5 talca kni 's **
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO V
18. april 1960
ST. 13
VSEBINA
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE
135.	Odlok o maksimailmi stopnja občinskega prometnega idnvka od naravnega -vina v gostinstvu in v trgovini na drobno v okraju Celje.
136.	Odlok o spremembi odloka o začasnem finansiranju v mesecu januarju 1960.
137.	Odlok o določitvi udeležbe občin okraja Celje v skupnih dohodkih.
138.	Sklep o začetku izplačevanja novih položajnih plač predsednikom in sodnikom okrajnih sodišč na območju okraja Celje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
139.	Odlok o delovnem časni (ifradniih urah) upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Celje in o času, v katerem ti upravni organi sprejemajo stranke.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
140.	Družbeni plan občine Šoštanj za leto 1960.
141.	Odlok o proračunu občine Šoštanj za leto 1960.
'142. Odlok o razpisu m a dom es trnih volitev.
143. Odredba o tarifi najemmin za grobove, posebnega prispevka za vzdrževanje pokopališč in pristojbin za grobarske storitve.
135.
Okrajni ljudski od'bor Celje je po 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in četrtem odstavku III. točke dela C tanite prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 20/59, 21/59, 28/59, 31/59 in 45/59) in skladno z 2. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 9/60) na seji okrajnega zibora in na seji zbora proizvajalcev die 12. aprila 1960 sprejel
ODLOK
o maksimalni stopnji občinskega prometnega davka od naravnega vina v gostinstvu in v trgovini na drobno v okraju
Celje.
L člen
Občinski ljudski odbori občin v okraju Celje smejo izjemoma povečati stopnje občinskega davka od prometa naravnih vin v gostinstvu in v trgovini na drobno od 5% do 7%.
2.	člen	v
Občinski ljudski odbori naj razliko pobranega davka nad 5% do 7% v smislu 1. člena tega odloka odvajajo v svoj komunalni sklad in naj to razliko uporabljajo prvenstveno za napredek gostinstva in turizma.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi se tudi v Uradnem listu LRS.
St. 01/3-32-5/2-60 Celje, dne 12. aprila 1960.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Celje
Riiko Jerman, 1. r.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je dal Okrajnemu ljudskemu odboru Celje soglasje k povečanju maksimalne stopnje občinskega prometnega davka od naravnega vina v gostinstvu in v trgovini na drobno od 5% na 7% z odločbo št. 01-65/3-60 z dne 11. L 1960.
136.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 77. členu zakona o proračunih in o finansiraiju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59), 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in skladno z odlokom o začasnem finansiranju potreb političnih teritorialnih enot v januarju 1960 (Uradni list FLRJ, štev. 52-854/59) na seji okrajnega zbora m na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1960 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o začasnem finansiranju v mesecu januarju 1960.
L člen
Odlok o začasnem finansiranju v mesecu januarju 1960 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-316/59) se spremeni v L točki L člena, katera se glasi takole:
»1. izdatki se smejo izvršiti v tem času do višine 8% od skupnih izdatkov, ki so foiJi izvršeni po predračunih posameznih organov oziroma zavodov v letu 1959. Z navedenimi sredstvi je potrebno prvenstveno zagotoviti kritje osebnih izdatkov.«
2.	člen
Točka 2. člena 1 se črta.
3.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/3-31-36/1-60 Celje, dne 12. aprila 1960.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Celje
Riko Jerman, 1. r.
137.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 8. in 11. členu zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59), L ii 4. členu zakona o določitvi udeležbe občin in okrajev v skupnih virih dohod-
kov (Uradni list LRS, št. 2-5/60) in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na sejj okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1960 sprejel
ODLOK
o določitvi udeležbe občin okraja Celje v skupnih dohodkih.
L člen
Občinskim proračunom pripada 33% skupnih dohodkov, določenih s 26. členom zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov, ki so doseženi na območju občine.
2.	člen
Na račun deleža okraja se zagotovijo občinam dopolnilna sredstva za finansiranje nalog in služb, katere jim nalaga zakon.
Dopolnilna udeležiba na skupnih dohodkih znaša:
Občina:
Laško	8%
Mozirje	15%
Slovenske Konjice	15%
Šentjur pri Celju	27%
Šmarje pri Jelšah	27%
Žalec	8%
3. člen
Občinska doklada od kmetijstva se šteje za skupni vir dohodkov vseh politično-teritorialnih enot po najnižjih povprečnih stopnjah, določenih za posamezne dbčine od predvidenega katastrskega dohodka, v naslednjih odstotkih.
Občina:
Celje	15%
Laško	8%
Mozirje	6%
Slovenske Konjice	14%
Šentjur pri Celju	14%
Šmarje pri Jelšah	14%
Šoštanj	12%
Žalec	16%
4.	člen
Del sredstev od ustvarjeie cene lesa na panju v gozdovih splošnega ljudskega premoženja v predvidenem znesku 34,000.000 din se bo v letu 1960 uporabil za finansiranje rekonstrukcije cest.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja šepa od 1. januarja 1960.
St. 01/3-32-17/3-60 Celje, dne 12. aprila 1960.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Celje
Riko Jerman, 1. r.
138.
Okrajni ljudski odbor Celje je po tretjem odstavku
4.	člena uredbe o spremembah uredbe o položajnih plačah sodnikov in javnih tožilcev (Uradni list FLRJ, štev. 13-172/60) in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1960 sprejel
SKLEP
o začetku izplačevanja novih položajnih plač predsednikom in sodnikom okrajnih sodišč na območju okraja Celje.
1.
Položajne plače, ki so določene z uredbo o spremembah uredbe o položajnih plačah sodnikov in javnih tožilcev (Uradni list FLRJ, št. 13-172/60) se pričnejo izplače-
vati predsednikom in sodnikom okrajnih sodišč v Celju, Šmarju pri Jelšah in Šoštanju z veljavnostjo od 1. aprila 1960.'
2.
Ta sklep velja od dne sprejetja. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/3-1-87/1-60.
Celje, dne 12. aprila 1960.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Celje
Riko Jerman, 1. r.
139.
Občinski ljudski odbor Celje je po 71. členu zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 22-119/59) na seji občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 4. aprila 1960 sprejel
ODLOK
o delovnem času (uradnih urah) upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Celje In o času, v katerem ti upravni organi sprejemajo stranke.
L člen
Delovni čas (uradne ure) upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Celje se določi na vsak delovni dan od 7,—14. ure.
2.	člen
Stranke se pri upravnih organih sprejemajo vsak ponedeljek, sredo in soboto v času od 8. do 12. ure.
3.	člen
Službe, ki imajo stalno opravila s strankami (sprejemna pisarna, glavna pisarna, prijavno-odjavna služba, matična služba in podobno), pa sprejemajo stranke vsak delov li dan v tednu med rednim delovnim časom.
Državljane, ki so zaposleni, sprejema dežurni uslužbenec tudi izven delovnega časa, v kolikor prihajajo v zadevah, katere opravljajo službe, ki imajo stalno opravek s strankami. V nujnih primerih pa mora sprejeti dežurni uslužbenec tudi druge stranke.
4.	Člen
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/2-1-66/1-60 Celje, dne 4. aprila 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Franc Rupret, 1. r.
140.
Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 26. členu statuta občine Šoštanj v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1960 sprejel
DRUŽBENI PLAN OBČINE ŠOŠTANJ ZA LETO 1960
Prvi del
SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960
L poglavje
TEMELJNI SMOTRI IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960
Upoštevajoč gospodarsko-politične naloge perspektivnega plana razvoja občine Šoštanj za doibo 1957—1961 in dosedanje uspehe na področju gospodarstva v letih 1957, 1958 in 1959, se postavljajo za leto 1960 naslednje osnovne naloge:
1.	Izpolniti v globalu naloge perspektivnega plana v vseh panogah gospodarstva razen v industriji že v letu 1960, torej eno leto pred določenim rokom.
2.	Na podlagi načela, naj bodo vse naloge, ki so bile postavljene s perspektivnim planom, izpolnjene že v letu 1960, je nujno:
—	povečati obseg proizvodnje in storitev ter kvaliteto izdelkov v vseh gospodarskih panogah;
—	povečati delovno storilnost na vseh gospodarskih področjih, zlasti v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu.
Naraščanje delovne storilnosti je osnovni pogoj za dvig življenjske ravni prebivalstva. Zato je tudi nujno skrbeti za smotrno zaposlovanje delovne sile, boljšo organizacijo dela in izboljšanje tehnoloških postopkov ter uvedbe avtomatizacije;
Sistemu delitve dohodka znotraj podjetij je posvetiti posebno pozornost. Pri id e Ut vi je upoštevati načelo nagrajevanja po učinku oziroma enoti proizvoda;
—	zviševati je realno osebno potrošnjo in življenjsko raven prebivalstva, posebno v industrijskih središčih. V skladu s tem je posvečati posebno pozornost preskrbi industrijskih središč s kmetijskimi pridelki. Se nadalje je krepiti trgovsko mrežo na drobno in jo predvsem sodobno urediti, krepiti uslužnostno obrt in podpreti ustanavljanje gospodinjskih servisov;
—	pri razporejanju razpoložljivih investicijskih sredstev iz lokalnih družbenih investicijskih skladov in iz skladov gospodarskih organizacij je treba dati prednost tistim investicijam, ki bodo zagotovile družbeno koristnost v čim krajšem roku in ki bodo s stališča celotnega občinskega in splošnega gospodarstva najkoristnejše. Pri tem razporejanju je upoštevati v enaki meri gospodarske kot tudi negospodarske investicije. Pri gospodarskih investicijah v industriji je treba nadaljevati z gradnjo že začetih objektov in obnovo zastarelih obratov. Za dosego smotrnejšega izkoriščanja investicijskih sredstev gospodarskih organizacij je nujno združevati sredstva gospodarskih organizacij. S tako združenimi sredstvi je zagotoviti takšno strukturo investicij, ki izhaja iz smernic družbenega plana.
Glavno navodilo za uspešno gospodarjenje ra vasi mora biti kooperacijska oblika proizvodnje, ki jo je treba še naprej krepiti. Prav tako pa je posvečati vso potrebno Pozornost vprašanju zakupa zemljišč. Investicije v kmetijstvu morajo biti usmerjene predvsem v dvig živinoreje z namenom, da se v zadostni meri oskrbi industrijska središča z mlekom in mesom.
II.	poglavje
DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
Upoštevajoč dosedanje uspehe in podane materialne in družbene pogoje ter temeljne smotre in naloge, ki so bile postavljene s perspektivnim načrtom, računamo v letu 1960 z naslednjim porastom družbenega bruto proizvoda ln narod rega dohodka:
v tisočih dinarjev
1956	1957	1958	1959	1960
Družbeni bruto proizvod
7,183.957	9,495.055	10,748.187	12,374.434 13,531.476
Narodni dohodek
3,273.700	4,419.050	4,831.940	5.464.066	6,062.574
Indeksi
1957	1958 1959	1960
1956	1957 1958	1959
Družbeni bruto proizvod	132,2	113,5	115,1	109,6
Narodni dohodek	134,9	109,3	113,0	110,9
Kakor je razvidno iz dokumentacije, se je bruto proizvod v štirih letih povečal za 88,3%, kar je za 3,3% manj, kakor je bilo predvideno s perspektivnim planom. Povprečno letno se je dvigoval za 22,1 % nasproti 22,9% po perspektivnem planu.
Narodni dohodek je porastel v primerjavi z letom 1956 za 65,0%, kar je za 12,6% manj, kakor je bilo predvideno s perspektivnim planom. Narodni dohodek se je povprečno letno dvigoval za 16,8%, po perspektivnem planu pa je bil predviden porast narodnega dohodka povprečno letno za 19,4%.
Iz pregleda je razvidno, da je predvideli porast narodnega dohodka za leto 1960 relativno večji kot porast družbenega bruto proizvoda. Uresničitev takšnega odnosa bo mogoča ob smotrnejši uporabi surovin in energije ter spremembi strukture proizvodnje v prid kvalitetnejših in za tržišče zanimivejših proizvodov ter povečanega obsega proizvodnje, ki naj bo rezultat povečanja produktivnosti.
III.	poglavje INVESTICIJE
1.	Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabila za čim hitrejšo dovršitev začetnih objektov in za posipešeno graditev tistih rekonstrukcij, za katere so že izvršene tehnične priprave ter za graditev drugih zmogljivosti, ki vplivajo na izboljšanje preskrbe in življenjske ravni prebivalstva.
V letu 1960 je prav tako treba nadaljevati z graditvijo objektov družbenega standarda zlasti stanovanj, komunalnih naprav in šol.
2.	V družbenem sektorju predvidevamo v ta namen naslednje investicijske naložbe v osnovna sredstva (v tisočih dinarjev):
1958	1959	1960 Indeksi
1959	1960
________________________________________1958	1959
Gospodarske
investicije	1,039.017	3,623.080	5,829.678	348,7	106.9
Negospodarske
investicije	907.283	1,168.256	1,170.951	128,7	100,2
Skupaj	1,946.300	4,791.336	7,000.629	246,1	146,1
V kolikor	se v letu	1960 ne bo pričelo z gradnjo	I. faze
sušilnice, bodo skupne oziroma gospodarske investicije za 1.227 milijonov dinarjev nižje.
S planom za leto 1960 bodo skupne investicijske naložbe, ki so bile predvidene po perspektivnem planu za razdobje 1957—1961, presežene za 16,5%, in sicer gospodarske investicije za 28,1%, negospodarske investicije pa bodo znašale 92,6% predvidevanj po perspektivnem planu.
3.	Po posameznih gospodarskih panogah se računa v letu 1960 z naslednjimi vlaganji v primerjavi s prejšnjim letom (v tisočih dinarjev):
1959	1960
	znesek	struktura	znesek	struktura	Indeks 1960 1959
Industrija	3,494.492	96,7	5,622.914	96,6	160,9
Kmetijstvo	63.176	1,7	80.352	1,3	127,1
Gradbeništvo	—	—	—	—	—
Trgovina	17.910	0,4	31.370	0,5	175,1
Gostinstvo	22.775	0,6	35.320	0,6	155,0
Obrt	24.736	0,6	59,722	1,0	241,4
Gospod, panoge skupaj	3,623.080	100,0	5,829.678	100,0	160,9
Predvidevana sredstva bodo uporabljena za tele namere:
— Sredstva za industrijo bodo vložena predvsem v nadaljnjo gradnjo Termoelektrarne Šoštanj, ki je v 11. fazi izgradnje. Predvideno je, da bo začela s poskusno proizvodnjo že konec leta 1960. Nadalje bodo sredstva vložena v nadaljnjo izgradnjo Rudnika lignita Velenje in za začetek I. faze gradnje sušilnice v Velenju, ki se bo gradila v okviru energo-kemokombinata. Tovarna usnja v Šoštanju bo rekonstruirala kromov odtielek, Lesno industrijski kombinat Šoštanj pa mizarski obrat. Industrijsko podjetje »Gorenje« h »Galanterija« Šoštanj bosta vložila sredstva predvsem v nabavo strojev. V znesku za industrijo so zajeta tudi sredstva za dovršitev del na obratu za izdelovanje opečnih izdelkov v Šoštanju, ki bo začel s poskusno proizvodnjo v začetku leta 1960.
— V kmetijstvu so sredstva namenjena predvsem za pospešen razvoj živinoreje, to je za nabavo živine in gradnjo hleva za 200 krav molznic. Vzporedno z gradnjo hleva je treba urediti konzumno mlekarno, pregonske pašnike in nabaviti poltovorni avto za prevoz mleka. Kmetijske zadruge bodo sredstva vložile predvsem v nabavo strojev in traktorskih priključkov. Razen tega bo Kmetijska zadruga Šoštanj zgradila še montažno garažo. Kmetijska zadruga Šmartno ob Paki skladišče za reprodukcijski material in za ureditev zadružne ekonomije. Kmetijska zadruga Velenje bo večino razpoložljivih sredstev uporabila za dovršitev hmeljskih sušilnic, Kmetijska zadruga Bele vode pa je sredstva predvidela za nabavo živine in popravilo hlevov za pašni obrat.
— Sredstva za trgovino so namenjena predvsem za razširitev in izboljšanje maloprodajne trgovske mreže ter za izboljšanje preskrbe industrijskih središč s kmetijskimi pridelki. Sredstva so predvidena za ureditev in nabavo opreme živilske samopostrežne trgovine v Novem Velenju, za ureditev novih trgovskih lokalov in nabavo opreme v živilskem centru v Šoštanju ter za nabavo hladilnih naprav.
— V gostinstvu bodo razpoložljiva sredstva uporabljena za nabavo opreme novo zgrajenega gostinskega objekta v Novem Velenju ter za dovršitev del ter nabavo opreme prenovljenega »Kajuhovega doma« v Šoštanju.
— V obrti so sredstva predvidena predvsem za novogradnjo pekarne v Velenju, za dovršitev novih obratnih prostorov Izdelovalnice gumiranega papirja v Velenju in za ureditev novih prostorov slaščičarne v Šoštanju.
— Sredstva za negospodarske investicije sov letu 1960 predvidena v približno enaki višini kot v letu 1959. Ta sredstva je vlagati predvsem v dovršitev že začetih stanovanjskih objektov, komunalnih naprav, v gradnjo šol in dovršitev zdravstvenega doma.
Predvidevamo, da bodo investicije v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 naslednje (v tisočih dinarjev):
1959	1960
	znesek	struktura	znesek	struktura	Indeks 1960 1959
Stanovanj, dejavnost	719.824	61,8	535.500	45,7	74,3
Komunalna dejavnost	229.648	19,6	301.533	25,7	131,3
Šolstvo	104.203	8,9	132.618	11,3	127,2
Kultura in znanost	78.081	6,6	113.300	9,6	145,1
Šport	—	—	20.000	1,7	—
Zdravstvo	36.500	3,1	68.000	6,0	186,3
Negospodarske panoge skupaj:	1,168.256	100,0	170.951	100,0	100,2
Negosipodarske investicije, ki so bite predvidene s perspektivnim planom, bodo pri takšni uporabi sredstev v letu 1960 dosežene z 92,6%.
5.	Da bomo dosegli osnovne naloge investicijske graditve v letu 1960, moramo:
—	razporediti razpoložljiva sredstva predvsem v take namene, kjer bo zagotovljeno najhitrejše povečanje zmogljivosti v proizvodnji in dvigu družbenega standarda prebivalstva;
—	pospešiti graditev začetih objektov, da jih bo čim-prej mogoče vključiti v proizvodni proces;
—	v industriji nadaljevati z izvajanjem programov za rekonstrukcijo piodijetij ter pri tem prehajati tam, kjer so dani pogoji, na avtomatizacijo z uporabo sodobne tehnike v proizvodnih procesih;
—	neposredni investitorji, podjetja ter občinski upravni organi naj intenzivneje spremljajo razvoj investicijskih del, tako glede smotrnosti uporabe razpoložljivih sredstev kot tudi v pogledu pravočasne dovršitve objektov;
—	za dosego hitrejših rekonstrukcij in modernizacij podjetij naj občinski organi v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami pripravijo predloge o združevanju investicijskih sredstev zaradi izvrševanja nalog in dosego smo-trov, ki so v skladu s smernicami perspektivnega družbenega plana.
6.	Sredstva občinskega investicijskega sklada bodo v letu 1960 znašala skupno okoli 57,98 milijonov dinarjev. Od tega zneska je določeno za obratna sredstva 25% ali
14.49	milijonov dinarjev, za osnovna sredstva pa 75% ali
43.49	milijonov dinarjev. Razpoložljiva sredstva za osnovna sredstva se bodo uporabila za poravnavo že obstoječih obveznosti v višini 5,7 milijonov dinarjev, preostali del se bo razdelil po panogah takole (v tisočih dinarijev):
kmetijstvo	3,500
trgovina	6,318
gostinstvo	5,520
obrt	15,422
negospodarske investicije 7,000
Skupaj	37,760
Razen sredstev občinskega investicijskega sklada predvidevamo, da bodo znašala sredstva od občinskega prometnega davka, ki je namenjen za trgovino v višini 1%, okrog 6 milijonov dinarjev, im sredstev od najemnin za lokale okrog 2 milijona dinarjev. Ta sredstva je treba na primeren napin združevati in v celoti uporabiti za investicije v trgovini.
7.	Da se zagotovi'potrebna koordinacija in usmerjanje vseh investicij po tem planu in po okrajnem družbenem planu, se morajo investitorji posluževati za izdelavo investicijskih programov, idejnih in glavnih projektov izključno za ta dela pooblaščenih organizacij.
IV.	"poglavje
ZAPOSLENOST IiN 'DELOVNA STORILNOST
V letu 1960 je še nadalje omejevati naraščanje števila zaposlenih ter s tem zagotoviti čim večji porast delovne storilnosti kot osnove za povečanje osebne potrošnje in živ-
Ijenjskega standarda. Ob predvidenem porastu celotne proizvodnje in razvoja negospodarskih dejavnosti bi se smelo povečati število zaposlenih v celotnem gospodarstvu za okrog 3,7%. Ob takšnih načelih zaposlovanja bi bilo mogoče doseči porast 'delovne storilnosti v celotnem gospodarstvu za okoli 6,5%. Od predvidenega razvoja delovne storilnosti bo zavisel tudi razvoj osebne potrošnje.
V	ta namen je treba v letu 1960 izvajati naslednje ukrepe:
1.	Se naprej je treba izpopolnjevati vzpodbudne načine nagrajevanja ter dosledno uvajati nagrajevanje po gospodarskem uspehu celotne gospodarske organizacije in po doseženem učinku pri delu. Povečanje posebnega deleža na dohodku gospodarskih orga lizacij, ki ga zagotavljajo v letu 1960 zvezni predpisi, naj se uporabi prvenstveno za izboljšanje nagrajevanja. V okviru celotnih osebnih dohodkov naj se povečuje del, ki se izplačuje na podlagi doseženih učinkov.
2.	Delovno silo za nova delovna mesta je treba pridobivati predvsem s smotrnejšo razporeditvijo obstoječe delovne sile v okviru posameznega podjetja ali v okviru podjetij na območju občine, upoštevajoč pri tem načelo, naj se delovna sila rekrutira v čim manjši meri iz podeželja.
3.	Izboljševati je treba izrabo razpoložljivega sklada časa z zmanjševanjem izostankov. Gospodarske organizacije naj podvzamejo ukrepe za povečanje delovne discipline ter izboljšujejo delovne in življenjske pogoje zaposlenih. Poleg tega naj se dosledno upoštevajo higiensko tehnični predpisi, kar bo vplivalo m a zmanjšanje izostankov.
4.	Gospodarske organizacije naj razpoložljiva sredstva vlagajo predvsem v take investicije, ki bodo v čim večji meri prispevale k porastu delovne storilnosti. Posebno skrb je posvetiti sistematično organiziranemu strokovnemu izobraževanju delavcev v gospodarskih organizacijah, za kar naj gospodarske organizacije uporabljajo sredstva skladov za kadre.
Pristojni organi — občinski zbor proizvajalcev, odsek za delo, posredovalnica za delo, delavski svetiGn sindikalne organizacije — naj stalno spremljajo gibanje zaposlenosti in delovne storilnosti po posameznih podjetjih ter vsklajujejo z delovnimi kolektivi politiko zaposlovanja v skladu s smernicami družbenega plana.
V.	poglavje
OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD
V	letu 1960 se predvideva nadaljnje povečanje osebnih dohodkov za okrog 16% in povečanje realne osebne potrošnje na 1 prebivalca za 6,5%. Na povečanje dohodkov bo prvenstveno vplival porast proizvodnje, dvig zaposlenosti v gospodarstvu, povečana delovna storilnost ter povečanje osebnih dohodkov zaradi dviga stanovanjske najemnine.
Predvideni razvoj osebne potrošnje v letu 1960 bo mogoče doseči, če se bodo izpolnile osnovne naloge, ki so postavljene v planu glede povečanja proizvodnje, politike zaposlovanja, delovne storilnosti, organizacije tržišča, razvoja obrtniških storitev in gostinskih zmogljivosti ter drugih dejavnosti družbenega standarda.
V	letu 1960 je predvideno nadaljnje izboljšanje in razširitev služb, ki bodo prispevale k razvoju družbenega standarda.
Skupne investicijske naložbe za razvoj družbenega standarda bodo znašale v letu 1960 1.170,9 milijonov dinarjev aJi 0,2% več kot v letu 1959.
Kljub znatnim sredstvom ne bo mogoče rešiti vseh perečih problemov s področja družbenega sta idarda, zato je treba razpoložljiva sredstva usmerjati tako, da bodo čimprej prispevala k izboljšanju posameznih dejavnosti.
V	ta namen je treba sredstva gospodarskih organizacij na primeren način združevati.
Iz občinskih sredstev bo možno vložiti v negospodarske investicije približno 173 milijonov dinarjev, in sicer:
—	stanovanjska	dejavnost	110.294
—	komunalna	dejavnost	7.000
—	šolstvo	55.806
Skupaj.	173.100
V	stanovanjsko dejavnost vložena skupna sredstva se bodo porabila za dovršitev 394 stanovanj in za začetek gradnje novih 101 stanovanj. V tem znesku so zajeti vsi možni viri stanovanjske graditve, tako zvezni in republiški krediti Rudnika lignita Velenje kot sredstva občinskega stanovanjskega sklada in sredstva gospodarskih organizacij.
Razpoložljiva sredstva za stanovanja je treba usmerjati tako, da se bodo stanovanjski objekti čim hitreje do-vrševali. Zato naj investitorji sklepajo z gradbenimi podjetji čvrste pogodbe, v katerih bosta določena fiksna cena in rok dovršitve. Glede na prehod na ekonomske najemnine je treba gradnjo stanovanj v večji meri prilagajati finančni zmogljivosti prebivalstva.
V	komunalno dejavnost vložena sredstva se bodo porabila predvsem za nadaljnjo ureditev cestišč, kanalizacije, elektrifikacije, vodovoda, toplovodnega ogrevanje v Novem Velenju ter za vodovod v Šoštanju. V tem znesku so zajeta tudi sredstva DES v višini 27,7 milijona dinarjev in sredstva vodnega gospodarstva za nadaljevanje regulacijskih del na Paki v višini 80 milijonov dinarjev. V letu 1960 je računati na dogotovitev odseka med Šoštanjem in Termoelektrarno. S tem bo izpeljana struga skozi celotno naselje. Prav tako je treba nadaljevati z regulacijskimi deli Pake skozi Velenje.
Iz sredstev, ki bodo vložena v šolstvo, naj se prvenstveno dogradi šola v Velenju in šola v Belih vodah ter začne z novogradnjo šole v Šmartnem ob Paki. V znesku, ki je predviden za šolstvo, so tudi sredstva Rudnika lignita Velenje za 'dovršitev Rudarske industrijske šole v Velenju.
V	investicijah za kulturo in znanost je zajeta gradnja kulturnega doma v Velenju. V investicijah za šport je predvidena gradnja zimskega bazena v Šoštanju.
Investicije v zdravstvu so namenjene predvsem za dovršitev zdravstvenega doma v Velenju.
Ker je razvoj osebne potrošnje odvisen tudi od politike občinskega ljudskega odbora v pogledu preskrbe industrijskih središč s kmetijskimi pridelki, ureditve družbene prehrane, sodobne ureditve v trgovini ter ustanavljanje servisov v okviru stanovanjskih skupnosti, je temu vprašanju posvetiti vso skrb ter prosta sredstva usmerjati predvsem za te namene. V letu 1960 je treba dosledno izvajati kontrolo cen ter voditi pravilno politiko glede lokalnih dajatev in cen za komunalne storitve.
Drugi del
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH
VI.	poglavje INDUSTRIJA
1. Pričakuje se, da bo v letu 1960 fizični obseg industrijske proizvodnje za 10,3% večji od dosežene ravni v letu 1959 in bo s tem dosežen 80,6% obseg proizvodnje, ki je bil s perspektivnim družbenim planom predviden za leto 1961.
Po posameznih industrijskih podjetjih je predvideno naslednje gibanje fizičnega obsega proizvodnje (v tisočih dinarjev):
Indeks
Podjetje	1958	1959	1960	1959 1960
TE Šoštanj	2.138.927	2,370.820	2,495.600 110,8 105,3	
TE Velenje	82.577	155.975	155.975	188,8 100,0
RL Velenje	4,016.790	4,580.500	5,167.800 114,0 112.8	
»GOrenje«	329.115	639.681	675.601	194,4 106,6
»Galanterija«	206.901	225.685	262.716	123,6 102,7
»LIK« Šoštanj	188,435	191.875	208.975	101,8 108,9
TU Šoštanj »Lurgi« v	2,379.473	2,176.516	2,346.089	91,5 107,7
v izgradnji Industrija			132.000	
skupaj	9,342.218 10,371.102		11,444.756	111,0 110,3
V okviru takšnega gibanja proizvodnje se predvideva v letu 1960 naslednji porast proizvodnje nekaterih najvažnejših izdelkov:
	Enota mere	1959	1960	Indeks 1960 1959
Električna energija	MWh	405.000	425.000	104,9
Lignit	t	1,950.000 2,200.000		112,8
Štedilniki	t	2.245	2.380	106,0
Pohištveno okovje	kom.	357.112	360.000	100,8
Pisarniški pribor	kom.	3.849	4.000	103,9
Galalitni izdelki	kom.	1,103.100	1,100.000	99,7
Galalitni gumbi	000 kom.	6.036	6.912	114,5
Žagan les iglavcev	m3	4.500	4.500	100,0
Stavbno mizarstvo	m3	520	650	125,0
Žagan bukov les	m3	200	200	100,0
Zgornje usnje	m2	205.000	218.000	106,3
Usnje za podlogo	m2	35.000	34.000	97,1
Galanterijsko usnje	m2	47.000	36.000	76,6
Spodnje usnje	t	1.065	950	89,2
Tehnično usnje	t	340	559	164,4
Zidaki	0 enot	—	16.500	—
2.	Pri predvidenem porastu proizvodnje naj bi se povečalo število zaposlenih v industriji največ za 4,0%. Na tej podlagi se pričakuje porast delovne storilnosti za 6,3%.
Povečanje števila zaposlenih je utemeljeno samo pri Rudniku lignita Velenje in pri obratu za izdelovanje opečnih izdelkov, ki bo v začetku leta 1960 začel Obratovati. V ostalih industrijskih podjetjih pa se naj število zaposlenih poveča le v primeru, če se bo povečala proizvodnja nad predvidevanji plana. Povečanje števila zaposlenih je utemeljeno tudi pri Termoelektrarni Šoštanj, ki bo šla v pogon s I. fazo 1. novembra 1960.
3.	Skupne investicijske naložbe v industriji bodo v letu 1960 znašale 5.623 milijonov dinarjev ali za 60,9% več kot v letu 1959.
Gospodarskim organizacijam se priporoča, da svoja lastna sredstva uporabijo predvsem za izboljšanje organizacije dela, odpravo ozkih grl, zamenjavo izrabljenih osnovnih sredstev in rekonstrukcije.
S predvidenimi investicijskimi naložbami v letu 1960 bodo doseženi naslednji uspehi v proizvodnji:
—	v proizvodnji električne energije bo proizvedeno za
25.000	MW/h električne energije več kot v letu 1959;
—	v proizvodnji premoga 'bo znašalo povečanje
250.000	ton lignita;
—	v kovinski industriji se bo povečala proizvodnja štedilnikov za 135 ton;
—	v kemični industriji se bo povečala proizvodnja pohištvenega okovja, pisarniškega pribora in gumbov iz plastičnih mas;
—	v industriji gradbenega materiala bo znašala proizvodnja zidnih elementov iz lurgi pepela 16,500.000 enot;
—	v lesni industriji se bo znatno povečala proizvodnja stavbnega mizarstva, in sicer za 130 m3;
—	v usnjarski industriji se bo predvsem povečala proizvodnja zgornjega usnja težkih kož, in sicer za 13.000 m2 in proizvodnja tehničnega usnja, nekoliko pa se bo zmanjšala proizvodnja spodnjega usnja.
4.	Predvideno gibanje industrijske proizvodnje bo zahtevalo vsestranske napore gospodarskih organizacij, ki se bodo morali usmerjati predvsem k naslednjim nalogam:
—	skrbeti je treba, da bodo dovršene vse začete investicije v rokih, ki je zanje predviden;
—	izkoristiti je vse možne oblike združevanja sredstev, ki bodo vplivale na smotrnejše izkoriščanje razpoložljivih investicijskih sredstev;
—	izpopolnjevati je treba organizacijo dela z uporabo sodobnih metod v procesu proizvodnje;
—	posvečati je treba večjo pozornost delovnim pogojem;
—	izkoristiti je vse možnosti strokovne vzgoje in pri-učevanja zaposlene delovne sile.
5.	Po posameznih industrijskih podjetjih se predvideva naslednje:
V proizvodnji električne energije pri TE Šoštanj in TE Velenje računamo s povečanjem proizvodnje za 4,9%•
V	Termoelektrarni Šoštanj se bo nadaljevalo z gradnjo II. faze in bo v ta namen v letu 1960 porabljeno 2.543 milijonov dinarjev. Kapacitete, ki so v gradnji, bodo polno izkoriščene šele v letu 1961.
V	proizvodnji premoga bo pri Rudniku lignita Velenje dosežena večja proizvodnja za 12,8%, s čemer bo dosežena proizvodnja 2,200.000 ton.
Za dosego te proizvodnje bo Rudnik lignita Velenje v letu 1960 investiral 1296 milijonov dinarjev. Poleg nadaljnje izgradnje rudnika se bo v letu 1960 začelo z gradnjo sušilnice, za kar je :za začetna dela predvideno okrog 1.227 milijonov dinarjev.
Industrijsko podjetje »Gorenje« Šmartno ob Paki bo ob normalnih pogojih svojo proizvodnjo povečalo za 5,6% vendar smemo pričakovati, da bo proizvodnja zaradi predvidene selitve v nove prostore v Velenje in nabave strojne opreme znatno višja.
Podjetje »Galanterija« Šoštanj bo proizvodnjo pohištvenega okovja, pisarniškega pribora in gumbov povečalo za 2,7%.
Obrat opečnih izdelkov v gradnji bo začel v začetku leta 1960 s poskusno proizvodnjo. Predvideno je, da bo v letu 1960 proizvedeno 16,500.000 enot zidnih elementov. Za dovršitev objekta bo v letu 1960 vloženo še 83 milijonov dinarjev.
Proizvodnja usnja pri Tovarni usnja v Šoštanju se bo v letu 1960 povečala za 7,7%. V letu 1960 bo podjetje pristopilo k rekonstrukciji kromovega oddelka, za kar ima predvidena sredstva v višini 27 milijonov dinarjev.
VII.	poglavje KMETIJSTVO
Predvidevamo, da se bo v letu 1960 kmetijska proizvodnja	povečala	za 13,6% v primerjavi z oceno za
leto 1959.
Primerjava obsega proizvodnje za posamezne stroke v letu 1958; oceno 1959 in planom za leto 1960 je naslednja	(v	indeksih):
1959	1960	1960
1958	1959	1958
žita
industrijske rastline vrtnine
krmne rastline
Poljedelstvo skupaj
Sadjarstvo
Vinogradništvo
Živinoreja
Domača predelava
Kmetijska proizvodnja skupaj
110,2	105,3	116,1
96,5	105,2	101,6
74,5	172,0	128,1
102,5	140,4	143,9
96,4	126,7	122,1
50,4	158,6	79,9
40,8	123,4	50,3
140,9	106,0	149,4
74,7	128,0	95,6
112,7	115,9	130,6
K porastu kmetijske proizvodnje bo v precejšnji meri prispevalo proizvodno sodelovanje, pa tudi za 22,3% povečana proizvodnja pri Kmetijskem gospodarstvu Salek. V organizirani proizvodnji bo v letu 1960 713 ha njiv, kar pomeni za 192,2% več kot v letu 1959.
Obseg organizirane proizvodnje in hektarski pridelki posameznih kultur v letu 1960 bodo predvidoma naslednji:
ti aP o "g >
Hektarski pridelek	g
KG zadr. koop. priv. sek. g o §*
o.
pšenica	—	—- *	38,0	12,0	51,6
krmna žita	—	—	—	12,0	—
koruza	—	—	—	27,0	—
hmelj	16,0	—	13,0	—	100,0
krompir	280,0	—	250,0	143,0	31,4
detelja, lucerna	90,0	—	80,0	54,0	31,8
travniki	60,0	60,0	54,0	24,0	67,7
V	organizirano proizvodnjo se morajo v letu 1960 zajeti doslej slabo izkoriščena zemljišča splošnega ljudskega premoženja, katera je vključiti v KG ali kmetijske zadruge. Bazo za nadaljnje povečanje površin organizirane proizvodnje si naj KG in zadruge ustvarijo 'z nakupom ali jemanjem zemljišč v zakup. Kmetijska proizvodnja bo v letu 1960 usmerjena na povečanje pridelkov krmnih rastlin, kar se bo odražalo predvsem v povečanju staleža živine, v precejšnji meri pa na večjo proizvodnjo mesa in ostalih živinorejskih proizvodov.
Za dosego povečane proizvodnje bodo potrebne večje množine umetnih gnojil in semenskega blaga, predvsem krompirja, za kar naj nosijo skrb kmetijske zadruge. Prav tako morajo imeti kmetijske zadruge skozi vso vegetacijsko dobo točen pregled nad posevki in prav tako ob koncu leta o finančnem uspehu.
V	strukturi skupnih površin občine se ne predvidevajo večje spremembe. Nelkoliko se bodo zmanjšale površine njiv, sadovnjakov in pašnikov. Primerjava strukture med letom 1959 in 1960 je naslednja:
		1959	1960
njive in vrtovi		2.190	2.184
sadovnjaki		501	498
vinogradi		70	68
travniki		2.386	2.386
obdelovalna zemlja		5.147	5.136
pašniki		1,364	1.346
senožeti		911	911
ribniki		19	21
trstičje, močvirje		6	8
kmetijska površina		7.447	7.440
gozdovi		10.134	10.127
rodovitna površina		17.581	17.567
nerodovitna površina		652	666
skupaj		18.233	18.233
Primerjava glavnih skupin posevkov v			ha pa je na-
	1959	1960	Indeks
			1960
			1959
žita	996	553	55,5
industrijske rastline	204	197	96,5
vrtnine	522	667	127,7
krmne rastline	427	738	172,8
nasadi in drugo	41	29	70,7
skupaj	2.190	2.184	99,7
S tem se bo delež žit od dosedanjih 46,0% v povprečju zadnjih let zmanjšal na 25%, medtem ko se bodo površine pod krmnimi rastlinami, ki so doslej zavzemale 19% ornih površin, zvišale na 34% vse orne zemlje. Pri ostalih posevkih ne bo večjih sprememb.
Zmanjšanje površin je predvideno pri manj važnih žitih. Zmanjšanje površin važnejših žit pa bo naslednje (v ha):
1959	1960 Indeks
1960 •	1959
pšenica	276	273	98,9
ječmen	132	60	45,4
oves	198	90	45,4
koruza	134	60	44,8 .
Površine krompirja bodo povečane od 411 na 531 ha ali za 28,8%. Povečanje površin krmnih rastlin je z ozirom na poudarek v razvoju živinoreje v letu 1960 lujno. Povečale se bodo predvsem površine črne detelje, lucerne in pitnika, manj, oziroma nič, pa krmne okopavine, ki potrebujejo več ročne delovne sile, ki je z mehanizacijo ne moremo nadomestiti.
Pri važnejših krmnih rastlinah bo povečanje površin naslednje (v ha):
1959	1960 Indeks
1960 1959
črne detelja	210	398	189,5
lucerna	67	82	122,3
pitnik	8	121	1.512,5
Površine vmesnih posevkov (fižol, buče, sončnice) ostanejo v glavnem iste kot v letu 1959.
Z ozirom na stalno večanje površin, ki so zajete v proizvodnem sodelovanju, bodo v letu 1960 doseženi temu primerno visoki hektarski pridelki.
Gibanje hektarskih pridelkov v zadnjih letih h za leto 1960 je predvideno za važnejše pridelke takole:
	1957	1958	1959	1960	Indeks 1960 1959
pšenica	13,8	14,2	15,6	23,0	147,4
od tega kooperacija	—	—	30,5	38,0	124,5
koruza	17,5	19,2	18,6	27,0	145,1
hmelj (star nasad)	12,9	12,8	14,5	13,0	89,6
krompir	96,4	128,5	89,8	176,9	196,9
od tega kooper.	—	—	—	250,0	—
detelja	44,7	45,5	60,8	62,8	103,2
od tega kooper.	—	—	—	80,0	—
lucerna	45,8	46,2	62,3	61,2	98,2
seno travniško	24,0	25,3	29,0	45,1	155,5
od tega kooper.	—	—	33,8	54,0	159,7
Temeljni plan v govedoreji
V govedoreji je v letu 1960:
1.	povečati število govedi za okrog 580 kom. in povečati težo za okrog 150 ton za plemensko rejo;
2.	proizvesti za trg okrog 840 kom. raznih kategorij govedi v teži okoli 293 ton.
Za ta plan so bili že v planu poljedelske proizvodnje prikazani ustrezni ukrepi, t. j. zmanjšanje površin žit in povečanje površin s krmnimi rastlinami, predvsem silažno koruzo in detelj išči. V organizirani proizvodnji bo zajeto 62 ha silažne koruze, 127 ha deteljišč in 1300 ha travnikov. Tako bo mogoče doseči 40,4% več krmnih rastlin kot leta 1959. Hektarski pridelek detelje v kooperacijski proizvodnji je predviden z 80 q, silažne koruze 600 q in travniške krme 54 q.
Kmetijske zadruge bodo sklepale z rejci pogodbe za rejo predvsem mlajše goveje živine.
Kmetijsko gospodarstvo Salek bo svojo proizvodnjo usmerilo predvsem v živinorejo in pridelovanje povrtnin. V letu 1960 bo pristopilo h gradnji hleva za 200 krav, s čimer bo lahko prevzelo vso oskrbo mleka v Velenju in Šoštanju.
Stalež prašičev se bo povečal od 4903 na 5118 kom., kar bo možno doseči le s povečanjem pridelkov primerne krme in nabavo boljšega plemenskega materiala.
Pritisk na tržišče mesa bo nekoliko razbremenila vzreja okrog 2529 prašičev v skupni teži 273.135 kg.
Plan živinozdravstvene službe za leto 1960
V letu 1960 je treba nadaljevati s siplošno tuberkulini-zacijo goveje živine skladno z okrajnim načrtom, tako da bo tuberkulinizacija v celoti izvršena.
Veterinarska postaja naj prevzame vso skrb za selekcijo živine. Za leto 1960 predvidevamo, da bo zajelo umetno osemenjevanje 60% vseh plemenic na območju občine.
Plan sadjarstva in vinogradništva
Sadjarstvo v občini ne napreduje v taki meri kot ostale kmetijske panoge, zato je potrebno posebno skrb posvetiti tej panogi. Za osnovanje večjih skupin sadovnjakov (nad 10 ha površine) niso dani pogoji, ker takih površin
ni. Saditvi manjših' površin po obnovi starih nasadov pa se bo moralo v bodoče posvetiti vso skrb zaradi ugodnih podnebnih razmer in izkoriščanja brežinastih leg ter ugodnega tržišča na območju občine.
V	letu 1960 bo pridelek na drevo predvidoma znašal 30 kg.
Naloge sadjarstva za bodoče leto so naslednje:
1.	Pri novih in že urejenih nasadih je treba skrbeti, da se bodo z vključitvijo razpoložljivih strokovnih kadrov pravilno izvajali vsi potrebni zaščitni ukrepi.
2.	Iz nasadov je treba izločiti vsa drevesa, ki ekonomsko ne prenesejo več najnujnejšega vzdrževanja. V ta namen je treba nadaljevati z asanacijo starih zadovnjakov, predvsem tam, kjer to že ni bilo izvršeno leta 1959.
V	vinogradništvu ne predvidevamo glede proizvodnje nikakih sprememb, kvečjemu zmanjšanje površin zaradi krčenja vinogradov. Za dosego planiranih nalog v kmetijstvu bodo znašale investicijske naložbe v letu 1960 okrog 83 milijonov dinarjev ali za 31% več kot v letu 1959.
V	letu 1960 je treba pripraviti načrte za ureditev vrtnarskega obrata s toplovodnim ogrevanjem.
VIII.	poglavje GOZDARSTVO
V	gozdovih splošnega ljudskega premožeija ter v zadružnih' in zasebnih gozdovih 'kakor tudi na negozdnih zemljiščih se določijo za sečnjo v letu 1960 naslednje maksimalne količne stoječega lesa (v bruto m3):
____________________________Skupaj Iglavci Listavci
v gozdovih	16.890	12.600	4.290
na negozdnih	zemljiščih	700	400	300
skupaj	17.590	13.000	4.590
IX.	poglavje GRADBENIŠTVO
Povečanje obsega investicijskega vlaganja v kapitalno izgradnjo, kakor tudi nadaljnja intenzivna gradnja objektov družbenega standarda in prav posebej še stanovanjskih objektov, terjajo nadaljnje povečanje obsega gradbenih del za 15,6%. To povečanje obsega gradbenih del se nanaša samo na Gradbeno podjetje »Gradbenik« Šoštanj, medtem ko se drugi izvajalci gradbenih del, ki sicer gradijo na območju občine, obravnavajo v družbenih planih občin, kjer imajo svoj sedež.
Znatno povečan obseg gradenj bo zahteval tudi večje napore Gradbenega podjetja »Gradbenik«, predvsem pri zboljšanju organizacije dela in pri boljšem koriščenju kapacitet.
Pomembno vlogo naj v tem oziru odigra poslovno združenje, katerega je treba ustanoviti v okviru občine. To združenje naj predstavljajo vsa podjetja na območju občine, ki se bavijo z gradnjo oziroma obrtniškimi deli na gradbenih objektih ali s proizvodnjo gradbenih materialov. Združenje naj skrbi za vskladitev vseh faz gradbene proizvodnje od gradbenih programov in tehnične dokumentacije, vsklajevanja nabave materiala s potrebami operative do kvalitetnega izvajanja gradenj in pravočasnih rokov izgradnje. Važna naloga poslovnega združenja je, da bo razširil zmogljivosti za zaključna gradbena dela. V gradbeništvu je treba v letu 1960 znatno dvigniti storilnost dela, kar bo možno pod pogoji, ki bodo nastali z osnovanjem poslovnega združenja. Stremeti je treba za izboljšanjem sistema nagrajevanja. Glede na posebnost gradbenih del bi bilo vzpodbudno premirati strokovno in odgovorno osebje za izpolnjevanje rokov izgradnje. Izvajalci gradbenih del naj skrbijo, da se bodo v letu 1960 izboljšali stanovanjski pogoji in prehrana delavcev na gradbiščih.
Razdelitev sečnje po namenu potrošnje je naslednja: _________________________Skupaj Iglavci Listavci
družb, (blag.) proizvod.	12.120	10.040	2.080
podežel. (neblag.) proizv.	5.470	2.960	2.510
skupaj	17.950	13.000	4.590
Količine lesa, določene za družbeno proizvodnjo, so minimalne in jih je mogoče v okviru skupne določene količine lesa za posek povečati na račun podeželske potrošnje.
Za reprodukcijo zadružnih in zasebnih gozdov bodo v letu 1960 uporabljena naslednja sredstva (v tisočih di-
narjev) :
obnova, gojitev in varstVo	gozdov	1.704
urejanje gozdov	8.000
odkazovanje	5.450
Vzdrževanje gozdnih	komunikacij	2.149
skupaj	17.303
S sredstvi za obnovo in gojitev gozdov bodo 1960 opravljena naslednja gozdno gojitvena dela: izpopolnitev že obstoječih kultur	0,6	ha
melioracije grmišč I	8,2	ha
melioracije grmišč II	4,3	ha
žetev plevela	50,0	ha
čiščenje kultur	31,4	ha
Iz sredstev okrajnega gozdnega sklada se bo na območju občine nadaljevalo z gradnjo ceste Slanica—Kloše in Velunja. Za redno vzdrževanje gozdnih poti v zasebnih in zadružnih gozdovih pa so predvidena sredstva v višini
2,149.000	dinarjev. Z izdelavo katastra gozdnih cest je bila izvršena dokončna razmejitev med gozdnimi in občinskimi cestami ter ugotovljeni minimalni stroški za redno vzdrževanje gozdnih poti.
Skladno z družbenim planom LR Slovenije se bo v letu 1960 pristopilo k urejanju gozdov SLP in zasebnih gozdov na območju občine Šoštanj z ozirom na to, da ti gozdovi tvorijo večje in strnjene komplekse z visokim gozdnim fondom in visoko vrednimi iglavci.
Stanovanjska graditev
V letu 1960 se bo na območju občine dogradilo oziroma začelo graditi okrog 495 stanovanj, za kar bo uporabljeno skupno 535,5 milijonov dinarjev.
Da bi v naši občini čirrfbolj pospešili ostvaritev ciljev stanovanjske reforme, je treba stremeti predvsem:
—	za čim večjo mobilizacijo sredstev privatnih gradbenih interesov;
—	za osnovanjem solidnih in kadrovsko sposobnih stanovanjskih zadrug;
—	za pravilno vlogo občinskega stanovanjskega sklada za zidanje hiš, ki bo moral poslovati po principu gospodarskega računa;
—	za izvajanje principa slednje družbenih sredstev pri gradnji stanovanj in
—	za koncentrirano gradnjo v določenih zazidalnih okoliših in v skladu z urbanističnimi načrti.
Da bi se stanovanjska graditev čimbolj racionirala, je treba nuditi poslovnemu združenju vso podporo pri stanovanjski in komunalni graditvi.
Z ozirom na predviden razvoj gradnje stanova ij na območju občine je treba takoj pristopiti k sestavi petletnega programa graditve stanovanj.
X.	poglavje TRGOVINA
Nadaljnji gospodarski razvoj bo hkrati s povečanjem industrijske in kmetijske proizvodnje ter porastom kupne moči omogočil večji obseg blagovne izmenjave. V letu 1960 je predvideno, da se bo blagovni promet v trgovini na drobno in trgovini na debelo dvignil za 12%■
Vzporedno s povečanim prometom računamo tudi na večji bruto proizvod in narodni dohodek, ki bosta predvidevanje perspektiv rega plana že v letu 1960 presegla več kot za 100%.
Na podlagi pričakovanega naraščanja kmetijske in industrijske proizvodnje in s povečanim obsegom uvoza za široko potrošnjo, bodo v letu 1960 ustvarjeni pogoji za do-
bro založenost in stabilnost tržnih razmer. Zato se bo moralo usmeriti delovanje trgovskih organizacij in sveta za blagovni promet predvsem na odstranjevanje tistih pomanjkljivosti, ki vplivajo na nezadovoljivo preskrbljenost trga zaradi nezadostne razširjenosti trgovskega omrežja kakor tudi na časovne neskladnosti med ponudbo in po-vpraševa ijem.
Za dosego tega cilja bo treba:
— Dovršiti in opremiti trgovske lokale v Novem Velenju, ki so namenjeni za samopostrežno trgovino; v istih lokalih je treba urediti tudi prodajalno mesa.
— Dovršiti in opremiti je treba trgovske lokale v Šoštanju, ki so namenjeni predvsem za živilske stroke: prodajalna zelenjave in sadja, delikatesa, prodajalna kruha', slaščičarna in mlečna restavracija ter prodajalna mesa in ribarnica.
— Dokončno je treba urediti oziroma izboljšati preskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki na ta način, da se Trgovskemu podjetju »Bazen« Velenje zagotove sredstva za nabavo hladilnih naprav in kamione. S tem bo imelo podjetje možnost vskladiščiti pridelke v času aaj-večje ponudbe in bo lahko zagotovilo enakomerno založenost s proizvodi. S tem se bodo tudi zmanjšale razlike v cenah na drobno, katere se oblikujejo na tržišču v sezoni in izven sezone.
— Zaradi pomanjkanja sredstev za ureditev in opremo trgovskih lokalov v Novem Velenju, ki so namenjeni predvsem za industrijske prodajalne, je treba zainteresirati industrijska podjetja, da si z lastnimi sredstvi te lokale urede in odprejo svoje prodajalne.
— Trgovska podjetja naj skrbijo, da bodo imele njihove prodajalne v zalogi čim popolnejšo izbiro blaga, ki je predmet njihovega poslovanja. Trgovinska zbornica naj pregleda obstoječe registracije trgovskih podjetij in predlaga svetu za blagovni promet spremembo povsod tam, kjer je združevanje strok neustrezno in onemogoča trgovinam, da bi imele na zalogi popolnejši sortiment blaga. Tako bodo lahko trgovine bolje izvršile svojo nalogo.
— Potrošniški sveti morajo posvetiti večjo skrb, kot doslej, ugotavljanju in odstranjevanju pomanjkljivosti trgovskih podjetij. Tesneje naj sodelujejo s svetom za blagovni promet. Za poživitev dela potrošniških svetov naj skrbijo zlasti stanovanjske skupnosti.
— Posebno skrb je treba voditi glede ureditve preskrbe s kmetijskimi pridelki. Trgovska podjetja, ki so zadolžena za preskrbo s kmetijskimi pridelki, bodo morala v celoti izvršiti naloge, ki jih nakazuje plan preskrbe za leto 1960 in na ta način zagotoviti redno in nemoteno preskrbo prebivalstva. V ta namen bodo morala že v predsezoni sklepati pogodbe, ki naj poleg količine vsebujejo še dnevno ceno in kvaliteto po sortimentu. Težiti je treba za tem, da se v posameznih primerih znižajo še vedno neupravičeno visoke razlike v cenah kmetijskih pridelkov, ki nastajajo zaradi večkratnega posredovanja.
• Investicije v trgovini bodo znašale v letu 1960 predvidoma 31,37 milijonov dinarjev ali za 75,1% več kot v letu 1959.
Občinski ljudski odbor naj ustanovi sklad združenih sredstev trgovine, v katerega se naj poleg najemnin od lokalov steka tudi del povečanega davka na maloprodajni promet v višini 1%.
V	letu 1960 je treba skrbeti za dopolnilno izobraževanje vodilnega kadra v trgovini z obiskovanjem poslovodskih šol in z raznimi oblikami vzgoje preko delavske univerze.
XI.	poglavje
GOSTINSTVO IN TURIZEM
V	letu 1960 pričakujemo, da se bo celotni promet gostinstva povečal za 10%.
Perspektivni plan prometa gostinstva bo tako že v letu 1960 dosežen. Tak porast prometa temelji na povečanju kupne moči prebivalstva in na povečanju turizma.
V	letu 1960 računamo, da se bodo nastanitvene kapacitete povečale za 26 ležišč oziroma za 19%, ker bo namenom gostinstva in turizma začel služiti obnovljen »Kaju-
hov dom« v Šoštanju, ki se je vsa leta uporabljal za druge namene.
Da bo zagotovljen razvoj gostinstva in turizma po perspektivnem planu, je treba še naslednje:
— Zagotoviti je treba potrebna sredstva za opremo hotela v gradnji v Novem Velenju ter za dovršitev in opremo »Kajuhovega doma« v Šoštanju.
— Skrbeti je treba za prehrano abonentov. V ta namen je v Šoštanju v najprimernejšem gostišču treba urediti družbeno prehrano, v Velenju pa začasno rešiti to vprašanje z reorganizacijo oziroma osamosvojitvijo že obstoječega obrata za družbeno prehrano.
— Pri določanju pavšalnih obveznosti se naj upošteva struktura in specifičnost poslovanja posameznih gostinskih organizacij. Z ustreznim določanjem družbenih dajatev je treba zagotoviti stabilnost cen, čim boljše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti in ustvarjanje potrebnih skladov za ureditev in obnovo gostinskih obratov.
— V letu 1959 uvedeni sistem nagrajevanja po učinku je treba obdržati in ga dopolniti na ta način, da se doseže potrebna vzpodbuda za gostinske delavce. Ta sistem nagrajevanja mora zagotoviti pravično nagrado za doseže i uspeh in potrebna sredstva za sklade podjetij. Gostinska zbornica naj skrbi za izpopolnjevanje in pravilno nagrajevanje po učinku.
— Prav tako naj gostinska zbornica še nadalje skrbi za strokovno izpopolnitev gostinskega kadra in za večje vključevanje vajencev v gostinske poklice. Posebno pozornost naj posveti praktičnemu učenju in izboljšanju kvalifikacijskega sestava kadra.
Investicijska vlaganja v gostinstvo in turizem bodo v letu 1960 znašala 35,3 milijonov dinarjev ali za 55% več kot v letu 1959.
XII.	poglavje OBRT
Predvidevamo, da se bo v letu 1960 vrednost obrtnih storitev in uslug povečala za 9,3%, od tega v družbenem sektorju za 12,1%, v privatnem sektorju pa za 4,9%. Tako bo vrednost, ki je bila predvidena s perspektivnim planom, presežena že v letu 1960 za 13,2%.
Povečanje vrednosti obrtnih storitev in uslug bo doseženo predvsem z večjo storilnostjo irf z delnim povečanjem delovne sile in števila uslužnostnih obratov.
Pri delu za nadaljnji razvoj obrti je treba izvajati predvsem naslednje smernice:
— Na osnovi izkušenj in dosežkov pri izvajanju perspektivnega plana je treba izdelati analizo o stanju i n program za bodočo organizacijo obrtniške mreže. Pri tem je treba prvenstveno upoštevati uslužnostne obrate.
— Za pospeševanje uslužnostne obrti je potrebno organizirano sodelovanje s stanovanjskimi skupnostmi. Določiti je treba lokacijo za uslužnostne in servisne obrate. Poslovni prostori za te Obrate se morajo graditi po vnaprej določeni koncepciji z vso potrebno instalacijo ter v ustreznih dimenzijah. S temi ukrepi se bodo zmanjšali stroški za opremo teh novih poslovnih prostorov. Velja naj načelo, da uslužnostne obrtne obrate obremenjujemo samo z investicijami za opremo.
— Pri določanju družbenih obveznosti pavšalistov za leto 1960 je treba ugotoviti tudi višino obveznosti, ki bi jih te obrtne organizacije plačale po rednem obračunu prispevka iz dohodkov. Od tako določenih obveznosti je treba tudi v bodoče prepustiti ustrezen del obrtnim organizacijam, vendar s pogojem, da odstopljeni znesek vplačajo v svoje sklade, ne pa za povečanje osebnih dohodkov.
— Storilnost dela je treba zvišati z uvajanjem novih načinov oziroma z nadaljnjo razširitvijo že uvedenega nagrajevanja po učinku.
— Za investicije v obrtništvu je treba določiti vsa sredstva iz občinskega investicijskega sklada, ki jih plačujejo obrtne gospodarske organizacije v ta sklad.
— Obrtnim organizacijam se priporoča, da v letu 1960 pristopijo k združevanju sredstev.
— Obrtna zbornica in obrtne organizacije naj še nadalje skrbe za strokovno vzgojo in dopolnilno izobraževa-
nje obrtniškega kadra ter za reden in zadosten dotok mladine v obrt, predvsem v družbeni sektor.
Dopolnilno izobraževanje obrtniškega kadra po tečajih, seminarjih in šolah mora biti vsklajeno med sindikalnimi organi, zavodi za izobraževanje odraslih in med obrtno zbornico.
Glede na nujnost, da se večji del vajencev vključi v družbene obrtne obrate, je treba ustvariti v teh obratih takšne pogoje, ki bodo omogočili sistematično vključevanje mladine v uk, pogoje za strokovno učenje in nadzor ter urejene delovne in družbeno politične pogoje.
Investicijska vlaganja v obrt bodo znašala v letu 1960 59,7 milijonov dinarjev ali za 141,4% več kot v letu 1959. Predvidena investicijska sredstva se bodo uporabila predvsem za novogradnjo pekarne v Velenju s kapaciteto
10.000	kg kruha dnevno, s čimer bo rešeno vprašanje preskrbe s kruhom za celotno območje občine. Investicije za novogradnjo pekarne so predvidene v višini 40 milijonov dinarjev. Nadalje so v višini 17 milijonov dinarjev predvidene investicije za dograditev novih prostorov Izdeloval-nice gumiranega papirja v Velenju ter za ureditev novih lokalov Slaščičarne Šoštanj, ki bo v svojem sklopu imela tudi mlečno restavracijo.
Tretji del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŠOŠTANJ
XIII.	poglavje
Amortizacija
Vse gospodarske organizacije morajo plačevati polni znesek amortizacije. Izjemi sta Gostinsko podjetje »Jezero« Velenje in bodoči hotel v Šoštanju, ki plačujeta za gradbene objekte amortizacijo v višini 60% od polne amortizacije, obračunane po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi.
XIV.	poglavje
Obresti od sklada osnovnih in obratnih sredstev
1.	Obrtna gostinska podjetja, delavnice in gostišča, plačujejo v letu 1960 od sklada osnovnih in obratnih sredstev naslednje obresti:
a)	obrtna podjetja, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do družbene skupnosti pavšalno, po stopnji	6%
b)	obrtna podjetja, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti pavšalno i i se pretežno bavijo z izvrešvanjem storitev (krojaštva, šiviljstva, čevljarstva, brivske in frizerske delavnice, mesarije)
po	stopnji	3%
c)	obrtna podjetja, ki svoje obveznosti do družbene skupnosti plačujejo pavšalno in se ne bavijo pretežno s storitvami, plačujejo obresti po stopnji 6%
č) gostinska podjetja in gostišča plačujejo obresti	po stopnji	4%
2.	Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti
od	sklada osnovnih	sredstev po obrestni meri	2%
Obresti gredo v sklad osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki jih plačuje.
XV.	poglavje Prispevek iz dohodka
1.	Kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se v celoti odstopi del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, da ga vložijo v svoj sklad osnovnih sredstev.
2.	Gospodarske organizacije, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti pavšalno, plačujejo tudi prispevek iz dohodka v pavšalnem znesku.
XVI.	poglavje
Občinska doklada na dohodek od kmetijstva
Stopnje občinske doklade na dohodek od kmetijstva se določijo progresivno po katastrskih občinah s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora.
XVII.	poglavje
Občinske doklade na dohodek od ostalih poklicev in premoženja
Stopnja občinskih doklad od dohodkov ostalih poklicev in premoženja se določijo s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora.
XVIII. poglavje Občinski prometni davek
Občinski prometni davek od proizvodov in storitev ter od prometa na drobno se plačuje po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora.
XIX.	poglavje
Določitev pavšala za obrtna, gostinska in komunalna podjetja s pavšalnim obračunom
Gospodarskim organizacijam, ki pavšalno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti, se določi pavšal v enem samem pavšalnem znesku, ki zajema pavšalni prispevek iz dohodka, obresti od sklada obratnih sredstev in zemljarino.
Višina pavšalnega prisipevka iz dohodka se določi s pogodbo, ki jo skleneta oddelek za finance in gospodarska organizacija.
Prometni davek, ki ga morajo plačevati gospodarske organizacije, ki pavšalno izpolnjujejo svoje obveznosti, se plačuje v pavšalnih osnovah, ki jih določi z odločbo oddelek za finance — uprava za dohodke.
Na področju občne Šoštanj se lahko pavšalirajo:
a)	gostišča in gostinska podjetja;
b)	obrtna podjetja in delavnice, ki so plačevale obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnih zneskih za leto 1959 ter ostala obrtna in komunalna podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za pavšaliranje;
c)	trgovske organizacije s špecerijskim blagom izven ožjega območja Šoštanja in Velenja in trgovine s sadjem in zelenjavo;
č) komunalne gospodarske organizacije, ki izpolnjujejo pogoje za pavšaliranje.
XX.	poglavje
Delitev celotnega dohodka pavšaliranih podjetij
1.
Celotni dohodek pavšaliranih gospodarskih organizacij se deli:
a)	na materialne in režijske stroške;
b)	na amortizacijo;
c)	na obveznosti v pavšalnem znesku;
č) prispevek v rezervni sklad;
d)	anuitete za investicijska posolija.
Ostanek dohodka je dohodek podjetja.
2.
Doseženi dohodek se razdeli med osebne dohodke delavcev in sklade podjetja.
3.
Med osebne dohodke delavcev spadajo:
a)	osebni dohodek v višini tarifne postavke po tarifnem pravilniku po času ali učinku na enoto mere (kot to določa tarifni pravilnik);
b)	osebni dohodek nad tarifnim pravilnikom do višine 18% osebnega dohodka delavca, obračunanega za premije, nagrade in za plače nad tarifnim pravilnikom.
4.
Po izvršitvi osebnega dohodka, obračunanega po 3. točki od doseženega dohodka se ostanek dohodka razdeli na sklade in sicer:
a)	70% v sklad osnovnih sredstev;
b)	30% v ostale sklade (sklad obratnih sredstev in sklad skupne uporabe).
XXI.	poglavje Občinski investicijski sklad
Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki se po določilih zveznega družbenega plana za leto 1960 lahko koristijo v tem letu, znašajo 57,981.000 dinarjev.
Od tega 75% za osnovna sredstva	43,486.000
25% za obratna sredstva	14,495.000
Angažirana sredstva za neizkoriščena odobrena investicijska posojila v letu 1959	5,726.000
XXII.	poglavje Občinski cestni sklad
Skupna sredstva občinskega cestnega sklada, ki se bodo po določilih zveznega družbenega plana za leto 1960 lahko uporabila v tem letu, znašajo 2,151.926 dinarjev. V teh sredstvih je zajeta tudi dotacija iz občinskega proračuna v znesku 1,125.000 dinarjev.
XXIII. poglavje
Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš
Skupna sredstva občinskega sklada, ki se bodo po določilih zveznih predpisov za leto 1960 lahko uporabila v tem letu, znašajo po odbitku prispevka v republiški sklad
145,226.000	dinarjev.
XXIV.	poglavje Sredstva za proračun
Sredstva občinskega proračuna bodo znašala za leto 1960 218,562.000 dinarjev ter bodo razporejena takole:
din
na prosveto in kulturo		79,804.000
na socialno skrbstvo		16,683.000
na zdravstvo		11,100.000
na državno upravo		42,475.000
na komunalno dejavnost na dotacije: a) finančno samostojnim ustano-		9,155.000
vam b) dotacije družbenim organizaci-	9,910.000	
jam in društvom	8,120.000	
c) dotacije cestnemu skladu	1,125.000	
č) dotacija skladu za štipendije	1,200.000	20,355.000
na obveznosti iz posojil proračunsko rezervo:		27,193.000
a) obveznosti iz preteklih let	2,500.000	
b) redna rezerva	3,000.000	
c) sredstva za povečanje plač	4,000.000	9,500.000
XXV.	poglavje
Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva po predvidevanjih družbenega plana gospodarskega razvoja Občinskega ljudskega odbora Šoštanj za razdobje od 1957. do 1961. leta.
1.	Pristojni občinski upravni organi morajo skrbeti, da bo občinski družbeni plan glede temeljnih razmerij na posameznih gospodarskih področjih v skladu s predvidevanji perspektivnega družbenega plana za razdobje 1957 do 1961 in morajo stalno spremljati izvajanje občinskega družbenega plana. Občinskemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskladitev ali izpolnitev družbenega plana s perspektivnim družbenim'planom.
Enake naloge imajo občinski upravni organi v razmerju do okrajnega družbenega plana.
2.	Da se zagotovi pravilno razporejanje sredstev gospodarskih organizacij, naj zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora občasno razpravlja o tem vprašanju ter na podlagi teh razprav m mnenj sindikatov in zbornic daje priporočila za smotrnejšo uporabo sredstev, če bi se ugotovilo, da jih gospodarske organizacije ne uporabljajo v skladu s smernicami družbenega plana in po načelu dobrega gospodarjenja.
3.	Da bi se koordinirano in smotrno uporabljala sredstva občinskih skladov, lahko občinski ljudski odbor določi, da je treba predložiti program za uporabo sredstev in predračune pred njihovo potrditvijo v mnenje občinskemu ljudskemu odboru, oziroma organu, ki ga ta določi.
4.	Pristojni občinski upravni organi naj v sodelovanju z zbornicami, spremljajo izvajanje investicijskih načrtov za trgovino, gostinstvo in turizem, obrt in kmetijstvo, da se zagotovi tak razvoj, kot ga predvideva ta družbeni plan.
Cimprej je treba izdelati perspektivni petletni plan čim ekonomičnejše izgradnje stanovanj.
5.	Da se zagotove s perspektivnim in s tem planom predvidena razmerja med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu, morajo za delo pristojni organi stalno spremljati izvajanje teh določb in sproti poročati za delo pristojnemu svetu ljudskega odbora v vseh primerih pretiranega zaposlovanja delavcev. Ce se ugotovi, da zaradi pretiranega zaposlovanja trpi delovna storilnost, naj to obravnava zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila.
XXVI.	poglavje Končne določbe
1.	Svet za ^družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora je pooblaščen tolmačiti ta družbeni plan.
2.	Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960.
St. 04/8-30-1/10-60 Šoštanj, dne 30. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
Stane Ravljen, 1. r.
141.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 14. členu zakona o proračunu in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/55) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1960 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Šoštanj za leto 1960.
1.	člen
Občinski proračun za leto 1960 obsega:
dohodke v znesku	218,562.000 din
izdatke v znesku	218.562.000 din
2.	člen
Predračune občinskih organov in ustanov, ki bi bili v letu 1960 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance.
3.	člen
Nove namestitve pri občinskih organih ii zavodih, za katere niso predvideni krediti v posameznih predračunih, se lahko izvršijo samo v okviru odobrene sistemizacije in po predhodni odobritvi proračunskih sredstev.
4.	člen
Tajnik občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da razdeli na posamezne organe kredit, ki je odobren kot posebna rezerva za povišanje plač in prispevkov.
5. člen
ODREDBO
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1959 se prenaša v stalni rezervni sklad.
6.	člen
Občinski ljudski odbor pooblašča Svet za družbeni plan in finance, da sme razpolagati s proračunsko rezervo do zneska 5,000.000 dinarjev.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se od 1. jaiuarja 1960.
St. 03/1-31-29/1-60.
Šoštanj, dne 30. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
Stane Ravljen, 1. r.
142.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je na seji občinskega zbora dne 18. marca 1960 po 137. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
L člen
Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Šoštanj v 15. volilni enoti, ki obsega del mesta Velenje (Kidričeva ii Stanetova cesta), ker je prenehal mandat Jožetu Maroltu, ki je bil izvoljen v.tej volilni enoti.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo, dne 8. maja 1960.
3.	člen
Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01-08-2/1-1960.
Šoštanj, dne 18. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
Stane Ravljen, 1. r.
143.
o tarifi najemnin za grobove, posebnega prispevka za vzdrževanje pokopališč in pristojbin za grobarske storitve.
I.
Najemnina se plača za dobo 10 let.
Najemnina za grobove na pokopališčih na območju občine Šoštanj znašajo:
L prostor za vrstni grob za odrasle
2.	prostor za vrstni grob za otroka do 10 let
3.	prostor za izbran posebni grob za odrasle
4.	prostor za izbran posebni grob za otroke do 10 let
5.	prostor za rodbinski grob po odrasli osebi
6.	prostor za grobnico
7.	za podaljšanje najemnega razmerja naslednjih 10 let; ea vrstni grob za odrasle t za vrstni grob za otroke do 10 let za izbran posebni grob za odrasle za izbran posebni grob za' otroke do 10,let za rodbinski grob po odrasli osebi za grobnico po 50 letih
Ob vsakem pokopu se plača poseben prispevek za vzdrževanje pokopališča, in sicer:
L ob	pokopu v izbran poseben grob	500	din
2.	ob	vsakem pokopu v rodbinski grob	500	din
3.	ob	vsakem pokopu v grobnico	1000	din
za
za
a)
b)
c)
d)
e)
f)
1000 din 400 din 2000 din
1000 din 2500 din 25.000 din
1500 din 400 din 2000 din 1000 din 2500 din 25.000 din
Plačila najemnin za grobove so oproščene osebe, ki so prejemale socialno podporo, če tako odloči krajevni odbor. Prav tako so oproščena plačevanja pristojbin vsa grobišča padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja ter grobišča častnih meščanov občine Soštaij.
Pristojbine za grobarske storitve so naslednje:
izkop in zakop groba za odrasle osebe	1200	din
izkop in zakop groba za otroke do 10 let	800	din
prekop odrasle osebe	2400	din
prekop otroka do 10 let	1600	din
uporaba mrtvašnice na dan	200	din
ureditev groba po naročilu	1000	din
uporaba mrtvaškega odra	2000	din
II.
Za vzdrževanje grobov padlih borcev v narodnoosvobodilni vojni in žrtev fašističnega nasilja skrbijo krajevni odbori.
III.
Ta odredba velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Po 28. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-228/57) in 25. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56) je Svet za komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Šoštanj na seji dne 15. marca 1960 izdal
St. 04/4-39-18/1-60.
Šoštanj, dne 15. marca 1960.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
e	Stane Ravljen, L r.
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v'Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena
posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599