi iz življenja idealnega duhovnika Kirchfe'dski župnik Predstave danes ob pol 11. in 3. uri (znižane cene) ter ob 17. in 20. uri Dodatni spored: DOLORES. Samo še dva dni. Vstopnina od 8 din navzdol. 1 Povečana restavracija Košak. Splošno priljubljena restavracija Košak v Prešernovi ulici je bila zadnja leta deležna velikega obiska občinstva, zate se je lastnik odločil, da jo poveča. Restavracija je dobila !epe nove prostore, ki jih je občinstvo že vzljubilo. Restavracija zasluži priznanje, ker ima v svojih lepih lokalih prav dobro postrežbo. Jedi so okusno pripravljene in v veliki izbiri in prav poceni Izvrstna je tudi pijača, zlasti priznano dobri cviček ter eeveda vsakovrstna druga vina in likerji. V isti hiši je tudi Košakova slaščičarna, tako da je restavracija vedno dobro založena z okusnimi in svežimi slaščicami. Povečanje restavracije bo nedvomno našlo ugoden odmev v vseh slojih prebivalstva, ki obiskuje to priljubljeno restavracijo. Za avbe vzorci, zlata nit, gotove oblike, rožasti trak. Ljubljana H. DRENIK Kongresni trg 7 » 1 Pripravljalni tečai za srednješolce, ki ga organizira Društvo brezposelnih prof. kandidatov, «e vrši na II. drž. real. gimnaziji. Vpisovanje in informacije ob torkih, četrtkih in sobotah od pol 4 do pol 5 in vsak dan od 10—12 v društvenem lokalu Krakovska ulica 35. Odbor DBPK. 1 Vse cenj. gospodinje, oso bi to v okolici Bežigrada, ponovno vabimo in opozarjamo, da je Ra-dion-pos!ovalnica odprta samo še ta teden, to je od 21. do 26. t. m., in sicer ves dan od 8 do 19 zvečer. Gospodinje, katere do sedaj šc niso imele prilike nae obiskati, naj nc odlašajo ve£. Prinesite kaj svilenega ali volnenega oblačila, da Vaša pod strokovnim vodstvom pokažemo, kako ee isto opere, posuši in zlika. Vabi vas poslednjič: Radion-poslovalnica, Tyrjeva c. 51, poleg kavarne Majcen. 1 Modni atelje za damsko krojaitvo je po daljši praksi v inozemstvu otvorila Nuša Dermastia, hčerka dr. Josipa Dermastie, Novootvor-jeni atelje ee nahaja na Miklošičevi cesti 17 (palača Vzajemne zavarovalnice) in ga cenjenim damam najlepše priporočamo. Vse kar potrebuiete: volneno za obleke in plašče, svilo. Sifon in vso manulakturo sploh dobite res poceni pri BRATA VLAJ, wolfova ulica 5 1 Strokovno čiščenje oblek, parno likanje — Šimenc, Kolodvorska 8. 1 Razpis dobave. Mestno poglavarstvo razpisuje v Službenem listu kot 15 dobavo pisarniških potrebščin za mestne urade, na kar se interesenti opozarjajo. I Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl, Dvo'akova ul. 3. tel. 24-07. 1 Dražba terjatev proti bivšim zadružnikom stavbne zadruge Here bo dne 24. februarja 1938 ob 8 dopoldne v sobi št. 19 okrajnega sodišča ljubljanskega. Nominalna in izklicna vrednost teh izvršljivih terjateiv znaša 255.250 din, najnižji ponudek eno tretjino. Občinske volitve bodo v nedeljo, dne 27. marca 1938 za naslednje občine: v okraju Brežice: Brežice, v okraju Celje: Kalobje, Slivnica, Sv. Jurij pri Celju in talec; v okraju Črnomelj: Dragatuš; v okraju Dravograd: Črna, Kapla, Mežica in Remšnik; v okraju Gornji grad: Gornji grad in Nova Štifta; v okraju Laško: Laško; v okraju Lendava: Genterovci; v okraju Litija: Šmartno prt Litiji; v okraju Ljubljana: 2elimlje; v okraju Ljutomer: Razkritje, Štrigova in Veržej; v okraju Logatev: Stari trg; v okraju Maribor desni breg: Črešnjevec, Laporje, Poljiane, Slov. Bistrica in Spodnja Polskava; v okraju Maribor levi breg: Korena, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Rupert v Slov. goricah in Sv. Trojica v Slov. goricah; v okraju Murska Sobota: Bodonci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Kupšinci, Mar-tjanci, Peiarovci, Perloie, Puconci, Selo v Prek-mur ju in Šalovci; v okraju Ptuj: Kog, Ormož, Središče »n Svetinje; v okraju Slovenj Gradec: Slo-venj Gradec, Šmartno pri Slovenjem Gradcu, Šoštanj in St. Iljpri Velenju. Za občino Genterovci v lendarskem okraju se volitve odrejajo iz razloga, ker so bile prvotne volitve razveljavljene. Za občine Brežice, Sv. Jurij pri Celju, Žalec, Laško, Razkrižje, Stari trg (logaški okraj), Laporje, Slov. Bistrica, Slovenj Gradec in šoštanj se odrejajo volitve iz razloga, ker so to nove občine, ustanovljene s kraljevim ukazom z dne 1. septembra 1937. Za vse ostale pa se volitve odrejajo zaradi delne izpremembe občinskega ozemlja, odrejene s cit. ukazom. Celje c V. prosvetni velci Katoliškega prosvetnega društva bo jutri, v ponedeljek, ob 8. zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Predaval bo o balkanski vojni g. dr. Vinko Šarabon iz Ljubljane c rBela bolezent: na celjskem odru. V torek. 22. februarja, bo uprizorila ljubljanska drama Čap-kovo dramo »Bela bolezen«. Zaradi obširnega dela bo začetek predstave ob pol 8. zvečer. Predstava je za abonma. c Namesto venca na grob pokojnega Zdenka Jagodica je daroval Vincencijevi konferenei trgovski zastopnik g. Ivan Končan 100 din. KINO METROPOL CELJE Čarobna igra (Inimer, wenn ich gllicklich bin). Nosilci glavni vlog: Marlha Eggerth, Paul llôrbi-ger, Theo Lingen, Hane Moser in Rudolf Carl. Dopolnilo: najnovejši journal in kolorirani kulturni film »Švica«. c Krajevna organizacija Legije koroških Slovencev v Celju poziva vse nekdanje koroške borce, da se priglase najkasneje do 25 februarja, ker bo s tem dnem zaključen popis onih, ki pridejo v poštev za priznanje dobrovoljstva. Prijave sprejema g. Mulej Anton. Dečkov trg 3 c Skupni sestanek Fantovskega odseka, bo v sredo ob pol 8. zvečer v Domu v Samostanski ulici c S kraljevim ukazom so napredovali za pošt nega inšpektorja V. skupine gg. Savelli Josip in Mlakar Karol, dosedanja višja kontrolorja te pošte, v VI. skupino pa za višjega poštnega kontrolorja g. Anton Kroflič, dosedanji kontrolor. Iskreno čestitamo! KINO UNION predvaja danes veselo filmsko opereto Ljubavni Polk (Das Liebosregiment) V glavni vlogi: Léo Slozak, Ida Wllst, Ilans Holt, Maria Andergast. Ob 10. in 14. uri matineja »General Lin g«. e Krajevni odbor Aerokluba i-Naša krilaл v Ljubljani bo imel svoj redni občni zbor jutri, v ponedeljek, ob 8. zvečer v kavarniški sobi Celjskega doma. c Lovsko društvo v Celju bo imelo v nedeljo, 27. t. m., ob pol 10. dopoldne občni zbor v Celjskem domu. Iz naših organizacij Sneherje—Zadobrova. Dramatični odsek pevskega društva ponovi danes teden, 27. februarja ob Vi4 popoldne dramo v 3. dejanjih »Erika oprosti«. Kat prosv. društvo v Preski uprizori danes v društvenem domu v Preski veseloigro v treh dejanjih: »Dva para se ženita«. Vojnik pri Celju. Danes uprizori pevsko društvo »Vojnik« v poeojilnični dvorani ob 3 popoldne opereto v dveh dejanjih »Čevljar in vrag«. To bo prva opereta na vojniškem odru, zato vabimo vse ljubitelje glasbe k udeležbi, posebno, ker se pozneje ne bo ponovila. Kamnih Prvovrsfno primorsko črnino ločijo pri šu-farju. Jesenice Kino »Krekov dom« predvaja danes ob pol 3 in ob 8 zvečer in jutri ob 8 dvojni program; Prvi film >Dcklc s planin« v naravnih barvah. V glavni vlogi Sylvijn Sidney, Fred МасМигпау. Drugi film »Na Bulovarju«; originalna satiru z najboljšimi komičarji, bratje Ritz Brothers. Dodatek Foxov tednik. — žc- člane-» opozarjamo ua fi'.m, ki bo v dueh 24. do 28. t. m_ »Zlati kodr-čla< — Schirlcv Teiimlo. Maribor m Na mnoga vprašanja o načinu velikega nagradnega žrebanja naročnikov dnevnega »Slovenca« sporočamo, da bodo v »Slovencu« dne 25. februarja objavljena imena izžrebanih naročnikov, ne pa njihove številke, katerih naj naročniki zato nikar ne zahtevajo. m V železniških delavnicah so včeraj in bodo še jutri praznovali, to pa zaradi tega, ker ni denarja Čudno, včasih morajo delavci delati tudi na praznike, drugič pa zopet ob delavnikih praznujejo. Ali se ne bi dalo to primerneje raz. deliti? —_ »KRISTAL« d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla na Koroški cesti 32, tel. 21—32, se priporoča cenj. odjemalcem. Nizke cene in točna postrežba zajamčena. m Praktični zdravniški izpiti pred državno komisijo ua univerzi v Zagrebu sta opravila zdravnika tukajšnje bolnišnice gç. dr. Jože Žitnik in dr. Franjo Cunderč. čestitamo! m Podlegel je. Pred nekaj dnevi smo poročali o tragični nesreči, ki ee je dogodila v Trotkovi pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Pri prešanju olja je obstrelil mlad fant s pištolo 39 letnega posestnika Ivana Vrbnjaka. Nesrečo je zakrivil nesrečen slučaj, ki pa je Vrbnjaka stal življenje, šibre, s katerimi je bila pištola nabita, so mu smrtno ranile drobovje in kljub operaciji, katero so izvršili v tukajšnji bolnišnici, je Vrbnjak poškodbam podlegel. m Poročila sta se lastnica znane kavarne Central ga. Ida Sticklerjeva in insp. drž. žel. g. Lojze Kovačič. Naše iskreno čestitke! m Fantovski odsek II ima redni sestanek v ponedeljek 21. t. m. ob 8 zvečer v običajnih prostorih. Udeležba za vse člune obvezna. m Nov grob. V Praprotnikovi ulici 7 je izdihnil svojo blago dušo v starosti 78 let upokojeni nadučitelj g. Josip Mešiček. Pokojnik je vzgojil celo vrsto generacij. Bil je bla#a duša ter povsod priljubljen. Bodi mu žemljica lahka, preostalim naše globoko sožalje! m Smučarske tekme Slomškovega fantov, skega okrožja so zaradi slabih snežnih razmer odložene. m Prosvetno društvo v Hočah priredi danes ob 3 popoldne in ob pol 8 zvečer v Slomškovem domu igro »Micka, premisli se«. m V Kamnici uprizori danes Prosvetno društvo veseloigro »Dva para se ženita«. m V Ljudski univerzi predava jutri zvečer nas odlični naravoslovec docent dr. V Bohinec iz Ljubljane. Naslov predavanja je »Sredozemski človek v svoji odvisnosti od nurave«. Vljudno naznanjam, da sem olvoril lastno, moderno urejeno brusilnico stekla in izdelovalnico ogledal Sprejemam vsa v to stroko spadala dela, kakor brušenje facet, robov, ročaiev, različnih gravur, zvezd, lukenj itd. Stekleni pulti, etažere. auto šipe, vse vrste ogledal, kakor toaletna, reklamna in transparentna. Strokovna in vestna izdelava po zmernih cenah ! Telefon 21-14 J. Kovači;, Maribor, Slovenska ui. 10 (Naročila se sprejemajo tudi v steklarni na Koroški cesti 10, telefon 24-H3) m Tekmovanje za Maverjev pokal, ki bi se moralo zaključiti danes, jc zaradi slabega igrišča preloženo na nedoločen čas. m šahovske novice. V tekmovanju tza prveai-stvo Slov. šah. zveze je te dni šahovska sekcija SK Železničarja porazila šahovsko sekcijo UJŽB v Mariboru z rezultatom 5 in pol proti 2 in pol. S to zmago sc je SK Železničar plasiral za nadaljevanje prvenstvenega tekmovanja ter nastopi proti zmagovalcu iz tekme Črna: Mežica. m Katoliška mladina v Mariboru ponovi na splošno željo danes popoldne v dvorani Cvetlična 28 zabavno veseloigro »Stric v toplicah«, s katero so dosegli igralci pri premieri velik uspeh. m Repriza ^Krucev«, zanimive izvirne ljudske igre, se vrši danes ob 17 v dvorani na Aleksandrovi 6. Vsi, ženini in neveste, kupujejo pohištvo in vse za stanovanje ugodno in poceni samo pri »Obnova«, F. Novak, Maribor, Jurčičeva ulica 6 m Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev ima svoj izredni občni zbor zaradi spremembe pravil v nedeljo 20. t. m. ob S dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Članstvo se vabi k veliki udeležbi. m Dobrim srcem se priporoča brezposelni oče 12 nepreskrbljenih otrok Darove sprejema uprava »Slovenca« na Koroški cesti 1. KAVARNA IN RESTAVRACIJA OREL. 2. marca tradicionalna vsesplošna kuharska razstava i novostmi odprta od 8. do 17. ure. Za din 10 prigrizek s kozarcem vina Po 19. uri pojedina razstavljenih plošč in prodaja istih čez ulico. Izbrana vina, Salvator pivo. Za obilen obisk se priporoča Zemljič Marija. Gledališče Sobota, 19. februarja ob 20: »Revizor«. Zadnjič. Globoko znižane cene. — Nedelja, 20. februarja ob 13: »Pod to goro zeleuo«. Znižane cene. Ob 20: »Cvrček zu pečjo« Globoko znižane cene. -- Ponedeljek, 21. februarja: Zaprto. — Torek, 22. febr. ob 20: »Trubadur«. Premiera.. Velenie Pokopali smo vzorno mnfer Marijo Črct« nikovo, ženo cerkvenega ključarja, doma v Šaleku S svetniško vdanostjo je trpela, odkar jo je želodčni rak priklenil na bolniško posteljo. Svoje otroke je vzgojila tako, da so ji vsi v čast in nobeden v sramoto O tem priča tudi to, da si je eden med njimi lani izbral rodovniški stan (šel je k trapisiom). najmlajši, Ignacij, pa jc v bogoslovju Pogreb je vodil dekan g G. Potoknr, ki ji je tudi govoril v slovo Poleg velikega števila (uranov sta se jjogrobu udeležila tudi dva Nacctova tovariša iz bogoslovja Eden od njiju (g. Drofcnik) se je ob grobu i ganljivimi besedami poslovil od tovariševe matere. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožaije! Sedem mrlicev so že imeli letos v šaleku. Zadnjim trem ie mrliški zvon od isti dan. Zasedanje banskega sveta končano Razprava o socialni zaščiti K debati o socialnem oddelku navajamo še tri govornike: Peter Aruež ( mesto Jesenice) je govoril o minimalnih plačah. Uredba jo prinesla delavstvu veliko ugodnosti, veudar naj se minimalna mezda zviša od 3 na 4 din na uro. Inšpekcija dela mora skrbeti za strogo kontrolo za izvajanje te uredbe. Banovina naj delavske organizacije boljše podpira in naj se v njihovem okviru ustanove strokovne šole. Akcija za delavska stanovanja naj se bolj podpre in naj se takim prošnjam ugodi. Poljedelskim delavcem, ki niso zavarovani, naj banovina priskoči na pomoč. Tudi vajeniško vprašanje še v marsičem ni urejeno, zlasti glede stanovanj, šol, zdravniških preiskav itd. Iz posojila za gradnjo bolnišnic, ki ga bo najela banovina, naj se omogoči tudi gradnja bolnišnice za Gorenjsko. Prečital je resolucijo, ki jo je s svojimi izvajanji podprl tudi Jakob Jan (okraj Radovljica). Naglašal je, da so potrebni podpore razni onemogli reveži in starčki. Prosi, naj bi banovina nakazala primeren znesek, da bodo občine mogle podpirati take reveže z živili. Utemeljeval je potrebo splošne bolnišnice na Gorenjskem. Ko bi se ta bolnišnica pričela uresničevati, bi iz lastnega prispeval znesek 40.000 din za tako bolnišnico. (Odobravanje). Resolucija občin radovljiškega okraja zaradi graditve bolnišnice za Gorenjsko. V preteklem letu smo zastopniki vseh občin radovljiškega okraja ponovno razpravljali na številnih sestankih o graditvi bolnišnice za Gorenjsko. V to so silile razmere, ki vladajo zaradi prenapolnjenosti oddelkov v ljubljanski bolnišnici. Eden glavnih vzrokov prenapolnjenosti ljubljanske bolnišnice je ta, da Gorenjska še sedaj nima svoje bolnišnice. Zato so razpravljali tudi o tem, da bi radovljiški okraj sam iz lastnih sredstev zgradil bolnišnico. Izkazalo pa se je, da so nekatere občine z dajatvami že preobremenjene, zaradi česar niso mogle pristati na povišanje občinskih izdatkov, ki bi zahtevali do 200% obremenitev davčnih podlag. Vse občine vidijo nujno potrebo po bolnišnici in bi bile pripravljene žrtvovati v te svrhe, visokih prispevkov pa ne morejo kriti, kajti zaključek teh razprav kaže, da je. radovljiški okraj gospodarsko prešibek za zgraditev prepotrebne bolnišnice. Zato prosijo g. bana, da prevzame akcijo za zgradbo bolnišnice za Gorenjsko. Alojzij Zorenč (Šmarje pri Jelšah) je imel obširen govor o invalidskem vprašanju, katerega je končal s predložitvijo resolucije za nov invalidski zakon, katerega osnutek je v ministrstvu že izdelan. Ta osnutek naj pride čimprej pred narodno skupščino za uzakonitev. Naše gospodarstvo v razpravi Prvi govornik po referatu načelnika dr. Ra-feja je bil dr. Adoif Golja (mesto Ljubljana). 'Naše gospodarske potrebe. V dravski banovini ne moremo zabeležiti zboljšanja gospodarskih prilik v taki meri, kakor bi to ustrezalo splošnemu zboljšanju v državi. V rudniški industriji se število zaposlenih dviga. S tem razvojem moramo biti zadovoljni. Tudi skupni znesek mezd se je znatno dvignil. Konkurenčna zmožnost naših rudnikov pa je bolj slaba. Lesna industrija in lesna trgovina je po dobi sankcij res oživela. Vendar je že od lansite jeseni opažati v tej panogi stagnacijo. Ta je nastopila najprej na angleškem trgu. Angleški trg pa je za vso Evropo nierodajen. Izvoz kontingenta se je po mednarodnih organizacijah znižal. Za izvoz lesa prihaja v poštev Italija, Nemčija in Anglija. Anglija je skoraj odpadla. Z Italijo je promet vezan na strogo kompenzacijo. Poleg tega so določene maksimalne in minimalne cene za izvožen les. Na evropskem lesnem trgu se vedno bolj uveljavlja Kanada. Zato so začele cene padati. O prosperiteti lesne industrije in trgovine ni govora. Pri nas se izvoz ne podpira s premijami, temveč mora izvoznik plačevati izvozni davek. Opozarja na neenakost bremen. Davčna bremena v Sloveniji so občutno višja kot v drugih delih države. Ta okolnost bistveno vpliva na konkurenčno sposobnost naših podjetij. Poleg tega je treba upoštevati tudi samoupravna bremena, predvsem občinske trošarine, ki marsikje predstavljajo naravnost občinske carine. Posebej omenja trošarino na sredstva proizvodnje in surovino. Rudarski zakon je bil v načrtu izdelan že pred 10 leti pa vsebuje mnoge slabe točke. Isto je z zakonom o elektrotehničnem gospodarstvu. Predvsem bi se v teh zakonih morale varovati pridobljene pravice. Dr. Sabothy Beno (mesto Kranj) izvaja: Da bomo mogli mi Slovenci v gospodarskem boju, ki nas še čaka, vzdržati, je potrebno, da si ustvarimo načrtno gospodarstvo. Prva naša skrb mora biti posvečena kmečkemu stanu. Položaj tega stanu pa ni tako obupen, kot so ga slikali nekateri člani banskega sveta. Dr. Franc Vidic (mesto Kamnik) govori o različnih določenih tarifait na progah, ki vodijo skozi Slovenijo. Naglasa, da naša zunanja trgovina trpi zaradi kliringov. Obremenitev industrije v naši banovini je prevelika in je nevarnost, da se preseli industrija v druge banovine. Potrebna je večja jasnost giede pojma turističnih krajev, saj na primer niti Kamnik ni označen kot turističen kraj. Železniški promet ni na višini. Nekdanje avstroogrske državne rente in deželni papirji se ne izplačujejo in zato predlaga resolucijo. Franc Bajlec (mesto Murska Sobota) opozarja na gospodarsko zaostalost Prekmurja, zlasti na zaostalost obrtnega naraščaja. Potreba je poklicna posredovalnica za vse poklice in okraje v banovini. Prosil je, naj se dela propaganda za Prek-murje v tujsko prometnem oziru. Rndolf Stermecki (mesto Celje) ugotavlja, da se trgovina v Sloveniji še ni izboljšala, vendar pa je uspeh že v tem, da več ne nazaduje. Pri mednarodnih pogajanjih in pri izdajanju uredb naj se činitelji ozirajo tudi na trgovce. Celje naj dobi avtomatično telefonsko centralo. Pri dobavi banovinskim zavodom naj se upoštevajo trgovci na licu mesta. Josip Tratnik (okraj Brežice) ugotavlja napredek zadružništva v Zasavju, ki pn potrebuje podpore. V Zasavju se razvija tudi tujski promet in planinstvo, ki zasluži uvaževanja. Ivan Vesonjak (mesto Ptuj) govori o prodaji mleka v Halozah in nn Ptujskem polju, naglaša, da vsaka industrijska država podpira kmetijstvo. Za tekstilno šolo v Kranju naj se določi kontingent učenrev iz mariborskega okraia. Maribor ie glede trgovske akademije zapostavljen. Domača obrt pri sezonskem delu naj se pospešuje. V agraruih krajih naj Irndo trgovine ob nedeljah odprte vsaj dve uri. Alojzij Janieknvič (mesto Ptuj) zahteva, naj se šušniarstvo ne zasleduje prestrogo, kadar gre za manjša ali sezonska podeželska dela, to je za zidarstvo, za sezonsko delo krojačev, čevljarjev in šivilj. Glavni vzrok zadolžitve kmeta jo velika razlika med cenami industrijskih in kmetijskih predmetov. Ludovik Kuder (Celje) govori o trgovinskih in tujsko prometnih zadevah svojega kraja. Lovro Planina (okraj Škofja Loka) prosi, da bi smeli v Škofji Loki trgovci imeti v nedeljah dopoldne trgovine odprte. Podpira naj se občine pri obrtno nadaljevalnem šolstvu. Otvarjajo naj se Čipkarske šole. Higienski predpisi pri gostil-ničarskih obralib naj se strogo izvajajo. Dr. Josip Sajovic (mesto Kočevje) govori o nevarnosti, da se bo naša industrija preselila na jug. Moramo gledati, da pride naša industrija v domače roke. Banovina naj vpliva na zadruge, da ltf)do del svojih odvisnih kapitalov nalagale v industrijo. Poslopje zavoda slepih v Kočevju naj se uporabi za kakšno šolo v javni namen (zavoпл toliko močnih davčnih virov, todn banovina je namenila ta znesek zgolj iz razloga, da nam srednje šolstvo popolnoma ne propade. Prav tako mora tudi za poslopja srednjih šol skrbeti banovina, urejevati mora reke, vzdrževati veliko cestno omrežje, ker so država teh nalog in z njimi združonih bremen izogiba in banovina jih je prevzela zgolj zato, da nam življenje ne razpade. Mesto Ljubljana jo Inkih poslov države v zadnjih letih prevzelo že za 8 milijonov din. Nobeno načrtno gospodarstvo ni možno, ker se proračuni potrjujejo za vsako leto posebej in nihi« pobiranja trošarine od čevljev, da ne bo premočno prizadeta domača čevljarska industrija z usnjarstvom vred, oziroma, da se ta obremenitev izravna z obremenitvijo po ostalih delih države. Nova je tudi trošarina na jedilna olja. Imamo domačo produkcijo bučnega olja, ki ni nobena pomembna industrija, je pa velikemu dolu prebivalstva, zlasti po štajerskem, velik življenski vir. Zato naj z dajatvami ne bo preveč obremenjena, saj itak komaj životari. Trošarinn nn mineralne vode je dvorezna, ker s podražitvijo utegne pasti potrošnja in finančnega učinka ni. Nova davščina Govor g. Avseneka Za njim je govoril Avsenck Ivan, ki je v daljšem govoru povedal nekaj načelnih misli k vsemu proračunu in nam podal izvirne vidike našega gospodarskega stanja. Najprej pravi, da banovinski proračun v 10 letih ni nič narastel, kar je gotovo nezdrav pojav. Znaša samo 130 milijonov, ali nekako toliko, kakor prej proračuna obeh oblasti. Ob ustanovitvi banovino so ga z navadno politično frazo umetno držali na toj nižini, češ, da banovina ne sme imeti višjega proračuna kakor prej obe oblasti, da bi tako jx>kazali, da je banovina vsaj toliko dobra kot oblasti, če ne še boljša. Ker pa življenje nujno vodi naprej, so se ob rednem proračunu začeli razvijati razni stranski proračuni in separatni fondi. Banovinski proračuni igrajo v našem javnem življenju kaj majhno vlogo. Lansko leto so proračuni vseh banovin znašali 870 milijonov din. Samo velika mesta so imela skupne proračune do zneska 1.350,000.000 din, z Belgradom vred 1 milijardo 700,000.000. Proračun dravske banovino znaša 129,000.000, samostojna mesta Ljubljana, Celje, Maribor, Ptuj pa imajo skupnih proračunov 180,000.000, saino Ljubljana pa na primer proračun 104,000.000 din. Iz teh primerov pač vidimo, kako skromna so sredstva banovine, zato tudi od nje ne moremo zahtevati, da bi ustvarila bogvekaj. Prišlo je že kar v bolezen, da se bremena prevaljujejo na banovino. Od zgoraj država, od spodaj občine. Glavni vir dohodkov banovine so doklade, ki pa so po večini za gospodarsko konjunkturo neobčutljive, samo v odmeri odstotkov je možno iti na» vzgor ali navzdol. Tudi samostojni davki banovino in trošarine so v bistvu le doklade, ker je раб vseeno, ali se taksa od prevoza imenuje taksa ali pa doklada na državno takso, ki je že predpisana. To niso nobene samostojne davščine, če jih minister v jnteresu države zviša, jih mora banovina v svojo škodo znižati, ker ima obremenjenost tudi svoje meje. Zato banovinski proračuni nimajo nobene razvojne možnosti. Gospodarski krogi se močno bore proti separatnim fondom, ki so nastali lz demagoškega načrta, da banovina ne sme imeti višjega proračuna, kakor prej obe oblasti. Če se borimo proti fondom v Belgradu, se moramo boriti tudi proti fondom na banovini, ker ustvarjajo neko vzporednost in ni mogoče javnosti tako pregledali, kako se upravljajo; taki fondi naj tudi v proračunski tehniki postopoma izginjajo v rednem i>roračunu. Saj vidimo na našem bednostnem fondu, da vse njegove postavke spadajo pod to ali ono postavko rednega proračuna. Kreditna sposobnost naše banovine je res velika, zato se je tudi že mogla močno zadolžiti. Toda tudi tu je postavljena meja gospodarske koristnosti dolga, kateri smo se žo precej približali. Danes je že blizu 19 milijonov dinarjev namonjenih samo za odjilačevanje dolgov, kar je pri proračuna 129 milijonov že močan odstotek Morda bo šo treba delati s to veliko kreditno sposobnostjo našo banovine, treba je le paziti na to, da ne zaidemo v tak položaj, kakor nekatere občine, ki so moralo do polovico svojih proračunov namenjati za odplačevanje dolgov in za tekoče potrebe zvišali proračun do 50 odstotkov. Banovinska podjetja se v proračunski tehniki čedalje bolj osamosvajajo, kar je za preglednost dobro, ni pa dobro, če se osamosvajajo tudi fi« nančno in kreditno Dotacije posameznim banovinskim zavodom se imenujejo v proračunu prispevki Nekateri zavodi že po svoji naravi ne morejo sami kriti svojih stroškov, drugi pa se zopet sami krijejo. V mnogih ozirih naziv prispevek ni upravičen. Na primer prispevek k bolnišnicam v Mariboru, Celju in Ptuju, če vemo, da je v teh bolnišnicah bilo 36.000 bolnikov in obenem 12.000 prošenj, naj se jim odpišejo stroški za zdravljenje, če tu banovina kaj da bolnišnici, pač ni prispevek, ampak čisto navadno izplačilo bolniških stroškov namesto revnega bolnika Glede jedilnih olj pravi g. Avsenek, naj se tu dela razlika med rafiniranimi in nerafini-ranimi olji. Po teh izvajanjih preide govornik na vprašanje, ali ima banovinski prorafun sploh kako možnost razvoja. Pravi, da je sterilen, kakor je sterilen tudi državni proračun, ki se drži načela: zniževanje direktnih davkov, zviševanje indirekt-nih. Po tem načelu smo prišli do anomalije, da ves kmečki slan v državi, ki je v nekaterih banovinah silno močan in bogat, plača za zemljarino 410 milijonov, za uslužbenski davek pa pride v državno blagajno skoraj prav toliko, 360 milijonov. Zato je vsa osnova že v začetku zgrešena, če se banovinski proračun postavi na temelj in-direklnih davkov, pa nikdar ni gotovo, kateri bodo še ostali dogleden čas banovini na razpolago. Nato se govornik peča z mislijo o samoupravah in pravi, da čas še nič kaj ne napovedujo njihovega nastopa. Samo v dravski in savski banovini je neki pojem, kaj naj bi to bilo, po vsej ostali državi pa je samouprava še zelo neznana, kolikor pa je zn.ina, pa jo imajo v slabem spominu in ni priljubljena, ker jim je propadlo že toliko samouprav in poskusov in je vedno morala pristopiti na pomoč osrednja državna oblast, da je samoupravne ustanove rešila propada. Veliko smo v zadnjih letih že dosegli, za kar gre hvala iiašen\u političnemu vodstvu. Velik napredek pa bo tudi v lem, če bomo na ta vprašanja znali gledati realno in če bomo znali prav preceniti meje možnosti. Dr. Sabothy Beno je govoril o gospodarskem toku, ki kaže ustaljenost, k čemur je mnogo pripomoglo nekaj dobrih zapovretnih letin in pametna Nadaljevanje na 8. strani. Nadaljevanje s strani. gospodarska politika Apelira pa na vse merodajne, naj se trošarina na alkohol pobira z vso strogostjo. Pravi tudi. naj se avtomobilski promet, ki ga vzdržujejo tudi skromni ljudje, no obremenjuje do skrajnosti. Ljubljana, 19 febr. Na današnji popoldanski seji je govoril najprej dr. J. Adlešič( mesto Ljubljana), ki navaja, da se iz banskega svola širijo neresnične vesti. Ni pravilno, kar piše »Jutro« o novem pravilniku o trošarini na vino. Ta trošarina ni nova in tudi ne zvišana. Poostrena je le kontrola. Vino. ki ga pro-ducent porabi, je pa prosto vsake kontrole. Tihotapstvo alkoholnih pijač pa je že do sedaj povzročilo banovinskim in občinskim financam ogromno škodo. Novi pravilnik se mora izvajati strogo in do skrajnih posledic. To bo v korist tudi vinogradnikom in vinskim trgovcem. V nadaljnjem govoru je dr. Adlešič govoril o pomenu komunalnih hranilnic za občinsko in samoupravno gospodarstvo ter je v tem smislu predlagal posebno resolucijo. Dr. Vidic je predlagal, naj bi g. ban Izposlo-val, da ministrstvo vrne banovini še neporavnane bolniške oskrbne stroške, ki znašajo okoli 8 milijonov din. Če bi se to doseglo, bi se mogle šolske doklade znižati na letošnjo višino. Govori o raznih banovinskih dokladah. Poudarja pa zlasti, naj se izvedejo ustavna določila o banovinskih svetih in banovinskih odborih ter pledira za izvedbo decentralizacije uprave in za izdajo obljubljenih političnih zakonov. Peter Rozman (Maribor) naglasa, da so so delavske mezde zaradi uvedbe starostnega zavarovanja zelo obremenile. Odtegljaji obsegajo precejšen odstotek. Zato naj bi se odpravil hednostni fond. Če pa to ni mogoče, naj se uporaba in razdelitev tega fonda uredita čim bolj racionalno in bolj primerno. V hednostni sklad naj prispevajo tudi večji pridobitveni viri. Banska uprava naj bolj nadzira gostilničarje, da ne bodo ločili slabega pančanega vina. Ivan Šerbinek (Maribor lovi breg) zahteva predvsem, naj se poostri kvalitetna kontrola vina pri točilcih. Trošarina na vino naj se z ozirom na nizko ceno vina postopoma zniža na maksimalno višino 1 din za banovino in občine. Izterjanje davkov naj se omili. Rednim plačnikom davkov naj se j da popust. Janžekovif (okraj Ptuj) naglasa, da znašajo danes stroški za liter vina 10 din, od teli pa dobi vinogradnik samo 3 din. Visoka trošarina je namreč upropastila vinogradnike. Kritiziral je določbo pravilnika, ki je obdavčil vsako prodajo vina. S tem so zopet prizadeti najbolj revni sloji, ker ti so kupci za male množine. Ne zdi se mu mogoča kontrola pri prodaji do 5 litrov. Obdavčijo naj se vsi tisti vinogradi, ki so na taki zemlji, ki je sposobna za druge kulture. Predlaga v tem oziru resolucijo. Josip Tratnik (Brežice) ugotavlja, da ima banovina premalo dohodarstvenih virov, ker je skoraj vse zasedla država Višina postavk trošarine za alkoholne pijače jo previsoka. Je proti trošarini na olje Sprejete resolucije Svetnik dr. Senekovič, ki je bil ves čas delovodja zasedanja, je prečital resolucije, katere je g. ban dr. Natlačen dal na glasovanje. Soč asno so bile sprejete vse predložene resolucije: Miloša Stareta zaradi povečanja radijske postaje v Ljubljani, dr. Adlešiča zaradi državnega prispevka za gradbena dela dravski banovini, za zgradbo ceste Ljubljaua-Sušak, za rešitev ljubljanskega železniškega problema, resolucija dr. Adolfa Crolic za zgraditev železniške proge Novo mesto-Brežice. Križnika za spremembo pravilnika o bratovskih skladnicali, Bajleca za decentralizacijo prosvetne uprave, Klekla za ureditev inselienskega skladu, dr. I.eskovarja za spremembo invalidskega zakona, dr. Vidica glede predvojnih državnih in deželnih obveznic, glede delitve Narodnega muzeja v Ljubljani v kiutur-no-historični in prirodoslovni muzej in glede plačevanja odškodnine za osebno delo na banovinskih cestah po javnih nameščencih, dalje dr. I.eskovarja glede decentralizacije uprave odnosno finančne samostojnosti banovin, Vebleta glede prepustitve |xiviškn na skupni davek na poslovni promet v banovini, na katere teritoriju je bil ta povišak pobran, dr. Ad'.ešiča glede nove uredbe o občinskih hranilnicah, Jnnžekoviča o zaščiti vinogradništva in Tratnika glede dopolnitve prenosne takse in občinskih doklad od na. darbinskih posestev. Vse resolucije so bile sprejete soglasno. K besedi se je oglasil dr. Leskovar, ki se je v imenu vsega bonskega sveta toplo zahvalil g. baaiu dr. Natlačena zn izredno pozornost, s katero je g. ha,n poslušal izva jan ja zastopnikov jio-sameznih krajev in stanov, izahvalil se je dalje za vsa obširna |x>ročila, ki so jih člani banskega sveta prejeli in za vso naklonjenost, ki jo je g. ban pokazal do teženj posameznih zastopnikov. Govor dr. Loskovarja je bil »prejet z navdušenimi aplavzi Bon dr. Natlačen se je zahvalil govorniku za njegove lepe bosode in za izraze priznanja. Obenem pa se je /.ahvalil tudi vsem članom banskega sveta. (i. ban je izjavil, du ne dvomi, da je g. govornik s svojimi besedami tolmačil tudi misli in čustva vseli članov banskega sveta Nato je imel g. ban velik govor, ki ga priobčujemo na drugem mestu. Posojilnice naj oproščajo vloge postopno — po načrtu Glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani »Zadružni vestnik« piše v zadnji številki, ko razpravlja o novi likvidnosti zadrug, sledeče: »Toda, ker bo vsaj prvi čas marsikateri vlagatelj, ki se je zadnjih sedem let samo jezil nad denarnimi zavodi, najbrž res dvignil ves denar in ga skril ali prenesel bogve kam, zato večini denarnih zavodov, zlasti zaščitenih, ne bo kazalo odpreti blagajn na stežaj, temveč bodo izplačevale staro vloge le deloma, n. pr. 5—15% ali nizke vloge v celoti, ali 50%, večje pa n. pr. do 10.000 din 20%, od 10.000—23 000 din 10%, od 25.000-100 000 din 5% in podobno. Vsekakor je umestno, da se na nižje vloge nudi sorazmerno višji odstotek kot na višje. Poleg tega bo potrebna tudi izje- ma. namreč da bodo zavodi izplačevali res potrebnim sora./.meruo več kot ostalim vlagateljem«. lo navodilo »Zadružnega Vestnika« je brez dvomu pravilno. Po tem se bodo vse pametne zadruge ravnale. Napravile si bodo načrt, primeren svojim razmeram. O tem smo pisali v naših listih. Ker je Zadružna zveza v Ljubljani to zadrugam prijKiročala, je bila napadena v letaku, ki so ga širili zadnjih deset dni nasprotniki posojilnic po deželi. Podtikali so temu postopnemu izplačevanju slabe namene. Iz gornjega vidimo, da jc bilo postopanje Zadružne zve.ze pravilno in da je očitek prazno natolcevanje Netočne ugotovitve „Jutra" »Jutro« dostavlja k govoru dr. Schaubacha v bunovinskejn svetu, kjer je obravnaval bano-vinsko posojilo 63 milijonov, nekaj opazk, ki gredo mimo cilja. Zaradi jasnosti ugotavljamo: Cilj banovinskoga posojila je bil likvidnost kmečkih posojilnic, izhod iz denarne križe v našem podeželju. Ker so članice Zadružne zveze držale »disciplino« pri nalaganju denarja, je bilo mogoče odtajanje vlog teh zadrug — poleg îxtsojila Poštne hranilnice seveda, kjer so participiale vse zadruge brez izjeme po istem načinu — le potom Zadružne zveze. Preko Zveze slovenskih zadrug ni bilo mogoče odtajati vlog, ker tam ni nihče izvajal »discipline«, ki jo je uvedel v vrste »naših« zadrug dr. Krek in ki se danes tolikokrat očita. Cilj posojila je torej likvidnost in ta cilj je dosežen. Banovina je pravilno izvršila svojo dolžnost. »Jutro« hoče dokazovati, kdo je kmečki po tem, kdo je oddal več kmečkih dolžnikov Toda po tem dokazovanju bi bile v naši državi najbolj kmečke banke, ker so te oddale največ kmečkih dolžnikov. Kar tiče opazk k onemu delu dr Schaubaehovega govora. kjer so omenjene tendence diktature, da naj bi )>rišlo do /акопа, ki bi pohodil svobodno zadružništvo, so se gospodje okrog Zveze slovenskih zadrug teoretično gotovo držali načela svoljodnega zadružništva. Toda ne bo se dalo utajiti ne tisto o komisariatih in ne, da je n. pr. gospod, ki je zelo blizu tej Zvezi, izjavil v naj-kritičnejši dobi naravnost zastopniku Zadružne zveze: »Gleichschalhing! Nič ne pomaga!« Težak posol je tudi dokazovati pravično delitev ]*>dpor pod banom Marušičem, ki je član na-čelstva Zveze slovenskih zadrug, številke, ki jih navaja »Jutro«, same temeljito pobijajo načelo, ki ga je postavilo isto »Jutro« malo prej. Ugotavljalo je prej, da je razmerje med Zadružno zvezo in Zvezo slovenskih zadrug 2:1 po številčni moči. Torej bi morale biti dane podpore po istem ključu, toda g. ban Marušič je dal za Zadružno zvezo v Celju, ki se je takoj notem /družila z Zvezo slovenskih zadrug. 4 milijone, Zadružni zvezi sami nič, puč pa eni njenih članic 3 milijone in eni članici socialistične Zveze gospodarskih zadrug 2 milijona. Po kakem ključu se je takrat delilo? Morda po potrebi? Dobro. Zakaj ste torej hudi, če se danes daje po potrebi? Podatki tedaj, ki jih je navajal dr Schau-bach v svojem govoru, drže. Ne bi pa teli stvari nihče obravnaval polemično, če ne bi znani anonimni avtor nečednih letakov začel kampanje, ki nikomur ne more biti v korist. Ne trosi teh pamfletov lc po Sloveniji na razne načine, celo iz Belgrade jih pošilja po pošti funkcionarjem «arlrug. Da ta neresni posel vrši gos]>od, ki ni daleč od krogov, ki so blizu Zvezi slovenskih zadrug, kaže tudi interpelacija Milana Mra vi jeta, ki je član načelstva Zveze slovenskih zadrug. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec ко/лгес naravne rFranz-Josef grenčice«. Stanje naših ktiringov Dne 15. februarja 1938 je bilo etanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s etanjem 8. februarja): Aktivni kliringi: Italija stari račun 24,305.601 (— 282 482) lir, novi račun 40,570.524 (—4 644.904) lir, novi v dinarjih 45,185.880 (+8,253.420) din, Nemčija 12,417.517 (-539.732) mark, Poljska 13 milij. 307.524 (—591.820) din, Turčija 12,097.870 (—112.288) din, Španija 2,806.372 pezet in Bolgarija (turistični račun) 412.280 din. Pasivni kliringi: Češkoslovaška 117,914.265 (+ 53.028) Kč, Švica 2,410.919 (-167.545) frankov. Francija 11,443.972 (-70.097) frankov, Belgija 4 milij. 70S.484 (+1434) belg, Bolgarija (redni račun) 512.044 (—457.919) din, Romunija 15.557.602 (—304.666) din, Madžarsika 30,152.713 (+2.865.742) dinarjev. Stanje Narodne banke Dne 15. februarja 1938 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. februar): Aktiva: zlato v blagajnah 1.715.86 (+3.5), v inozemstvu 7.5, skupno podlaga 1,723.35 (+3.5), devize izven podlage 438.8 (—21.06), kovani denar 405.06 (+15.9), posojila: menična 1.355.7 (—12.36), loinbarana 253.5 (+1.22), skupno posojila 1.609.2 (— 11.13), prejšnji predujmi državi 1.639.6 (+0.75), razna aktiva 2.108.6 (—5.6). Pasiva: drž. terjatve 19.7 (—1.9), žirovni računi 1.676.3 (+43.24), razni računi 1.074.63 (+45.6), skupno obveznosti po vidu 2.770.6 (+96.9), razna pasiva 256.9 (—44.16). . Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.357.4 (+26 12), skupna podlaga s primom 2.214.5 (+4.47), zlato v blagajnah s primom 2.204.9 (+4.47), skupno kritje 26.49 (26.52), od tega samo z zlatom v blagajnah 26.38 (26.41)%. Zaposlenost v januarju 1938 Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje njegovem področju padlo od 95.590 v decembru delavcev v Ljubljani je število zavarovancev na 1938 na 88.24« v januarju 1938, kar je pripisovati predvsem sezljskim razlogom. Od januarja 1937 na januar 1938 pa se je število zavarovancev še povečalo za 6290. Odstotek bolnikov je od decembra na januar narastel od 2.95 na 3.08. Povprečna dnevna zaverovana mezda delnv-stva je od derembra 1937 na januar 1938 nazadovala za 0.10 din na 23.74, v primeri z januarjem 1937 pa je Se višja za 1.32 din. Skupna dnevna zavarovana mezda je jonuarja 1938 znašala 2.095 milij. din (december 2.23 milij. din). Melioracije v naši državi. Od 1 decembra 1918 do konca leta 1936. je bilo v naši državi izvršenih melioracij za 1200.3 milij. din. od tega v naši banovini za 42.0 milij. din. Država je dala za izvršitev melioracij v vsej državi 334.74 milij. din, od legs v naii banovini 36.2 milij. din. Izvaja pa cc še melio- racijvskih del v vsej državi za 160 milij. din, od tega v naši banovini za 84 milij din. Država je doslej v to potrošila 65.0 milij. din, v veej državi pa 432.8 milij. din. Borza 19. februarja 1938. Oenai Ta teden je znasal devizni promet na ljubljanski borzi 4 133 milil, din v primeri s 4.642, 5.384, 6.819 iu 16.8 milij. din v prejšnjih tednih. Danes so banke plačevale za tuje valute: ameriški dolar...... 46.70 din kanadski dolar...... 46.30 „ švicarski frank......10.90 „ angleški funt...... 235.— „ francoski frank ...... 1.52 češka krona...... > 1.52 „ italijanska lire......2.04 „ avstrijski šiling..... 8.80 „ Curih: Belgrad 10. Pariz 14 145. London 21.59875, Newvork 430, Bruselj 73 125, Milan 22.59, Amsterdam 240 90, Berlin 174 10. Dunai 75 (81 TiOi. Stockholm 111.30 Oslo 108.55, Kopenhagen 96.42, Prago 15.145, Vartšava 81.70, Budimpešta 30.25 Atene 3.95. Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Helsing-tors 9.55, Buenos Aires 113.875. nmtrurïï Dunaj: Na sobotni borzi je bila tendenca prijaznejša in je v kulisi veČina tečajev nehala pri koncu sestanka na višjem nivoju kot v začetku. V zagradi je hilo povpraševanje za madžarske papirje. —' Zaključni tečaji: Don.-sav.-jadr. 57.20; delnice: Creditanstalt-Bankvorein 280, Landerbank 62, Narodna banka 166, Steg 19.40, Siemens-Schuokert 128, Stevveag 29.30, Magnesit 84, Trboveljska 25.40, Alpine 35, Rima Murany 62.45, Steyr-Dttimler-Puch 214, Semperit 80.35. 2ivma Mariborski sejem 18. februarja: Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 101 svinja. Cene so bile: mladi prašiči 5—6 tednov 85—103, 7-9 tednov 110—120. 3—4 mesece 115-170, 5—7 mesecev 240 do 360, 8—10 mesecev 410—425, 1 leto 710—790 din komad; 1 kg žive teže 5.50—7.75, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. Prodanih je bilo 49 svinj. 2ivinskj sejem v Ptuju 15. t. m. je bil živahen in cene zmerne. Volov prignanih 57, prodanih 28 4.50—5.30, krave 203 (54) 2.75-4.25, biki 12 (б), 3.50—4.50, junci 24 (9 ) 3.75—4.50, telice 53 (24) 4—5 din za kg; konj 143 (22 ) 950-4800 žrebet 9 (4) 1000-2000 din komad. V Avstrijo je bil prodan 1 konj. — Svinjski sejem: Prignanih je bilo 74 svinj, prodanih 34. Cene 16 tednov starih: pršutarji 6.50 do 7.25, deheli 7.50—8, plemenski 6—6.25 din kg. Živinski sejem v Sevnici pri Brcžicah 14. februarja. Cene so bile: voli 5.50- 6, krave 3.50—4, junci 5—6. telice 5.50—6, prašiči 6—7 za 1 kg žive teže. Mladi prašički so se prodajali 60—100 din za komad. — Seno je bilo 60—70, slama 30, krompir 90 din zn 100 kg. Živinski sejem v Zagorju ob Savi 9. februarja. Voli 4—5, krave plemenske 4.50, klavne 3. telice plemenske 4.50, klavne 4 din za 1 kg žive teže. Srečanje Ljubljane z ŽAK-om Danes ob 15.15; predtekma ob 14. Kakor smo že včeraj na kratko javili, nastopijo danes v Ljubljani Subotiški železničarji v prijateljski tekmi z našo Liubliano Tekmo je smatrati kot resno pripravo za bodoče ligine tekme, saj čaka inšega predstavnika že 6. marca odločilna preizkušnja s Concordio. Gostje beležijo zadnje čase nekaj odličnih rezultatov, tako so porazili splitskega Haiduka kar s 4:1, v Osjeku pa eo tamošnjo Slavijo na njenem terenu odpravili z 2:0. Stalen stik z Romuni in Madžari jim je dal v igro maieikake značilne poteze tega kultiviranega nogometa. Dasi je vodstvo SK Ljubljane zadnie čase intenzivno delalo na konsolidacij: veeh vrst evojega moštva, vendar so »višje sile« zakrivile, da moramo pogrešati nekaj naših najboljših moči Tako je bil na zadnji nogometni tekmi branilec Bertoncelj tako močno poškodovan, da ga lep čas ne bomo videli na terenu. Vabimo naše občinstvo, da a polno udeležbo podpre idealno stremljenje SK Ljubljane, ki želi z močnimi tekmami z renomiranimi klubi dvigniti svoje moštvo na čiim vidnejše mesto na tabeli. Zaključne tekme v Holgasteinu Ilofgastein, 14. februarja. V nedeljo popoldne se je vršilo tekmovanje v zadnji disciplini — v skokih. Skakalnica ima kritično točko pri 63 m in je čisto dobro zgrajena. Velik plus ima s svojo krasno lego, leži namreč tik Hofgasteina, tako da se vidi nanjo z vseh višjih točk naselja. Okrog nje se je nabralo ogromno ljudi, ki so tudi imeli kaj videti. Tekmovalo je namreč 46 skakačev, 23 v konkurenci, druga polovica i: ven, med njimi svetovni prvak v daljini skoka, naš znanec Bradi. Vsak tekmovalec je absolviral dva skoka, ki sta se kvalificirala samostojno, pa tudi za kombinacijo. Nas sta zastopala Bevc in Dečman. Deč-ntan je s svojimi stilne krasnimi skoki vzbujal I>ozomoet. Bevc je skakal zelo lepo, ima pa letos to napako, da skače postrani. Imel pa je mnogo večje daljine kot Dečman, s čemer si je zasigural drugo mesto v solo-skokih in po uspehu v teku tudi v klasičnih kombinaciji. S tem nam je pre-skrbel enega najlepših uspehov, poleg Ileiinovega drugega mesta v alpski kombinaciji. Rezultati so sledeči: 1. Delle Karih (Avstrija) 51.5,55; točk 217.2; 2. Bevc Edvard (Jugoslav.) 50.54; točk 206,3; 3. Ing. Staic (Avstr.) 49.51; točk 201,1; 4. Lassota Pavel (Poljska) 45.48; točk 190.2; 5. Dečman Tone (Jugosl.) 40.49,5; točk 182.9; 6. Knoblocli Norbet (Avstr.) 41.42; točk 168,1. Najdaljši skok dneva je postavil izven konkurence Bradi (62 m). Avstrijci računajo mnogo več kombinacij kot pri nas. Tako imajo kombinacijo: smuk, tek in skakanje, kjer je zmagal Delle Karth pred Kno-blochom. Izračunali so tudi placemente po moštvih Kot moštvo smo dosegli v teku na 16 km drugo mesto za Gracem, v smuku pa tretje za Insbruckom in Monakovim. Razdelitev daril in zaključna slavnost. Takšne organizacije, kot smo jo občudovali na teh tekmah, pri nas še nismo imeli prilike videti. Vse je šlo brez najmanjše zamude, v lepem ail slabem vremenu, podnevi ali ponoči, kakor je bilo določeno. Še bolj pa smo bili začudeni nad zanimanjem avstrijskih oblasti in avstrijske javnosti za šjx>rt in sodelovanje univerzitetnih pro- fesorjev. Dunajski profesor Olbrich, častitljiv s svojimi že čisto belimi lasmi, je startal v teku na 16 km, v smuku in slalomu, ter povsod prišel na cilj ob velikem aj>lavzu prisotnih akademikov. Pri razdelitvi daril, ki jih je bilo ogromno, so sodelovali deželni glavar, mestni župan, zastopnik ministra in več univerzitetnih profesorjev. Tudi naša reprezentanca je prejela več daril: Heim za 2. mesto v alpski kombinaciji, kot prvi inozemec in kot prvi v prvem razredu; Bevc plaketo za drugo mesto v skokih in klasični kombinaciji in 10. mesto v teku. Plakete so dobili tudi Dečman. Novak, Močnik, Primožič in Sorli. Zvečer so priredili na čast gostom zaključno slavnost s plesom, kjer je nastopala tudi skupina Tirolcev in Tirolk s svojimi plesi. Gostoljubnost domačinov je dosegla svoj višek. Lastnik zdraviliškega doma, kjer smo stanovali, dr. Zimmermann in njegova soproga, sta bila kar ponosna na naše uspehe in nista ves večer pustila nobenemu izmed nas, da bi kaj plačal. Avstrijkam so bili naši fantje zelo všeč, sklenili smo nešteto poznanstev in avstrijski tekmovalci so nam obljubili, da nas obiščejo na naših prireditvah. Dosedaj najbolj uspela ekskurzija v inozemstvo. Ako napravimo splošen pregled čez vse discipline, lahko rečemo, da je akademska reprezentanca, ki je nastopala v Bad-Hofgasteinu dosegla v primerjavi s prejšnjimi reprezentancami enega najlepših uspehov. Štafeta (Dečman, Primožič, Bevc, Močnik) 3 mesto Tek na 16km: Bevc 10., Primožič 11., Močnik 12. mesto. Smuk: Heim 4., Novak 18., Sorli 28., Tavčar 71. mesto. Slalom: Heim 4. mesto in najboljši čas dneva, Novak 13., Sorli 18. mesto. Skoki: Bevc 2. in Dečman 5. mesto. Alpska kombinacija: Heim 2., Novak 14. in Sorli 20. mesto. Klasična kombinacija: Bevc 2. mesto. Moštvo v teku: 2. mesto. Moštvo v smuku: 3. mesto. Mnogo zaslug ima Dermelj Mirko, ki je požrtvovalno skrbel zalo, da je bilo razpoloženje čim boljše. Š. M. I. slovanske tekme orlovskih smučarjev ▼ Jugoslaviji Pod tem naslovom prinaša olomuški list »Našinec« z dne 16. t. m. lepo poročilo o smučarskih tekmah, ki jih je priredila Zveza fantovskih odsekov na Jescnicah, Med drugim piše »—m« tudi tole: »Takoj po odmoru po prihodu eo ee podali naši (češki) fantje na trening. Upanje na uspeh pa imata eamo naša državna mojstra Fousek in Ko-sour, kajti v modernih disciplinah se nikakor ne moremo primerjati z izkušenimi Jugoslovani. V smuku eo člani slovenskih katoliških fantovskih odsekov na mednarodni višini. Ko je pred dvema letoma imel planinski športni klub »Gorenjec« svoje klubske tekme, si je izbral za tekmovanje tako težko pot, da je bila življenjsko nevarna. Zato ee jih je tudi več lahko ponesrečilo. Jugoslovani se namreč ženejo v tekmo in boj z divjim pogumom. Njihovo »puščanje in premagovanje velegonskih zaprek budi naravnost grozo. Vozijo s pogumom, kakršnega za šport nenavdušeni ljudje imenujejo blaznost. Ne čudimo ee jim, saj eo ee sedem let vzgajali v športnih klubih, ki «o nastali po ukinitvi Orla. Tekma, ki je bila v petek, 11. februarja, je bila odlična m jo je bilo vredno gledati.« Poiiv fotoainaterjem UepeSna tujskoprometna propaganda je mogoča le s obsežnim in izbranim propagandnim materialom. Zvezi za tujski promot v Ljubljani, ki je pred krat kim ustanovila poseben propagandni odsek pa tal primanjkuje iwitrebnlh fotografij, ki bi prišle kot ilu straoije pri Časopisnih člankih, prospektih, albumih Itd V poStev. Zveza zn tujski promet « zrra.J. tega tem polom obrača nn vse fotoamnterje, ilnstl pn one. M v teli dnevlli obiskujejo zimsko športne prireditve, da JI stavijo svoj fotografski material nn razpolago. Na tn linčln bo vsak posameznik mnogo doprinesel k propagandni naSIh krajev, na kateri je celokupni n*-fi Javnwti mnogo leteče, v„em takim sodelavcem ie v naprej najlepša hvala» Razpis rfrlav. prvenstva v alpski kombinaciji (smuk slalom) v dneh 26 i n 27. lobr. na črnem vrhu naa Jesenicami JZSZ razpisuje prvenstvo v alpski kombinaciji (smuk slalom) na Črnem vrhu nad Jesenicami v dneh 26. iu 27. fobr. Smuk eo bo vršil v soboto popoldne k Črnega vrha, višinska razlika ca, БОО m. Start ob 14.30. Slalom pa v nedeljo ob po! 10 istotnm. Pravico tekmovanja Imajo vsi pri JZSZ verificirani tekmovalci (ako nimajo zabratie startal Prijavnine ni. Prijave jo poslati ua predpisanih prijavnicah direktno na Zvezo najkasneje do ffl febr. popoldne. Vsak tekmovalec tekmuje na la.stno odgovornost. Tekmovalci se lnhko prijavijo samo za smuk. K slalomu bo prepuščena samo prva polovica tekmovalcev s einuka od prejšnjega dne. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSZ. 2rcbanje so bo vrSilo nn dan tekme dve url pred startom v !ostale evangelij marksističnega ljudskega gleda-išča, ki doživlja v SSSR evoje uresničenje. Slovenci emo ee prav do nedavnega kaj malo zavedali kake problematike ljudskega gledališča, kaj šele kake določnejše problematike naših katoliških ljudskih odrov. Dasi so ravno ti odri v Slovencih najštevilnejši in daei predstavlja njih delovanje tri četrtine vsega tako imenovanega ljudekoprosvetnega dela, so bih deležni najmanjše pozornosti in najmanjšega študija. Delo jim je teklo po koleenicah, ki so jih bili izvozili že stari čitalniški odri. Nastajale so in izdajale eo se dokaj številne »ljudske igre«, včaeih celo brez sleherne skrbi za kvaliteto, prirejali so se v zadnjem času tudi masikerski in režieereki tečaji, celo pisalo se je tu in tam o igralski vzgoji io podobnem. Toda vse to se niti malo ni doteknilo bistva ljudskega gledališča samega. Nikdar ee ni postavilo vprašanje: Kaj je z igranjem po naših ljudskih odrih, odkod prihaja, kam g:-e, kje je, kakšen smieel ima, kakšnega bi moralo imeti? Ljudski oder je bil nemara edina stvar, ki se o njej pri nas nikoli ni prav do dna razpravljalo. Ne vem: ali je bil, oziroma ee je zdel tako splošno dognan, ali tako malo — važen. Danes spoznavamo, da je zelo malo dognan, zato pa na moč važen. Izvirni greh individualizma Kadarkoli pri nae razpravljamo o »krizi gledališča«, skoraj redno pozabljamo, da je tudi ta kriza Je eden izmed neštetih cdmevov krize, ki jo doživlja zapadna družba in njena kullura. Kriza gledališča je kriza duha in kriza družbe. Saj je mi umetnostne panoge (in gledališče je samostojna umetnost — dramsko pesništvo, stavbarstvo, eiikaretvo, glasba, ples, leporečje ... eo le njeni elementi), ki bi bila tako tesno zvezana z družbo kot je gledališče. Teater se pojavlja v zgodovini vedno kot zadnji, takrat šele, ko je družba ustaljena. Teater je usodna funkcija družbe. Razkroj družbe je vselej tudi razkroj teatra. Temu smo priča v naših dneh. Naj reče šolska učenost, kar hoče: konec srednjega veka pomenja tudi konec svojevrstnih pogojev za resničen veliki teater. Z razkrojem srednjeveškega občeetvenega duha se je začel tudi razkroj vse zapadne družbe, ki je krenila v smer individualizma. Zgodovina pozna dva veličastna primera velikega teatra: grško in srednjeveško gledališče. Merila an'ične grške poetike in estetike pravijo, da je med obeina velika in tragična razlika: grško gledališče je doseglo v svojem občestvenem krogu tudi >kIasično< estetsko višino, srednjeveško gledališče pa da se je razlilo v prekipevajočem hotenju v neznansko širino, se pognalo tn in tam kvišku in 6pet upadlo, ne da bi se moglo izkristalizirati in priti do svoje »klasične« podobe. Nič ni bolj napačnega kol je natezanje srednjeveške umetnosti na kopita kakšne Aristotelove poetike. Z rekviziti take poetike srednjeveškemu gledališču pač ne pridemo blizu. Toda za to tukaj ne gre. Gre le za ugotovitev, da je bilo srednjeveško gledališče za svoj čas in svojega človeka prav isto, kar je bilo grško gledališče grškemu človeku tiete dobe: vélika, dbčestvena tvorba, ki je zajemala vse občestvo enako. Skoraj ves teater, ki 6e je ustvarjal zanaprej pod zastavo individualističnih teženj (Shakespeare nikakor ne eodi eemkaj!), pa se je odločil od tistega družabnega činitelja, ki ga nazivamo ljudstvo, ter postal nedvoumna razredna tvorba »aristokratov« po socialnem položajiu, denarju ali izobrazbi. Razvijal se je od klasičnega in klasicističnega načina (»Dach-bautcn des Geietes ohne soziales Fundament«, ga imenuje Rab) preko »solzave«, »meščanske« in romantične drame do vseh tistih številnih etruj. ki jim je zavladalo z začetkom 19. stoletja geslo o »umetnosti zaradi umetnosti«. Le nekaj imen vidim kot razveseljive izjeme: Molière, Goldoni, Beaumarchais, Schiller... »Ljudstvo« je stalo ves ta čas ob strani. To ee pravi: imelo je svoje etare srednjeveške in baročno zaeukane igre v krajih, kamor »civilizacija« ni takô naglo udirala, in jih je ponekod ohranila prav do današnjih dni (Oberamnier-gau!); imelo je evoje 6ejmske predstave, ki so za-ne ekrbeli potujoči komedijant je, glumači; imelo je naposled 6voje predmestne »šmire«, ki jih je danes izpodrinil kino. Toda izvedla 6e je bila občutna diferenciacija: tu gledališče za »boljše ljudi«,- za duševno in drugačno aristokracijo, tam ^circenses« za preprosto ljudstvo. To »oficielno« gledališče je ljudstvu docela tuje, nerazumljivo in, v kolikor v igri ne najde dosti zanimive fabule, tudi nezanimivo. Kot zadnja konsekvenca veega jiovedanega ee pokaže вато ena rešitev: nova družba — in novo gledališče. Druge poti pač ni. Naravno izhodišče — srednH veh ln naša problematika ljudskega gledališča? Zdaj se nam je šele prav razodela. Začenja se namreč tam, kjer ee je naravni razvoj gledališča v krščanskem kulturnem krogu prekinil z neorgan-skim udorom grške in rimske antike in z novimi estetskimi, sociološkimi in drugimi formulacijami renesanse. Ootovo je pljueknil mareikakšen val preteklih dob tudi med 6ebi prepuščene množice. Tako je zlasti v alpskih deželah zelo očiten vpliv baroka. Toda duševna struktura ljudstva je na 6pIošno le ostala ista, kakršna je bila v dobi preloma. Iz tega sledi, da je treba v ljudskem gledališču nadaljevati tam, kjer je razvoj nasilno ustavila renesansa. Problematika ljudskega gledališča dobiva vedno jasnejšo podobo. Sredi razkroja (»razrednega boja«) v naši družbi mora najti ljudsko gledališče trdno družabno osnovo, takšno občestveno realnost, ki mu edina more omogočiti eksietenco. Ker verujemo v pravilnost organekega razvoja, hočemo nadaljevati tam, kjer je »ljudski teater« v našem kulturnem krogu prenehal. Z veseljem ugotavljamo, da je družabna csnova, »občestvena realnost« tistega teatra živa tudi v današnjih dneh, daei jo hočejo otroci tega sveta vedno tiaeilneje izriniti 6 pozor-nice 6vetovnega dogajanja. Z največjim zadoščenjem 6e nam potrjuje prepričanje, da je edino v zopetni polni ostvaritvi tiste družabne osnove, tiste občestvene realnosti, tudi rešitev človeštva eredi sedanjih družabnih zmed. Rešitev ne mogoče v tem smislu, da nam je mogoče prenesli ves formalni red erednjega veka v naš čas, marveč tako, da priznamo za edino odrešilnega — duha tiete dobe. To je duh — krščanskega občestva v sinielu Evangelija. Iz tega duha, ki je danes na novem pohodu, ki mu pripada naloga, da še enkrat zavzame ves svet — ut omnes urnim sint —, iz duha resnične katoliške akcije, raste in na oživljenem krščanskem občestvu v Cerkvi temelji naše ljudsko gledališče. Na podobnih spoznanjih, toda na docela drugačnem gledanju sveta temelji tudi problematika marksističnega in rasistično-nacionalističnega ljudskega gledališča. Obema je Ia6tna podobna skrb, da se ustvarijo najprej pogoji reničnega ljudskega gledališča. Ti pogoji pa so prvenstveno sociološkega značaja, češ. najprej ustvarimo novo družbo, vse drugo nam 'bo navrženo. Cilj je tedaj povsod isti, le — načela so različna. Položai pri nas Predvsem je treba upoštevati, da ima brezna-čelni, le zunanje tako ali drugače pobarvani ljudski oder pri nas evojo V6aj štiridesetletno tradicijo. Izključeno je, da bi vse, kar ie ta tradicija ustvarila (predvsem uetaljeno in globoko zakoreninjeno gledanje na pojav ljudskega odra kot takega — z njegovm bistvom ee tako ali tako nihče ne ukvarja —) v kratkem času premagali in tako naše ljudsko igralstvo preusmeril drugam, recimo, v smer resnične problematike ljudskega gledališča. Pokret okoli revije »Ljudski oder«, ki se tega težavnega posla loteva, se uveljavlja šele od leta 1934 in osvaja le prav počasi in v resnici z velikimi težavami. Tip ljudskega odra. ki mu velja boj novega pokreta, je tako imenovani diletantski oder, ki mu je kumoval malomeščanski čitalniški oder. Ta tip nosi polno zelo očitnih znakov, ki so v kričečem nasprotju e pravim ljudskim odrom. Predveem je diletantski oder leglo klikarstva (individualistični duh!), ki razkraja in tiranizira srednjega veka. Pokret za pravi ljudski oder je najbolj navdušeni zaveznik tega gibanja. Videli 6nio, da je v duhu tega pokreta vprašanje ljudskega gedališča v prvi vreli sociološko vprašanje. Gre za to, da se na poživljeni in poglobljeni duhovni sociološki osnovi, stari kmalu dva tisoč let, poživi in omogoči teater, ki bo zares ljudski in katoliški. Uspehi pokreta okoli »Ljudskega odra« pa во nujno vezani na uspehe pravkar navedenega cerkvenega prizadevanja za obnovitev in poglobitev katoliškega občestvenega duha po naših farah. Ce se ta preporod bori s težavami, če bi v praktičnem paetirstvu ne bilo dovolj vneme zanj, tudi pokret za ljudski oder ne bo mogel pokazati zadovoljivih uspehov! Kot glavni oviri za ustvaritev pravega ljudskega odra se nam torej jx>kaieta liberalni dile-tantizem, še prav posebno pa plitvo ali nezavedno katolištvo. Poskusi v novem duhu Kakšno pa je praktično delo, ki nanj novi po kret lahko pokaže? Kakšni so uspehi — pa naj bodo po veem zgoraj povedanem še tako skromni? Novi pokret je smatral za svojo dolžnost, da najprej otme pozabljenju in reši za sodobno porabo vse bore oslanke naše stare ljudske dramatike. Seznam je prav kratek: besedilo škofjeloške pasijonske procesije iz 1721 (izšlo 1934 kot »Slovenski pasijon« ter neobjavljena priredba dr. T. Debeljaka iz 1936) — Andrej Šu6ter Drabosnjak (1768—-1825?): »Igra o izgubljenem sinu« (izšla 1934), »Božična igra« (izšla 1935), »Igra o Kristusovem trpljenju« (izšla 1937); — naposled še skromna mežiška »Trikraljevska igra« (izšla v priredbi 1937). Vse to (neki kritik je to prizadevanje za-ničljivo odpravil z »zaljubljenostjo v slovensko revščino«) je pokazalo tudi v praKsi programi pokreta: vrnitev h teatrski tradiciji slovenskega na roda, ki se v ohranjenem kaže pač predvsem 6 6voje cbčestveno-religiozne plati. Tem igram so se pridružile podobne stare od drugod: »Slehernik« (izvirna etara flaniska verzija), »Theophilus«; — od komičnega sporeda: »Burka o jezičnem dohtarju« — Pathelin, eommedia dell'arte site® Iz Petančičevih »Naših apostolov« v Mariboru 1936 društvo eâmo in je pogosto v pohujšanje vsej far f. I »Beneški trojčki«. Pojavile so ee tudi nove in naj- Igralci in igralke 60 kaeta zase, kar kot nalašč ustvarja vzdušje za procvit najnevarnejših »te-atrskih« grehov: nadutosti, ošabnoeti in nesrečnega — zvezdništva. Z vsem tem se oder pač do kraja izloči iz eleherne skupnosti ter z lahkoto podlega tistemu individualističnemu duhu, ki ga je razvil pri nas do skrajnih mej nesrečni liberalizem. Njegov strup sega dlje nego ponavadi mislimo! V ta nad vee žalostni efekt vodijo vsa, prav vea zgrešena pota, ki jih je ubirala glede naših ljudskih odrov naša ljudskeprosvetna politika. Tisti, ki so navajali k dramatiki zalo, da se mladina uri v nastopanju, da najde koristno zaposlitev v prešlem času, da se priklene na katoliško društvo in druščino, so privedli mladino nehote v liberalni individualistični diletantizem. Tisti, ki so slepi za sleherno višje poslanstvo ljudskih odrov, in j i iti je ljudski oder eaino eno izmed sredstev v tekmi in borbi z nasprotniki, in tleli, ki ljudski oder ponižujejo v zgolj zabavišče, obojni lirajo naše odre naravnost v diletantizem Ali naj sploh izgubljam besede o tistih, ki vidijo v odru pred vsemi drugim najboljši in celo edini vir za polnjenje običajno suhe društvene blagajne? Nič drugače ee ne zgodi odrom, ki proli svoji naravi streme za »čisto umet nostjo« in tako docela nekvalificirano tekmujejo s poklicnim gledališčem, česar ljudski oder nikoli nc sme. »Hamleti«, Grillparzerji in podobna podvzetja ne vodijo k »umetnosti«, ampak v diletantizem! Žalostno je. da speljejo — sebi v škodo -— ravno poklicni igralci ljudske odre na lo pot, kadar se jim poveri »vodstvo«. ' Poskusi se sedaj z odločno kretnjo lotiti tega 6trnjenega 6istema! Najmanj šfiri generacije — vse časti vredna etara garda — naših ljudskih igralcev in igralk ee ti kot en mož upro, če se prevsiljivo onegaviš 6 kakimi liovotarijanii. Kaj čuda, da ee. postavim, revija »Ljudski oder« že peto leho bori za evoj obstoj! In vendar igramo Slovenci toliko, kakor malokateri' narod, in drugega strokovnega glasila te vrste zaenkrat nimamo! Pokret okoli »Ljudskega odra« je jasno in nedvoumno pokazal na problematiko ljudskega gledališča sploh. Postavil je neizprosno zahlevo, da se dosedanji katoliški .diletantski« odri prebude iz letargične brezna če Ines t i ali iz omame kakega umišljenega e6letskega poslanetva v živo realnost sodobnosti, da se zavedo svoje problematike in svoje delo ob dvanajsti liri usmerijo v njenem smislu. Pokret okoli »Ljudskega odra« jc vrgel v slovensko zemljo klic po občestvenem katoliškem gledališču, pozval je katoliške odre. naj spoznajo svoje poslanstvo. ki bi ga morali vršiti, a se jim o njem še sanja ne, pokazal jim je, da bi morali bili glasniki prerajajočega ве občeslva v Cerkvi in bi morali vršiti apostolat zanj. Imamo ali imeli bi morali mogočno gibanje, ki dobiva 6vojo pobudo od sv. očeta samega in teži za poglobljenjem verskega življenja (omnia re-staurare in Chrieto) 1er oživolvorjenjem občestvene zavesti Cerkve (eentire cum Ecclesia). To gibanje hoče doseči mimo vsega drugega tudi tisto obče-etveno skupnost v duhu Cerkve, kakršna je bila lastna prvim čaecni krščanstva ali idealnim dobam novejše iz Francije, Belgije. Ilolandske in Nemčije iz dobe pred diktaturo: Gliéon, »Sultanova hčerka in dobri vrtnar«, »Parada o hudičevem mestu».-, »Igra o pohlepnem mesarju«, »Tri modrosti starega Wanga«; — Timmermans, »Trije kralji«. »Župnik iz cvetočega vinograda«; — Benoit, »Boštjan iz predmestja«; — Herwig. »Velikonočna igra«; — Feiten, »Animât; — in še: Brochet, Heinen, pa ludi drugi. Naposled se je pojavila mlada domača produkcija. Predstavlja jo kaplan Davorin Petančič, ki je hkrati vneti in glcbokoiimni ideolog pokreta ter popularen režiser. Od kanonsko uklenjene Igre naše lare« se dviga njegov razvoj zelo vidno preko mnogo svobodneje razgibane »Miklove Zale« do njegovih močnih »Naših apostolov«. Omeniti je treba tudi njegovi manjši igri »Zeno s srcem« in Veliki prihod« (ctoe objavljeni v reviji »Ljudski oder«). Naj 6odijo o tell igrah kakorkoli — sodbe so si zelo nasprotne —, gotovo pomenijo prodorno novost. Petančič ne piše literature, on piše za oder. Dcsedanje predstave — zlasti »Naših apostolov« v Mariboru 10% in v Grobljah 1037 — so tisoč-glave množice prevzele kakor doslej še nobena igra in pomenijo nesporno velik uspeh. Golovo pa je, da je Petančič evojo razvojno pot šele nastopil, вај je še mlad. Bodočnost je še pred njim. Slišali smo že mimogrede pripombe, češ. da pokret okoli »Ljudskega odra ne more pokazali ua velikega umetnika. Res, škoda. Morda je že kje med nami? Upajmo. 'I olaži nas, da imajo (udi Francozi, ki j'h je 42 milijonov, samo enega Ghéona... In kdo bi po borih štirih letih pionirskega dela iskal že — slavnega Ghéona? Vee to je pač neizbežno. Pokret namreč ni izšel od umetniške strani marveč od ideološke. Zato je treba čakati, da se velikemu poslanstvu in novemu duhu šele odzovejo umetniki — stari ali mladi, to je prav vseeno. Odzvali pa se bodo, o tem ne more dvomiti, kdor pozna razvojna pota te vrste. Zaenkrat mora pokret posvečati evoio 6krb ustvarjanju socioloških pogojev za pravo ljudsko in bedoče veliko katoliško gledališče. Pri tem pa se ne bo omeji! le na cerkveno preporodilveno gibanje. Naslonil se bo tudi na vee zise v tiste izraze občestvenega duha, ki ee pojavljajo kot svojstven odsev narodove povezanosti in pre-pojenosti z občestvenim duhom Cerkve. Taki izrazi so nam naši slovenski narodni običaji. V vseh narodnih običajih proseva globoko religiozno ozadje. le običaje obujajmo, te običaje rešujmo, te običaje gojimo! Saj je izjavil celo slavni sovjetski re--ser Meyerhold pri nekemi predlanskem predavanju t ragi, da so narodni običaji vitamini teatra. Nimamo ohranjene mnogo draimke folklore. Drabosnjak spada vanjo in mežiška »Trikraljevska igra«, ki je prav za prav kolednica. Kolede so gotovo najizrazitejši zametki ljudske dramatike, toda tudi v dolgi vrsti drugih običajev se kaže dra-inaiteka zamisel. Spomnim eaino na ženitovanjske običaje v raznih slovenskih pokrajinah! Oživitev narodnih običajev bo po svoje utrdila in poglobila občestveno zavest v našem narodu. Preizhušnia v praksi Zelo se po vsem povedanem motfjo vsi ki le površno presojajo ta novi pokret ter v njem vidijo samo »gibanje za duhovne igre«. Kdor je pazljivo prebral dosedanja izvajanja, bo pač zlahka razumel vlogo in jxmien duhovnih iger v pokretu samem ter netočnost take pavšalne označbe. Pokret za pravi ljudski oder ne more biti propaganda za eno samo vrsto iger, kakor tudi ni samo pokret za oživljenje ljudskega gledališča, marveč ima ce-lotnostm značaj. Ce hočemo doeeči svoj cilj, se ne smemo podati v zgolj »etrokovnjaštvo«, ampak moramo ostati zavestno uvrščeni v neko dinamično ideološko skupnost! Delo pokreta za pravi ljudski oder se je žc davno premaknilo od teoretičnih razglabljanj v reviji in od zgolj izdajanja novega igrskega S]>orcda (v zbirki » Ljudske igre«, ki je dosegla dozdaj že 20 zvezkov) v neolepšano in neizprosno življenjsko resničnost. Kaj beleži? Prvič, odpor starih igralcev. Nič novega. Hudo je samo, če poskušajo »užaljene veličine« ustvarjati predsodke in sejati omalovaževanje v »javnem mnenju« po posameznih krajih. Drugič, neadekvatno podajanje novih snovi (zlasti duhovnih iger) po notranje premalo pripravljenih igralcih, lo po nepotrebnem kompromitira jx>kret in stvar Siimo. Treljič, zelo počasno prodiranje novega igrekega sporeda, ki tvori še vedno le dobro četrtino vseh zabeleženih predstav. Nov pojav je poplava manjvrednega rokopisnega blaga, ki kakor epidemija okužuje odre celega okro/ja ... To eo tri točke, ki jih ima pokret zapisane kot bridke izkušnje. Toda temu nasproti se čim dalje bolj množi število resničnih uspehov, ki jim ludi zloliolno ironiziranje ne more do živega. Zlasti mlajša duhovščina opravlja po deželi pionirsko delo, ki ga naše časopisje, žal, niti po »časnikarski dolžnosti« zadosti ne beleži. V zgodovini naših ljudskih odrov so bile doslej docela neznane množične farne predstave in predstave drugačnega občestvenega značaja, pri katerih sodeluje tako ali drugače vsa fara in ki se odigravajo preti tisoči m tisoči gledalcev. Uvedel jih je novi pokret. Omenil bi le glavne in res velike predstave v zadnjih štirih letih: Igra o izgubljenem sinu« v Laporju (1934) z 2500 gledalci, Petančičeva »Miklova Zala« pn Sv. Benediktu in v Ptuju s 1000 gledalci pri vsaki predstavi, »škofjeloški pasijonc v Škofji Loki (1936 in 1037! z do 2000 gledalci pri vsaki predstavi, »Naša apostola« v Mariboru (leta I<>'«>) z 10.000 gledalci pri eni predstavi, kar je gotovo edinstveno v zgodovini slovenskega gledališča v Grobljah (1037) e 3000 gledalci, Draboenjakova »Igra o Kristusovem trpljenju« v Vojniku (И>37) z 2500 gledalci... Kje pa so neštete predstave manjšega obsega pod milim nebom ob raznih romanjih in žegnanjih (na primer »Theophilus« na Stopnein 1036 in v Smihelu pri Novem ineetu 1037), kje predstave po dvoranah? In kako sprejema ljudstvo te »novotarije«? Nepokvarjeno naše ljudstvo jih eprejema z neverjetno prevzetostjo. Nešteto imam pričevanj, kako so preprosti in najpreprostejši ljudje spontano reagirali na ta teater, ki je vendar njihova nezavedna davna lastnina! Kako so nepozvani začeli primerjati tisto, kar ee jim je dotlej običajno nudilo v »Domu«, s to novostjo, ki jim je pa bila tako domača in tako blizu kakor malokaj. »To pa, to!« — Le redki eo prav za prav primeri, da je diletantski teater, z njim nazadnje še kino, pokvaril kmečko množico. Naše kmečko ljudstvo je od sile zdravo in odporno! — Dokaj drugače je seveda med delavstvom, da ne govorim o našem inalomeščanstvu po trgih in mestih ... lil zanaprej? Gledališka Ivornost se mora čim prej prenesti od diletantekih »odsekov* na občestvene cdinice. Njeno središče sc mora čimprej premakniti iz društva ild. na laro. Društvo ne sine bili svel v malem ampak mora biti organski del fare! Za laro gre, ne za društvo! Iz tega bi kdo morda napačno sklepal, da so društva doigrala. Nikakor. Ne sodi to sicer v okvir naših izvajanj, le omenil bi. da bodo morala društva — v smislu preroditvenega gibanja — dobro pretehtati 6voj odnos do fare in ga urediti v 6kladu z občeslvenim duhom. Katere pa so občestvene edinice, ki naj iz njih raste nova ljudska gledališka Ivornost? To so edinice mladine: fantovski odseki in dekliški krožki, fantovske in dekliške Marijine družbe, Marijini vrtci. Ti potrebujejo za to zborovskih iger. Ne več iger, ki v njih nastopa »čim manj« vlog, ki jih dobe nato »boljši«. Zakaj to? Igra mora biti zadeva vsega kroga. Vsi morajo igrati, vsi morajo biti soudeleženi! Seveda so tudi »solisti« potrebni, toda ti ostanejo integralen del kroga. Na Ia način bomo dobili občestveno vzgojene igralce in gledalce! (Spel eo nam torej potrebne igre s »samo moškimi« in -samo ženskimi« vlogami, toda motiv za to je docela drugačen kakor evoje en« Efekt tega dela bo: igranje v najožjem krogu, (akorekoč zase; manj javnih predstav kot doslej, zalo pa ohrani vsaka več ali manj elavnoslen značaj, najsi bo v dvorani ali pod milim nebom, zato se z igrami poudarjajo predvsem vrhovi cerkvenega in sončnega leta, imenitnejši dnevi v zgodovinskem koledarju. Gre torej res za dramafski izraz občestvenega življenja, fare, zato v resnici za — pravo ljudsko gledališče. Preko težav in nerazumevanja sedanjosti inu bomo utrli pot. Pripravljena bo velikim umetnikom, ki jih bo Bog poklical. Prizor iz Turnskovib =BcIib uieuiliovt v Stični 1937 MLADI SLOVEMEC Mirko Kunčič: Materi za god (Prizorček za materinski dan.) Deček s skrinjico: Jaz se vzpnem na holmce, tam utrgani sonce z jutrnjih višin; položim ga v skrinjico, mami kot svetinjico dam ga za spomin. Deček s prekljo: Jaz pa zlatih zvezd z neba ji sklatim milijon, juhu! — da v korale ei nabere jih in dene krog vratu. Deček z zeleno mrežo: Jaz pa z aeroplanom v zrak kot orel planem, t to zeleno mrežo mavrico ujamem, raaprostrem po tleh jo — kot po mahu rila mamica mehko bo po njej hodila. Deček z medenim srcem: J ar fi dam arce medeno, eladko, kot srce je njeno: gorko se bo nasmehljala, mi poljubčkov tisoč dala. Deček z bičem Jaz eem majhen, nimam ttič drugega ko tale bič. Mamico z njim branil bom, ie za volkom planil bom, hop, h op, hopl po beli c««ti, če jo hotel bo pojesti. Krizantema (Japonska pravljica.) Tam daleč na vzhodu, v deželi ecmca in rož, ki se imenuje Japonska, je živela prelepa deklica. Ime ji je bilo Krizantema. Zmerom ee je smejala, zmerom je bila dobre volje in vesela. Vee je imela rada, rože, ptičke, sonce, najraje pa je imela evojo ""^Nekega dne pa je izginil smehljaj t njenih lic in zaeolzile eo se njene oči. Mamica ji je zbolela. Poslej je bila Krizantema noč in dan ob poetelp evoje bolne mamice. Vsa ekrb pa je bila zastonj — mamica je umrla. . Deklica je bridko zajokala in klicala mrtvo mamico, naj se vroe. Mamica pa je ni slišala in ni dvignila roke, da bi jo pogladila po mehkih laseh. Tuji ljudje so odpeljali žalostno deklico iz »obe in pokopali njeno dobro mamico. Veo dolgo noč je Krizantema jokala. Zjutraj pa je ila na materin grob. Grob je bil pust inpra^ zen. Niti najmanjše cvetke ni bilo na njem. Ko bi imela vsaj drobno cvetlico, da bi z njo okrasila materin grob! Krizantema je s pokopališča odšla т gozdove, na travnike, na polja. Iskala je drobno cvetko med grmovjem, med travo, med pokošenim žitom. Vee Bila je pozna jesen in nikjer ni rastla cvetlica. Sive megle so se vlekle nad polji in travniki. Suho listje je padalo z dreves na ovenelo travo. Vetrovi eo zavijali okoJi hiš. Krizantema ee je žalostna vrnila na pokopališče. Pokleknila je na materin grob in bridko tožila: »Mamica, mamica moja draga! Nimam cvetlice, da bi ti jo položila na grob. Ljubi Bog, daj, spremeni me v cvetko, da okrasim zapuščeni materin grob!« Vrgla ee je na mokri kup sveže prekopane prsti in bridko zajokala. Začelo je deževati, kakor da bi ec nebo samo razžaloetilo. In glej! Z mehkih dekličinih las, tz njenih rosnih oči so začeli padati na materin grob biseri, ki so se razbrsteli v prekrasne cvetove. Materin grob je bil posut s cvetlicami — krizante-manri. Tako je topla in iskrena ljubezen mlade deklice ustvarila krizanteme, te prelepe jesenske rože. Peter Klepec ,KONEC.) Kljub temu je ukazal, naj mu prmeso jedi in pijače. Peter je popil pol kozarca vina in snedel grižljaj kruha. Strežaji so se mu poemehovali: »Revše ubogo, saj ga bo velikan pohrustal s kožo in kostmi vred!« Nek etrežaj se je hotel pošaliti z njim in mu je prinesel etaro konjsko podkev. Rekel mu je: »Če si res tako močan, kakor praviš, etri to podkev — in verjeli ti bomo, da boš hrusta premagal.« Klepec se je nasmehnil in zahteval: »Prinesite mi sedem konjskih podkev, pa nove naj bodo!« In jih je po vrsti zdrobil v roki, kakor bi tri orehe. Strežaji so ga začeli spoštljivo gledati in eo ee previdno umaknili iz njegove bližine. Kralj pa je v tem hipu začel upati, da bo Klepec res premagal tujega hrusta. Ko je Klepec šc nekaj malega povečerjal, ee je •pravil v posteljo, da bi bil spočit za boj. Medtem pa je velikan v nasprotnem taboru pohrustal celega vola in spil sod vina. III. Drugega dne je eam kralj spremil Klcpca na bojišče. Vsa vojska jima je sledila. Tam je že čakal orjak na čelu svojih ljudi. Ko je zagledal našega Klepca, je le malo manjkalo, da ni počil od smeha. «Dobro jutro, strici« ga je lepo pozdravil Klepec po stari slovenski navadi. ■ Da ei mi zdravo, momče milo!« se jc na vse grlo zagrohotal goljat. Segla eta ei v roke. Klepec pa je velikanu meni nič tebi nič izpulil desnico. Velikan je strahovito zarjul in se zagnal v Klepca. Rvala in metala sta se eem in tja. Klepec je tako pošteno stresel velikana, da ie vino, ki ga je bil možakar prejšnjega dne izpil cel sod, kar izpuhtelo iz njega. Tuji kralj je videl, da bo Klepec premagal njegovega junaka. Razjezil se je in zakričal Klepcu: -Zgrabi ga in trešči ob zidl« Kiepec je to res storil. Ni vedel, da (e bogat V Berlinu, glavnem mestu Nemčije, je bil nekoč najslavnejši zdravnik dT. Stahl. Njegov sloves je bil tolikšen, da eo hodili k njemu celo tujci iz najoddaljenejših krajev Evrope. Za vee evoje bolnike, revne in bogate je enako skrbel. Ni se hrigal za plačilo. Kdor je mogel, mu je dal mnogo, reveže pa je zdravil zastonj. Bil jc tako raztresen in zamišljen, da večkrat niti vedel ni. kdo mu je plačal in kdo ne. Tako ee je zgodilo tudi nekemu ruskemu knezu, ki ga je dr. Stahl ozdravili hude bolezni. V zahvalo mu je knez po etužabniku poslal 100 tolarjev (to je bila za tiete čase velika vsota). Zastonj je čakal, da bi mu zdravnik potrdil prejem denarja. Knez se je bal, da njegov sluga denarja ni izročil zdravniku, ampak ga je pridržal zase. Zato je prosil generala Grumbkowa, ki je bil zdravnikov dober prijatelj, naj na lep način izve od njega, ali je denar prejel ali ne. Grumbkow je evojo nalogo zares nežno in na 4ep način« izvršil. Planil je kakor burja v zdravnikovo eobo in lopnil po njem z vprašanjem: »Hej. prijatelj dragi, kaj pa je z denarjem? Z denarjem tistega ruskega kneza, veš! Mrcina ti je poslal celo goro denarja, ti pa še pieneš ne. Zdaj ne ve. ali ei denar dobil, in mieli, da mu ga je pofulil njegov sluga. Torej, ail i ei ga dobil ali ne?« »Že mogoče!« je mirno odgovoril zdravnik. »Bodi tako prijazen in pokliči mojega slugo. Jaka bo že vedel.« Na generalove klice 6e je prikazal Jaka, ki 6e mu je takoj poznalo, da je nekdaj služil vojake. Strumno sc je postavil pred generala in trčil s petami skupaj. »Poslušaj. Jaka!« ga je prijazno nagovoril general. ki mu ie bil fant všeč. »Ali je ruski knez Bogdanov poslal denar za zdravljenje ali ne?« »Pokorno javljam, ekscelenca, njegov sluga ga je prinesel,« je odgovoril Jaka in se hrabro izpreiJ. »No, vidiš!« je rekel general in se zmagoslavno obrnil k zdravniku, kakor da bi dobil eno Kako pravimo ... „Ta je pa na konju .. Ta ali oni ima v življenju prav posebno 6rečo. Tako rekoč čez dan sc izkoplje iz siromaštva in postane bogat in ugleden mož. Ljudje ]>otem pravijo: »Ta ie pa na konju!« S tem hočejo reči. da ee je vi6oko povzpel in da zdaj varno sedi na svojem bogastvu. Kako bi bilo, če bi bil kdo de-janeko na konju, nam kaže slika, ki jo je na-ri6ala Lidija Šuštar, dijakinja I. razr. gimn. v Ljubljani. najhujših bitk. Ker je zdravnik molčal, ве je general spet obrnil k Jaki in ga vprašal: »ln kje je denar?« t-Gospod doktor ga je vtaknil v žep 6voje halje,« je odgovoril Jaka. »Dragi moj, bodi tako dober in prinesi mi tieto haljo!« je ukazal general. Staro, obnošeno iu zamazano haljo je general obrnil narobe in iz njenih številnih zejx)v so začeli padati tolarji ko toča. Pri tem ee je izkazalo, da se pvo žepih ni valjal samo denar, ki ga je poslal ruski knez, ampak da so bili v njem spravljeni še drugi zavojčki z zlatniki in erebrniki, ki so jih zdravniku prinesli bolniki za zdravljenje. General se kar ni mogel načuditi tolikšni zdravnikovi malomarnosti. Seštel je kovance in naštel tisoč tolarjev. »Zdaj vidiš, kakšen zaklad skrivaš v teh starih oiiniah. Ali zares nisi vedel zanj?« je vprašal general svojega prijatelja. »Kako naj bi vedel?« se je začudil zdravnik. »Imam drugih opravkov dovolj.« »Koklja naj te brcne, tega denarja zares nisi vreden!« 6e je razburjal generali. »Poslušaj, Jaka, ali tvoj gospod nikamor drugam ne spravlja denarja?« »Seveda ga,« je odgovoril Jaka in zamahnil z roko okoli sebe, kar naj bi pomenilo, da leži denar vsepoveod. Razburjeni general je bil trdno odJočen, da napravi enkrat za vselej red v zdravnikovih denarnih zadevali. Začel je premetavati obleko, odpirati mizne predale, brskati po omarah — in na-zadnie je spravi! skupa' to'iko kovancev, da jih je bila vsa miza polna, da so padali po tleh in se trkljali v vse kote. Ko je general srečno preštel vee zlatnike in srebrnike, je naštel čez deset tisoč tolariev. Celo zdravnik satu, ki se nikoli ni brigal za svoj denar, se je začudil tolikšnemu bogastvu. »Spet se je izkazalo, koliko ie človeku vreden pravj prijatelj!« je rekel zdravnik. »Če tebe ne bi bilo, dragi generali, bi bil morda do smrti prepričan, da sem velik revež. Jezi me le to, da me bodo zdaj zmerjali z grabcžljivcem!« Takoj na te beeede se je zdravnik 6pet zatopil v pismo, ki ga je pisal nekemu prijatelju zdravniku. Ta prijatelj ga ie prceil za nasvet, kako naj zdravi neko nevarno bolezen. Zdravnik je zamišljeno zgrabil jieresnik in potisnil vstran kup denarja, s katerim je bil črnilnik pokrit, da bi pomočil pero v črnilo. Tako malo se je meni! za denar! v šoli V prvem razredu ljudske šole vpraša učitelj Andrejčka: »No, povej, koliko je ena in ena?« »Ena in ena je dve!« učeno odgovori Andrejček. »Koliko pa je ena manj ena?« vpraša učitelj. Andrejček tega ne ve. Učitelj mu pomaga: »No, pomisli malo! Rccimo, da ti dâ očka en dinar in ga ti potem zapraviš, koliko ti ostane?« »Sladkorčki!« se odreže Andrejček. Stričkov kotiček Dragi striček! — Vsako nedeljo težko čakam »Slovenca«, da brž preberem tvoj kotiček. Ker ee tako lepo razgovarjaš z otroki, sem tudi jaz sklenil, da Ti pišem. Pridi nas kdaj obiskat v prelepo Savinjsko dolino, kjer imamo tako lepe izletne točke. Najbolj veselo je tukaj takrat, ko trgamo savinjsko rožico, to je hmelj. Takrat 6e vsa naša dolina spremeni v pravo mravljišče. Še bolj pa Te vabim v jeseni ko bo zorelo grozdje, na naš prijazni Marijalurški griček, ki ie okrog in okrog obdan od vinogradov. Veš. striček, to Ti obljubim že danes: če nam Bog dâ dobro letino, Ti bom naložil polno brento sladkega grozdja. da si boš včasih posladkal kakšno grenko uro. Lepo Te pozdravlja — Ivan Jakop, učenec III. razr. v Grižah. Dragi Ivan! — Veš, z mojimi odgovori v kotičku je tako kot z vremenom: enkrat je sončno in prijazno, drugič pa čemerno in puščobno. Zmerom tudi jaz ne morem biti takšne volje, da bi lepo premišljeno polagal besedo na besedo, kot bi pa lačo zidal ali rožice sadil. Gorje pisemcu, ki mi pride pod roke. kadar sem slabe volje ali nasajen! Potem moj odgovor ni vreden počenega groša ... Tudi danes sem takšne volje, da bi najrajši samega sebe raztrgal na drobne kose in te kose vrgel v veter, da bi jih raznesel na vse štiri strani sveta. In ker sem takšne volje, tudi odgovor ni takšen, da bi Tebi delal veselje in mojemu peresu čast. Ampak kar jc. to je. se ne da nič pomagati! Me bo pa nemara Tvoje prihodnje pismo našlo v vese-lejšem razpoloženju. Na trgatev hmelja me vabiš in pristavljaš, da se takral prelepa vaša dolina spremeni v pravo mravljišče. In jaz, ubogi Kotičkov striček. naj se postavim v sredo tega mravljišča? Za božjo voljo, »Zaradi poraza tega strahopetca moja voiska še ni premagana! Junaki, naprej!« Ukazal je svoji vojski, naj pomandra Klepca in vso kraljevo vojsko. Klepec ni rekel ne bev ne mev, ampak je izdrl najbližjo hojo in začel z nio tako opletati po sovražnikih, da so padali po tleh ko toča. Tako je klepal Peter Klepec sovražnike, kakor bi klepal svojo koso, in naklepal jih je, da so vzeli noge pod pozdtiho in jo ucvrli nazaj. Peter Klepec jih je gnal pred seboj notri do Belgrada. Kralj je v zahvalo podaril Klepcu in vsem osil-niškim vaščanom plemstvo, ki eo ga pa v evoji no-nlžnosti in zanikrnoeti kmalu lapiavili. ali res hočeš, da bi me krvoločne mravlje oglodale do belih kosti? Enkrat sauikrat v življenju sem imel opravka z mravljami — in jih ne bom pozabil do konca dni! Se zdaj se mi na ježi edini las ua glavi ob pregroznem spominu na tisti doživljaj. Poslušaj in presodi sam! — Sem jo s prijateljem neke nedelje mahuil na bližnji griček, da bi si še od zgoraj navzdol ogledal ta prelepi božji svet. Sopihava navkreber kot lokomotivi in pot nama lije s čela kot slap Pe-ričnik čez strmo pečino. Jaz ne morem več dalje!« nenadoma zastočem in položim svojega rojstva kosti na bližnji mah. Prijatelj mi prigovarja zlepa in zgrda: »Hodi dalje, hodi, lenoba lena!« Jaz pa se niti ne zmenim za njegove besede, nego hrabro potegnem tolsto klobaso iz žepa in jo začnem otepati z ajdovim kruhom. Prijatelj vidi. da je vse prigovarjanje zastonj in se vda v božjo voljo. Zleknc se k meni in sc še sam začne mastiti s tolsto klobaso. Sediva tako pol ure, sediva celo uro — in postaneva zaspana. Najprej začne brada kinkati metu. potem pa še njemu. Kmalu zasmrčiva kot za stavo. Mine pol ure, mine cela ura — midva pa kar naprej vlečeva dreto. Nenadoma se jaz pre budim in odprem oči. »Križana gora, ali se je žc znočilo?« se prestrašim, kajti vse okoli mene je temno kot v rogu* Iztegnem roko — in otipljem nad seboj nekaj mehkega, gontazečega. Šele ta hip na svojo grozo vidim, da sem čez in čez pokrit z gostim rojem razdraženih mravelj. Naravnost na sredi velikanskega mravljišča sem ležal! Začnem tuliti kot obseden in poskakovati, kakor da sem se spremenil v lutko in me sto nevidnih niti vleče navzgor. Debelo uro sem potreboval, da sem se otrescl vseh mravelj, ki so gomazele po meni kot mušji roji po medu. Opečen sem bil po vsem telesu in peklo me je. kakor da sem ležal v žerjavici in ne sredi mravljišča... O, z mravljami imam jaz slabe izkušnje! In zato me ne zvabiš v vašo dolino, čeprav mi obljubiš sto brent sladkega grozdja. Kaj mi koristi grozdic. če me na mravlje oberejo do kosti?! Veš. kaj? Pošlji mi tisto brento grozdja po pošti — in bo volk sit in ko/a cela! Moje življenje ima grenkih ur na pretek, neznansko rad bi si jih vsaj ntalo osladil. Takšen je moj odgovor. Kajne, se koj vidi, da sem danes čemerne volje? Pa še vdrugič poskusi svojo srečo. Nemara bom takrat takšne volje, da bo moj odgovor lepši od samega sonca, veselejši od pustite šemc in slajši od f>otice, ki jo speče sama kraljična Prisntodična za deveto goro. Lep pozdrav! — Kotičkov striček. MLADA NJIVA Mlade Slovenke Kot epotnladi vode vstale bistre so iz sive skale, je iz dima vojnih let vzklil svobode naše cvet. Z brati emo si dom zgradili, skupno bomo ga branili, da svobode zlate žar ne ugasne nam nikdar. K njim nas smer je rek vodila, vez krvi nas je združila — svoje naj bi branil vsak, v vsem bi z bratom bil enak A usoda je nemila narod'v novi dom epremila: vstali takšni eo možje, ki mogočno le velé: • Govorico ojnistite in se druge naučite! En le narod bivaj tod, da bo čvnsi državni brod!« Toda ше. Slovenke mlade, ne verjamemo jim rade. Čvrsto skupnost le stoji, če so trdni deli vsi! Ne zgubimo iz sjx>mina. da slovenska srno mladina; narodu v ponos in čast bodi naša mlada rast! Vsak po svoje mi služili bomo domovini mili, da ta domek bratov treh velik bo v bodočih dneh! Rezika Košir učenka III. razr. v Mekinjah l>ri Kamniku. Ciganček Mrak se je spuščal na zetnljo. Sonce je zato-nilo za gorami. V vas so ee pripeljali cigani z vozom. Utabo-rili so se na majhni jasi na koncu vasi. Zakurili so ogenj, |x>tem pa so se vsi, razen stare ciganke, odpravili v vas. Prosili so. beračili in kradli, kar so le mogli. Tudi mali, sedemletni ciganček Jovo je odšel v vas. Takoj pri prvi hiši je prosil, pa so ga na podili. Žalostno je odšel dalje. Vedel je, da bo tej>en z bičem, če se vrne praznih rok v taborišče. Prišel je do druge hiše. Trkal je na vrata. Nihče ?e ni oglasil. Vse je bilo temno; ljudje so — trudni od dnevnega dela — gotovo že zaspali. Jovo je odšel na drugo stran dvorišča. V temi je zagledal pred seboi hlev. pred katerim je bila visoka skladovnica drv. Ciganček je začel počasi in previdno plezati po drveh. Kmalu je bil na vrhu. Tipal je jx> zidu in v temi otipal majhno odprtino, zraven nje pa še eno in še eno. Takoj se ie domislil, da mora biti golobnjak. Segel ie v prvo odprtino in otipal goloba. »Ljudje mi ne dajo. bom pa sam vzel!« jc rekel sam pri sebi. Z vso močjo je zgrabi! spečega goloba za vrat in ga zvlekel venkaj. Golob je krilil s perutnicami in se davil. Ciganček je segel še v drugo odprtino, a ta ie bila prazna. -Boni pa samo tega vzel!« ie zamrniral. Počasi in previdno je začel plezati po skladovnici navzdol. Golob je čedalje boli krilil s perutnicami... Ciganček Jovo ga jc davil in lezel na tla. A ni še priplezal do srede skladovnice, ko so se drva nenadoma V6ula nanj. Bolestno je zakričal. Drvs so ga pokopala pod seboj. Na rojx>t in krik so prihiteli vaščani. Zdelo se jim je, da nekaj ne more biti v redu. Ko go zagledali jxxlrto skladovnico, eo jo začeli hitro premetavati. Kmalu so izvlekli izpod nje malega cigančka, vsega krvavega, bledega in — mrtvega. V rokah je še vedno tiščal belega, nedolžnega golobčka. Iz cigatičkovih mrtvih, široko odprtih oči pa je žarel opomin: »Ne k r a d i !•« Valentin Albin, dijak, Ljubljana-Vič. Žabji kralj Iz žabje mlake onkraj vasi je odmevalo krasno žabje petje. Žabe so 6i pravkar izvolile novega kralja. Njihov kralj ie bil majhen, debel žabjak. Sedel je ob dobro obloženi mizi in jedel, pil in pel, da je šlo skozi ušesa. ♦ Na koncu gostije so žabe priredile še elovesen koncert novemu kralju na čast. Njihovemu pevo-vodji je bilo ime Dolgokrak. Pevci in pevke eo zapele pesem »Žabja svatba«. Kralj je bil ves navdušen nad to prekrasno pesmijo. Naročil je pevcem polič vina, nato pa je židane volje začel plesati, da se je tresla vsa žabja mlaka. Na koncu je kralj podaril vsaki žabi en dinar, pevovodji pa kar dva. Pili in peli so še dolgo v noč. Ko pa je zasijal beli dan, so žabe utihnile in ee odpravile h'>a' Ivica Anžttr, uč. V. razr. v Polju. Iznajdljivi sinko Oče zasači sinka, ko sedi na njegovem zemljevidu. Ozmerja ga- »Le kaj ti pade v glavo? Pri priči mi pojdi z njega!« »Oh, očka pusti me, naj sedim!« ga zaprosi sinko. »Danes je takšna vročina, pa sem sedel v Severno ledeno morje, da se malo ohladim!« Črnilo je pila Tončkova sestrica joka na vso moč. Tonček ji stisne v roko pivnik m sestrica ga začne tlačiti v usta. V tem hipu prihiti mama in ozmerja Tončka: лЕе kako moreš storiti kaj takšnega! Kmalu bi «e bila zadušila.« »Če ie pa pila črnilo!« sc izgovarja Tonček. Modri Tonček Učitelj pokliče Tončka: »Tonček, povej mi stavek. v katerem bo tudi beseda eladkor!« Tonček malo pomisli, potem pa odgovori: »Vsako jutro pijem kavo!« •>V tem stavku vendar ni nobene besede «sladkor»!« reče učitelj. »Kako da ne? — V kavi je!« se odreže Tonček. Katehet: »Zapomnite 6i, kdor le dobro dela in je pravičen, bo nekoč noeil zlato krono.« Oustel: »Moj oče jo že imajo.« Katehet: »Tako? Kje pa so jo dobili?« Gustel: -Pri zobozdravniku.« Iz kuhinje v kuhinjo 1 X i v gospodinjstvu Nekje je bfl objavljen članek s tem naslovom, pa je umestno, če pn tudi na tem kraju malo prerešetamo, saj bo bržkone marsikateri gosp>oainji liasniL Koliko sknhaš? Če kuhaš mesno juho, potrebuješ za osebo 10 dkg govedine brez kosti ali 14 dkg s kostjo; približno tri osminke litra tekočine. Če je 4—5 oseb, je lahko 5—8 dkg mesa manj, a juhe je ista mera. — Če juha ni mesna, je treba za osebo pol decilitra snovi (riža, zdroba in podobnega) in prav tako tri osminke tekočine. Graha ali fižola, leče je treba za t osebo 5 dkg, tokočine pa isto mero Za prežganje pri zelenjavah potrebuješ za 4—5 oseb 4—5 dkg masti in 5 dkg moke; za omake je treba obojega malo več. Za prikuho je treba za 1 osebo osminko fižola itd-, riža t deciliter in prav toliko riža za rižoto. — Če kuhaš testenine (makarone, rezance), daš za osebo 7 dkg moke, če je tudi meso zraven; če pa brez mesa, pa 10 dkg. Če kuhaš domačo testenino za v juho. je treba za 4 osebe 3 decilitre moke, 1 jajce, malo vode Za rezance, ki jih daš na mast, jjotrebuješ za t osebe 7 decilitrov moke, I—2 jajci in malo mleka. Za osebo zadostuje 15 dkg krornjiirja za j>rikuho; če j>a daš na mizo krompir brez omake, ga je treba za osebo 20 dkg. Splošno je treba za osebo t7 dkg pečenke (brez kosti); s kostjo pa 22 dkg. flrhet zajca, počenega, zadostuje za 4—5 oseb; bedrca 7,a 3—4 osebe. V omaki je, obojega za osebo voč. — Mesa, ki pa na hitro spečeš, ko zrezek in slično, jwtrebujeS 8—10 dkg za osebo. Če napraviš močna to jed, ki se zaužije po popolnem kosilu, je treba za 4 osebe 28 dkg moke, I jajce, 1 dkg kvasa, 7 dkg masti, malo mle- ^fdhjCUUX. ti\ Д/]1 , nv-паУ Primerna volnena oblačila ročnega izdelka za dojenčke To so pa res hude skrbi / Ne zadostil jejo predpisi, kako naj bodo ustnice zakrivljeme, zmanjšane, podaljšane ali zožene; tudi rdeči nohti m abeceda na njih niso več t ospredju. Zdaj so v Ameriki uvedli novo modo — in sicer posebne okrogle steklene ploščice m v oko, ki bodo omogočile, da bo moči izbrati primemo barvo oči k taki in taki obleki! Šare.mca teh steklenih ploščic je pobarvana z različnimi barvami, n. pr. z rdečo, zeleno, zlato in srebrno. Leteča strežba bolnikov Avstralske ženske so se izurile v posebnem področju svojega udejstvovanja. Ustanovile so »letečo zdravniško službo«. Imajo pripravljena letala, ki prenašajo v oddal jene pokrajine zdravniško in strežniško pomoč lx>lnikom, medtem ko so morali prej bolniki v takih krajih prej ali slej brez zdravniške pomoči podleči boleznini ali ranam slučajnih poškodb. Včtovečenje" Velaequex: Krtatue na obiiiku pri Marti ka, sladkorja in soli. Če ni kosilo popolno, torej brez mesa in prikuh, potrebuješ za raočnato jed vsega še enkrat toliko. i ! Koliko časa pečeš? Kadarkoli je treba kaj speči, hodi pečica že prej razbeljena. Koliko časa jc treba kako meso peči, zavisi od velikosti in kakovosti mesn. Tako pečeš 1.5—2 kg telečje pečenke 1.5—2 uri, svinjsko le 1.25—1.45 ure. Če pečeš močnata jedila in torte, moraš previdno ravnati in položiti v sredo pečice kos belega papirja. Če papir kar koj zarumeni, je pc-čic.a vroča in je primerna za peko maslenega testa in j>odobnega. Če pa papir le polagoma zarumeni, je pečica pripravna za peko prekvaše-nega in drugačnega, z jajci in maščobami pripravljenega testa. Če ostane papir dolgo časa bel, je pečica hladna in primerna za peko peciva s snegom iz jajc, ki mora ostati belo. Če pa je papir kar naglo temnorjave barve, tedaj ni pečica za nobeno rabo. Vsa močnata jedila potrebujejo vrhnje vročine. Vse torte in pecivo s sladkorjem, mandeljni. lešniki ali z orehi, prehitro in prezgodaj porjavijo. Zato jo treba dati na vrh peciva papir, ki je namazan s presnim maslom. Navadno torto pečeš 50 minut, kekse in piškote 20—25 minut, zavitek, potico pa 40—50 minut. Seveda ni, da bi gosjMidinja zmeraj vse tehtala in izračunala. Mogoče se privadi jiotrebnim količinam žc v enem tednu. Potem bo že na I »ogled zadela pravo mero. S pravilno kuho se ureja zadovoljstvo družine. Potrebno je, da je dobre kuhe sleherna ženska z.možna; kuhati mora r. dušo in ljubeznijo. To ni nejiotrebna nažnja, marveč jc prav važno poglavje — rodbinske sreče. — Na levi vidiš oblekico za dečke, kjer so hlačke pripete na bluzo. Potrebuješ 110 cm blaga v širini 140 cm. — Na desni pa je oblekica za deklico. Oblekica je sceloma iu potrebuješ zanjo 235 eni blaga, ki je široko 80 cm. S soljo s» pomagaš : Pri pranjn Ko perilo namočiš, daj prgišče soli v vodo. Umazanija se omehča in jc potem perilo laže prati. Pri čiščenju zob. Na krtačioo nasuješ soli in si časih očistiš zobe. Pri pripaljeni jedi. Če se jed priipnli, daš v pripaljeni lonec, mlačne vode s soljo in pustiš slnti čez noč. Skorja na dnu se potem rada odloči. Preproge obdržijo lepo barvo, če jih skrtačiš s kisiim zeljeiu, ki ga nekaj po-treeeš po njih. 99 Vsa vera je >včlovečenje« v ožjem smislu, je poglobljenje, vrnitev življenja k poslednje-niu izvoru vsega, k Bogu. »kultura« brc/, vere, ki človeka ne napravi bolj človeškega, to se pravi, bolj Bogu jiodobnega, tvori v najboljšem smislu le dobro gojene človeške živali, a nobenih ljudi. »Po tem l)o sojena vaša vera; ali je bila .človeška'!« Raskave roke Marsikaka ženska pozimi prav milo opa/u je svoje rdeče m ra/.pokane roke. Večinoma so same krive tega, ker med delom in po delu ne pazijo uanje. Seveda bi bilo najbolje, du bi unole na rokah gumijaste rokavice, a kdo jih ima in kdo si jih bo oblačil in slačil! Zalo pa je troba po storjenem delu očistiti roke s oitro-novim sokom in jih namazati s kako maščobo, bodi da ie to kaka posebna maža ali pn glicerin, vazelin ali magari navadno olje. Ko si roke umivaš, naj bo voda topla, v njej j>a bodi malo boraksa Če utegneš, je dobro, da si zvečer, preden greš spat, tako rdeče in razpokanc roke okop-iješ t zavretem mleku s kamelieami in jih nato močno namažeš s primernim mazilom m oble-češ irhaste rokavice. Dalje je dobro, če držiš roke v vroči votli, kjer je boraks. Ko si roke obrišeš, jih obdrgni s citrouovim sokom (iz polovice citrone), in sicer od konca prstov navzdol do zapestja. Nato si jih dobro namazi. Rokavice, če jih imaš jionoči na rokah, morajo biti zelo ohlapne. Moderne rokavice Tajnosti huhtniie Morske ribe je treba zmeraj v mrzli vodi pristaviti, in šele tedaj, ko voda vre, je treba posodo odstaviti in jo dati na majhen ogenj, da so riba kulin v lastnem soku. Iz ribje vode napraviš izvrstno juho. saj vsebuje vse hranilne snovi ribe. če ti masleno testo ne uspè jc krivo to. da mešanica ni pravilna Presnega masla in moke je treba vzeti enako veliko. Dodati je treba malo soli in jesiha in mogoče še ruma. Testo moraš pokriti s prtičem in ga na hladnem pustiti vsaj jx>! ure, da jx>čiva. Jabolka pozimi je treba čim večkrat dati otrokom, pa hodi surova ali kuhana, pečena ali v močnati jedi. Najnovejše rokavice so pisane in imajo na narti in dlani različne vzorce. Marsikdaj so modre in sive barve, rjave in rumene in slično. Najmodernejše so rokavice iz blaga Po večini je blago ponarejeno kot irhovina. Pražnje rokavice za v gledališče in podobno so polno okraskov in raznih barv. Narejene so tudi iz žameta. (Glej sliko!) Prva jelniska oskrbnica Prva ženska, ki je res iz poklica vršila dolžno eti oskrbovanja jetnikov, je bila Angležinja Elizabeta Fry; njeno ime je dandanes le še malokomu znano. Ta velikodušna in močna žena se je rodila 1. 1780 kot hči veleposestnika v angleški grofiji Norwich. Dasi je bila v mladosti vajena bogatega življenja, je imela vendar razumevanje za odgovornost in za človeške slabosti in človeško bedo. Tudi potem, ko ee je bila šc mlada poročila z bo- fatim trgovcem in je oskrbovala razsežno gcsjx>-injstvo, ni nehala delovati za bližnjega. Obisk v poboljševalnici v Cold Bath Fieldu je zbudil njeno pozornost za kaznjence. Položaj jetnikov je bil v tedanji dobi drugače brezupen ko zdaj. Zločinci-norci, ljudje ki niso mogli plačati svojih dolgov, vsi so bili skupno zaprli v tesnih, zatohlih celicah in so imeli tako obupno življenje, da jih je mnogo od njih izvršilo samomor. Elizabeta Fryjeva ie tako dolgo vlagala prošnje in ugovore in iskala stikov z višjimi oblastmi, dokler ni dosegla vsaj tega, da so bile ženske v ječah pod ženskim nadzorstvom in da so bili otroci zaprtih žensk v posebnem varstvu zavetišč in sirotišnic. Za vse to je poskrbela in vse uredila ta velika organizatorica. Z imenom Rritsko žensko driištvo«i je ustanovila zvezo enakomislcčih gospa, ki je organizirala skrb za jetnike, azile in domove za vse tiste, ki eo bili izpuščeni iz kaznilnic in poboljševalnic Visoke osebe so podpirale gospo rryjevo v tem njenem človekoljubnem delovanju. Potovala je v Španijo. Francijo in Nemčijo in je povsod dobila razumevanje za pomoč v skrbi za jetnike. Elizabeta Fryjeva je bila pu tudi iskreno j»o-božna. Z neskončnim sočustvovanjem in z jekleno voljo je znala spraviti na pravo pot ljudi, ki eo bili že zdavnaj Boga zavrgli, l udi v svoji hiši je gospodarila po naukih katoliške vete. Leta 1845 je umrla v Londonu; zapustila je sedein einov. eno hčer in pet in dvajset vnukov. N&redna s^oJUca, д/4^ uplivn na ves organizem. 4. Dobro sredstvo za odva- jafl, kl zanesljivo deluje jf / V? \ in ima prijeten okus, je Jedi'a z mlekom Koliko je mleko vredno za zdravje, se pač vse gospodinje zavedajo, vendar je prilično kaj malo izbire v mlečnih jedilih. Zato priobčimo nekaj navodil za dobre, okusne juhe, ko jxytre-bujemo zanje mleko ali pa smetano. Smetanove jnhe V smetano vžvrkljaš moko in vkuhaš ▼ j vrelo, slano vodo, kjer je tudi nekaj kumine. I Če kuminova zrnca motijo nn pogled, je treba vodo prej precediti. Nato rkuliuš na kocke razrezan krompir in opražene drobtine ("rnega kruha. Če imaš namesto smetane kislo mleko, tedaj daš v kislo mleko dva rumenjaka. Drugačen način: Za vsako osebo olupiš po en krompir, pa razrežeš na kocke in s kumino na sloni vodi skuhaš do mehkega. Nato rnz-žvrkljaš četrt litra smetane in moko, daš v krompir in kuhaš, da se zgosti. Preprosta mlečna juha V vrelo, osoljeno mleko zakuhaš zdrob aH rezance za v juho ali kako drugo testenino. Če malo osladknš, spada tudi košček citronove lupine v juho Ae vrelo, osoljeno mleko poliješ po tenkih rezinah črnega kruha. Ta juha jc zelo zdrava, poselyno še za otroke in stare ljudi. Koroška smetanova juha Mrzlo pristaviš po! kilograma svinjskih parkljev v zelenjavo, osoliš in skuhaš do mehkega. Potem juho precediš, jo spet prevreš, dodaš tri osminke litra smetane, v katero vžvrkljaš 8 dkg moke, in pustiš, dn zavre. Nato dodaš še dva rumenjaka in meso, ki ga odstraniš od kosti. Mlečna kašn — otroška paša Po ra/.nih, večletnih poskusih, raz.mišljeva-nju in podatkih o hrani otrok in še posebej dojenčkov, so le prišli spet na staro pot nazaj, j da je namreč mleko še najboljša hrana za otroke. Da otrok z mlekom prejema vitamina A in B, medtem ko je v sadju in zelenjavi samo vitamin C. Torej se tiste razne sadne čežane in mezge zn dojenčke niso obnesle in bo ostala — mlečna kuša najbolj zanesljiva otroška paša. Zrezki s papriko nn ogrski nnčin Telečje, ne pretenke zrezke osoliš, jih na eni strani posuješ z. moko in jih nn masti ope-češ, da porumenijo. Za omako v/aineš jjosobej sok od zrezkov, malo juhe ali vodo, dodaš pre-kajene, na kocke narezane slanine, nekaj rezin čebule, zraven še mnlo sladke pnprike, malo moke in vrele vode. Slednjič dodaš šc '/i litra kisle smetane, dobro premešaš, prevreš, daš nato v omako zrezke in še malo prevreš. Zraven cmoke ali riž. Kuhnnn, nadevana zeljnate glava Iz zeljnate glave izrežeš storž, izdolbe.š glavo še dalje in jo okuhaš v slani vodi Potem sesekljaš zeljnate liste, jih dušiš in pomešaš s kuhano kašo, sesekljano klobaso ali ostalim i mesom in dodaš 2 jajci in nekaj soli. S to goščo napolniš zeljnnto glavo, jo zapreš z listi, za-vežeš v j>rtič in kuhaš eno uro v slani vodi. Načelnik vremenske poročevalnice: »Halo, Ema? Danes ne pridem h kosilu. PošJii mi riževo ali re-zattčevo juho, telečji ali svinjski zrezek s cmoki ali špinačo in zraven še eadno torto ali pa čokoladno torto.« Širite katoliško časopisje! Pravni 3% ne obvernice. A. M. Vprašate, ali morate prevzeti 3% ne obveznice mesto izplačila vloge, ki jo imate v hranilnici in kedaj se Vam bo na obveznice kaj izplačalo. — Vlagatelji in ostali upniki zavodov in zadrug, ki uživajo zaščito, smejo (ne morajo) do dne 28. februarja 1938 zahtevati, naj jim zavod ali zadruga v izplačilo njih terjatev da 3% obveznice, izdane po predpisih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Upniki so dolžni sprejeti obveznice z njih popolnim imenskim zneskom. Kolikor bi skupni znesek obveznic, ki jih zavod prejme, ne zadostoval, da bi se izplačali vsi prijavljeni vlagatelji in ostali upniki, razdeli zavod obveznice med vlagatelje in upnike sorazmerno z njih prijavljenimi terjatvami. Obveznice se bodo amortizirale v 20 letih začenši z dnem 1. marca 1938. Smejo se tudi uporabljati za plačilo davčnih zaostankov do leta 1932, in za plačilo neplačane dopolnilne takse do vštetega leta 1935. Uprava posestva umobolne lastnice. G. E. Živite na posestvu svoje sorodnice, ki je umobolna in se nahaja v umobolnici. Posestvo je malo, tako da se težko preživljate. Radi bi zvedeli, kaj bi ukrenili, da bi vas v primeru tetine smrti kar brez plačila ne odpravili iz njenega posestva. — Ce je sorodnica v umobolnici, ji mora sodišče postaviti skrbnika. Zmenite se vse potrebno z njim odnosno s sodnikom, ki vodi skrbniške posle, in se pravočasno dogovorite glede event. svojega plačila za upravo sorodničinega posestva. Državljanstvo. A. V. Rojeni ste v Istriji in bi radi dobili naše državljanstvo. Kako je treba postopali. — O podelitvi državljanstva odloča minister za notranje posle. Prošnjo za pridobitev državljanstva pa je treba vložiti pri upravnem obla-stvu 1. stop., v čigar območju je občina, ki je prosilcu zagotovila sprejem v obč. zvezo. Osebam slovenske, hrvatske ali srbske narodnosti, ki stanujejo vsaj 3 leta v občini na ozemlju naše države, ni treba poseb. zagotovila za sprejem v domovinsko zvezo. S pridobitvijo državljanstva pridobe domo-vinstvo v občini, kjer stanujejo. Za ves postopek so predpisane posebne takse. Minister za notranje posle pa sme v primerih, vrednih posebnega ozira, oprostiti plačila vseh taks za pridobitev državljanstva osebe, ki so Jugoslovani po rodu in jeziku, pa nastanjeni in priseljeni v kateri izmed občin kraljevine Jugoslavije, če ne plačujejo na leto nad 1000 din državnega neposrednega davka. Vse podrobnosti glede prilog in vložitve prošnje, pa zveste pri upravnem oblastvu prve stopnje. Skrajšan rok. S. S. T. Peti brat se je prostovoljno javil k vojakom in je potrjen za 18 mesecev. Ali ima pravico do skrajšanega roka. Prvi in četrti brat sta služila 18 mesecev, drugi 9 mesecev, tretji pa služi 9 mesecev v šoli za rezervne častnike. — Devetmesečni vojaški rok se smatra za skrajšani vojaški rok. Ker torej tretji brat služi skrajšan rok in le četrti popolni rok, peti nima pravice do skrajšanega roka. Le tedaj, če bi bila dva brata neposredno pred njim, torej tretji in četrti odslužila popolni rok, bi imel peti pravico do skrajšanega roka. V vašem primeru pa mora peti brat tudi radi tega odslužiti popolni rok, ker je vstopil prostovoljno v vojsko. Mladenič, sposoben za službo pri vojski ali pri mornarici, ki vstopi prostovoljno pred rednim naborom v vojsko, služi popolni rok v kadru neglede na svoje imovinsko ali rodbinsko stanje. Gostač. T. Gostač ste in imate toliko zemlje v najemu, da redite eno kravo. Dolžni ste večjo vsoto. Upnik vam grozi z rubežnijo krave. Vprašate ali vam more zarubiti edino kravo in obleko in ali bi mogli dobiti zaščito, ker se preživljate s kmetijstvom. Zadolžili ste se leta 1931. — Za kmete se po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov smatrajo tudi osebe, ki obdelujejo same ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo, a izpolnjujejo ostale pogoje uredbe. Če so torej preživljate s kmetijstvom in obdelujete le v zakup vzeto zemljo, vas bo smatrati za kmeta in uživate zaščito. Kar se tiče rubeži, po zakonu ni dopustno zarubiti med drugim obleko, posteljnino, perilo, pohištvo, kolikor je vse to neizogibno potrebno dolžniku, članom njegove rodbine in služabništvu, živečim z njim v skupnem gospodarstvu. Tudi ena molzna krava mora ostati nedotaknjena. Sprememba uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. B. F. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov je objavljena v 2. številki letošnjega »Službenega lista« z dne 5. januarja t. 1. Rodbinska pokojnina. S. S. V. Posvojili ste tujega otroka, ki ga že vzdržujete od njegovih otroških let. Ker ste državni uslužbenec, ste prosili, da se vam za posvojenega otroka prizna rodbinska pokojnina. Prošnja je bila zavrnjena. Vprašate kaj hi ukrenili, da dobite za otroka, ki ste ga posvojili in ga morate vzdrževati, rodbinsko pokojnino in dalje, ali ima otrok praviro do ugodnosti na železnici. Rodbinska pokojnina pripada samo zakoniti ženi državnega uslužbenca in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali poza-konjenim. Za posvojenega otroka vam rodbinska pokojnina ne pripada. Tudi ugodnosti nn železniški voznini pripadajo samo zakonskim otrokom državnega uslužbenca (ali banovinskega) in sicer sinovom do polnoletnosti, hčeram pa, dokler jih roditelji vzdržujejo, najdalj pa do množitve. Vdovam in otrokom umrlih uslužbencev pa pripada ugodnost, dokler prejemajo pokojnino. Prodaja zemljišča tujemu državljanu. A. 11. Radi bi prodali zemljišče in vprašate, ali je res, da ga tuji državljan ne sme prepisati na svoje ime. — Državljani tujih držav ne morejo nikakor ne z odplačilnimi ne z neodplačilnimi pogodbami ali volili pridobivati lastnine, posesti in rabe na nepremičninah, ki leže na ozemlju naše države do 50 km od njene meje oziroma od morske obale, brez predhodne odobritve ministra za vojsko in mornarico in ministra za notranje posle. Brez tega predhodnega pristanka ne sinejo opraviti sodišča in ostala pristojna oblastva prenosa takih pravic na ime tujega državljana, niti sploh sodelovati pri takem pravnem posiu. Ta prepoved se ne nanaša na prevzem v zakup ali najem skladišč in nepokritih odkladališč za spravljanje blaga v okolišu pomorskih pristanišč, kakor tudi ne na najem zgradi), namenjenih edino-le za stanovanje, isto tako tudi ne na premičnine, ki jih dobe tuji državljani po zakonitem dedovanju. Te določbe ne veljajo za tuje državljane jugoslovanske narodnosti! ki so v omenjenih krajih stalno Ul.....I............M.....lili................ I IDRF.ŽITK ............................. wiWBSfif ттлтг I odgovarja samo na vprašanja, ka- | I terim je priložen tale odrezek J I „Slovenec" 20. februarja t938 j iiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nasveti naseljeni. V območju večine sodišč na področju dravske banovine je dovoljen prenos lastninske pravice na nepremičninah s pravnimi posli med živimi samo po odobritvi komisije za odobritev prenosa nepremičnin. To velja tudi, če se daje nepremičnina za več kot pet let v zakup. Če komisija odobritve ne da, se smatra da pravni posel ni sklenjen. Odobritev prenosa lastninske pravice ali oddaje nepremičnin v zakup se mora odkloniti, če kupuje kupec zemljišče v špekulativ-ne namene, če se kupujejo kmečka posestva ali njih deli zato, da bi se ustanovila ali povečala veleposestva in če bi to nasprotovalo interesom državne obrambe. Železniška legitimacija. M. C. V drugi polovici lanskega leta ste kot aktivni učitelj prejeli želenziško legitimacijo. Nato ste bili upoltojeni. Vprašate, ali še lahko vporabljate legitimacijo ali^ pa morate prositi za drugo. — Vpokojeni državni ali banovinski uslužbenci in duhovniki imajo na železnicah in ladjah v državni eksploata-ciji popust 50% redne voznine 24 krat na leto v razredu in vrsti vlaka ali ladje po izbiri. Ker ste upokojeni, ne smete več uporabljati legitimacije aktivnega državnega uslužbenca, s katero ste imeli pravico do polovične voznine za neomejeno število potovanj. Ob vsaki spremembi, nastali pri lastniku legitimacije, zaradi katere se izgubi pravica do vozne ugodnosti, mora starešina urada takoj odvzeti legitimacijo in jo poslati s svojim poročilom pristojni oblastni direkciji državnih železnic, da jo uniči. Starešino, ki se pregreši zoper te predpise, naznani oblastna direkcija državnih železnic njegovemu nadrejenemu oblastvu; razen tega pa ga izključi za določen čas od uživanja vozne ugodnosti. Denar v hranilnici. R. I. Skrbi vas, kaj bo z denarjem, ki ga imate naloženega v hranilnici ter vprašate, kako in kdaj se bo to vprašanje rešilo. — Če hranilnica uživa zaščito, vam mora vlogo izplačevati po odobrenem izplačilnem načrtu. Sicer jo pa mora izplačevati no pravilni odpovedi. Obrnite se torej na hranilnico samo. Železniška legitimacija. M. C. V drugi polovici lanskega leta ste kot aktivni učitelj prejeli železniško legitimacijo. Nato ste bili upokojeni. Vprašate, ali še lahko uporabljate legitimacijo ali pa morate prositi za drugo. — Ker ste upokojeni. ne smete več uporabljati legitimacije aktivnega državnega uslužbenca, s katero ste imeli pravico do polovične vo/.nine za neomejeno število potovan j. Ob vsaki spremembi, nastali pri lastniku legitimacije, zaradi katere ee izgubi pravica do vozne ugodnosti, mora stare- I šina urada takoj odvzeti legitimacijo in jo po- J. B. Lj. — Ilripavost se vam ponavlja vsak hip, četudi ne popivate in ne i>opevate nočnih serenad. To stanje traja pri vas že več let. — Domnevam, da imate stalno kronično vnetje sluznice golta in grgavca. Ce se hočete teh težav znebili, boste morali nekaj tednov bolj molčati in ne napenjati glasilk. Varujte se mrzlih pijač. Pazite, da 1к> zrak v sobi, kjer delate, primerno vlažen. Nasprotno pa glejte, da boste imeli v čevljih vedno suho in toplo. Pijte vsak večer Irpot-čev sok s slezovim čajem. Ista. — Rjav seč z usedlino rdečkaste barve kot opeka sam na sebi ne |>omeni nič nevarnega. Dokler je seč topel, je prozoren, čim se pa ohladi, izpadejo soli sečne kisline v obliki rdečkaste usedline na dno. Ista. — Najboljša »Sollux-svetilka« je naše sonce, ki prav tako dobro greje. Samo v dobi mraza in dežja se priporoča marsikomu znana svetilka >Sollur«, pri kateri se umetno proizvaja toplota. Obsevanje s to lučjo je dobro in koristno m revrnatizem, pri raznih vnetjih itd. Seveda se mora olisevanje vršili pod nadzorstvom zdravnika, ker se sicer obsevanje lahko zlorablja, kar prej škoduje kot koristi. 1. B St. R. — Monoljčki po celem telesu v vaši mladosti sicer ne pomenijo nič hudega, so vam pa seveda v nadlego in vam kazijo nežno jvolt. Namažite si dotična mesta vsak večer prav ienko s toplo vodo, posušite in nalahko posipajte z otroškim praškom, pa se vam bo stanje kmalu zboljšaio. Pazite na redno vsakodnevno iztrebljanje, če hočete, da ho konec neznosnega glavobola. Za olajšanje tiolečin v ušesu uporabljajte termo-for ali pa toplo obvezo. Ako ne 1к> kmalu boljše, pojdite k zdravniku. M. P. — Vijoličastordeč nos in lica enake barve vas skrbijo v mladih letih. Bojite se, da se no bi stanje v bodočnosti še poslabšalo. Zaradi tega t>i seveda zelo trpela vaša lepola. Da vam bo lažje, vas lahko takoj potolažim, da imate precej sotrpinov med ljudmi, pri katerih je obraz izpostavljen čestemu draženju (branjevke, iz-voščki itd.), v kolikor ni pri njih vzrok tudi alkohol. Pri pijancih pa je tak nos nekaka spominska medalja in spoznavalni znak. — Odpravljanje te lepotne disharmonije je dokaj nehvaležno in skoraj Sizifovo delo. Raznovrstne maže pomagajo le tnalo. Včasih pomore tu bencin, ki pa ne sme goreti: vzemite košček čiste vate, kanite nanj kakih 20 kapljic bencina in nato nalahno namažite obarvana mesta. To delajte enkrat vsak večer skozi 10 dni. O priliki poročajte o uspehu. D. P. S. — Sončne pege, bledorjave barve, se vam ponavljajo vsako leto na vašo največjo žalost. Kako bi jih odpravili? — Namažite kožo ua dotičnih mestih (pazite na oči) parkrat na dan z 10% vodno raztopino boraksa. Ne osušite z brisačo, ampak pustite, da se samo posuši. F. L. L. — Vašo razvado čimprej opustite, ker je za oba zelo nevarna in lahko postane uso-depolna. Vrnite se k prejšnjemu naravnemu življenju. Le [»izkusite in ne izgubite korajže ob eventualnem prvem neuspehu, ampak nadaljujte. V podrobnosti se umevno tu ni mogoče spuščati. K. J. S. — Tudi vam delajo težave mozoljčki. Izpirajte dotični del telesa enkrat na dan nekaj minut s toplo raztopino hipermanganovega kalija (par zrn na kozarec tople vode), nato osušite brez drgnjenja in posipajte s praškom. Ne praskajte se. Ako ne bi bilo v kratkem boljše, pojdite k zdravniku. P. K. — Čitanje v postelji ni priporočljivo, če traja več ur. ker se pri tem navadno napenjajo oči. Par minut čitanja ne škoduje, posebno če je dobra svetloba. Isti. — Malo razširjeno srce najdejo zdravniki skoraj pri vsakem š|>orlnilfti, posebno pri onih, ki se bavijo s težko atlutiko. Saj je tudi umevno. Kdor dviga težke uteži, dobi močne mišice, )>o-sebno nadlehti in ramena. Zaradi neprestanih vaj se tudi srce okrepi in razširi. To nekam normalno stanje pa ne sme presegati gotovih mej. kar more v vsakem primeru ugotoviti le zdravnik po osebnem pregledu. — Zmerna telovadila vam zaradi tega ne bo škodovala, samo pretiravali ni treba. Dijak. — Kronično vnetje oči in »srbeči kolobarji« izza ušee v otrokovi eolski dobi, ki nočejo slati s svojim poročilom pristojni oblastni direkciji državnih železnic, da jo uniči. Starešino, ki se pregreši zoper te predpise, naznani oblastna direkcija državnih železnic njegovemu nadrejenemu oblastvu; razen tega pa ga izključi za določen čas od uživanja vozne ugodnosti. Čimprej do kruha. 'Г. M. C. Če imate šest gimnazijskih razredov, vam šteje to za državno službo toliko, kot če bi imeli končano le nižjo cimnazijo. Na kakšen način bi čimprej prišli do kruha je težko svetovati, ker ne poznamo vaših sposobnosti. Vztrajajte do mature, potem imate več upanja (železnica, vojna akademija itd.). Posojilo za stanovanjsko hišo. J. P. Lj Bilo je tako društvo, ki je preskrbelo svojim članom dolgoročne in nekoliko cenejše kredite. Obrnite sc naravnost na v pismu navedeni naslov. Nezakonski oče — vojaški ubežnik. Č. I. P. Sestra ima nezakonskega otroka z italijanskim državljanom, čigar starši imajo baje veliko posestvo, sam pa je pobegnil iz Italije, da mu ni bilo treba v Abesinijo. Vprašate, če lahko spravite otroka k očetovim staršem v Italijo, da bi oni zanj skrbeli. — Če se z očetovimi starši zmenite in bi bili pripravljeni otroka prevzeti, potem ga lahko spravite tja. Če pa očetovi starši ne marajo otroka, jih ne morete prisiliti, da bi kaj prispevali zanj. Prisilite lahko le nezakonskega očeta, če je bil pri nas obsojen na očetovstvo. ali pa, če je v Italiji z javno sodno ali notarsko listino priznal očetovstvo. Če nima nezakonska mati sredstev za otroka in tudi od nezakonskega očeta ni nič za izterjati, potem so dolžni starši nezakonske matere prispevati za otroka, in če ti nimajo, pa domovinska občina nezakonske matere. Stroški pobotnice. R. M. L. Če se niste z dolžnikom drugače dogovorili, potem ste vi kot upnik dolžni, da nosite stroške pobotnice, ki jo sme dolžnik zahtevati od vas pri plačilu dolga. Pobotnico morate kol,kovati s pol odstotka od plačane vsote, torej za znesek 1300 din morate kolkovati s kolki za 6.50 din. Zapostavljen sin. J. R. M. Če vas je mati prezrla pri izročitvi posestva sestri in svaku in ni upoštevala, kar ste pomagali z denarjem, potem morate zaenkrat potrpeti. Kar ste dali v denarju, lahko zahtevate nazaj, če je bilo posojeno. Ob smrti matere pa boste od sestre-prevzemnice smeli zahtevati nujni delež po materi. Odstop sveta za javne potrebe. S. F. Kupili ste stavbišče. Ob njem je projektirana cesta, ki na j bi segala 1 meter v vaše stavbišče. Ali lahko zahteva občina, da ji odstopite ta kos zemljišča brezplačno, čeprav ste ga kupili. — To vprašanje ureja gradbeni zakon v svojem prvem delu, ki velja tudi za vašo občino, ki se naha ja v neposredni bližini mesta. Po predpisih tega za- prenehati kljub zdravljenju, jasno opominjajo, da je treba zamenjati temno in vlažno stanovanje z zračnim in suhim. Otrok potrebuje poleg tega v hrani precej kalcijevih snovi. Obrnite se tozadevno na šolsko polikliniko. M. K. D. — Ali kolesarjenje škoduje, vprašujete? — Noben šport, zmerno in v pravih mejah gojen, ne škoduje, pa tudi kolesarjenje ne. Vsako pretiravanje, posebno pri ljudeh, ki niso dovolj krepki, pa seveda škoduje. Ne dirjajte preveč, ako hočete, da vam lx> dobro. lista. — Plavim lisam na nogi so — sodeč po vaših navedbah — vzrok lahne krčne žile. Namažite si meča z "azelinom, nato pa si povijte dotično nogo vsak dan, preden vstanete, z elastičnim povojem, in sicer od stopala do srede stegna. Ko se zopet uležete. pa odstranite obvezo. Zaradi tega ste vseeno sposobni za življenje in delo. zato ne oklevajte, ampak storite, kar nameravate. J. B. SI. J. — Ponovno vprašujete za nasvet v isti zadevi, ker se stanje še ni popolnoma zboljšaio. Le ne obupujte! Zadeva se bo sčasoma telesno uredila, potrebno pa je seveda, da se tudi duševno preusmerite in ne iščete užitkov tam, kjer vas normalno ne morejo zadovoljiti. Zakaj ne sledite raje zgled svojih roditeljev? Ta pot bo najbolj primerna in vi ne boste razočarani. A. G. I,. — »Očiščenje narave« bi radi spravili v normalni tir. — Naj vas ta problem ne razburja preveč in ne mislite nanj neprestano, saj je na svetu še veliko važnejših vprašanj. Osredotočite vse svoje misli na poklicno delo, prosti čas pa izrabite za sprehode in kratke izlete v naravo, kakor tudi za delo za bližnjega. Naročnica S. — Na vaše vprašanje vam lahko odgovorim pritrdilno, saj je bilo takih primerov že mnogo. Ni pa to obvezno. Ako si niste na jasnem, vas Iio osebna preiskava pri zdravniku rešila dvomov. Ana K. — Omedlevicam in šumenju v ušesih ne bo po mojem mnenju vzrok očesna bolezen, oinpak verjetneje slabokrvnost in občutljivost živcev. Okrepite se telesno in duševno s primemo hrano in rednim počitkom, pa se bo tudi vaše stanje zboljšaio. Preiskava krvi bi bila tudi na mestu. A. V. B. - Noge so vam postalo trde v kolkih in kolenih, tako da težko hodite po stopnicah. Prasketa in poka vam v kolkih. Sicer lahko spito in jeste, samo zaprti ste vedno. — Za starost osemdesetih let so te težave precej zmerne, čeprav tudi nadležne. Naj vam kdo domačih nalahno namaže boleča mesta s kafrovim vinskim cvetom. Uživajte dnevno eno skodelico čaja iz listov vodne kreše (nasturtium officinale). I. K. S. — Živčno oslahljenost in glavobol čutite že več mesecev. Ves ste izmučen in zbit, hitro se razburite. — Ker ste zaradi svojega poklica tolikokrat morali delati pozno v noč ali celo preko polnoči v skrbeh, ali boste z delom gotovi, pač ni nič čudnega, da se na kraju tudi telo začne protiviti in zahteva malo odmora. Zato naj bo vaša prva dolžnost, da prenehate s ponočnim delom. Prepričan sem, da boste potem lažje delali preko dneva. Poleg tega pri delu ne sedite vedno, ampak se pridno gibajte. Vsak teden dvakrat se redno kopljite v topli vodi. Kupite si v lekarni nekaj korenik zdravilne špajke (valeriana offi-cinalis), kuhajte si čaj in |>opijte ga tekom dneva eno skodelico. F. M. S. — »Vodni mehur« vam dela težave že celo vrsto let in vam ne da spali ponoči, podnevi pa ne delali. Vsakih pet minut morate biti pripravljeni, da se izprazni irezervoar«. — Predvsem par splošnih nasvetov: pazite, da vas ne bo zebjo v noge in da bodete imeli vedno suho v čevljih. Nosite toplo perilo. Dajajte si zvečer topel ohkladek ali pa termofor nn trebuh. Ne jejte močno kislih in popranih jedi. Kuhajte si čaj iz listov grenkuljice in pijte ga parkrat dnevno po eno jedilno žlico. V. M. — Srbečico preganjate že cele tedne z domačimi zdravili brezuspešno. Isto so žalibog ugotovili tudi drugi ljudje. Srbenje se z domačimi zdravili sicer malo omili, vendar popolnoma noče prenehati. Tudi vam bo treba iti k zdravniku, da vam predpiše lekarniško zdravilo. Ali pn pojdite v bolnišnico, kjer vas bodo v par dneh temeljito očistili. ^HHB VSAK nima toftko denarja, ^BF da more potovati џ ^Чг kopališče TODA VSAKDO bi morai dati za zdraufe letno 100—150 dinar j eo in piti mesec dni mesto druge uode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. kona morajo lastniki, ki parcelimjo svoje zemljišče, odstopiti občini brezplačno in neobremenjeno zemljišče, določeno z načrtom, ki je potrebno za javne prometne potrebe, torej tudi za ulice in ceste in sicer za ulice, parke in trge do največje širine 20 m. Kupljena pot. K. M. B. Če ste se s sosedom pred enim letom pogodili za pot, potem ta pogodba velja za oba če pa ni bila taikrat sklenjena prava pogodba, ampak se je le govorilo o tem, vam svetujemo, da čimprej, morda pred pričami, s sosedom sklenete pogodbo za pot in potem svojo kupljeno pravico čimprej vknjižite, da se izognete bodočim sporom in pravdam. Vojaška obveznost novega državljana. A. D. Prositi nameravate za naše državljanstvo. Stari ste 32 let in ste bili v Italiji stalno oproščeni vojaške službe zaradi telesne napake, Iti ste jo pa z operacijo odpravili. Vprašate, ali boste morali pri nas služiti vojaški rok, če dobite naše državljanstvo. — Po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice morajo oni, ki postanejo naši državljani, pa niso dovršili 25. leta starosti, odslužiti predpisani rok v stalnem kadru, če so za službo sposobni in če niso odslužili v državi, iz katere so prišli, roka v stalnem kadru; sicer se vpišejo po letih starosti v operativno ali rezervno vojsko. Kmetijski nasveti Hrošči v pod u. A. S. R. Pošiljate nekaj drobnih rjavili hroščev, ki jih imate vse polno v svojem podu. Prostor pod njim je napolnjen z lubjem, ki je bilo tja zaneseno iz bližnje usnjar-ne, da prepreči dohod vlage iz zemlje v deske. Radi bi vedeli, kakšne vrste so ti hrošči in kako se jih znebite. — Hrošči, ki ste nam jih poslali, spadajo k družini hroščev glodalcev (Aniobia-dae) in žive večinoma v mrtvem lesu in lubju. Zelo verjetno je, da so ti hrošča bili zaneseni v sobo obenem z lubjem pod podom. Kot proti-sredstvo priporočajo strokovnjaki impregnira-nje poda z natrijevim arzenitom, potem ko je bilo odstranjeno in sežgano lubje pod njim. Lahko je tudi razkužiti posamezne deske z ogljikovim ali klorovim žveplecem. Preiskovanje rude. B. R. L. Imate v bližini rumeno rudo, ne morete pa ugotoviti, je-li bron ali med. Želite vedeti naslov, kam naj bi jo poslali v preiskovanje. Ruda je ostra, da reže steklo in mislite, da bi bila v kako korist. — Tista ruda ni niti bron, niti mesing —med.. Bron je namreč zlitina iz bakra in cina in sluzi za vlivanje zvonov in topov; med pa je zlitina bakra s cinkom in se rabi za kljuke in slično. Če bi dali v preiskavo v kak laboratorij, se bojite, da bi preveč stalo. Zastonj pa ne boste nikjer mogli to rudo preiskati, pa pošljite jo kamor hočete. V Sloveniji preiskuje razne vrste kamenja mineralogični institut na univerzi v Ljubljani. Ker ste pa blizu Celja, bo vam kazalo, da vzamete nekaj rude ter pojdite sami na Rudarsko šolo, ki je v tem mestu in tam vam bodo dali tozadevno najboljša pojasnila. Pokladanje zrnja soje živini. A. F. V. — Imate nekaj sojinega zrnja, ki ga hočete pokrmiti goveji živini. Ne veste pa, v koliko se 1o izplača in kako bi ga pokladati. —• Zrnje soje je zelo tečno, saj vsebuje več beljakovin kot fižol. Zelo zaleže zlasti mladi živini, ki potrebuje mnogo beljakovinaste hrane za rast. Najboljše je sojo zdrobiti ali zmleti ter jo pokladati mladi živini, teletom, junicam, pomešano z otrobi. Manjšim živalim zadusluje У, kg na dan. večjim pa 'A kg. Večjih množin ni pokladati. ker ni racionalno. Manjše množine živina prav dobro izkoristi, medtem ko gre pri večjih mnogo v izgubo. Nepravino gnojenje vrta z apnom. L. H. K. — Vaš sadni vrt je pregosto zasajen, zato je senčen in ohraščen z mahom. Zemlja je globoka ilovica. Proti mahu ste jeseni Zagnojili vrt z apnom tako, da 6te_ na skladišču zbrali apnene odpadke, ki so po dežju ugašeni in zmešani s konjskim gnojem. Vrt izgleda 6cdaj kot da je z gramozom posut. Na kupu imate še voz takih odpadkov, ki so pa zmrz-nili. Bojite se pa, da bi to škodovalo njih gnojilni učinkovitosti. — Napačno ete ravnali, ko ste koee apna potrosili po travniku. Bo jxmekod preveč apna. drugod pa premalo. Apno je treba trositi v prahu, da se enakomerno razdeli po vsej površini. Lahko bi ga zdrobili. Se lažji pa je ta način, da spravite vse kose apna na kup in ga pokrijete s svežo zemljo. V 14 dneh do treh tednih bodo vei kosi razpadli v prah in tedaj ga boste lahko jx> vsem sadovnjaku enakomerno potrosili Nikar pa celih kosov na vrt. — T.isti kup, ki je zmrzel. se ne bo pokvaril. Pokrite ga takoj s svežo zemljo, iz katere se bo apno nasrkalo vode in polagoma razpadlo. Spomladi pa ga potrosite, — Konjski gnoj v apnu pa ne koristi mnogo, ker apno iz-žene iz njega amonijak4lušik — najdragocenejšo rastlinsko hranilno snov. »Kaj boš ti, ja> imam pa dvo!< Nas domači zdravnik Plesalka iz Madrida Ves dan ni prenehalo liti, šele proti večeru so ee za kratek čas razmaknili oblaki. Krvavordeča zarja se je za lup pokazala nad daljnimi vrhunci Sierre Nevade, a preden je utonilo sonce za gore, se je nebo spet prepregfo z nizkimi oblaki. Nad mesto, nad pokrajino je legla noč. temina, deževna noč, da vsaj za nekaj časa zakrije trupla, razkosane ude po bojiščih. Dež naj zabriše krvave sledove morije med brati... Velikanske luči žarometov eo tu pa tam razsvetlile nebo, če se nemara niso pojavili nad me-etoin sovražni ptiči — bombniki. A Madrid je kljub vsemu še zmeraj veseljačil. Središče mesta je oaevaia tenu, nobenih luči nikjer zaradi napadov iz zraka. Toda po kavarnah, nočnih zabaviščih in vari-etejih je bivalo življenje kakor bi ne bilo prav nobenih brig in skrbi. Bogati doni, razni inozemski mogotci in še mnogi drugi eo se zabavali tam ob plesih vročekrvnih Spanjolk. Ob zvokih kitar, ob udarjanju e kastanjetami, eo se v nebrzdanem ritmu vrtele plesalke; spet drugje sta 6e sukala na odru v počasnih gibih plesalec in plesalka. Otožno melodijo tanga eo pela vsa omizja, nekateri so pri tem udarjali takt z rokami. A največja privlačna točka nočnega Madrida je bil variété, kjer je nastopala plesalka Rosita. 1 ja so zahajali visoki vojaški dostojanstveniki, domači in tuji častniki in plemstvo. Javna tajnost ie bila. da plesalka Rosita vohuni v prid rdečih. Razne njene turneje jx> meetih izven meja valen-cijske vlade so potrjevale to okolncst. Ta večer pa je bilo posloj>je varieteja zaprto, o/kna nerazsvetijena, nobene luči nikjer. Kar nenadno je prišlo povelje in predstavo so odpovedali. Plesalka Rosita je že čakala v evoji garderobi, oblečena za naetop, ko je vstopil častnik. »Nekaj važnega za vas, senora,« je dejal. »Zunaj čaka avto, takoj ee oblecite in pojdite.« Rosita je bila očividno že vajena takih povelj, zakaj prav nič je ni preeenetila vest. Zdaj, v tem vremenu, pa vendar le ni pričakovala tega! Lahno je zardela pod šminko in se nasmehnila. »Nocoj? Ali se tako mudi?< »Zelo, senora,« je odvrnil častnik in se postavil strumno pred plesalko, kakor bi stal pred samim generalom. »Dobro, dobro; toda kaj bo s predstavo?« »fe že odpovedana. Proetori so prazni, ljudje so se razšli. Prosim, požurite se!« Plesa'ka je koketno nagnila glavo in zapičila 6rvoj črni pogled v častnika. »Ah, neverjetno,« je skoraj prezirljivo nagla-eila, »6 kakšno skrbjo se zavzemate za čast zakonite Španije! Počakajte me zunaj, prosim.« Častnik je ostro premeril plesalko, se poklonil Wi odšel. Cez kakih deset minut je oddrdral avlo izpred gledališča po temnih ulicah Madrida. Dež m ponehal; nepretrgoma je Mlo. Po divji vožnji mimo najrazličnejših barikad, mimo straž in etrojnic, je avto slednjič privozil v predmestje in se ustavil v ozki ulici. Hiše eo bile nizke, nekatere z ograjami, druge brez njih. Ponekod eo stopnice vodile z uilice naravnost do vhodnih vrat. Tudi tu, pred hišo plesalke. Rosita je stekla po stopnišču, za njo častnik. Skozi okno je brlela luč. Rosita je potrkala, takoj nato so se odprla vrata in na prag je stopila majihna, debela ženska, piesal'kina mati. »Goepod kapitan te čaka.« je pošepnila hčeri. »Santa Maria, ne hodi več v nevarnost« je še zaskrbljeno vzdihnila, a hči je že ni več slišala. Odhitela je po ozki veži in v naslednjem trenutku je že stala v eobi, napolnjeni s pohištvom, škatlami, kovčegi, blazinami in različno ropotijo. Sredi teh stvari je eedel v naslanjaču starejši gospod v uniformi katalonskega častnika. Sedel je nepremično, kakor voščena lutka v panoptikonu m se tudi ni ganil, ko je vstopila Rosita. Predirljivo je zrl vanjo in trdo izpregovoril: »Čakal sem vas, senora. Važni posli — takoj morate na pot!i'jat evoje plesne obleke v kovčeg. Slednjič, ko je bila hči pripravljena za odhod, je mati stopila k nji. »Rosita, če že moraš iti, vsaj pokrižam naj te, za erečno pot.. .< Rosita je malomarno zamahnila z rdko. »Pusti to neumnost, mama. Kmalu se vrnem. Na svidenje, mama!« V naglici je objela in poljubila mater in odhitela iz hiše. Sedla je v avto, ki je odbrzel po ozki ulici in izginil v temno, deževno noč... * Salamanca je bila V6a v zastavah, v zastavah falangistov. Ta dan eo beli slavili padec važne baskovske postojanke. Pozno v noč je šumelo mesto, po ulicah so ee premikale čete vojakr>v, ljudje бо 6e gnetli po pločnikih, manifestirali, pa tudi zabavljali. Sem pa tja je prišlo do uličnih spopadov med pristaši tega in onega tabora, toda red je bil hitro obnovljen. Padli so streli, nekaj ljudi je bilo ranjenih, nekaj ubitih, druge pa so odgnali v zapor. Kakor bi se ne bilo nič zgodilo, eo se manifestacije nadaljevale, mesto je pelo, vriskalo in vrvelo dalje. V gneči, ki ee je prerivala proti glavnemu trgu, je 6taHotel«. Stopil je v vežo in od tam odhitel po stopnicah v svojo sobo. Zaklenit je vrata za seboj, vzel listek iz žepa in hlastno Citai: -r »Gospod polkovnik! Nocoj nastopim v vari-eteju. Po predstavi me počakajte spodaj v baru. Zelo važno Rosita, plesalka tz Madrida.« V baru so bile vse mize zasedene, igrali in plesali so kakor pač zmeraj v nočnem zabavišču. Gostje so bili po večini v uniformah, vmes so se pomešali civilisti, med njimi razne seiiore in eefiorite s pahljačami. Prav nič se ni poznalo na obrazih teh liudi, da so nemara še pred nokaj uram: čepeli za okopi ali v podzemskih zakloniščih, da so pred njimi grmeli topovi in da so nad njimi žvižgale granate, pokale bombe. Tudi ženske so bile sijajne volje. Nekatere so kadile cigarete, druge eo s hripavimi glasovi pele najnovejšo nacionalno himno, Plesalka Rosita je e polkovnikom Menardo sedela pri mizici v kotu. Na videz smehljajoča se, razigrana, so ji temne oči šivigale po omizjih kakor bi v obrazih gostov iskale razumevanja za skrite misli v svojem srcu. Samo nečesa niso ojiazile Ro-eitine oči; mladega vojaka falaogista, ki je ves čas «Ione! ob točilni mizi na drugem koncu dvorane, s steklenico vina pred seboj. Njegov skriti pogled je neprestano obstajal pri mizi, kjer eta sedela Ro-eita m polkovnik Menarda. »Torej imate načrte in pismo pri sebi?« je zamolklo šepetaje vprašal Menarda. »Da; hi v nedrijih jih imam. Ko bo pozornoet vseh Obrnjena drugam, vam jih izročim. Ste pripravljeni?« »Pripravljen, sefiora. Moj žep tu notri je globok dovolj, da bo neopaženo sprejel papirje vase.« Pri omizjih so začeli ploskati. Vlada temnopolta ženska se je pričela vrteti in po taktu godbe udarjati s kaetanjetami. Pozornost vse dvorane se je obrti Ma tja, btirni ploski in vzkliki so spremljali ognjeviti ples lepe spanjolke. »Seguidillo* pleše.< je zašepetal Menarda. »Sedaj ie čas ...« Rositi so zažarele oči. S trepetajočo kretnjo je segla za nedrije in izvlekla iz njih papirje, ki )ih je bil izročil Katalonec v Madridu. Menarda je hlastno segel po njih. Tisti hip se je od točilne mize utrgala postava mladega falangieta. Z divjim skokom «e je pognal naprej, se zrinil med omizje in planil k onima dvema. »Rosila, ti ei torej — vohunka?!« je siknil. »Sram me je, da si moja sestra!« Rosita je prebledela, skočila izza mize in 6 silnim zaničevanjem v glasu zakričala: »A mene je sram, da ie moj brat tak — figar!« Naglo, kakor bi trenil, je segla za nedrije, izvlekla majhen samokres, pomerila in sprožila. Brat Alfonzo se je opetekel in se zrušil na tla. V dvorani je nastala groza. Vse se je gnetlo na kup, več krepkih falangistov je komaj ukrotilo polkovnika Menardo, ki ie v gneči skušail pobegniti. Ženske so držale Rosito, ji pljuvale v obraz. Na tleh je v zadnjih zdihljajih h rope! Alfonzo. gostje so v zmešnjavi pozabili nanj in stojwli po njem. Slednjič je prišla slraža. Odnesli so mrtvega falartgista in odvedli oba osumljenca. Življenje v baru pa je teklo nemoteno dalje. — Rosita. plesalka iz Madrida, in polkovnik Menarda sta zaradi vohunstva v prid rdečih obsojena na smrt. Sodba se izvrši takoj. — Tako se je glasilo kratko uradno poročilo, t Stara Rositina mati v predmestju Madrida pa je sleherni večer prižigala lučko pred Madono in prosila: «O, Marija, daj, izprosi, da se konča klanje med brati. Privedi mi otroka, sina in hčerko, če ne živa in zdrava nazaj, pa k sebi v večni raj!« Čakala ju je vsak dan, vsako uro, a čakala ju je — zaman ... Vinko Bitenc. * španski ples. Rumena mrzlica Bilo je v majhnem, brezpomembnem gnezdu v notranji Braziliji, v umazani, od dima počrneli jedilnici »odličnega« gostišča »Boa vieta«. Počasi sem srkal mlačno, preveč sladko limonado in sem motril — nekaj zaradi dolgočasja nekaj pa iz radovednosti — plavolasega fanta, ki je sedel nasproti mene in se mi je zdel zaradi emjih oči. da je Nemec. Videti je bilo, da je prav zatopljeno bral domače novice. Kar nenadoma je pogledal kvišku, ee mi s čudovitim, veselim, mladostnim glasom zasmejal, porinil časopis preko mize in mi je skušal v 6trašan6ko zmedeni portugalščini nekaj dof>ovedati. •»Ali se ne bi rajši po naše pomenila?« sem prekinil njegovo kitajsko predavanje. aOh, ali ste iz Evrope in moj rojak?« je radostno vzkliknil. »Švicar 6em,« sem mu odvrnil. »Ka[, vraga, vas pa tako zanima v tem bedastem lističu?« » Dajte, preberite tale oglas — prodaja zemljišč — ali ni to eijajna ponudba?« Precej nezaupljivo sem prebral tisHi oglas. V Braziliji je namreč obilica sleparskih tvrdk, kar je bilo že za mareikakega evror«kega priseljenca usodno. Poudarjam, da za evropskega, zakaj, Japonci imajo svoje pesebne zaupnike in so glede na kolomijske zadeve sploh bistroumnejši od nas Ponudba je bila zares zapeljiva in prodajalec je bil znan veleposestnik. Cez uro nato je bil najin eiklep že storjen. On, namreč Henrik Belink, dvajset let etar, je imel nekaj stotin brazilskega denarja in jaz sem 6i bil približno prav toliko prihranil. Sklenila sva torej, da kupiva nekaj hektarov zemlje in jo ваша obdelujeva. Cez teden dni sva bila laetnika zemlje, ki ie bila 150 kilometrov daleč nekje v pragozdu in ki sva jo poznala samo iz načrtov. Nnbavila sva si potrebno orodje in nakupila nekaj živeža; dalje sva kupila dva «ekazr.a. pa trpežna konjiča, tovornega 06Hča; najela sva dva tršata zamorca in sva Kako moreš dolgo brado ujiorabiti nekega prekrasnega, jasnega polelnega jutra odjezdila. Oba črnca sta šla |ieš in sta gnala osla pred seboj. Ko smo se približali poslednji, nekoliko ob strani stoječi koči, je pristopil k merii starejši domačin, ki sem ga poznal in mi je resnega obraza izročil polno čutaro žganja Da bi ga ne razžalil, sem jo z zahvalo eprejel in jo dal v torbo na sedlu. Tedaj se je s svojimi temnimi očmi zamišljeno zazrl vame, mi nato segel v roko. se okrenil in se dolgih korakov oddaljil. Kar koj mi je nekaj spolzelo v srce, nekakšna elutnia bližajoče ee nezgode. Za hip sem pomislil, ali bi ne kazalo poklicati domačina nazaj, vendar sem vzpodbode! konja. Slutnje! Kaj neki! Saj nisem strahopetec! Že šest tednov sva garala na najinem *vele-posestvu«. To je sestojalo iz visokodebelnega, gosto zaraslega pragozda, ki so ga prekinjale ne-velike jase na položnem gričku in kakih 50 metrov od tod je bil najin ponos — majhna laguna Na gričku sva si postavila zasilno palmovo kočo. Zvečer sva po trdem delu sedevala pred njo, poslušala regljanje žab. ve**elo zrla drug drugemu v oči. se razgovarjala o spominih in kovala načrte za bodočnost. Na vso moč je pripekalo popoldansko sonce na goli, temno opaljeni hrbet. Delala sva le v hlačah in š'komjih. Deset korakov pred menoj je zamorec nekaj onegavil na nožu. Že spet je jirene-hal in se leno zasanjal v zrak. Tedaj me ie minilo potrpljenje. »Hej. lenuh ti grdi ...,« a nieein izgovoril stavka do konca. Zamorec se je opotekel, se težko sopeč naslonil na deblo iti krog ust mu je zablodil bebast nasmeh. Z roko je trudno zamahnil »Mrzlica,* mi je šinilo v glavo »Brž v kočo. Sambo, v beli škatli je kinin!« Mrzlica, mrzlica! Zdaj sem tudi jaz brez moči strmel v zrak. Mrak je legal na širne, valujoče njive, ko sem stopal s Henrikom proli koči. Dvajset korakov pred kočo je ležalo človeško truplo; roke so se krčevito oklepale izpiiljcne travnate ruše, Potresel sem ga: bil je mrtev. Glava mu ie bila obrniena napol v stran, poteze obraza so bile spačene, a na ustniodi je lepela črna. strnjena kri. Henrik me je prijel za laket in prav tiho mi je rekel: »Ta je prvi.« Zdrznil sem se. Mrzlica — ne le mrzlica! Drugega zamorca sva bila poslala k najbližjemu farmarju, da bi nakupil živil. Že zdavnaj bi bil moral priti nazaj, vrag si vedi, kaj se je fantu pripetilo! Imel eeni le še nekaj riža in prepečcnca. Pretekla sta dva naslednja dneva, mmilo je štiri in dvajset ur z lačnim želodcem. V drevesih je šušijalo. zlate niti so se vrtinčile skozi zeleno listje: poslednji, emejoči se pozdrav poslnvljaio-čega ee sonca. Delala 6va v gozdu. S tesnobo v srcu sem opazoval trudne krclnjc evojega tovariša. Z desno nartio se je pogladil po znojnem čelu in se je 0|x>tekcl. Z nekaj skorfgra'bil puško, rekoč: »Bom pogledal, ali ee da kaj ustreliti, da bi jedla.« Hvaležno mi je namignil z očmi. Stopil sem v jaeno, zvezdnato noč luninega ščipa. Krenil sem po ozki stezi na desno. V dalji je rjovel tiger. Sove eo vreščale in nešteti roji komarjev so mi pokrili obraz in roke. Počasi sem prodiral naprej in stopil na jaso v gozdu. Na levi je nekaj zbežalo mimo mene. Okrenil sem se in zavil na desno. Mogoče sem se četrt ure plazil dalje; ta jasa mi je bila neznana. Tedaj sem ee spotaknil in se lovil za oporo. — Kaj pa je to? Držal sem v roki odlomljen kos lesenega križa. In tam je bi! še eden — ne. pet jih je bilo, deset, dvajset, kar pokopališče! Skušal sein prebrati imena na n j : h : Rozzi — Trussardi — eami Italijani. Gola, blesteča se lobanja se mi je režala. Oči so se mi odprle: torej to je tisti kraj, to je tista >Rumena laguna«! Pred petnajstimi Ieli so se bili odpravili semkaj; trideset italijanskih družin; vsi zdravi, polni veselja in zaupanja v bodočnost. Cez dva meseca se ie pa vrnilo — osem ljudi. Vsi eo bili bledi, oslabljeni, z grozo v očcli. Rumena mrzlica — in tain zgoraj na leeketajočeni se nebesu je visela bleda, okrogla luna. sipala jc svoj zelenkasti smeh po okrasnih, cvetočih gozdovih, a med njimi trhli, pozabljeni nagrobni križi. Spomnil eem se zagonetnega pogleda onega domačina, ki mi je bil podaril čutaro žganja. Tekel sem, komaj sopeč. nazaj v kočo in izpulil čutaro iz torbe. »Pit, fant!« Silen napad mrzlice mu je etresal telo. Tedaj sem mu čutaro nastavil na ustnice in mu smrdečo tekočino vlival med zobe. Minevale so strahotne minute. Potem so se mu oči v nenadni grozi razprle in na ustnicah se ntu je pojavila ozka proga Orne krvi. Z roko mi je namignil, naj pridem k ležišču. Krog ustnic ie krožil smehljaj in komaj slišno mi je zajecljal v uho: --Pozdravi domovino in domače« To je liilo preveč! Nemo sem odšel iz koče. Od lagune je prihajalo zlovešče kvakanje; tako burno, veselo in zmagoslavno se je oglašalo. Pristopil eeni tako blizu k bregu, da so se mi škornji kloltolaje ixigreziiili v močvirje. Nisem se zmenil za to iu tudi ne za moskite. ki so me v rojili napadli. Stisnil eeni zobe in pesti skupaj. Mišice so se mi napele do skrajnosti in zakričal sem v noč e hripavim, neznanim glasom: »Prvega in drugega si rti i vzela; tretjega ne boš! Nočem! Živeti hočem!« Potem sem 6e stresal v krčevilem grohotu; to je bil blazen, obupen emeli. Rahel srh me je sprelelel po hrbtu. Žabe so še glasneje zakvakale. Takrat sem se tirno obrnil in se vrnil v kočo. Henrik je bolščal vame velikih, steklenih oči; inrlev. Vzel sem čutaro, jo nastavil in pil. Tekočina me je žgala po grlu. Medla dnevna luč je začela čudno plapolati, stene so zakrožile krog mene. Zaman eem iskal opore. Po dolgem sem te-lebnil na vlažna ilovnata tla, čutara mi je zdrknila iz roke. Po trebuhu plazeč se sem jo dosegel in jo na dušek izpraznil. In spet me je nagnal krčeviti smeli in razprte oči mojega tovariša eo strmele vame. »Dajva zaspati, fant. zaspati, razumeš?« — »Čudno vprašanje, saj jaz že vendar trdno spim. tako brezskrbno spim ...« Sonce je zažarelo s prvimi žarki, ko eeni odprl oči. Namesto glave sem imel svinčeno kroglo, a nad menoj so bile velike, prestrašene oči zamorca. »Patron, nisem mogel priti prej, Rio Verde je prestopila bregove in — in—« »Molči, ti črna živina, prinesi mi vedro vode in mi jo izlij na glavOj razumeš?« Zmajaje z glavo, ie izpolni! moje povelje. Poleni sva pokopala Henrika. In, tialo sem zagnal goreče poleno na etrelio koče. da se je rumeni sikajoči plamen zagrizel strastno iu pohlepno vanjo. Potem sem za jahal konjiča in sem odjezdil v sonce, v krasno, čudovito življenje. V laguni eo kvakale žabe. v krošnjah pragozdnih orjakov se je poigraval veter in pel svojo pradavno, skrivnostno pesem. Zamižal sem. občutil sem vročo sapo razcefranih, mrzličnih ustnic na ušesu, zaelišal bolestni vzkrik mladega, tako zgodaj 6trtega življenja : »Pozdravi mi domovino in domače!« (M. Cmiur. Santiago, Cilc) Oče! Pravi, da bo račun piača* in ni prišel po denar!« Turk je zasačil fantiča, ki je tresel njegova jabolka, a hitro skočil z drevesa in se umikal. »Hej. fant. počakaj, nekaj ti moram povedati.' Fanl: -Ne. ne. tako majhnim fantom kot sem jaz. ni treba vsega vedeti.« In popihal jo je čez plot. ) Frtaučku G usti ma beseda Vera, de še niste puzabi.l na tistga gespud a dol z juga, ke sem vam zadenč prpotidvou, kuku sva ga žajfala pr Miklič, namest de b mu razkazvou iblanske znamenitast. Preden je pršou du iiibčud-vajna naseli znamenitast, sva se pa skregala zavle tisteh mustou, asfaltiraneh 'cest, palač in druge take ruputije, ke sa jih dol na juge na-štimal. Men je biu hedu žou, de sem tekat tku nepreviden ježek stegnu, ke ga treba ni biu. Če b biu jest tih, al pa če b nemu prou dau, b se tku lepu naprej trabtirala, de b biu vesele. Če me je že ježek srbou zavle negave klubasarije, •b lil pameten naredu, če b s ga puprasku, pa lepu mouču. O, če m bo še kerkat kej tacga naprej pršhi, bom žo drgač naredu, nč se na bojte. Lepu vas prosem, sej še osu ni tku na-umeu, de b začeu rigat, keder je pr kurit. Jest sem pa biu. Oh, še dons m je žou, kulker mam las na glau, de sem ga tku pulomu. lest vem, de ni boja tak. ke jim ni dost za kurit, prou dal, de sem se za naše groše putegnu. Sa pa tud tak Ide na svet, ke boja rekel, de sem en bimbo. ke se nisem kurita držu, če sem biu že zraven. Noja, zdej je že, kar je. Tu je še dober, de sem še u pravem čas h pamet pršou, in tist spet nazaj pupravu, kar sem pulomu. Bote že videl, kulku je lila ta reč. Ke je tist gespud plaču, kar sva zafiila in zajedla, je kar ustou pa šou, koker sem že zadenč puvedu. Jest b še rad en čas tam sedoti. ■ke je biu tku Iušten gurku. Al kua sem pa ton? Flaša in glaži sa bli prazen, moj varžet pa tud. Sej m ni druzga kazal, koker de sem tud jest ustou pa šou šou pa nisem spet nazaj pred ku-ludvor, koker sem biu pred. Kua čem pa delat tam, ke sem že naprej vedu, de tist dan na bo nubenga tacga gespuda več, de b me u štarija pelu. De b tam zmrzvou, se m pa tud ni več lubil. Kar preke moste sem ja raj ubran, ke u meste se preh kašen tak urajima, de mu ni glih za par grošu. No, pa sem ja niahnti dol pu Dunisk eesi, ke prekc glaun pošt. De ni ni biu glih preveč dounčas pu pot, sem s pa tista zažvižgu: »O manj liber Augustin, ole-s ist bin«. Ke sem pršou du pošte im ja tou doj pu Preširnu zavit, ke ni glih tacga drejna. koker je u Šelenburgu nlc, pa tud tacga speta.kla ne. pa zagledani moj ga ta nouga znanca z juga, ke ja je glih not h Kušak z.avin. Lej ga no, kuiku s je ta nircina dober za-merku, ki se dubeja iblanske znamenitast, sem s mislu sam pr seb in ja hiter ubran za nim, če nrou sem biu čist na suhem. Sej gespudična Minka, ke je iz Horjula duma, me tku puzna, de sem em voreng člouk. pa m bo rada dala kašen ferkelček na puf. Kar kurajža sem s uzeu. pa sem šou za nim. Ke stopem not u tist salon, ke ma glažunaita streha, pa že stuji moj znane 7. juga tam pred ena futugrafija enga že bi prletenga gespuda, ke je visela na zid. Ke sliš. de je eden pršou not. se pa irkiil uibrne, pa mene zagleda. Jest sem že mislu, de m bo u lcsttit skočil, ke sva Wa tku hedii skregana. No. pa m ni. Kar prjazen me je prašu, kokor de b se nekol ne skregala: »Kdu pa je tala gespud. ke ma tku lopa brada, koker svet Meklauž. Al je tu birt, ke se tku mošk drži?« »Kaj še!« som mu tud jest prjazen udgu-vurn. >1'a gespud je stalen gost tukila. Star jc žo sedeminosemdeset let, pa je še tak kurenak, de se usak večer, koker not stop, začne s kermu boksat. Če nima glih druzga pr ritkah, pa kar gespudična Minka naliunka. BI natank vam bo pa že gespudična sama puvedala, ke bo pršla « Še nisem dober tu izguvoru, pa že pride gespudična Minka not pugledat, kdu žlebedra. Ke je naj zagledala, se je kar zasukala pa ven stekla in nama prnesla pti litra cvička, pa dva glaža, ke že url nekdej ve, de jest cviček še ta narbl ubrajtam. Men je biu tn čist prou, de je prnesla dva glaža. Kar prsedu sein, pa sva ga začela spet žajfat. koiker dva stara prjatla. S tistimi pu literčkam sva bla midva tku hiter fertik. de se je mogla gespudična kar hiter spet zasukat, pa druzga prnest. Ke je pu-staula flaša na miza. ja je pa moj znane z juga prašu, ku.ku in kaj je s tem gespudam, de sa ga kar tlela ubesel. >FJh, kua pa če bit?< je udguvarila. vllsak večer pride holt sem. Kela h peč so usede na stou, jest mu pa prnesera pu literčka ta belga Sevede, pre-li niu ga moreni pa pugret, ke se buji de b na duhu angina, ke ga slečem iz sink.no in sname klubuk dol z glave, palca pa uzamem iz rok in use tu lepu ubesem, moreni pu še hiter tala servijet pr peč pugret, de mu ruke vajn za vijem. Ke ga enkat voreng pupe-denain, me za zahvala začne pa boksat, de sem že usa plava pu žvot. Gespudi. ke hodja seni, sa m že večkat nasvetval, de nej s pestim naredit železna srajca, koker jih nosja diplmnati, keder g rej a u kašna druga država na pu jed ne. če prou sa bi na varnem, koker sem pa jest pred tem gespudam. No. pa sej tlela gespud C,usti že veja, kuku je ta reč. Sej ga puznaja.« Moj znano z juga je kar debel gledu, ke je use tu slišu. Reku pa ni beti ne nieu. Pu litra ga je še puklicu. pol jo začeu pa spet z mana debatirat ud tisteh cest. mustou in tku naprej. : še enu nra ni menila, ttdkar sva se midva skregala zavle ccst.< je začeu. >Koker je videt, ste pa že pršli du spiiznajna. de mam jest prou. digač b na pršli preči za mana « Jest sem mu že ton rečt, da nisem pršou za nim zavle cest. ampak zavle cvička. De nisem spet prec use pufrderbu, seni biu pa raj tih. »Cakte. gespud Gustl! Sej Gustl vam je ime, kokor sem glih kar slišu, kene? še enkat vam puveni, de sma mi ceste in druge take reči naredel za use. ne sam za nas. S čegavem gnarjem sma jih naredel. je pa tku pustranska reč. Mar-trat sa se mogel naš Ide, če sma tli met ceste. Vi nas še pugledat niste pršli, ke sma garal u ta narveiči uručin. de je use ud nas tekel. Vi, ke ste dal gnar zraven, niste pr tem prou nč trpel. Usak je mal u varžet segu, pa udrinu, kulker je, biu treba. Pr tem se ni biu treba nu-bonmu putit, pa žuli se zavle iega menda tud nubenmu nisa naredel na ritkah. No, al nimam j) roti?« »Sevede mate prou. Sluvence se še nekol nubenmu nisa naredel žuli zavle gnerja,« sem mu jest putrdu. »No vite. Sej sem vodu, de m bote dal prou. Oakie, zdej vam bom pa še neki druzga puvedu, de bote videl, de nam Sluvenci na src ležeja. Kene, zadenč nam je za naše, noja pa tud za vaše železence štajnkolna zmankal. Vlaki nisa mogel ne naprej, ne nazaj. Kar stal sa, koker de b bli prmerznen. Železensk menister je biu že ves scagan. še spat ni mogu punoč, tiku ga je skrbel. En sa mu svetval, de nej se hiter ubrne na Drau ska banu vina. Tam ga boja hiter nakup al, pa sem puslal Sej ga maja pu useh rudenkeli zadost. Nak, je reku menister. Sluvencu nočem nadlegvat, sej sa že tku najavolen na nas. Dokler sa pr žeulejn, nej boja na luft na na sonc. Druzga tku nimaja več. Kua jih Iioma silel pud zemla? Zemle boja sit že pol, ke boja mogel pud zemla. Tu b na biu prou ud nas, ke sina s brati. Nak tega jest na bom naredu Preveč b me bolu srce. Jest se bom tibrnu kam na Nemšk in pa še kam drgam, de m boja preskrbel štajnkolen. Nej tak rineja pud zemla, ke jih ni škoda. Našem držaulanem pa prvošroa saj luft pa sonce, ke jim druzga ne.« Verjamete, de sem biu jest kar paf, ke sem tu slišu. Kun sem tou pa tud rečt na tu. ke m jc tku jasen duka/u, de nas res lubja naš brati. F. G. Šah šahovski klubi, včlan jeni v Slovenski šahovski zvezi, bodo v kratkem pričeli s tekmovanjem za zvezi.no prvenstvo. To je posebno šahovskim klubom, ki imajo manj prilike meriti moči z drugimi klubi, dalo vzpodbudo k živahnemu de- lovanju. V Kranju n. pr. igra sedaj 20 šahistov turnir, tako da temu klubu ne bo težko določiti dobro reprezentanco v mediklubskih tekmah. Podobno se pripravljajo tudi v mnogih drugih klubih. Zveza s tem zadovoljivo podpira razvoj našega šaha in bo na občnem zlx>ru v Celju brez dvorna mogla prišteti k svojim uspehom še nove. Za n jeno prireditev v Celju ob tej priliki vlada veliko zanimanje in se šah isti nanjo že pripravljajo. Pričakovati je, da se bo v Celju sestalo rekordno število slovenskih šahistov. * Kakor poročajo, bo kandidat za svetovno prvenstvo Estonec Keres v kratkem nastopil v Stockholmu v matehu osmih partij s švedskim prvakom Stali Ibergom. Stahlberg je znan mednarodni mojster, ki je posebno v matehih dosegel že lepe uspehe. Posebno njegovi zmagi nad Njemcovičem in Spielmannom sta vzbudili pozornost. Keres gre v to borbo seveda kot visok favorit. Iz turnirja v Hastingsu prinašamo danes njegovo partijo z Alexandrom, v kateri se je spretno reš-il že iz zelo nevarnega položaja. Alexander — Keres. 1. e2—e4, e?—e5 (O Keresu je znano, da zelo dobro obvlada odprte igre in je v tej partiji tudi kot črni pripravljen spustiti se v težko igro.) 2. Sgl—f3, Sb8—c6 3. Lfl—b5. a"-«6 4. Lb5—a4, Sg8—еГ 6. Tfl— el, b7—b5 7. La4—b3, d7—d6 8. c2—c5, 0—0 9. h2—li3, Sc6—a5 (v španski igri, ki posebno od črnega zahteva zelo previdno igranje, je napad na damskom krilu priljubljen način obrambe.) tO. Ii)5—c2, c7—c5, It. d2—d4, Dde—c? 12. Sbl—d2, Sa5—c6 13. <14—<15, Sc6—e5 14. b2—b3, Lc8—d7 15. Sd2—fl, Sa5—b? 16. c5— c:4, i f8—b8 17. Sf 1—еЗ, b5Xc4 18. Se5Xc4 Le?— f8 10. a2—a4, Sb7—a5 20. Sf3—d2 (beli se je dobro zavaroval na datnskem krilu in napad č.rne-gu je tam že brez upanja. Sedaj pride na vrsto tudi znan način igre v španski, namreč napad belega na kraljevo krilo.) g7—g6 (zelo dolira poteza, s katero vzame črni belemu nevarno polje f5 in obenem odpira svojemu lovcu polja.) 21. g2—g4, h7—li5 ((>o tem ostrem odgovoru postane borba zelo živahna.) 22. Sc4Xa5, Dc7Xa5 25. Ddl—f3, Sf6—li7 24. Tel—fl (na g4Xh5 bi prišlo Sh7—g5 in Sg5Xh5+.), Da5—<18. 25. Df3— g"\ h5Xg4 26. h5Xg4, Dd8—g5 27. f2—f3. Dg5— o5+ 28. Kgl—g2, De3—c5 29. Tat— a2. LfS-e? 50. Sd2—bt, Dc.3—b4 51. Tfl—lil (duhovit poskus črnega v zadnjih potezah, preprečiti beli napad na kraljevem krilu ,se ni posrečil in črni ima sedaj zelo težko stališče, ker je napad na h-liniji nevaren.) ShT—Г8 52. Lcl—<12; Db4—d4 55 Tht— et (beli jo spremenil svoj načrt in je začel loviti črnemu damo. Kot se pozneje izkaže, bi bilo boljo nadaljevati napad na h-liniji.) o5—c4 >4. Lcl— e5, cX'b5 55. Le5Xd4, b5Xa2 56. Ld4—al, a2Xhl 57. TetXbt, TbSXbl 58. Lc2Xbl, g6—g5 (črni ee je zelo dobro rešil in se mu ni več bati, da bi izgubil partijo.) 59. Lbt—e2, Ta8—c8 40. Dg5—f2, Sfs—g6 41. Df2—d2, Kge—g7 42. Ul--0.5, Sg6—f4+ 45. Kg2—fl, Le7—<18 (grozi celo zmagati z Ld8—b6 in Tb8.) 44. Dd2—e5, Кг7—f6 55. Lc2—b5, TcS—bS 46 De5—a7. Tb8Xb3 47. Da7Xd7. Tb5—'bi + 4S. Lc5—et, Txl8—a5 40. Dd7 Xd6+, Kf6—g7 50. Dd6Xe5+, Kg7—f8 51. Do5 —h8+ in remis z večnim šahom. Rešitev zlogovn*ce 1. fiasko. 2. razpored, 3. Anglež, 4. nadpri-Hičjp, 3. Ciril, 6. emancipiranje, 7. Pariz, 8. rodo-dendrom, 9. enačenje. 10. šampanjec, 11. elektri-ficiranje, 12. Rabelais, 13. elaborat, 14. negliže. France Prešeren — Od iele:ne ceste. Vremenska števlnica 2. 6. - 4. 1. 9. 10. 9 13. - 13. 18. 10. 3. 7. 15. - t9. 9. - 11. 12. 9. - 5. 3. 4. 7. 18. 17. -14. 9. 8. - 5. 9. 16. - 16 6. 13. 6. 1. Ključ: I. 2. 3. 4. — inskripcija, 5. 6. 7. — vrsta maščobe. 8. 9. 10. — bližnji sorodnik, II. 12. 13. - večja rastlina, 14. 15. 16. — druga beseda za narav. 17. 18. 19. — tatarski poglavar. Če zgoraj vstaviš mesto številk odgovarjajoče črke. dobiš vremenski pregovor za februar. Zlogovnico Iz naslednjih 42 zlogov: a — ba — blod — do — e — el — i — in — jak — je — jev — ka — ket — ko — koz — la — la — la — le — met — mez — lia — nad — uo — nom — o — on — po — ru — ski — stap — ster — sto — stov — ša — te — ter — va — var — vel — vi — zo sestavi štirinajst besed z naslednjim pomenom: 1. ladja puščave. 2. snov za izdelovanje posod 3. ptica selilka. 4. tuja beseda za gospodarja, 5. večji kraj v splitskem zalivu, 6. važnejši španski kraj izza državljanske vojne, 7. tuja beseda za vmesno igro, 8. slavni francoski vojskovodja, 9. prestolno mesto severnoevropske države, 10. moška oseba iz Gogoljevega romana: Taras Buljba, 11, pomemben rusk. romanopisec (1821-1881), 12. del roke, 13. druga beseda za posest, 14. naslovna moška oseba iz Jurčičeve povesti. če si dobil pravilni: besede, ti prve in potom zadnje črke. brane od zgoraj navzdol, povedo slo-veuskega pesnika in dvoje njegovih pesmi. Tehnika: Hladilne omare (Ker smo iz vrst naročnikov prejeli več dopisov, v katerih nas prosijo, naj opišemo hladilne naprave, prinašamo pričujoči članek.) Hladilne omare, ki jih vidimo dostikrat po razstavah in velesejmib, ki so opremljene s stroji za proizvajanje mraza, so se najprej pojavile v Ameriki. Uvedla jih jc tvrdka Frigidaire. Zdaj izdelujejo hladilne naprave tudi v Evropi. V izMtrUac r htcLCtUnik za, UomprCmùran /»lin. /irtLSar ' Shama. htoudU. a/iczraia. Če hočemo razumeti delovanje naprav te vrste, si moramo predočiti najprej nekatere fizikalne lastnosti. Znano je, da moremo pline z velikimi pritiski spremeniti v tekočino. Na ute-kočinienje plinov pa ne vpliva samo pritisk, ampak tudi temperatura. Čim bolj znižamo temperaturo plinov, tem manjši pritisk je potreben za utekočinjen je plina. Plin lahko torej v marsičem vzporejamo z vodo. Tudi pri vodi poznamo plinasto stanje. Kadar voda vre, se spreminja v paro. Temperatura, pri kateri je meja med tekočim in plinastim stanjem vode, je sto stopinj Co'.sija. To je vrelišče. Prav tako imajo plini vrelišča, samo da so ta vrelišča plinov mnogo pod nič stopinj Celsija. Kadar se vodà spreminja v paro, rabi za to toploto. Pod loncem moramo zakuriti. Kadar pare toploto oddajajo, kadar se pare hladijo, pa se spreminjajo v kapljice vode. Isto se dogaja s plini. Kadar nasilno s pritiskom spreminjamo plin v tekočino, mora plin oddati toploto. Kadar pa plin vre, to je, kadar se iz tekočino spreminja zopet v prvotno stanje, pa porablja toploto zase. Na podlagi teh lastnosti plinov so zgrajeni stroji za hlajenje. Glavni deli takega stroja so kompresor, dva sistema cevi a Ln b in redukcijski ventil v. Cevi so napolnjene s hladilnim sredstvom, ki je piin, na primer žveplov dvokis (SOs). Kompresor h sesa plin iz cevi b tn ga tlači v cevi a. Tlak v ceveh a znaša 5 in pol atmosfere do 4 atmosfere. Ta tlak zadošča, da so žveplov dvokis že pri navadni sobni temperaturi utekočini. Kompresor sam, kakor tudi ce,vi pa se zaradi tega, ker smo plin stisnili, segrejejo. Zato hladimo cilindre kompresorja in cevi pri manjših napravah z zrakom, pri večjih pa z vodo. Iz sistema a pride hladilno sredstvo v sistem b (izparilec). Prehod med obema zapira ventil v tako, da more le majhna količina tekočega plina v izparilec Če pomislimo, da črpa kompresor plin iz izpari'.ca in ga tlači v cevi a, si lahko predstavljamo, da je v izparilcu dosti manjši tlak kakor v ceveh a. Zato začne tekoči plin v izparilniku vreti. Pri tem pa porablja za spreminjanje v plin toploto, ki jo jemlje svoji okolici. Cevi izparilca se shladijo, s tem pa ohladijo prostor, v katerem so. 7. ventilom v reguliramo jakost hlajenja: čim bolj odpremo ventil, tem več tekočega plina priteče v izparilec. tem močnejše bo hlajenje. Jasno je, da za hlajenje kakega prostora ne bomo postavili kar stroj v prostor, ki ga hočemo hladiti, ampak bomo ogradili v hladilni prostor samo hladilec, saj nam samo hladilec (t. j. cevi b) daje potreben mraz. Najbolj zanima kupca vprašanje cen. Cene majhnih hladilnih omar za gospodinjstvo so 8—10.000 din Poraba toka za nepretrgano obratovanje (ponoči in podnevi) pri ceni 5 din za kilovatno uro, pa nanese v enem mesecu okoli 90 dinarjev. » Zlogovna križanka V vsak prostorček vstavi po en besedni zlog. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. druga beseda za podčepi-no, 4. večje italijansko mesto ob Jadranskem mor ju, 7. manjši kraj severnovzhodno od Ljubljane, 10. druga beseda za rušo, 13. mesto v južni Italiji, 16. druga beseda za trud, 17. hudodelska družba, ustanovljena 1. 1860 na Siciliji, 18. srednji del noge, 19. druga beseda za klej, 20. tuja beseda za podobo večje pokrajine, ki je videti z enega kraja, 21. tuja beseda za snov, 23. pomembnejše mesto v severni Italiji, 24. tuja beseda za črto, 25. domača beseda za dativ, 26. važnejše italijansko pristanišče ob Jadranskem morju. 27. eksotična žival, 28. priprava za merjenje, 29. druga beseda za trnek, 30. državni uslužbenec, 31. važnejši kraj ob Savi v Sloveniji, 32. del obraza. 33. čistilna potrebščina, 34. ženska oseba iz grškega bajeslovja, 35. del oblačila, 36. pijača iz soka limone, sladkorja in vode. 38. vrsta orožja, 40 kraj pri Izlakah, 41. starogrška boginja, zavetnica njihove prestolnice, 42. večje mesto na Siciliji. 43. črta, ki je skupna dvem posestim, 44. cerkveno opravilo, 45. ptica pevka. 46. snov, ki jo uporabljajo v barvarski industriji, 47. shramba za seno, 48 druga beseda za skublje-nje, 49. moška oseba iz Schillerjeve trilogije: Wal-lenstein, 50. velika bolgarska reka, 51. druga beseda za glavo. 52 jabolčna jod, 53. tuja beseda za stebrenik, 55. druga beseda za vaško znamenje, 57. zdravniški izraz. 58. druga beseda za skorjo, 59. čevljarska potrebščina, 60. naslovna oseba iz Svensonovih mladinskih povesti, 61. manjši kraj severovzhodno od Domžal. 62. kovaški izdelek, 63. vrsta številk, 64 tuja beseda za časopis, 65. leva roka. 66. prostor v cerkvi, 67. dogovor za zakon. 68. žensko pokrivalo. 69. tuja beseda za vzgaja-lišče, 70. tuja beseda za dopoldansko prireditev, 72. ostanki pri žaganju, 74. tuja beseda za samo-govor, 75. žensko krstno ime, 76. posoda za merjenje, 77. stopljena in strjena ruda iz ognjenikov, 78. vrtna cvetlica, 79. druga beseda za Uvado, 80. enoletni poljski pridelek, 81. žensko krstno ime. 82. tuja beseda za fotografski aparat, 84. vodna žival, 85. vrsta gostije, 86. otroška bolezen, 87. moško krstno ime. 88. druga beseda za namero, 89. tibetanski duhovnik. Navpično: 1. državica v srednji Anteriki, 2. druga beseda za toporišče, 3 tuja beseda za tajni vladni svet, ki vodi državne posle, 4. morska trava, 5. del drevesa. 6 kovaška potrebščina, 7. nalezljiva bolezen. 8. živinska krma, 9. hrib v Karavankah, 10. indijska denarna enota, lt. čevljarska potrebščina, 12. gospodarska naprava. 13. višji duhovniški naslov. 14. Ibsenova drama, 15. pokrajina v Sveti deželi, 22. kmetiškn delavka. 23. spomla- danska cvetlica, 24. žensko krstno ime, 25. druga beseda za dar, 26. druga beseda za palico, 27. lesena posoda, 28 večji kraj v Beli Krajini, 29. del posteljnine, 30. vrsta davščine, 31. južen sad, 33. prebivalka mesta, 34. sladka tekočina, 35. domača žival, 36. divja žival, 37. druga beseda za davščino, 39. vrsta kostanja. 40. denarna listina, 41. žensko krstno ime, 42. planina v Kamniških Alpah, 43. druga beseda za nielišče, 44. druga beseda za jaso, 45. ženska delavka, 46. divji poglavar Hunov, 47. večji kraj severovzhodno od Trsta, 48. druga beseda za nagoto, 50. gozdna rastlina, 51. vrsta rib, 52. žensko pokrivalo. 53. tuja beseda za posnetek. 54. svetla zvezda, 56 nekdanji denar, 57. vrsta trave, 58. majhna luna, 59. delavec v železarni, 60. druga beseda za časnik, 61. hrvaški pisatelj, 62. večje mesto v severni Italiji, 63. tuja beseda za zaključno besedo, 64. tuja beseda za vozarilo, 65. jugoslovanska sodobna političua osebnost, 67. žensko pokrivalo, 68. tuja beseda za obstreljovauje s topovi, 69. tuja beseda za ponočno podoknieo z godbo in peljem, 70. žensko krstn oime, 71. otok v Malajskem arhipelu, 73. vrh v Karavankah, 74. kmečko orodje. 75 bližnja soroduica, 76. priprava za merjenje, 77 tuja btseda za tenko ploščico, 78. pevsko orodje, 79. rimski cesar, 80. judovsko moško ime 81. naslovna oseba iz Svensonovih mladinskih povesti, 82. trda snov, 83. del telesa. Rešitev križanke z dne 13. februarja Vodoravno: L Zora, 5. peka, 9. rosa, 13. kap, 16. oko. 17. vino, 18. veda, 19. Nero, 20. nabava, 21. pika, 22. lopar, 23. Atila, 25. miza, 26. padalo, 28. voda, 29. leto, 30. Lina, 31. sok, 32. Ana, 33. sito, 34. šola, 35 soda, 36. baraka, 38. lipa, 39 polip 41. agava, 43. Raba, 44. rabota, 46. moda, 47. pesa 48 čaka, 49. Niš, 50. Abo. 51. pivo, 52. Peca, 53. mena, 54. fineea. 56 riba, 57. veter, 59. Irena. 61. Peru, 62. kadilo, 64. ježa, 65. vaja, 66. Loti. 67. vik, 68. Ada, 69. Tana, 70. taca, 71. Jona. Navpično: 1. zora. 2. Oka, 3. robida, 4. Avala, 5. Piva. 6 ena 7. kopito, 8. avizo, 9. reka, 10. oda, U snlama, 12. anoda, 13. Kepa, 14. ara, 15. poroka, 24. tona, 25 mota, 26. pila, 27. Lodi. 28. vaba, 29. Lika, 30. lopa, 31. solo, 33. Sava, 34. šibn. 34. soba, 37. Rado, 38. laso,- 39. Paka, 40. paša. 42. Gobi, 43. reva, -14 raca, 45. Tine, 16. mafija, 47. pisava. 48 čebula, 49. netivo, 51. pena», 52. pirat, 53. medij, 55. Neža, 56. reja, 57. vata, 58. roka, 60. red. 61. Pan, 62. Koc, 63. Liu. ---1 Svetovna velesila 5 rastlin Čajni grm, „črni strup'4, riz, iobah in krompir Praoliicvt o čcvnem grmu Kitajeka pravljica pripoveduje: Pred tisoč leti je živel pobožen mož, ki je botel vse svoje življenje posvetiti molitvi in Bogu. Niti en hip naj bi ne delal čeisa drugega. Celo spanju se je docela odpovedal. Nekega dne pa ga je spanec le premagal. Za pokoro, ker je tako prekršil obljubo, si je odrezal obe oceani veki ter ju vrgel na tla. Tam pa, kamor sta padli, je iz zemlje zrastel grmič, ki je imel eivozelene ozke liste ter dišeče rdečkaste cvete. Kdor je te liste posušil in potem polil z vročo vodo, je dobil svetlo pijačo, ki je preganjala spanec.. In slava tega grma, ki je imel v sebi tako čudežno moč, se je kmalu razširila po vsem Kitajskem, šla ua Japonsko ter po vsej Aziji, Njegova moč je zla-eti zdravnikom koristna, Tisti grm eo Kitajci imenovali »ča«, ponekod pa stije«. Trgovski Holandci in Portugalci, ki so se iz vzhodnih dežela vračali v Evropo, bo žo leta 1556 pripovedovali čudue stvari o grmu, ki raste v Indiji in ki ga tamkaj imenujejo »te«*, ln leta 1610 so ljudje na amsterdamskem trgu lahko prvič občudovali čudne suhe liste, ki pa eo bili tako dragi, da si jih je le redkokdo mogel kupiti. Sredi 17. stoletja se je pri nas v Evropi čaj razširil po vsej Angliji iu južni Evropi. Nalelel pa je na velike sovražnike, ki so ga hudo napadali. Na Nemškem bi ga uajbrže še dolgo ne bili smeli piti, ko bi ge dvorni zdravnik brandenbur-škega kneza ne bil poznal ter ga v zdravniški knjigi pohvalil. Hvalil pa ga je tako, da je skoraj vse pretiraval. Vendar je dosegel, da so ga uvedli tudi na Pruskem. Kmalu se je, dasi počasi razširil po vsem svetu, čeprav je bil močno obdavčen in sila drag. Pravo ljudsko poživilo je postal v Evropi šele konec 18. stoletje, ko so lastnosti čaja spoznali in ga začeli gojiti v grmih tudi v južni Evropi. Čajni grm je skromna rastlina, ki ne zahteva preveč nege. Dandanes poznajo 16 raznih vrst čajnega grma ter več sto vrst čaja samega, kakor ga pač kdo pripravlja. Vsako leto ga na svetu pridelajo več milijonov kilogramov. 5000 tet stara žitna rastlina Mnogo starejši kakor čaj je riž. Že kitajski cesar Japo ga jo leta 2356 pred Kristusom dal gojiti na Kitajskem, ker je spoznal, kako imenitna hrana je riž. Ob veliki Rumeni reki je dal napraviti velike vodne naprave za namakanje zemlje. Seveda pa jo znal iz riževe žetve tudi sam dobiti svoj dobiček. Ljud.jo eo mu namreč morali odstopati del svoje želve. Na Kitajskem so riž že pred 5000 leti prav tako pripravljali in jedli kakor dandanes. Dali so ga v vodo 1er ga kuhali. Ali so potem jedli bolj trd ali bolj mehak ali pa pražen riž. In riž je že zaradi tega tako imenitna rastlina, ker je njegovo ime sanskritskega izvira, ker velja le za redka imena. Sanskrit je najstarejši znani jezik sveta ter velja za nekak prajezik tudi evrojwkih jezikov. V sanskritu se riž imenuje »vrititi«, pozneje pa eo v isgpveijavi iz te besede napravili besedo »brizk,. iz katere jo v starem grškem jeziku nastala beseda »oryza*. To je deblo tudi naše slovenske besede »riž«, kakqf tudi vseh drugih evropskih izrazov za to rastlino. Čeprav je bil ze zgodaj razširjen po vsej Aziji in po azijskih otokih, vendar so ga v Evropi spoznali šele po vojskah Aleksandra Velikega, ko so ga njegovi vojaki prinesli v Evropo. Spočetka so ga čislali le za zdravilo. Za živilo pa so ga začeli uživati šele, ko so ga začeli v Egiptu in na Španskem pridelovati Arabci, ki so napravili v teh deželah velikanske namakalne naprave. Zmagoviti „črni strup" Nikakor ni znano, kako dolgo v Arabiji že pridelujejo in pijo »kavo«. Vsekakor sodijo, da je ta tamkaj že v najstarejših časih doma. Arabci pripovedujejo: Adenski mufti .ki je popotoval po Arabiji in tamkaj spoznal kavo ter spoznal, kako kava more razburiti živce, jo je doma uvedel za svoje derviše, da bi pri 6vojib plesih ne bili zaspani ter da bi bili bolj iskri in divji. Toda leta 1511 je tedanji oblastnik dervišom prepovedal uživati kavo ter je razdejal tudi vso zaloge ter skladišča kave. Vendar je njegov naslednik bil velik oboževatelj kave, ki je preklical vee prepovedi svojega prednika. Vendar je nekaj stolelij kava bila v Evropi kamen velike spotike. Šele v začetku 17. stoletja so jo Benečani pripeljali v Italijo. Na Francoskem ni bila Se лпапа. Turški sultan Mohamed IV. je k francoskemu kralju Ludviku XIV. poslal svojega posebnega diplomatskega odposlanca. Ta turški odposlanec je francoskemu kralju prinesel vrečico tega aromatičnega sadeža. Pijačo, skuhano iz tega sadu, so potem pri kraljevi mizi previdno pokušali. Preden jo je pokusil sam kralj, so turškemu odposlancu vljudno, а odločno veleli, naj poprej on po-kusi, da se kralj prepriča, ali pijača ni škodljiva. In kralj se je prepričal, da je dobra ter jo je poslej rad piL »Črni strup« se je kmalu razširil. Države in njihovi poglavarji so sicer skušali uživanje kave omejiti z raznimi monopoli, vendar je kava zmagala vse ovire. Kmalu se je razširila po vseh delih sveta ter postala velik in važen Činitelj ne le v domačih gospodinjstvih ter gospodarstvih, marveč tudi v gospodarskem življenju držav in vsega sveta. Španski ranocelnih ie prinesel tobak Ko bi ne bilo Krištofa Kolumba, bi možaki dandanes ne mogli kaditi, ne bilo bi ne cigaret, ne cigar ne pip. Nikdar eeveda ne bo znano, kako dolgo so poprej ameriški Indijanci kadili tobak. Tobakove liste so namreč takrat Indijanci zavijali v koruzne tiste ter jih kadili. Šele po odkritju Amerike je Evropa izvedela, kaj kade Indijanci.. Prav za prav je kajenje prvi spoznal Kolumbov mornar, ki ga je Krištof Kolumb pustil na otoku Haiti. Odkod beseda tobak? Učenjaki pravijo, da prihaja ime tobak od imena otoka Tabagos. Drugi pa pravijo, da je ime od dežele Tabasco. Toroj ta tobak je španski vojaški ranocelnlk Nikolaj Menar-des opisal Evropi v svoji znaemniti knjigi, kjer je ,Vaba" za Indijance hvalil tobak kot imenitno zdravilno zelišče. To je začelo evropske zdravnike in učenjake zanimati, nukar je leta 1560 to rastlino pripeljal v Pariz Francoz Jean Nicot, zaradi česar je potom tobakov izvleček dobil ime nikotin. Tobak se je kmalu razširil po vsej Evropi. Seveda ga spočetka niso kadili, marveč njuhali. Nju-hanje jo postala kmalu taka strast, da je moral papež Urban nazadnje menihom v Riini prepovedati io grdo razvado mod hogos'užjem. Njuhanje tudi res ni bilo vedno prav snaž'ia zadeva. Čeprav jo še dandanes v navadi. Pred vojno je bilo pa še bolj. tedi drugi vladarji so hotci tobak zatreti. Nalagali eo na njegov uvoz velikanske carine in davke. pa brez uspeha. Ni pa bilo dostojno, ko bi bil kdo kadil javuo na cesti Zato so ustanovili posebne kadilnice, kjer so ljudje lahko kadili. Javno kajenje pa je bilo v večini Evrope prepovedano do lela 1818. Krompirja pa so se liudje branili Peta velesila med živilskimi rastlinami pa je krompir. Pravijo, da je krompir doma v današnji južni ameriški državi Peru, kjer še dandanes raste di> i« vrsta krompirja. Tamkaj so krompir pridelovali že mnogo sto let, preden so v Ameriko prišli Evropei. Trgovec s sužnji Hawkins je leta 1565 nekaj vref krompirja pripeljal na Irsko, kjer pa so se ljudje zanj mnogo manj menili kakor za druge reči, ki jih je pripeljal iz Amerike. Proti koncu 16. stoletja so potem Španci pripeljali krompir na Burgundsko in v Italijo, kjer so ga imenovali »tar-tufoli^, ker je bil podoben gomoljkam. Ljudje so se spočeka hudo branili krompirja, ker jo bil surov krompir škodljiv. Velike težave je imel Anglež Franc Drnke, ki je v okolici Loudo-na najel vrt, kjer je gojil krompir. Ljudje so ga sicer hodili gledat, toda le kot redko in nenavadno rastlino. Veliko vrednost krompirja za živež so v Evropi spoznali šele v 19. stoletju. Zanimivo pa je, da so se ga lotili prvi tovarnarji, ki so začeli iz krompirja žgati špirit in žganje. Dandanes pn bi ga ne mogli pogrešati kot živež. Gorje, če bi krompirja ne bilo! Kako širijo kulturo v pragozdovih Zanimive podatke beremo v nekaterih listih, kako v pragozdovih Brazilije na miren način širijo kulturo. Orjaški in neizmerni pragozdovi Brazilije so dolga stoletja bili docela nepreiskani. Šele od leta 1910 so jih začeli po načrtu preiskavati. Čeprav pa v teh pragozdovih prebivajo divji Indijanci, vendar kultura belih ljudi prihaja med nje na docela miren način in brez vsakršnega orožja. Da je ta pačin pridobivanja Indijancev za kulturno življenje' najboljši, tega ee brazilska vlada že od vsega |>očetka zaveda. Zato tudi Brazilija nikdar ni uporabljala nasilnih sredstev zoper Indijance.,,, Vsekakor pa se splača povedati, kako mirno tamkaj beli človek pridobiva Indijance. Na gozdnih obronkih delajo takoimenovane »vabe«. Beli ljudje si tam izbero kako visoko drevo, ki je posebno dobro vidno ter nanj obesijo polno lepih Stvari. Izbero si za te obeske take ertvari, kakršne imajo Indijanci Južne Amerike posebno radi. Ko so prišli divji Indijanci in videli tamkaj razobešene tako lepe stvari, jih pobero in odneeo. Nihče jim tega ne šteje v zlo. Ko so pobrali z drevesa vse, drugo jutro najdejo nove stvari, nakar tudi te odneso. Tako se Indijanci jx>čn.si navadijo hoditi k tistemu drevesu, kjer je vedno kaj za nje. Ko so divji Indijanci že dodobra navajeni tistega drevesa in se večkrat zbirajo pod njim, takrat se beli kulturonosci lotijo drugega sredstva. Visoko v vejah tistega drevesa napravijo skrivališča, kjer človek lahko dalj časa udobno sedi. Tja gori polem pošljejo Indijanca, ki pripada b kakemu takemu rodu, ki je žo prijatelj bole civilizacije. Ta ima potem nalogo z visokega drevesa v indijanskem jeziku svojim še divjim rojakom, kadar ee zbero pod drevesom, dopovedovati, kar je treba, da se več ne boje belih ljudi in da ee z njimi sprijaznijo. Pravijo, da so ee te vabe za Indijance kaj dobro obnesle. Ze v najkrajšem času se doslej divji Indijanci dajo poučevati v evropski civilizaciji. Vedno še prihajajo nova darila in beli ljudje skrbe zlasti za to„ da so Indijanci deležni zdravniške pomoči, če so jo potrebni. Tako nastaja prijateljstvo med belimi in rdečimi vedno ožje in trdnejše. Te vabe so v teku let prodrle že sila globoko ■ Vi brazilske gozdove. Ker pa so ti pragozdovi sila raMežni, bo trajalo sefveda še mnogo lot, preden bodo s kulturo belih seznanjeni vei divji indijanski rodovi, ki prebivajo v pragozdovih. Vsekakor pa je ta način širjenja kulture mnogo lepši in izdatnejši in kulturnejši kakor pn žganje in puška, s čemer eo Angleži civilizirali Indijance v Severni Ameriki. Janez Jurij Palič je bil kmet, doma blizu Draždan na Saškeni v Nemčiji. Umrl je 21. februarja leta .1788 Po imenu sodeč je bi! Palič slovanskega rodu, dasi so dandanes tisti kraji že vsi nemški, čeprav je bil Palič po poklicu le kmetovalec, je vendar njegovo ime znano med učenim svetom. Ta kmečki možak se je namreč pečal tudi z zvezdami in jo postal sloveč zvezdoslovec. Leta 1758 je odkril ua nebu takoimenovan Hallejev komet, ki je možu prinesel svetovno slavo. Prihodnji pouedeljek bo učeni svet obhajal 150-letnico smrti tega kmečkega učenjaka s slovanskim imenom. Spreobrnjenec postal škof Za škofa v Sait Lake Citv v Združenih državah severne Amerike je bil pred kratkim posvečen prelal Hunt, ki je pred več leti bil še drugovoroe. On je že 12. spreobrnjenec, ki jc v Združenih državah postal škof katoliške cerkve. *kof llunt je kot dijak bil gojenec univerze Cornell-Kolleg. V Chicagu je študiral pravo. Po veri je bil protestantski metodist I.ela I9l> pa je prestopil v katoliško cerkev ter je potem študiral bogoslovje. V stolnici svoje domače škofije v Sait Lake-City je bil leta 1920 posvečen v mašnika. Čez tri leta je pri stolni cerkvi postal stolni župnik, od leta I92R pa je bil generalni vikar te škofije. Ko je bil posvečen v škofa, je bi! pri slovesnosti navzoč tudi njegov 81 let stari oče. 100.000 popoinikov na eni ladj v poldrugem letu Meseca maja 1936 je Sla »Queen Mary«, velika potniška ladja angleške družbe Cunard na svojo prvo potovanje iz Soutliamptona v New York. Od tedaj je ladja prevozila 73-kmt Atlnntski ocean. V dobi 11 mesocev, ko je efektivno vozila, odšteti je namreč treba čase, ko je bila v popravilu iu v pregledu, je prevozila nad 100.000 potnikov. Ko je privozila v četrtek v Southainpton, jo prepeljala skupno na vseli svojih potovanjih 99.584 ljudi. V ponedeljek pa. ko od|>otiije zopet v Ameriko, bo vzela s eeboj K50 popotnikov, tako da bo prekoračen prvi slolisoč popoinikov. Letalec pristal pri Papaninu št. 61. Nepričakovano srečanje Pastir in norec sta pravkar nameravala planiti iz gošče, ko sta pred seboj naenkrat zagledala zeleno oblečenega možaka, ki sta v njem na prvi pogled spoznala tistega saškega svobodnjaka, kateri je bil na turnirju tako mojstrsko streljal. »Niti koraka mi ne storita več!« jima je zaklical. »Kdo je tisti, ki se predrzne tukaj v gozdu pleniti in ropati?« »No tiste pn si lahko kar sam oglodaš,« ga je zavrnil Vambn. »Saj vidim, da je njihova obleka tako podobna tvoji kakor grahov strok grahovemu stroku !« »Pojdem in pogledam^ je odgovoril lovec. -Da so ini pa med tem ne ganeta z mesta!: In že je izginil. Skoraj so je vrnil in spregovoril: »Sedaj že vem, kdo so ti ljudje in tudi vem, kam so namenjeni. Ujetniki za sedaj Se niso v nevarnosti. Zalo bi bilo kaj neumno, če bi se samo mi trije skopali nanje, ki so boja vajeni možaki. Upam pa. da so mi bo skoraj posrečilo zbrati dovolj mož, da bomo lahko osvobodili Anglsasa Cedrica. Pojdita z menoj!« Nekaj časa so molče hodili, ko je Gurlh zinil in rekel: »Skoraj hi stavil, da si ti tisti saški Fvohodnjak, ki si tia turnirju v streljanju dobil prvo nagrado. In prisegel bi tudi, da sem ne-redkokrat slišal tvoj glas ponoči tukaj v gozdu.« »Naj te kar nič ne briga, kdo sem in kod hodim!« je zagodrnjal mož. »če pa morem osvoboditi vajinega gospoda, «em vama vsekakor najboljši prijatelj, kakršnega sta mogla srečati tukaj v gozdu.« Poročali smo že, da se že več mesecev prevaža na ledeni plošči v Severnem Ledenem morju skupina sovjetskih znanstvenikov, ki imajo nalogo študirati razmere v tamkajšnjih krajih, dn se tako pripravi pot rednemu prometu okoli severnega tečaja. Sovje/tski znanstveniki, ki so se utaborili na ledu, so bili nekega dne odrezani od vsega sveta, ker se je led prelomi! in jih je začel neeti z morskimi tokovi. Nazadnje so prišli velikanski viharji, ki so velikansko ledeno ploščo drobili vedno bolj. Nazadnje je bila velika nevarnost, da se sovjetska znanstvena ekspedicija pogrezne v morje. Ekspedicija je sicer pošiljala svoja brezžična poročila, ker ima s seboj brezžično oddajno postajo, vendar ji nihče ni mogel hiteti na pomoč, ker je ledovje oviralo vsako plovbo. Več ledolomcev je ledovje srtifnilo in zajelo. Končno je plošča priplavala v take vode, da eo vsaj letala ob mirnem vremenu mogla poskusiti reševanje Dolgo se to ni nikomur posrečilo. Dne 16. t. m. pa je letalec Vlasov s svojim letalom vendarle prišel ekspediciji tako blizu, da je lahko pristal na ledeni plošči. Sani o tem takole pripoveduje, kakor iz Moskve razširjajo: »Ko som letel nad ledenimi pustinjami, sem naenkrat daleč zapazil veliko sivo liso. kakršno je pred mojim odletom 1'np.min v radiu popisoval. Zato smo se spustili na 50 metrov nizko, nakar emo v pozdrav nekajkratov leteli nnd taboriščem v krogu. Da bi-mogli taborišče bolje videti, so tabor- niki nn drogovih razobesili svojo obleko in prižgali bakle. Papnninovo taborišče je na mali ledeni plošči, ki je okoli in okoli obdana z ledenimi kladami, kar močno spominja na dvorišče, ki je obzidano. Taborniki so nam mahali, pozdravljali in nam razburjeno nekaj dopovedovali. Papanin sam, ki ima s seboj filmski aparat, je naš polet filma!. Pokazal nam je, kam naj letimo, da pridemo do letališča, ki je kaka dva kilometra od plošče. Tekel nam jo naproti. Od veselja eem se razjokal. S Papaninom eva se poljubila Nato sva šla na letališče, kjer jo Papanina pozdravil moj krmar. Papaninovcem sva izročila pisma od sorodnikov ter darila od moštva ledolomca iTajmira*. moskovsko pivo in pomaranče. Papanin se je tega močno razveselil 1er je do! pozdraviti vse člane našo ekspedicije. Medtem io pričelo snežili, nakar smo se urno morali posloviti, Odletela sva na ledoloinec. »Murman«. Letalec čerevičnij, ki je 16. t. m. odletel k Papaninu, ga zaradi snega ni našel ter je sani moral za silo pristati na ledeni plošči. Dne 17. t. m. je letalec Vlasov zapazil, kje ee je oni spustil na led, nakar je zraven njega pristal in ga vzel s seboj, ker je njegov aparat zmrznil. Nato ee je zopet dvignil, ko je moštvo prvega letala epravil na »Mur-man:. Le,dolomec je poleni po Vlasovlh navodilih plul k plošči, kjer je ostalo letalo Čerevičnega. Nato je letalec še 4 ure ostal v zraku ter s svojim letom kazal ledolomcu »Tajmiru« pot k Papaninu. Novar angleška podmornica »Uršula« je bila £e z dvema v morje. drugima podmornicama spuščene le dr Mali oglati V malih oglasih velja »saka beseda Din i'—; ženitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjel znesek za moli oglas Din 10'—. Mali oglasi ■e plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasfh reklam-^ga značaja •e računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« I Službe iščejo Šivilja eu obleke tn perilo - gre šivat na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod 229Б. Hlapec poročen, Išče službo h konjem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2322. (a) Šivilja gre šivat na dom po 13 dinarjev dnevno. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 2638. (a) Trgovski pomočnik »nešane stroko želi pre-menitl službo. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mlad in agilen« 2495 Šivilja eprejme damske plašče In obleke poceni na dom. Tudi za trgovino. Naslov * upravi »Slovenca« pod it. 2436. (a) Vdova irešča kuho ln vsega gospodinjstva - Išče službo. Ponudbe v upravo »S1.« pod »Pridna ln poštena« St. 2400. (a) Hišni posestniki ki želijo za hišnika marljiv in vesten zakonski par srednjih let — brez etrok — naj blagovolijo pisati na Mlekarno, Smar-tlnska 16. (a) Vrtnar erednjih let, zmožen vseh panog vrtnarstva_ z večletnimi spričevali • išče trajno nameščen Je. • Ponudbe y upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« St. 2404. Trgovski pomočnik mlajša moč, Izučcn v veletrgovini z mešanim blagom, engro ln détail — žeti namestitev. Cenjene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mlajša moč« 2402. Absolvent w!n. In sadj. Sole v Mariboru, vajen knjlgovod-etva - želi prakticirati na večjem posestvu ali nastopiti službo ekonoma «U oskrbnika. Naslov v ■pravi »Slov.« pod 2403. Gospodična ■ znanjem italijanščine, »seh pisarniških in ženskih ročnih del in gospodinjstva, potrpežljiva z Otroci — iSče primerno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod w2S let« St. 2550. (a) Trgovski pomočnik mešane stroke, izučen na deželi • želi premenitl službo, najraje v mesto. Obvlada nemščino tn jo emožen kavcije. Cenjene ponudbe v upravo »Si.« pod »Mlad in kavcijo emožen« St. 2357. (a) Dekle pošteno in zanesljivo — teli dobiti službo kot pomoč v kuhinji ln za druga hišna opravila pri boljši meščanski družini, najraje v Celju ali Sa-leSki dolini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod fet. 2427. (a) 53 let star trgovec Ee zdrav in krepak, z dolgoletno prakso v me-gani in lesni trgovini in Bostllnt, obvlada sloven-Bki, srbohrvatskt in nem-Ш jezik • prosi primerno službo v kakem pod-getju. Vprašati v upravi »Slov.« pod »53« St. 2298. I Automofor i Prodam auto «a vsako ceno. Bezlaj, Gosposvetska 12. (f) I Vajenci li Krojaškega vajenca sprejme salon Kocjan — Dolenjska cesta 23. (v) Mehaniškega vajenca sprejme takoj Rotor M., Črnuče 3 6. (v) Pekovskega vajenca sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2475. Krojaškega vajenca sprejme takoj TrojanSek Franjo, Ljubljana ; Rožna dolina Cesta IV/3, v Vajenca za mizarstvo sprejmem. Mrhar, Stanežlčo, St. Vid nad Ljubljano. (v) Vajenko lSčem za trgovino z mešanim blagom. Trgovina Koželj Mokronog. (v) Vrtnarskega vajenca začetnka, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2405. (v) Sprejmem takoj učenko Salon damskih klobukov Mlmi Sark, Kreditna banka. ' (v) Učenko (-ca) sprejmem v trgovino z mes. blagom na deželi. -Ponudbe v upravo »S1.« pod »Delam vso« St. 2321 Krojaški .ajenec r. nad dveletno učno dobo — želi nadaljevati učenje. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2514. Trgovski vajenec se sprejme na triletno učno dobo. Hrana v hISi. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2524. (v) VrtnarsLga vajenca marljivega in poštenega, s hrano in stanovanjem, sprejme takoj vrtnarstvo Adolf Vatovac — Vrazov trg Ljubljana. (v) 15 let stara deklica z deželo. Išče učno mesto v Speč. alt mes. trgovini - najraje proti popolni oskrbi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2234. (v) Vajenca za usnjeno galanterijo, poštenih staršev, z vso oskrbo v hiši — sprejme takoj Peter Kajzer, tor-barstvo, VlrmaSe, Skofja Loka. (v) I Pohištvo i Vsakovrstno pohištvo v priznano solidni izdelavi se dobi samo v veliki za-logi tvrdke »OPRAVA« Celovška cesta 51. Spalnice že od din 1450.— nnpre.i. Sprejemajo se naroČila. Modroce posteljne mrežo, železne zložljive posteljo, otoma-ne, dlvane tn tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk - Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave, žime tn cvilha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. ■■■■■■■■■■■■ Novoporočenci ! Najlepšo spominsko sliko s po-roke na Brezjah Vam napravi Velo graf $ug- tttanj zavaruje: življenje požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo, automobile in živino. Lastne palače in zgradbe v Ljubljani - Aleksandrova c. 11 in Gosposvetska c. 4 in nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu. Ravnateljstvo v Ljubl|ani, Beogradu, Zagrebu. Osijeku. Novem Sadu, Petrovgradu, Sarajevu in Splitu. Podružnice iu ekspoziture v vseh večjih krajih — zastopstva po celi državi. Pojasnila daje Ravnateljstvo za Dravsko banovin« v Ljubljani, TyrSeva c. 15 in vse njegove podružnice in kraj. zastopstva. tluzbodobc Modistinja se sprejme. Oglasiti se je pri : Sedej-Strnad, Prešernova ulica. (b) Mlajšo kuharico samostojno, pošteno — sprejme takoj gostilna »Start Mayr«, Kranj, (b) I. violinista iščemo za takoj. Ponudbo poslati na: Gradskl Turtstički Orhestar, Dubrovnik. Cg) Več pisarniških moči z znanjem strojepisja ln stenografije rabimo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Spreten 36-2453«. Mehanika za kolesa in motorje — takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sposoben« St. 2510. (b) Zobotehnika starejšega, solidnega In poštenega ter veščega vsoh del - sprejmem. — Nastop 1. aprila t. 1. Dr. HajdaroviS Sarajevo. Tesači! 20 dobrih tesačev za prage dobi dobro stalno delo; zaslužek dober. Oglasiti se takoj pri : Ivan Veršec Podčetrtek. (b) Hlapca poštenega in pridnega, vajenega konj in ki zna vsa kmečka dela - sprejmem. Polzve se v Podutiku št. 25. (b) 14-15 let staro deklico sprejmem kot varuhinjo k dvema deklicama. Zgla-siti se je do 5. marca. Predovlčeva ulica St. 4 4, Moste - LJubljana. (b) Majerja z večletno prakso pri hmelju - sprejmem. Nastop 15. marca. - Franc Koželj, Ljubečna št. 63 , Celje. ' (b) Sprejmem zgibalko (umbigartco), vajeno tudi stepanja, v stalno službo. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Mihael Cer-nilec Naklo 81. (b) Zanesljiva kuharica srednjih let, katera zna opravljati vsa druga hišna. dela, se sprejme k dobri družini. Ponudbe z navedbo dosedanj. službovanja pod Sltro »Zanesljiva In zdrava« 2535 upravi »Slovenca«. (b) Kuharico perfektno, sprejme boljša hiša v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Srednja starost 500« št. 2479. (b) Dekle popolnoma zanesljivo, vajeno meščanske kuhe in vseh hišnih opravil, išče rodbina na Bledu s 1. ali 15. marcem. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Poštena« St. 2478. (b) Služkinjo verno, srednjih lot, ki zna kuhati ln rada dela na vrtu, Išče za 1. marec boljša krščanska družina. LJumjana VII, Gasilska cesta 3-1. (b) Postrežnico mlado in delavno, sprejmem za ves dan takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 2540. (b) Tovarna pletenin sprejme pletllnega mojstra kakor tudi Izurjeno pletiljo, zmožno samostojno voditi pletilski oddelek. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2643. (b) IJfElSliH Otroški voziček globok, ugodno proda Zajce, Sv. Petra c. 14. 1 Kontoristinjo veščo vseh pisarniških del, slovenske, hrvatske in nemške korespondence, z večletno prakso, sprej-mo večje trgovsko podjetje. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Veletrgovina« št. 2527. rshe naj gre v ««i ulica 0 Radio Programi Radio Ljubljana i Xedelja, 20. febr.: 8 Vesel nedeljski pozdrav: Or Klico iu harmonika (gg. Fr. 1'ctan in A. Stanko», vmes plošče — S Napovedi, poročila — O.lj Za boljšo voljo (plošče) — 9.45 Verski govor (g. ravnatelj .lože Jagodic) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — II Otroška ura: Tetka Marička kramlja iu prepeva — 11.SO Slovenske orkestralne skladbe (Radijski orkester — 13 Napovedi, obvestila — 13.20 Vse mogoče, kar kilo hoče (plošče po željah) — ir> Koncert [indijskega ork. — 17 Kmet. predavanje: Za uspeh v živinoreji: Povečajte in izboljšajte pridelek krme! (g. inž. Absec) — Tržna poročila — 17.-10 ženitovanje iz Spodnjega Sla jerja. Besedilo sestavil Anton Hantan, izvajajo domačini i* brastniške okolice — lfl Napovedi, poročila — Ifl-M Nae. ura — 19.50 Adam: Ce bi bil kralj, uvertura (plošče) — 20 Vodopivčev večer. Sodelujejo: ga. Draga Snkova, gdč. Vida Hndolfova, Akademski pevski kvintet, g. rlr. Fr. Kimovec (govor) in Hadijski orkester — 21.:« Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.13 Lahkih nog naokrog (plošče). Ponedeljek, 21. febr.: 12 Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi - 1:1.20 Mandoline, eitre. balalajke (plošče) — 14 Napovedi — 1H Zdravstvena ura: Haue (g. dr. Anton Brocelj) — 16.30 Saksofonisti (plošče) - 18.40 Kulturna kronika: O Branislav« NuSiču (g. Kr. Lipah, član Nar. gled.) — 10 Napovedi, poročila — 10.30 Nae. nvn — 10.П0 Za nimivosti — 20 Večer plesne iu lahke glasbe. Sodelujejo: Bojan Adamič s svojim orkestrom in Radijski orkester - 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kvartet man dolin (gg. Antunovič. Priv.šek, Mizerit, Hnrfilag). Torek. 22. febr.: 11 Šolska ura: tzdelnjmo še. nekaj jadralnih letal, pogovor in navodila (g. Miroslav Znri — 12 Domača zabava (plošče) — 12.45 Poročila — 1.4 Napovedi — 13.20 Koncert Radijskega orkostra — U Napovedi — № Plesna glasba na dveh klavirjih (gdč. Silva Hrašovee in ga. U. Saplja-černivee) — JK.40 .ludje in gospodarstvo (g. urednik Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila - 19.30 Nae. ura — 10.."и| Zabavni zvočni tednik — 20 Mozart: Mala ser ena da (pl.) — 20.30 II. Klelst: Razbiti vrč, veseloigra. Izvajajo člani rad. igr. drnž. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kom-evt Radijskega orkestra. O ragi programii ■Vedel jfl, 20. febr.: Belgrad: 20 Narod, pesmi, 21 i Irk. koncert, 22.15 Plesna glasbo -• Zagreb: 20 Tam-bnriee, 21 Zabavni koncert, 22.20 Plesna glasba — /)■'. febr.: Belgrad: 20 Komorni koncert. 31 Kom-ert. 22.20 Ples. glasba - Zagreb: 20 Klavir, 20.30 Hrvaške pesmi. 21.30 Harmonika, 22.30 Plesna glasba — Dunaj: 20.40 Moderna balada. 22.20 Celo. 32.55 Kvartet - Bii(lir»peiSta; 19.45 Koncert. 32 Jazz, 23 Kvartet — Rim-Bari: 17.15 Komorna glasba. 21 Violina. 32.10 Prenos koncerta Vi glasbene akademije — Praga: 19.30 Zabavna glasba — Variava: 20 Plesna glasba, 21 Opera — Sofija: 20.15 Pevski koncert. 21 Komorna glasba, 22 Plesna glasba - Konigsberg: 19.10 Plesna glasba — Hamburg: 19.10 Pustna /abnvn. — Stuttgart. 20 Korac idce in plesna glasba — Monaknvo: 20.40 Sodobni italijanski skladatelji — Budimpešta: 20.U5 Slmf. koncert. vencev, cvetlic, mlajev, razsvetljave in napisov, vse to so z veseljem pripravili fantje in dekleta. Napise z globoko in tako primerno vsebino jo izumila bistra glava mizarskega mojstra — našega 80 letnega veterana Janeza Grudna in njegova roka pričarala lepo barvane črke na desko tako pravilno, da bi bolje ne naredil kak mladi umetnik. Bil je to dan, ki ga je naredil Gospod. Torej najprej hvala Njemu in vsem, ki so sodelovali. Frane Krunipestar, dušni pastir. Krani Koncert pevskega odseku Prosvetnega društvu Kranj v proslavo 100 letnice rojstva Autona Foer-sterja bo v soboio 5. in v nedeljo 6. marca v Ljudskem domu. Vsa društva prosimo, da ta datum upoštevajo. Dijaki, kranjski gimnazije ponove danes ob 4. v Ljudskem domu komedijo :-Hevizor<. Pri prvi uprizoritvi, ki je bila sinoči ob številni udeležbi občinstva, največ iz mesta, so dijaki nudili dobro pripravljeno igro, zato je bilo smeha dovolj. Dva para se ženita je naslov veseloigre, ki jo uprizori Prosvetno društvo nn Hajdini s sodelovanjem domače gasilske čete danes, po ve-černicah v društvenem domu Selška dostava pošte. Dosedaj smo imeli dokaj redno dostavo pošte na dom S priključkom bližnjih občin k mestu smo upali, da se bo stanje izboljšalo. Pa zaman so bile vse pritožbe. Morali smo zadovoljiti s stanjem, kakor je bilo poprej. Zadnje dni pa se je dostava v toliko poslabšala. da moramo hoditi po pošto na poštni urad, sicer jo dobimo z veliko zamudo, ker se je zmanjšalo število dostavljavcev na dom. Pri pošti so bili upokojeni tri pismonoše, nadomestila pa ni nobenega! Oglejte si najmodernejše Lesce-pluge, določene za nagradno žrebanje »Slovenca«, pri Krištofu v Ljubljani, Sv. Petra cesta 60. Dobro vpeljano trgovino z ŽELEZNINO dam v za Kup ali prodam rad-bolehncsti. Potrebni kapital 301 do "00 tisoč din. Evenl.se odstopi samo polovični delež. Ponudbe pod l.epa eksistenca štev. 2483? na osilasni oddelek >Slovenca<. Itespondeoi in knjigovodjo velike industrije, samostojen, obvlada per fektno slovenski, srbohrvatski. nemWîL' dobro pa še 4 tuje jezike, v neodpovedanem roku želi menjati mesto. Dopise pod »Hiter stenolipist 2359« na upravo ''Slovenca«. Ženini in neveste Najceneiše v modernem slogu izdelane spalnice, kuhinje in drugo pohištvo kupite po znatno zn žanih cenah le pri Franio Vehovar, Dražba Dne 26 t. m. ob 10 uri predpoldne se vrši pri sodišču v Radovljici dražba posestva vi. št. 125 in 375 k. o Boh. Bistrica z vpeljano obrtjo. Najnižji ponudek 36.442 Din. Pojasnila dr Kreč Vladimir, L'ubljana, Tavčarjeva ul. 1. Razpis Gradbeni odbor za zgradbo poslopja državne meščanske šole v Črnomlju razpisuje sledeča dela: 1. težaška in zidarska dela; 2. tesarska dela; 3 krovska dela; -I kleparska dela; "i mizarska dela; fi. ključavničarska dela. 7. steklarska dela; 8. slikarska dela; 9. pleskarska dela; 10. pečarska dela; 11. tapetniška dela; 12. parketarska dela: 13 instalacijo elektrike; 14 vodovodno iustalacijo. Načrti in vsi pogoji so interesentom razvidni vodstvu drž. meščanske šole v Črnomlju. Rok za stavitev ponudb je do 6. marca 1938 V Črnomlju, dne 12. februarja 1938. Gradbeni odbor za postavitev poslopja dri. meščanske šole » Črnomlja. pri Zahvala Vsem. ki so nam izkazali svoje sočutje in izrazili sožalje ob izgubi naše nepozabne mame Ane Regoršek roj. Kancler se najlepše zahvaljujemo. Posebno zalivalo izrekamo preč. duhovščini, dijakom 8 b razreda realne gimnazije, železničarski godbi Schoncher, sostanovalcem ter vsem, ki so darovali vence ter spremili drago mamo k večnemu počitku. Rodbina Regoršek. Denar Hranilne knjižice vrednostno papirje, 3'/« obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov stalno kupuje AL. PLANINSEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14. telefon 35-10 Kdor založi 6000 din (tudi v obrokih) za štiri lela — dobi stanovanje dveh sob ln kuhinje, prl-tlkllne, poleg žel. postaje. Ponudbe v upravi »Slovenca« pod šifro »10 km od Ljubljane« St. Г 2434. Družabnico za trgovino mešanega blaga, z gotovino 10.000 do 20.000 din - išče gospa Slovenka. Naslov v npr. »Slov.« pod St. 239S POSOJILA vezana na štednjo in mesečna odplačila nudi denarni zavod. Zahtevajte prospekte. RUDOLF ZORE GLEDALIŠKA ULICA 12 Znamka 3 din 10.000 din posojila Iščem. Plačam 9% obresti in vrnem v teku enega leta. Vknjižba. Naslov v npr. »Slov. v Celju, (d) Denarne posle: Posrcdovanla hremset -vnovCenle flofi za lanolênc jbovluo Naloy.be fcaonaii. Poravnafc - Iprati» nepremičnin - Dovfrte napoved: - iniormeciif. - Ureditve revlzlte, bilanc«'., m etainc Kontrole ВП1 govodstva tei vse dinue trs-vsuo gospo darske posle Izvede SVÈÏOVALEC koncesiiOEir- na irgoviko - gospodarne* posiovamlca № Kovačic v Linbl|ani. Cesta 29 okiobra atev. < 30.000 din posojila ISčfridrž. uslužbenec proti vknjižbi na hišo. Obresti po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Hipoteka«. (d) Hranilne knjižice vrednostne papirje, delni ce. kupone 3% obveznice kupujemo proti takojšnji gotovini Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica 12. Tolefon SS-10. Posojilnica v Rudniku pri Ljubljani naznanja vlagateljem, da je oprostila 10% starih vlog, ki jih bo z marcom prenesla, če se ne dvignejo na nove vloge, ki jih bo obrestovala po tri ln pol od sto. (d) № Radio ii Petcevni Super radio zadnjega tipa — ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2536. Tricevni radijski aparat nove koncertne citre, Hammant pisalni stroj , gramofon z 9 ploščami poceni prodam ali zamenjam za karkoli. Ponud be v upravo »Slovenca, pod »Radio«. (I) STROGI Specijalna delavnica za previjanje in popravljanje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromo torji svetovnoznane firme vSle«ens< vedno na zalogi Franio Pertinlit keneet. *lsklr«pod|et|t, Uudllm Gnp«i»euka c. II. tetolon 23-71. Vodne turbine Kupimoj Stare eunje kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2457. za vse razmere, automatise regulatorje, zatvornlce, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. Schneiter Skofja COka — tovarna strojev Zmerue cene. — Prvovrstne reference. Štraklov obrednik 7.9 organiste - kupim. — Feliks Ugovšok, Gornji grad, ' (k) Staro zlato, /Salo i.oteovjc m srebrne hronr kuputem oo oaiviSnh dnevnih cenab A KAJFE? urar .jubljana Miklošičeva 14 Vsakovrstno zlato kupuje po aajvišjih cenah 1ERHE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica ŠL3 Kupim mesarijo v Ljubljani. Ponudbe na podružnico > Slovenca« v Celju pod šifro »Mesarija« 2480. (k) Zobotrebce na roko Izdelane, zvezane, brez škatle, okrogle In ploščnate — kupujem vsako množino. Ponudbe z vzorci In najnižjo ceno na KINO«, Petrlnjcl-Su-nja. (k) Lesene sode hrastove |n bukove, pločevinaste in poelnjene železne - kupuje vfako množino Dalmafuida, trgovina z industrijskimi surovinami . Zagreb, Ko-turaškn cesta '.'0. (k) Kože divjačine najrajši veveričine - kupim. Plačam po najvišji dnevni ceni. Alojzij Ovni-ček, Žabja vas, Novo meato. (k) Decimalno tehtnico rabljeno, do 250 kg; in namizno tehtnico - kupi Splošna trgovska družba v Ljubljani, TyrSeva 33 (Javna skladišča). (k) Divjačina! Kupujem polhovo kože v v.seh količinah. — 13ber, Ljubljana Kongresni trg št. 7. (k) Moške stare obleke, čevlje , perilo , pohištvo , modroce — kupujem. Pridom pogledat na dom. rišite : Mara Andlovic, Galusovo nabrežje 27. (k Wertheim blagajno železno, dobro ohranjeno - kupimo. Ponudbe z opisom in navedbo ceno je poslati občini Begunje pri Cerknici. (k) MESARJI. SLAŠČIČARJI, RKS'1 AVRATERJL INDUSTRIJE! »WITT« HLADILNI STROJI že nad 10 lel v obratu, za vse svrhe in za vse kapacitete do 1 milijona kalorij Večletno jamstvo! Zahtevajte pouudbe! Zastopstvo: Specia, trg. kom dr.. Ljubljana, Mestni trg 5/11. krojaške odrozke. stari puplr, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (araveo> — kupi vsako množino ARBEITER • MARIBOR Dravska 15 ШШШ Kravo mlekarico proda Replč. sodar — Ljubljana - Trnovo. (j) Kanarčke - harcarje prodam. A. Poličar, Slap-nlčarjeva 7, I. nadstr., Moste. (.i) Nemške ovčarje čistokrvne, do enega leta stare, kupim. Podobnik, policija Ljubljana. (j) Težke in poltežke konje za delo. z garancijo, dobavlja pod ugodnimi ротој! E. Vajda Сакг^-ог . Medjimurje. Tel' fon št. 69, 60 ,. 33, Večjo količine stalno na razpolago v lastnih stajah. + Potrli globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena žena, preskrbna mama. slara mama, tašča, teta in svakinja, gospa ANA PODBOJ roj. PELC previdena z zakramenti za umirajoče. K večnemu počitku jo bomo spremili v ponedeljek, 21. februarja ol> pol 5 popoldne iz hiše žalosti št. 09. na tukajšnje (»kopališče. Sv. maša zadušnica se l>o brala v farni cerkvi v Ribnici na Dol. Ribnica na Dolenjskem, dne 19. februarja 1938. Globoko žalujoča rodbiua Jože Podboj. Vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem naznanjamo pre-lužno vest, da mi je danes popoidne ob 2 umrl moj ljubljeni soprog, naš dobri oče, oziroma sin, brat, stric in svak, gospod Matevž železničar previden s lolažili svete vere v 40. starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ob 4 i »opoldne iz hiše žalosli Stožice 115. Žalujoča soproga z otroci in ostalo sorodstvo. I Informacije privatno, poizvedovanja Itd. — vrftl strogo dlB-kretno : Informacijski zavod, Ljubljana — Kolodvorska St. 41. (r) iPgPMHP—■! trrtp/attn peu» « Igranfat Manufakturist prvovrsten nroda:alec in izložbeni aranžer, intelnen en, trezen, perfekten v slovenščini in nemščini ki bi ime! lep nastop in veselie do potovania, se sprejme 1. IV. ali prei. Ponudbe samo z gornjimi zmožnostmi in navedbo zahtevk na upravo Slovenca pod »Manufakturist 2425«. Taft iz čiste svile po din 20,— meter pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15. Obfine, klavnice, mesarji! Pištolo za ubijanje goveda, kot |0 predpisuie ministrska naredba, dobite kot tudi patrone in vse rezervne dele pri tvrdki SPECIA, trg. kom. dr.. Ljubljana. Mestni trg 5/U. 4X2 MARIBOR» m OÎI1 15"- nova gramofonska plošča evetovne znamke po izbiri « novih pioM sorfi-ronin samo Din 100'- Dokler traja zaloga VelepiC •Jerneieva c. 25. Liublian» Najbolj se boste zabavali t Hohntr harmoniko katero kupite najceneje pri R. WARBINEK ÉrgoTlna s raillinlml Inetra-menti la potrcbSfilnaal LJUBLJANA MlkloSlïeva cesta 4 Kur|a očesa Najbolj!« sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobit« v ekarnah, drogerijah ali naravnost z tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjalc, lekarnar, Siaak Varujte se potvorb nak Dvekoleaa, Mvalnl stroj motorji, trlclkqi pocreilJlTl otroški Tortan naj novejllb modelov Po zelo oliki cenil Ceniki franko „TBIBUNA" Г. BATJEl, IJUBUANA, Kartovik« « Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 2( Le Se kratek fas и rUpn*j. a*«- tlinejie porcelanasto, stekleno in želene blago po ponovno znižanih cenah iz konkurzne mase B. ŽILIC, Ljubljana. TyrSeva testa 11/1 Vhod s Figovcevega dvorišča Dražba fesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 20. oktobra št. 24-1., razpisuje na dan 22. marca 1938 pismene dražbe za območje Šrnnske uprave Kočevje: 1. V revirjih Kočevje in Ravne-Predgrad ca. 5238 plm mehkega (igllčastega) tehničnega lesa 'na panju. ... 2. V revirju Travnik ca. 8923 plm mehkega i (igličastega) tehničnega lesa na panju. 3. V revirju Podstenice ca. 11.570 plm mehkega (igličastega) tehničnega lesa na panju. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani ter pri Sumski upravi v Kočevju. Objave Preklic Podpisani Skumavc Janez, tov. del., Dovje 101, obžalujem ln prekllcujem kot neresnično, kar sem govoril o razmerju Po-nlkvar Janeza, obč. tajnika do Jakelj Albine. Istotako Izjavljam, da je neresnično, kar sem govoril o obnažanju Jakelj Albine pri Lešniku. - V obeh primerih se JakelJ Albini zahvaljujem, da Je | odstopila od nadaljnega > sodnijskega preganjanja, j - Dovje, dne 15. februar- j Ja 1938. - Skumavc Ja- ] nez 1. r. (o) Prispeli so najnovejši modeli motornih koles svetovnozna-nih tvrdk ARDIE. HOREX Iri DIAMANT od 08 do 500 ссш. Izdelava istib je najsolid-nejša in garantirana. Poraba bencina mini-malnn. ker porabi 125 ccm na 100 km samo "/• I. bencina in vozi z brzino 75 km. Vsa motorna kolesa so opremljena z 2 izpušnimi cevmi, električnim signalom in akumulatorji Veliko zalogo teh motornih koles, kakor tudi moških in ženskih dvokoles, triciklov in šivalnih strojev si lahko ogledate pri tvrdki J. PRAPROTNIK, OONŽAIE, ljubljanska c kjer si vsak radi izredno nizkih cen lahko nabavi svoje tozadevne potrebščine. NA ZELJO SE POŠLJE TUDI CENIKI AMO ZASTOPNIKI SVETOVNE ZNAMKE Vam nudijo service, ki je potreben za primer nepravilnosti Vašega aparata. Philips trgovec prodaja kvalitetne pie-jemnike za nizke in stalne cene ter garantira za pravilnost aparata. Philips service-postaje za reparaturo poslujejo hitro in zanesljivo ... V Vašem interesu je, da si nabavite radio aparat pri Philips trgovcu. Moderni PHILIPS prejemnik i* predpogoj za : nedosežno reprodukcijo zvoka, enostavno rokovanje, maksimalno sigurnost pogona, maju Н1миигеиаиииид1идли Posetite I. MEDNARODNO RAZSTAVO AUTOMOBILOV v BEOGRADU 5.-15. marca 1938 Do danes največja razstava avtomobilov v Jugoslaviji. Sodelujejo vse svetovne tovarne z znamkami in modeli, ki še niso bili zastopani v naši državi. Pojasnila: UPRAVA BEOGRAISKEGA SEJMA. BEOGRAD. SEJMIŠČE Telefoni »1-526, 58-8«. PoSInl predal 338. Otvoritev trgovine! Na vogalu Slovenske—Barvarske ulite smo otvorili prevzemno postalo naše varne pralnice. Tam prevzemamo zanese v čiščenje, ovratnike in srajce za škrubljenje, perilo v pranje in likanje. Pri oblekah, koslimili in plaščih odstranimo sijaj. Kscr naročila izvršujemo prvovrstno. Prosimo za obilen obisk. Z odličnim spni/oranjem Prva mariborska parna pralnica, MARIBOR. Barvarska 5 In Krekova 12. Maurice Leblanc: 42 Izredne pustolovščine Arsena Lnpina. Otok tridesetih krst m. Priprave niso bile dolge in tudi Vorski se je lotil dela. Naslonil je lestvo proti drevesnemu deblu, ovil en konec vrvi okoli svoje žrtve in drugi okoli ene gornjih vej in ko je počenil na zadnji klin, je ukazal hlapcema: »Stojta, vidva sedaj samo potegnita. Postavita jo pokonci in eden naj jo drži.* Za hip je počakal. Toda, ker sta se Oton in Konrad tiho pogovarjala, je zakričal: »Povejta, ali bi se morda požurila. Kaj, če bi mi kdo poslal kroglo ali puščico, ko nudim tako ugodno tarčo! Ali je tu?« Pomagača nista odgovorila. »No, no, ta je pa dobra. Kaj vama je? Oton ... Konrad ...« Skočil je na zemljo in ju nahrulll. »Kaj pa je z vama? Tako smo lahko sto let tukaj... in vsega bo konec. Odgovori vendar, Oton! t Obraz mu je posvetil s svetilko. »Poglejmo, kaj je. Ali se upiraš? Kar povej I ■ In ti, Konrad? Torej stavkata?- Oton je zmajal z glavo. »Stavka... jtredaleč greste. Konrad in jaz ne bova huda. če nam stvar malo razjasnite.« »Razjasnim? Kaj, žival? Zaradi dame, s katero sedaj sodno postopamo. Ali o enem izmed obeh dečkov? Nepotrebno je, da pri tem vztrajata, prijatelja. Rekel setn, (la soin vama govoril o tej zadevi: ,Ali bosta hodila z zaprtimi očmi? Izvršiti bosta morala zelo trdo opravilo in preliti mnogo krvi. Na koncu pa bo veliko plačilo.'» Tu tiči vprašanje,« je dejal Oton. Povej natančno, plaSliiveo.« »Vi nama lahko določate in potem sc pogodimo za pravo ceno. Katera je?« »Poznaš jo boljše kot jaz.* »Prav zato hočem, da si jo zopet prikličete v spomin in zahtevani, da jo ponovite.* »Dober spomin imam. Zaklad bo moj, vidva pa dobita dvesto tisoč frankov, ki si jih razdelita.« »Tako je in ni. Na to se bomo Se povrnili. Začnimo govoriti o slavnem zakladu. 2e tedne in tedne se mučiva, živiva v krvi in v tožki môri vsakovrstnih zločinov in nič ni na vidiku.« Vorski je skomizgnil z rameni. »Vedno bolj si neumen, ubogi Oton. Veš, da je bilo treba v začetku izvršiti celo vrsto stvari. Vse so že izvršene razen ene. In v nekaj mi-ntilah bo tudi ta in. zaklad bo naš.« »Kaj vemo?« »Ali misliš, da bi storil vse to. če bi ne bil o tem prepričan.kakor sem prepričan, da živim? Vsi dogodki so se i/.vršili po že vnaprej začrtanem redu. Zadnji se bo izvršil ob napovedani uri in mi bo odprl vrata.« i Peklenska vrata,« se je porogal Oton, »kakor jih je imenoval Maguenoc.« .»Naj jih imenujemo s tem ali z onim imenom, odpirajo zaklad, ki ga bom osvojil jaz. Piodi,« je dejal Oton. »Verjamem, da imate prav. Toda kdo nama jamči, da bova dobila delež. »Dobila bosta delež zaradi preprostega vzroka,,da mi bo posest toga zaklada preskrbela toliko bogastvo, da ne bom v zadregi, ko vama bom izplačal borih dvesto tisoč frankov.« »Torej drži?« »Jasno.« »Daste besedo, da bodo vsi pogoji naše pogodbe spoštovani?« »Jasno. A kam meriš s tem?« • Na to, da ste naju začeli tnko nesramno goljufati, ne da hi upoštevali enega izmed pogojev naše pogodbe.« -Па! Kaj mi poješ? Ali vej, s kotu govori*?; »S teboj, Vorski.« Pograbil je tovariša. »Kaj je to! Ti se predrzneš zasramovati me! Tikaš me, mene!« »Zakaj pa no, ko si me okradel," ti?« Vorski se je zadržal in povzel s tresočim se glasom : »Govori in bodi previden, malček, ker igraš nevarno vlogo. Govori!« »Tole je,« je izjavil Oton. »Razen zaklada, razen dvesto tisoč frankov, smo se tudi pogodili — dvignil si roko v prisego — dogovorili smo se, da bo vsaka vsota denarja, ki jo bomo' našli med to zadevo, razdeljena na dva dela • polovica bo tvoja, polovica jia zame lil za Konrada. Je to res?« •>Kes je.« »Torej daj,« je dejal Oton in iztegnil roko. "Kaj naj li dani? Ničesar nisem našel.« •Lažeš. Medtem ko smo odpravljali sestre Arčhignat, si našel pri eni v bluzi skrit zaklad, ki ga niso inogli odkriti v njihovi hiši. »Od lega izhaja vso to!t je rekel v zadregi Vorski. »Cista resnica.« »Doknži.« ■Ven vzemi mali zavitek, ki ga imaš pripetega v notranjosti svojo srajce.« In Oton se je s prstom dotaknil Vorekijevih prsi in pristavil: "Vzemi vendar zavitek in poravnaj petsto tisočakov. Vorski ni odgovoril. Osupnil ie kakor človek, ki ne razume loga, kar je prišlo in ki zaman skuša uganiti, kako si je nasprotnik preskrbel orožje proti njemu, »Priznaš?« ie vprašal Oton. »Zakaj pa ne?' je odvrnil. Imel sem namen pozneje poravnati račun v celoti. »Poravnaj ga takoj. Tnko jr boljše.< •In če odklonim?' »Ne boš.« Dn, ne boni plnïal.4 »V tem primeru Vorski... pazi se.« »Kaj bi se liai. Saj sta satno dva.« »Najmanj trije.« »Kdo je tretji?« »Tretji Je neki gospod, ki najbrž ni prvič tukaj, če premislim to, kar mi je pravkar povedal Konrad ... kratko, tisti, ki te je pravkar prevaral, človek s puščico in belo haljo.« »Ali bi ga poklical?« •jBoga mi.« Vorski je spoznal, da si stranki nista enaki. Oba pomagača sta ga imela v kleščah in ga močno stiskala. Moral jo odnehati. »Dobro, tat! Dobro, ropar!« je vzkliknil in potegnil mali zavitek 1er razgrnil bankovce. »Ni treba šteti,- je rekel Oton in mu iznenada iztrgal šop bankovcev. »Toda ...« »Tako je. Polovica za Konrada, polovica zame. »Žival! Tat" Plačal mi boš. Ni ini zn denar. Toda oropati me kot v gozdu! AhI Ne bi ti rad kože posodil, prijateljček moj.« Psovnl ga je še dalje, nato pa je hudobno iu zlobno izbruhnil v smeh »Po vsem tem, pri moji veri, vse to dobro igraš. Oton! Kako si mogel vse to vedeti? Pripovedoval ml boš. a? Sedaj pa ne smemo izgubiti niti minute več. V vseh točkah soglašamo, ali ne? In vidva mi bosta pomagala?« Ne «In bi se kislo držala, ker ste vso stvar prijeli na pravem koncu, je rekel Oton. Drugi pa ie ponižno pristavil: l'a vendar so lahko ponašate, Vorski... Velik gospod *te .. .< Iu li hlapec, ki si plačan. Plačan si, delaj, zadeva je nujna. Stvar kakor je rekel tolovaj, je bila hitro izvršena Vorski je zopet «topil nn leslvo in ponovil povelja, po katerih sta se. Konrad in Oton pohlevno ravnala 1908 3Ô1 1938 „GOLDMICHEL" 5 letno jamstvo! Nezlomljivo! Prosojen prostor za črnilo. Prodajna cena din 220'— v boljših trgovinah s pisarniškimi potrebščinami. Si i\T>: „GOLDMICHEL je sklenil, da bo v jubilejnem letu tudi v Dravski banovini brezplačno razdelil 500 originalnih polnilnih peres „GOLDMICHEL*1 do 10. marca 1938. Zaračunali bomo samo din 30'— za plačane stroške za tovornino, trošarino, carino, omot in poštnino. — Naročilnici je dodati din 80'—, najmanj din 15-—, dočim se din 15'— iztirja po povzetju. (Tudi v znamkah.) Odpošiljamo po vrstnem redu dospelih naročilnic, zatorej se podvizajte! Vsak naročnik zamore dobiti samo eno polnilno pero Treba je navesti zaželjeno pisavo: ozko, srednjo, široko ali pokončno. — Izvršujemo samo pismena naročila. Jugoslovansko zastopstvo: JOSIP BAUER, MARIBOR n n AV S K A BANOVINA LIPSK1 POMLADNI SEJEM 1938 Začetek 6. marca /\ /\ in častni zastopniki: 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo : Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd Knez Mihajlova 33/1 Ing. G. Tônnies, Ljubljana TyrSeva 33, Telefon 27-62 m Jos. Bezjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 20-97 LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reg. zadruga z neom. zavezo Liublfana, Hiftlošlčeva c esta 6 v lastni palači obresttije hranilne vloge najugodneje Nove In stare vloge, hi so v celoti vsak Cas razpoložljive, obrestuie po 4%, proti odpovedi do 5% Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 v svoii črtalnici razne poslovne kniige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tudi vso dru«a kili goveška deta, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah. Ce^e skrajno nizke. Posluiite sel ШШ ■n 1IB ■1« ■M 111 Topla obutev najboljši varuh 49.- Najboljši prijatelj Gotskih otrok ih de-ževne tn mokre dni so naSe galope, ki ne propuBčaJo vode, ne mokrote. Za majtien denar «i bodo VhSI malčki obvarovati dragoceno zdravje. — Od Stev. 31 do 34 din Î5.—, od Stev. 35 do 38 din ».— Snežni čevlji za otroke, gorko podloženi, Vam varujejo otroke pred mokroto In prehladom. Od štev. 31 do 35 din 51.—. Ženski nizki čevlji, vsi Iz gumija, elt-irantne zunanjosti. Vam bodo služIli bolj praktično In bolje od katerih koli drugih čevljev v deževnem In blatnem vremenu. Njihova rcna je tako nizka, da jih more kopiti tudi naJsIromaSnejša ženska. Gorkl otroSkl čevlji. Izdelani Iz finega usnja, gorko podloženi In obšltl e fino kožnhovlno. Zadnja novost! Elegantne ženske galoSe, gornji del Iz lahke prožne snovi, zaradi česar so galoSe nenavadno udobne. Ženske galoSe Iz gumija г napol visoko Î>eto s podloženimi konicami ln t robom >odo verovali ЛаЗч obutev mokrote In blata v deževnih februarskih dneh. јшЛШ Elegantne ln močne aioške galoSe s po-sebno ojačenlm podplatom Vam varujejo čevlje pred mokroto, dom pred blatom. iî жшЖмш. Na teh fikornjlh so ojačent vsi občutljivi deli, da bi čim dalje ln čim bolje sla-illl delavcu ln kmetu. Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5 Standard svetilke in luci na plin in benzin kakor tudi vse rezervne dele dobavlja takoj. Generalno zastopstvo in zaloga »MOTOR« oddelek STANDARD razsvetljava BEOGRAD, Poenkareova 25 poštni predal 316 Zahtevajte cenik o najnovejših modelih ! V Izbira ni težka kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel najsigurnejše v stik z najširšimi kupnomočnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemo vsaka slovenska hiša. — En poskus Vas bo o uspehu prepričal! A. Verbajs, Ljubljana. Gosposvetska 10 ■■■■■пнашнввпнанвив Telefon Jte». 2867 Kmetovalci in obrtniki! lospela nam le velika poilljka prvovrstnih olektromotorlev vseh allkostl In napetosti — Cena konkurenčna — Prevzemamo In zvriulemo vta tozadevna popravila v lastni delavnici pod »Iro-«ovnlm vodstvom in zanl garantiramo. — Dalle izvriulamo ludi vsakovrstne Instalacije lakega loka. telefonskih in signalnih naprav kakor tudi popravila medicinskih in radijskih aparatov. Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki izgubi naše ljubljene sestre, tete in svakinje, gospe Marije Babnik vdove Gruntar roj. Arrigler izrekamo iskreno zahvalo. — Predvsem se zahvaljujemo prevzvišenemu gospodu nadškofu belgrajskemu dr. J. Ujčiču, ki je blagovolil blagosloviti zemske ostanke naše drage pokojnice in jo spremiti do groba, šempetrski duhovščini za vodstvo pogreba in p. Lederhasu za zadnjo tolažbo. Posebno zahvalo dolgujemo tudi ge. prof. Mariji Wessnerjevi, gg. zdravnikoma dr. Misu in dr. Heferleju, kakor tudi častitim sestram sv. Križa in bolniškim sestram za njihovo skrb in požrtvovalnost, da pokojnici olajšajo trpljenje. Prisrčna hvala gospejinemu društvu >Jozefišce« in ostalim društvom, kakor tudi vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti. Vsem bodi Bog plačnik! Ljubljana, dne 19. februarja 1938. ŽalujOŽI OStall Za Juooslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čež Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenili