MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK •rodni&tvo M uprava i (Karlbor, Ooapoalta mu It / Tatatea uradnUtvn 2440. apntva 24&i Izhaja raza* n »dalja bi praznikov vsa* dan ob 16. uri t Valja maae&ie projemaa v upravi a> po poiti 10 Sin, dostavljen na dota 12 D tal / Oglasi po easik« / Oglasa aprajama tud* ogtaanl oddotafc .Jutra* v Ljubljani » Potori tako »rt rntmm M, JUTRA Križišče zunanjih interesov v Avstriji Pregled teženj velesil in srednjeevropskih držav Dasi je državljanska vojna v Avstriji odločena v korist režima, je Avstrija še vedno središče zanimanja evropske diplomacije in bo to, verjetno, ostala tudi še v bodoče. Kakor nikjer drugje v Evropi, se križajo v njej najrazličnejši, nasprotujoči si interesi evropskih velesil in srednjeevropskih srednjih držav. Če hočemo položaj pravilno razumeti, moramo najprej točno ugotoviti te inierese. V prvi vrsti prihajajo v navzkrižje interesi Italije in Nemčije, v drugi pa tudi Francije. Anglije. Češkoslovaške, Madžarske itd. Kaj hoče Italija, smo povedali že te dni, zato naj le rekapituliramo: Za zvezo z Madžarsko in oslabitev političnega ter gospodarske-ga upliva male antante, kakor tudi za preprečenje nemškega pritiska na jug in jugovzhod rabi Italija samostojno Avstrijo pod svojim političnim uplivom. Pri tem so ji na poti socialni demokrati in narodni socialisti, zato želi njih uničenje iu podpira Dollfuss-hajmverovski boj proti njim. Socialisti so ji na poti zato, ker so proti fašizmu in zato proti zvezi z Rimom, narodni socialisti pa zato, ker so za »anšlus« In s tem za konec avstrijske samostojnost!. Francija je prav tako kakor Italija odločno za ohranitev avstrijske samostojnosti, torej proti narodnim socialistom in »anšlusu«, ker se boji, da bi se z »anšlusom« povečala moč Nemčije in nevarnost revanže. V nasprotju z 'talijo je pa Francija za demokraci--1 p in proti pofašistenju Avstrije, zato je bila ona tista, ki je socialiste moralno najbolj podpirala. Na zadnjem kongresu avstrijske socialno-demokratske stranke na Dunaju so bili tudi razni voditelji francoskih socialistov, med njimi sam voditelj Leon B1 u m. Na pofašiste-nje Avstrije bi pristal Pariz le skrajno nerad, toda vendar prej. kakor pa na zmago narodnih socialistov in odkrit ali prikrit »anšlus«. V skrajni sili bi pristal tudi na obnovitev monarhije pod Habsburžani, če ne bi bilo drugače tudi v dualizmu z Madžarsko- Proti »anšlusu« je tudi Anglija, dasi pri tem ni zdaleč tako zainteresirana kakor sta Italija in Francija. Kdo vlada v samostojni Avstriji, je Londonu vseeno, zato ne podpira direktno nobene skupine. Tudi obnovitvi monarhije ne bi nasprotovala, nasprotno, bi to naibrže še poz dravi-la. Vatikan je zagovornik dr. Doll-fussa in krščanskih socialcev, v skrajni sili tudi še hajmverovcev. »Anšlusa« se boji zaradi protestantizma v Nemčiji in si od srca želi obnovitve avstrij-sko-ogrske katoliške monarhije. Mala antanta je, kakor Francija, Italija, Anglija in Vatikan proti »a;i-šlusn«, toda kakor Francija tudi proti pofašistenju in zlasti proti italijanskemu uplivu in patronanci, posebno zato, ker bi to pomenilo politično in gospodarsko nevarnost zaradi Madžarske, ki je najzagrizenejša revizionistka. V nasprotju s FraneHo je pa mala antanta tudi odločno proti obnovi monarhije pod Habsburžani, posebno še proti vzpostavitvi nove Avstro-Ogrske. Skupni oiipor proti madžarskemu legltimiz-mu, proti vrnitvi Habsburžanov, je bil prvi motiv prve pogodbe češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije, torej ustanovitve male antante! Ta odpor sedaj sicer ni več glavni temelj, je pa še vedno važen moment. Svoječasno bi pomenila restavracija casus belli. Stališče M a-džarskeseje tekom časa močno spreminjalo, kakor je pač Budimpešta gledala ali bolj v Rim ali bolj v Berlin. Ko je gledala v Berlin, je bila za »an-šliits«, ko v Rim, proti njemu. Obnovitev dvojne monarhije s Habsburžani bi sprejela deloma z veseljem, deloma pa z me- j šanimi občutji, toda glavno pri vsem ji j je: kako doseči čimlažje in čimpreje revizijo meja! Sedaj je odločno na strani Italije, zato tudi avstrijskega režima, zlasti kancelarja dr. Dollfussa. Proti vsem tem težnjam je Nemci j a, ki si je postavila pod Hitlerjem kot prvi cilj zavojevanje Avstrije, najprej strankarsko potom avstrijskih narodnih socialistov, nato tudi državnopravno potom »anšlusa«. Berlin smatra Avstrijo samo za nemško provinco, kakor n. pr- Bavarsko, Virtenberško, Badensko-itd. Zato je Nemčija najhujša nasprotnica vseh tistih avstrijskih politikov in strank, ki so za ohranitev avstrijske samostojnosti. Bila je prej proti socialistom in je sfedaj proti dr. Dollfussii in krščanskim socialcem. Prav tako je proti hajm-verovcem, vendar bi bila potom avstrijskih narodnih socialistov pripravljena s o-delovati ž njimi, ker upa, da bi se v taki koaliciji hajmverovci prej ali slej približali njenemu stališču, ali pa bi narodni socialisti v hajmverovski vladi polagoma iztisnili te ven, kakor iztiskajo sedaj hajmverovci krščanske socialce, zlasti one konservativnejšega krila. Da je miimo tega najhujša nasprotnica 1 e-g i t i m i z m a in obnovitve monarhije s katoliškimi Habsburžani, bodisi samo na Dunaju ali skupno z Budimpešto, je razumljivo. To so z u n a n j i interesi, ki se križajo v Avstriji. Če si predočimo to sliko, razumemo, zakaj je Avstrija tako središče zanimanja Evrope in zakaj je boj v njej tako oster. —r- Gospodarska zveza Italije, Avstrije in Nemčije ni lahko izvedljiva — Resni pomisleki Avstrije — Nemčija prehitela Italijo s trgovinsko pogodbo z Madžarsko Edenov uspeh in neuspeh v Berlinu NEMČIJA SPREJELA LONDONSKI PREDLOG Z REZERVAMI. V DRUŠTVO NARODOV IN V ŽENEVO SE NE VRNE. PARIZ, 23. februarja. Ves predvčerajšnji dan je razpravljal angleški pravosodni minister In prvi delegat Anglije na raz orožitveni konferenci lord Eden z raznimi vodilnimi nemškimi osebnostmi o raz-orožitvenem vprašanju. Predvsem so politiki razpravljali o vprašanju zračnega brodovja, tankov in protiletalskih topov, ki jih zahteva Nemčija, kakor tudi o bodoči usodi hitlerjevskih napadalnih oddelkov in o dobi trajanja razorožitvenc konvencije. Nemci so sicer formalno pristali na določbe angleškega memoranduma z dne 19. januarja t. I., vendar pa vztrajajo »z ozirom na to, da se Francija noče razorožiti«, na svoji zahtevi, da je treba oborožitev Nemčije prilago- diti oborožitvi drugih držav. Kljub temu, da je naletel na velike težkoče, je lord Eden izjavil, da ni nezadovoljen z dosedanjimi razgovori. Po informacijah nekaterih listov je nemška vlada načelno sprejela angleški memorandum v vseh podrobnostih, ni se pa mogla sporazumeti z lordom Edenom glede svojega povratka v Društvo narodov. ODHOD ŽIDOV IZ NEMČIJE. BERLIN, 23. februarja. Nemška vlada sporoča uradno, da sta se do 1. februarja t. 1. izselila iz Nemčije 402 židovska zdravnika. Od teh sta bila 202 samo iz Berlina. Nad 100 zdravnikov je prejelo vizum za potovanje v Palestino. BUDIMPEŠTA, 23. februarja. O razgovorih med Gombosem in zunanjim ministrom Kanyo ter italijanskim državnim podtajnikom Suvicliem zaenkrat uradno še ni bilo izdano nebeno poročilo. Govori pa se, da je Madžarska vsak trenutek pripravljena stopiti v carinsko unijo z Italijo in Avstrijo. Italija smatra tako rešitev kot edino mogočo, čeprav se Avstrija zaenkrat temu odiočno upira z ozirom na svoje kmetijstvo, ki je v zadnjih letih močno napredovalo. Avstrija bi bila pripravljena stopiti v omenjeno zvezo le pod pogojem, da se ji zagotovi monopol izvoza njenega lesa v Italijo in Madžarsko. Ovira pa ni le na strani Avstrije, temveč tudi na strani Nemčije, ki skuša z vsemi silami potegniti Madžarsko iz te kombinacije. Baje je Nemčija pripravljena uvažati iz Madžarske pšenico, živino, maslo in druge kmetijske pridelke v vrednosti 140 milijonov pengov na leto, in sicer proti kompenzaciji za 100 milijonov, dočim bi Madžarska proSitirala 40 milijonov. BUDIMPEŠTA, 23. februarja- Veliko senzacijo je vzbudil v vseh političnih krogih podpis hemško-madžarske trgovinske pogodbe v času, ko biva Suvich v Budimpešti. O tej pogodbi se je govorilo, da sploh ne bo podpisana, ker da ie hotela imeti nemška vlada najprej raz-čiščenje političnega razmerja med Madžarsko in Italijo. LONDON, 23. februarja. »Times« napovedujejo po neki vesti iz Rima skorajšnji sestanek Mussolinija, Dollfussa in Gombosa v Rimu, kar pa italijanski uradni krogi demantirajo, čeprav obenem ne izključujejo možnosti takega sestanka, ki pa vsekakor še ne bo tako kmalu. Mučni incidenti v belgijskem parlamentu FLAMSKI POSLANEC NAPADEL DINASTIJO. SPOPAD MED SOCIALNIMI DEMOKRATI IN KOMUNISTI. BRUSELJ. 23. februarja. Sinoči je prišlo v belgijski zbornici do burnih prizorov. V času, ko je nalašč v ta namen izvoljeni tajni odbor zbornice razpravljal o adresi parlamenta, ki naj bi se izročila novemu kralju Leopoldu, je v plenumu flamski poslanec Bourgognin na vehementen način napadal dinastijo, češ, da ni ničesar storila za ureditev konflikta med Flamci in Valonci. Ta izjava je izzvala tako na desnici kakor v centrumu najostrejši protest. Ne samo predsednik zbornice, temveč tudi navzoči trgovinski minister sta zavračala Bourgogninove trditve. Komaj se je ta hrup malo polegel, pa je nastal konflikt med Vanderveldo-vimi socialisti in komunisti, ki so bili užaljeni, da niso bili sprejeti v imenovani tajni odbor, dočim so socialisti prvikrat v zgodovini Belgije sodelovali pri sestavljanju adrese. Med socialisti in komunisti so padale psovke in zaušnice, dokler predsednik zbornice ni končno zaključil seje. Adresa je bila sprejeta v tajnem odboru soglasno ter je bila redigi-rana v flamskem in valonskem jeziku. Umor sodnika Princea PARIZ, 23. februarja. Dopisnik »United Pressa« doznava, da je zdravniška preiskava točno ugotovila, da je bi! prvi preiskovalni sodnik v Staviske ga aferi Prince zastrupljen. Odrejena je bila kemična preiskava njegovega želodca. PARIZ, 23. februarja. Umor sodnika Alberta Princea je izzval veliko razburjenje v vseh političnih krogih in v javnosti. Poluradni tisk skuša pomiriti javnost in obljublja, da bo najstrožja sodna preiskava izvedena nemudoma. Javnost pa tem obljubam ne verjame, ker vidi, da se dela prav nasprotno in da krivci najbrže nikoli ne bodo izsledeni. Prince je imel pri sebi v vagonu večino spisov o Stavis-kega aferi, ki jih je hotel študirati med vožnjo. Ob njegovem truplu pa je bila najdena popolnoma prazna aktovka in je jasno, da so ga neznani storilci umorili le z namenom, da se polaste tek dokumentov. Pogreb kralja Alberta I. BRUSELJ, 23. februarja. V belgijski prestolnici je bil včeraj na najsvečanejši način pokopan ponesrečeni belgijski vladar, kralj Albert I. Pogrebni sprevod je bil ogromen in je bila njegova dolžina nepregledna. Mimo vseh vrst belgijske vojske so se udeležili pogreba tudi večji vojaški oddelki vseh zavezniških vojsk iz svetovne vojne. Za krsto je stopal prvi prestolonaslednik Leopold In ostali člani kraljeve rodbine, za njimi pa so šli predsednik Franclje Lebrun, bolgarski kralj, Waleški princ, Italijanski prestolonaslednik, danski princ, romunski princ Nikolaj, jugoslovanski princ Pavle in drugi. Krsta je bila položena v belgijsko kraljevsko grobnico v cerkvi v Laeknu. KRONANJE NOVEGA BELGIJSKEGA KRALJA. BRUSELJ, 23. februarja. Novi belgijski kralj, dosedanji prestolonaslednik in vojvoda Brabantski Leopold III.. bo prevzel vladarske posle danes, ko bo na svečan način kronan v Bruslju. TITULESCU NE BO ODSTOPIL. BUKAREŠTA, 23. februarja. Ker so se v tujih listih ponovno pojavile vesti o odstopu romunskega zunanjega ministra Titulesca, je vlada te vesti naj-odločnejše demantirala. Titulescu bo ostal na svojem mestu kljub vsem nasprotnim željam tujine. DR. ENGLIŠ GUVERNER ČEŠKOSLOVAŠKE NARODNE BANKE. PRAGA, 23. februarja. Danes se pričakuje imenovanje dr. Engliša za guvernerja češkoslovaške Narodne banke. Obenem bo tudi padla odločitev glede izpopolnitve obeh ravnateljskih mest v Narodni banki. KORUPCIJA TUDI NA JAPONSKEM. TOKIO, 23. februarja. Dopisnik »United Pressa« poroča, da pričakujejo japonski politični krogi vsak trenutek odstop sedanje vlade, in sicer zato, ker so se baje nekaterim članom vlade dokazala razna zelo umazana dejanja, ki so večinoma koruptivnega značaja; Dnevne vesti Napredovanje sodnikov, V višjo položajno skupino so napredovali: pri mariborskih sodiščih sodnika Leon Štukelj in dr. Miroslav Dev ter nadalje dr. Mirko Kejžar, sodnik okrajnega sodišča v Ma-renbergu, dr. Zdenko Verstovšek, sodnik okrajnega sodišča v Celju, Jože Kokalj, sodnik okrajnega sodišča v Šmarju; Anton Kuntarič, sodnik okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi in dr. Josip Dobrošek, sodnik okrajnega sodišča v Slov. Bistrici. Iz sodne službe. Napredovali so: Pavel Kleber in Ivan Humer, višja pisarniška oficiala pri okrajnem sodišču v Mariboru; Martin Lavrač, višji pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Šmarju; Ivan Rupnik, višji pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Murski Soboti in Maks Fluks, višji pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Gornjem grad«. Banov dar. Ban naše banovine je na-kazal pogorelcem v vasi Okonine kot pr-vo pomoč po hudi požarni katastrofi znesek 20.000 Din. Poroke. Te dni so se v Mariboru poročili: Gavrilo Gavrilovie, carinski poverjenik in šivilja Olga Repoluskova; Ivan Fegic, delavec v Studencih in pre-dica Karolina Korenova ter Viktor Pavlič, mesarski mojster v Studencih in šivilja Marija Cvetkova, Bilo srečno! Novi grobovi. V zadnjem času so v Mariboru umrli: Franc Zagorski, sprevodnik, star 59 let; Terezija Satlerjeva, zasebnica, 58 let; Simon Cvahte, upokojeni poštar, 38 let; Frančiška Lesarjeva, abiturientka učiteljišča, 20 let; Ivana Gselmanova, žena vlakovodje, 52 let; Ignacij Šugman, posestnik, 40 let; Miroslav Fick, železniški uradnik, 37 let; Rupert Tretler, taipetnik, 32 let; Marija Šen-vetrova, viničarka, 42 let; Jakob Flakus, zidar. 52 let; Martin Medved, sluga, 47 let; Marija Rojkova, žena posestnika v Jarenini, 38 let. N. p. v m-! Glavna vodovodna cev je počila. Že ves teden so nastavijenci v mestni vodami opažali, da popušča vodovodni pritisk. Vodstvo vodarne je takoj odre-dfjo strokovnjaški pregled vodovodnega omrežja. Včeraj popoldne pa so izsledili vzrok in ugotovili, da je počila glavna cev pod rezervoarjem za Kalvarijo tik ob jarku. Zaradi popravljalnih del bo do sobote vodni pritisk za dve atmosferi manjši, in se bo morda zgodilo, da stanovalci v višjih nadstropjih ne bodo imeli vode in se naj zaradi tega ne razburjajo in potrpe, ker bo napaka kmalu odstranjena. Ciril Metodova družba poziva svoje podružnice, da čianpreje skličejo občni zbor, novi odbor pa naznanijo okrajnemu glavarstvu in družbi. Pred ustanovitvijo slovenske šahovske zveze. Zanimanje za šahovsko zvezo je med podeželskimi klubi vedno večje, kar je popolnoma naravno. Manjka nam gla va^ ki bi vodila vse šahovsko gibanje v naši banovini, ki bi vplivala na čim večji razmah kraljevske igre. Pripravljalni odbor se tem potom obrača na vse šahovske klube, da mu sporoče sestave svojih odborov, svoje delovanje in morebitne želje. Dopise je poslati na naslov: prof, dr. Bajec, kavama »Evropa«, Ljubljana. Obenem z ustanovitvijo zveze se vodijo tudi priprave za izvedbo mednarodnega šahovskega turnirja, katerega organizacija naj bi bilo prvo delo novoustanovljene zveze. Prihod tujcev v Dalmacijo. Za velikonočne praznike in prve dni pomladi je napovedalo obisk na našem Jadranu že več turistovskih in izletniških skupin iz tujih držav. Večina turistov je iz Polj ske, Belgije in Švice. Iz Avstrije in Nem čije se pričakuje manjši obisk z ozirom na tamkajšnje težke notranjepolitične razmere. Nove telefonske relacije. Otvorjen bo telefonski promet na progah Slovenska Bistrica—Frohleiten; pristojbina za navaden pogovor 2-70 zl. fr.; nadalje bo otvor jen telefonski promet med Celjem in vse mi mesti v Turčiji. Grajska klet. Danes specialitete: San-piero-zrezek, brodeto s polento, rižoto iz kalamarov, polenovka, kakor tudi raznovrstne druge sveže ribe. GRAJSKI KINO Sinja liii Dolomitov VeieMnt — Lani Rlefenstahi Petek 23. febr. Šest križev. Tiho in neopaženo je te dni v krogu svoje družine slavil svoj 60. rojstni dan pred kratkim upokojeni postajenačelnik kor. kol. g. Jože Mohorko- Tako skromen, kakor je bil ob svojem lepem življenjskem jubileju, je bil vse svoje življenje. Jubilant je rodom od Sv. Lovrenca na Dravskem polju in je dovršil humanistično gimnazijo v Mariboru. Svoj življenjski poklic si je izbral v težki, odgovorni in naporni železniški službi. Dolga leta je kot prometnik služ->oval na Zidanem mostu, odkoder je bil ob izbruhu vojne premeščen na Ponikvo in imenovan za postajenačelnika. Radi nacionalnega prepričanja je med svetovno vojno mnogo trpel, vendar pa je znal streti vso zlobo svojih nasprotnikov. Ob prevratu je bil eksponent na postaji Pragersko, kjer je v najhujših časih vodil in uredil prometno službo. S svojo odločnostjo je pripomogel, da je bila takratna splošna železničarska stavka zlomljena in je s svojimi zvezarji kot predsednik štajerskih zvezarjev bivše lužne železnice vzdriževal promet na železnici, takrat ko ni manjkalo dosti, da ne bi bili komunistični prevratniki dobili oblasti v svoje roke. V aprilu 1919. pa je bil imenovan za postajenačelnika na koroškem kolodvoru, kjer je vršil nad vse vestno svojo službo do upokojitve. Jubilant se mnogo udejstvuje tudi v raznih nacionalnih dru štvih in je starosta Sokola I. Iskrenim in prisrčnim čestitkam njegovih prijate' jev in znancev se pridružujemo tudi mi- Sreča se je nasmehnila mali dalmatin ski občini Milni na otoku Braču, ki je podedovala po svojem rojaku izseljencu vanu Sargu okrog 30 milijonov pesosov. Izreden Petrov blagor. Priznani sul-čar, višji železniški kontrolor g. Božo Gajšek je imel pretekli ponedeljek izredno srečo. V Dravi med Falo in Rušami je lovil sulcc in ujel na piškurja tri lepe ribe v dveh urah. Vsi trije, tehtajo 14 kg. Neznanokam — najbrže v smrt. Včeraj popoldne se je zglasila pri predstojništvu mestne policije delavčeva žena Marija Jerčičeva, stanujoča v Volfovi ulici št. 1 in jokaje izpovedala, da je njen mož prejšnji dan zjutraj neznanokam šel od doma. Pustil je tudi listič, na katerega je s trdo roko napisal, da se mu družina smili in da ne more gledati več tega trp ienja in bo zato šel prostovoljno v smrt Jože Jerčič je star 58 let, visoke posta-ve, rjavih brk, oblečen v zelenkast površnik. sivo suknjo in črne hlače- Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči ženi ali pa policiji. Požar. V noči na preteklo sredo je v Podovi pri Račah začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Jurija Arbei-terja. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal in znaša škoda, ki pa ni krita z zavarovalnino, okrog 80.009 Din. Kako je ogenj nastal, ne vejo. Službeni list banske uprave objavlja v 15. številki: Zakon o sporazumu o sta žerjih med Jugoslavijo in Francijo; se zinam držav neokuženih z rakom na krompirju, s krompirjevo zlatico in mo Ijem; seznam strojev in strojnih delov, izdelanih v državi; odločbo o proglasitvi vzorčnega velesejma za razstave v snii slu § 94 prav. za izvrš. zakona o zaščiti industrijske svojine; izipremembo in dopolnitev pravilnika o bolniških taksah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah in bolniških ambulancah; telefonski promet s tujino, razglas o preložitvi novih volitev občinskega odbora v občini Sromlje; izpremembe v staležu banovinskih in državnih uslužbencev na področju dravske banovine; odločbe občne seje državnega sveta št. 32.776-33 in razne objave iz »'Službenih Novin«, Dobiček naše poštne hranilnice. Iz bilance, ki jo je objavila naša poštna hranilnica za lansko leto, posnemamo, da je izkazala v njej znatno povečan dobiček, in sicer v višini 52 milijonov 400 000 Din, napram 27 milijonom 400,000 Din v lanskem letu in napram 24 milijonom D!n v predlanskem letu. _ ___________________ Ljudska univerza v Mariboru. Danes' v petek ob 20.15 predava g. univ. profesor dr. Boris Zarnik iz Zagreba o drugi zelo aktualni temi »O sterilizaciji«. Znameniti biolog bo razmotrival vprašanje, ali in v koliko je dopustno iz evgenične-ga vidika uničenje plodilnih zmožnosti manjvrednih in bolnih. Predavanje po-ja snujejo skioptične slilke. G. profesor predava v slovenščini. Strelskim družinam. Uprava strelskega okrožja Maribor sporoča, da bo letni občni zbor strelskega okrožja dne 4. marca t. 1. ob 9. uri v kavarni »Jadran«. Zveza upokojenih častnikov, vojaških uradnikov in njih vdov in sirot v Mariboru ima svoj letni občni zbor dne 25. ebruarja ob 10. uri v dvorani hotela f1albwidl- Zavarovance bivše zavarovalnice »Sloga« opozarja izseljenski komisariat v Zagrebu, naj bodo previdni in naj ne nudijo nobene pomoči odvetnika Deko-stieu iz Newyorka, ki je bil zaradi poneverb aretiran in le s kavcijo zopet izpuščen iz zapora. Iz skavtske organizacije. Prihodnje leto bo v Varšavi vseslovanski skavtski Pasja dlaka! Kako imenitno si je izmislil: »ne da bi se zavedel«. Zdaj pa le hitro po vstopnice, da ne zamudimo benefice. Kdaj neki bo ta predstava — pred ali po obdukciji?« Potem se je vršil pogreb: igralec je ležal mirno v krsti, s krotkim, na vekomaj pomirjenim obrazom, za mrtvaškim vozom pa je stopala publika in se krohotala: »Ah, vrag te vzemi! Kdo bi verjel,da si znaš kaj takega izmisliti. Bogme, mož ni neumen.« »Recite kar hočete, reklama je reklama, vendar pa se mi zdi, da žalimo s tem verski čut.« »Nič ne de, zabavamo pa se vendarle.« _ »He, ljudje božji, se že zakopava. Kar živ leže v zemljo za reklamo. Kako neki bo tam dihal do benefice?« »Tepec neumni, kaj pa brbljaš. Kako neki bi dihal, če pa že sedaj diši po mrliču.« »Beži no, beži, kaj misliš, da se za reklamo ni mogel parfumirati?« In ko so se vračali od pogreba, so zadovoljno kramljali: »Torej na svidenje v gledališču. Pri benefici se vidimo!« Ta čas pa je zlezel skozi razpoko v krsto črviček in se v terni radovedno ozrl: »Kje imate tu katere igralce? Takoj jih začnemo požirati.« Branko Mašlč: PERUNIKA Legenda. »Ti si še otrok, Perunika. Ti tega še ne razumeš. Prerok te je učil samo Boga moliti in zdravila pripravljati v tej mračni pečini. Zato si ne moreš niti zamisliti, kakšno razkošno življenje, polno uživanja, sijaja ir, bogastva živimo mi, veliki ljudje.« V mojem prekrasnem mramornatem dvoru, prepolnem lepote in izobilja, bi živela kakor boginja, in kakor zvezda bi sijala nad nami vsemi. Po bujnem zelenem vrtu bi se sprehajala kakor pavica, opajal bi te vonj cvetja in klanjalo bi se ti in te božalo nizko vejevje in listje. Zibala bi se po mirnem jezeru v malem čolničku iz palisandrovine ter bi se poljubljala in objemala z mojim najlepšim labudom Erosom, ki sem ga varoval samo za tebe ...« »Dovelj je, faraon! Ni te sram govoriti mi o tem? Ne veš, da je to greh, sodomija, za katero je nekoč Bog ljudi že kaznoval z ogn?em, ki je padal izpod neba?« »Življenje bi dal zate...« »Mene je prerok Bogu žrtvoval za ublažitev človeškega trpljenja in gorja: da zdravim bolnike, pomagam revnim in tolažim slabotne...« »Rotim te pri tem tvojem Bogu, usmili se me in ne muči me več!« »In nobeno grešno uživanje, noben lažni blesk in bogastvo me nikoli ne odvrne od tega.« Ne razumevajoč jo, je videl samo njene temne globoke oči, polne gibke kretnje pod tenkim plaščem in slišal njen omam-ljiv glas, ki ga je vse bolj in bolj dražil ter mu mračil pamet. »Kaj? Zares nočeš?!« — je vzkliknil kakor v mrzlici. Peruniki se je zazdelo, da je faraon čisto ob pamet in razsodnost ter sili naprej razklenjenih rok, drhtečih nozdrvi in odvratnih zenic; da jo samo ujame in umaže s svojim grehom, pa jo potem v divji strasti zadavi ali pusti revno in ponižano. In v srcu se je preplašila in ob žalovala, da ni doma preroka. Zato je poizkusila z blagimi besedami odgnati od sebe ali vsaj ublažiti strast faraonovo. »Ti si bolan, pomiri se, gospodar... No pristoja močnemu faraonu lemurij-skemu, ki ima v svojem dvoru žen in deklet, kakor cvetlic v vrtu, da ... da...« Toda tudi te besede ga niso zadržale. Z dvema skokoma je že imel Peruniko v svojih rokah. Ponorel od strasti in razdraženosti je napel faraon vse svoje sile, da bi jo obvladal. Toda ona se je branila, ko da bi se borila za samo golo življenje. To je faraona še bolj razkačilo; zakrvavele so mu oči. prebudil se mu je ponos, zdramila se je mržnja in strašna misel mu je prešinila glavo: »A sedaj vedi, da se še pred nikomur silni in junaški faraon ni ponižal in osramotil toliko, kakor pred teboj — nesrečnica! Zato boš poginila,« in naglo je potegnil blesteče bodalo ter jo udaril ž njim v pod sredino grudi. Perunika je vztrepetala, se zamajala in padla na tla. Vso jo je oblila kri. Močan curek iz njenih grudi je brizgnil tudi proti faraonu. »Naj ti Bog odpusti...« so bile njene zadnje besede. Kakor da bi ga furije preganjale, je pobegnil morilec iz pečine. Krvavo bodalo je še vedno držal v roki. Tako razdražen in vznemirjen ni mogel razvezati uzd svojega konja, zato jih je v jezi prerezal. Potem je naglo skočil na konja ter mu neusmiljeno zabodel ostroge v re bra. Preplašen žrebec se je v divjem diru, nagel kakor veter, izgubil proti gradu. Na pustinjskem, vse do obzorja jasnem nebu so migljale drobne blesteče zvezdice, nanizane v čudne znake in oblike. Hladnejši stepski veter, ki je pihal od zahoda, je nenavadno šuštel in se zaganjal v veje palm žalostne oaze. Zdelo se je, kakor da prihajajo iz daljave jecljavi in jokajoči presekani zvoki, ki namesto angelskega zbora pojo opelo nesrečni Peruniki. Grajska vrata so bila zaprta. Faraon je močno udaril nanje, ali kljub temu se niso odprla. Udaril je še nekajkrat!, toda zopet zaman. Psujoč kakor obseden, je nagnal konja ter z vso silo udaril s kopjem po tečajih. Šele tedaj je zaškripala težka ključavnica in vrata so se počasi odprla; za njimi se je prikazal nočni ču vaj z veliko lučjo v rokah. Faraon se je ves iz sebe od jeze zadrl na nesrečnika, planil nanj s konjem ter mu v zaletu zabodel v grlo svoje okrvavljeno bodalo. Hip nato je bil že v svojem dvoru. Prestrašeni sužr.ji so mu prijeli konja: hoteli so mu odvzeti tudi orožje, toda on jim je zaklical: »Korobač mi prinesite!« Prinesli so mu bič, spleten iz pramenov ostre kože. (Se nadaljuje.) So^rt Smuška tekma za prvenstvo dravske banovine v smuškem teku na 18 km in za prvenstvo Mariborske zimskošportne •podzveze v kombinaciji bo v nedeljo 25. t. m. na Pohorju. Start za tek na daljavo 18 km ob 8. uri pri koči na Klopnem vrhu, dostop od žel. postaje Fala. Skakalna tekma na skakalnici SPD Konjice pri Winterjevi koči na Pesku v organizaciji MZSP. Prvenstvo dravske banovine v smuškem teku na 18 km doseže najboljše moštvo, ki ga sestavljajo naj-manje 4 tekmovalci ter dobi v prehodno last pokal pokrovitelja tekme. Razen tega prejme vsak tekmovalec najboljšega moštva spominske plakete, a prva tri moštva diplome MZSP. Prvenstvo podzveze doseže najboljši posameznik, ki tekmuje v kombinaciji ter prejme pokal MZSP, drogi in tretji pa plaketo- Razen tega se še posebej oceni tek in posebej skok. Ponovno se opozarja, da mora imeti vsak tekmovalec predpisano tekmovalno legitimacijo. Žrebanje v koči na Klopnem vrhu dne 24. t. m. ob 20. uri. Prijave na MZSP ozir. na mestu starta do 24. Ii 1934. Prijavnina 5 Din-Razglasitev rezultatov ter razdelitev daril v nedeljo 25. t. m. ob 21. uri v dvorani hotela »Orel« v Mariboru. Povratek iz Fale s potniškim vlakom, ki pride v Maribor ob 19.59. uri. Istočasno se razdelijo tudi darila od motoskikjoringa od 31- I. 1934. Pravilnik za prehodno darilo g. bana dr. Drago Marušiča prvaku dravske banovine: 1. Gospod ban dr. Drago Marušič pokloni prehodno darilo, ki ga prejme zmagovalec na smuških tekmah za prvenstvo dravske banovine, prirejenih po pravilniku JZSS; 2. prehodno darilo osvoji v trajno posest zmagovalec, ki si prlaobi naslov prvaka dravske banovine dvakrat zaporedoma ali trikrat s presledkom; 3. vsakokratni zmagovalec se gravira na prehodno darilo; 4. v letu, kadar bi se tekmovanje za ta naslov ne vršilo, prehodno darilo shrani zmagovalec, tekmovanje pa, ki je razpisano, se mora vršiti, četudi bi se prijavil samo en tekmovalec na startu; 5. tekmovanje za prehodno darilo se sme vršiti vedno le v isti disciplini, v kateri se je vršilo prvo leto, dočim se prireditelj lahko menja; 6. zmagovalec hrani prehodno darilo v dotičnem letu ter ga mora takoj, ko je razpisano prehodno prvenstvo dravske banovine, upo-slati prireditelju; 7. nadzorstvo nad izvedbo teh tekem in nad razdelitvijo darila ostane JZSS, ki odobri tudi ta pravilnik. Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Prijateljsko tekmo ISSK Maribor I:SK Železničar I sodi g. Nemec, prijateljsko tekmo rezerv ISSK Maribora in SK Železničarja pa sodi g. Kopič. Okrožni odbor LNP, službeno. Prijavljena prijateljska tekma Varaždinski SK: |SK Železničar je odpovedana, prav tako tudi nedeljske dopoldanske tekme. V nedeljo 25. t. m. ob 15.30 se odigra na igrišču SK Železničarja prijateljska tekma ISSK Maribor :'SK Železničar, predtekma ob 14. uri ISSK Maribor rezerva:SK Železničar rezerva- Službujoči odbornik g. Benedik. Sokolstvo Smuška tekma Sokola I- Smuški odsek Sokola I. bo priredil v nedeljo 4. marca na Glažuti tekme v smuku za vrste članov in naraščaja. Start in cilj bo pri Glažuti. Proga bo dolga 4 km. Vrste, ki jih sestavljajo štirje tekmovalci (odnosno trije in 1 rezerva), bodo tekmovale skupno za prvo mesto, razen tega pa se bodo ocenjevali tudi posamezniki in bo dosege! najboljši tekmovalec naslov zmagovalca. Obenem pa lahko prirede društva v okviru tekem tudi društvene tekme za vrste in posameznike. Tehnično vodstvo bo v rokah prirediteljev z br. Mulejem. Tekmovalci morajo priti na Glažuto že v soboto zvečer. Start bo ob 9. uri dopoldne- Udeleženci naj prinesejo s seboj odejo in hrano. Za toplo prehrano — brezplačno — bo preskrbljeno. Prijavnina za vrsto je Din 10. Prijave s prijavnino je poslati do 3. marca društvu Sokol I. ali pa na startu 4. marca. Slovenska Bistrica Uradnih dnevov meseca februarja in marca po odloku banske uprave ne bo. Razpored nadaljnjih uradnih dni bo pravočasno razglašen. Opozarjamo vse lastnike psov, posebno volčjakov in lovskih brakov, na odlok okrajnega glavarstva, ki je bil izdan na podlagi lovskega zakona, da morajo biti psi čuvaji in braki v dobi od 1- novembra pa do 31. julija pripeti, kadar pa so izven domačije, se morajo voditi na verigi. Osrednja uprava za mere in dragocene kovine v Beogradu sporoča, da bo pregled sodov pri postaji za kontrolo sodov v Slovenski Bistrici 28. februarja in 30. marca t. 1. Občinska uprava Slovenska Bistrica okolica je pred dnevi razglasila, da se morajo, glasom naloga poveljnika dravske divizijske oblasti, javiti vsi vojni obvezni, Id od 1. 1884 do najmlajših letnikov, in sicer oni, ki so že po 6. maju 1930 opravili orožne vaje v naši vojski, najkasneje do 26. t. m. in prinesti s seboj dokument, iz katerega je razvidno, da so vajo tudi res opravili. Nadalje se morajo najkasneje do 10. marca zglasiti tudi vsi obvezniki od letnika 1896 dalje do najmlajših, vsi oni, ki nimajo vojaških izprav. Opozarjamo prizadete, da to sto-Te, ker bi se v nasprotnem primeru kazensko zasledovali. Anglija zapira svoje meje Lansko leto je Anglija kot prva odpovedala vse konvencije proti omejevanju uvoza. Letošnja zima pa je ob omejenem uvozu občutno spremenila angleško potrošnjo mesa, padle so cene goveda in lastniki zalog so zato blago zadrževali in zdaj dosegli, da je vlada uvoz še bolj omejila. Te odredbe povzročajo med ljud stvom veliko nezadovoljstvo in v dnevnikih se pojavlja mnenje, da vlada ni mogla ukreniti nič pametnejšega, kakor to omejitev uvoza, če hoče ljudi naučiti, da namesto mesa jedo samo slanike. Omejitev uvoza v Anglijo pa je najbolj zadela Irsko, ki je doslej zalagala London z govedino. Na ta uvoz je že določena lOOodstotna carina, zdaj naj se pa uvoz še omeji na polovico. Lažje bo pristala na omejitev Kanada, ki je v času irsko- angleškega spora dvignila svoj del od 800 glav na mesec na 6000, ali šestkratno množino onega iz leta 1931. Vendar je pa kanadski delež še tako majhen, da se nova omejitev tiče samo Irske- Čim višje — tem slabše. Za preizkušanje delovanja motorjev v velikih višinah je bila skonstruirana posebna naprava, pnevmatična sobana, v kateri se umetno proizvaja visoko-višinski zrak. V takem prostoru se morejo preizkušati motorji do 70 konjskih sil v okoliščinah, ki točno odgovarjajo zračni višini 9000 m, zračnemu pritisku do 0.33 atmosfere in temperaturi do 40 stopinj Celzija pod ničlo. Ugotovilo se je, da izgublja motor že v višini 6000 metrov na svoji sili 43% napram sili na morskem površju. Podoira;te Protftuberkulozno ligo! Mali o Stanovanie VISOKOPRITLIČNO STANOVANJE novo urejeno, oddani s 1. marcem. Studenci. Ciril-Me-todova ulica 17. fi71 Oddam trisobno, solnčno STANOVANJE s kabinetom in pritiklinami v bližini okrožnega sodišča. — Vprašati v pisarni dr. Lasiča. 665 Iz živlien a najstarejšega zemljana Najstarejši mož sveta, Zaro Aga, je doma iz okolice Vana, nekoč glavnega mesta države Urarta v vzhodnem Kur-distanu. Rojen je bil leta 1774 in pripada kurdskemu narodu. Star je torej 160 let, pa je vendar še razmeroma čil in krepak. Oženjen je bil enajstkrat in imel je mnogo otrok, od katerih pa živita samo še dva sinova. Eden je star 132. drugi pa tudi nad 100 let. Oba sta bila do leta 1920 v carigrajskem pristanišču nosača. Tudi stari je bil nosač in še kot 150letni starec je nosil težka bremena, ki iih niso zmogli njegovi za 100 let mlajši tovariši. Najzanimivejše pri tem Kurdu je, da so mu pred 34 leti zrasli novi beli zobje in črni lasje, ki so mu pa kmalu izpadli. 5 svojo enajsto ženo menda ni zadovoljen, ker se hoče od nje ločiti, da bi se dvanajstič oženil. Pravi, da bo to njegova zadnja ženitev. Svojo mladost je preživel Zaro doma v Kurdistanu, od koder ga je pognala revščina po svetu. Dolga leta je preživel v Carigradu; nikoli ni pil alkoholnih pijač, niti jedel mesa. Njegova glavna hrana je bilo sočivje, mleko, maslo, jogjirt in sir. Zelo rad je pil in še pije močim črno kavo. Zdravniki domnevajo, da tiči glavni vzrok njegovega dolgega življenja v treznosti in vegetarijanstvu. Zato je povabilo neko ameriško abstinentsko društvo l60Ietnega Kurda v Newyork, da ga je kazalo kot živ primer proti alkoholizmu. Plačevalo mu je 50 dolarjev na teden in delalo z njegovim imenom vel' ko reklamo. Nedavno je Zaro Aga težko zbolel in dolgo je ležal v carigrajski bolnici, pa so mu zdravniki zaenkrat še rešili življenje. Denar, ki ga je bil zaslužil v Ameriki, je že porabil in zdaj dobiva od carigrajskega magistrata 50 turških lir na mesec. Tudi njegova žena je težko zbolela in zato je naprosil zeta, naj mu preskrbi drugo žensko, ki mu bo stregla. Pripomnil je pa, da ne sme biti prestara. Štirinajstletni atlet. Štirinajstletni John Bruns v Woking-harmi na Angleškem je že v rani mladosti kazal, da bo silno močan. Njegovi starši so bili sicer artisti, toda le redke kje se telesna moč človeka podeduje. Pri Johnu se je to izpolnilo. Danes je deček star 14 let in je tako močan, da dvigne z zobmi 52 kg in drži z zobmi dva ponija, ki vlečeta v nasprotno smer. Mnogi ravnatelji kabaretov in cirkusov ponujajo staršem velike vsote, toda John mora najprej izvršiti šolo in se bo šele potem posvetil artistični, oziroma atletski karieri. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADiVOJ REHAR v STANKO DETELA v Mariboru. Mode. Ona: »Ali je kaj modnih slik v tvojem dnevniku?« On: »Nekaj jih ie. pa so že zastarele; to ie iutrni" ; - Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik