Tribuna
Ljubljana23.1.1978 letnik XXVII    Številka 6
V četrtek,22. 12. 1977, so delegati fki so tokrat prišli v dovolj velikem številu, da so to lahko storili) osnovnih organizacij ZSMS Ijubljanskih fakultet in višjih šol na 2. konferenci UK ZSMS Ljubljana izvolili izmed sebe svoje novo predsedstvo. Poleg tega je bila to še ena priložnost, da smo pod vtisom referatov, razprav, sklepov in pod vtisom popre/šn/e nesklepčne konference prišli do nekaterih spoznanj, kipravzaprav niso nova. Prva in najzanimivejša točka dnevnega reda je obravnavala Informiranje na Univerzi. Za tem, ko so govorili nekateri ,,stari in novi" člani predsedstva je bilo sprejetih nekaj novih—starih sklepov. Na kratko:
—  razviti in okrepiti delegatske veze v 00 ZSMSs komisijo za informiranje — s tem omogočiti medsebojno informiranje v vseh smereh;
-  redno izdajati bilten UKZSMS;
—  koordinirati delo komisij za informiranje na fakultetah;
-  povezati UK ZSMS in 00 ZSMS s TRIB UNO in RA DIOM ŠTUDEN T;
-  ustano viti izdaja teljski svetTRIB UNE;
—  organizirati in izvesti javno razpravo o informiranju.
Obenem s sklepi je bilo (kakor vedno doslej vsebinsko zelo plitko) mnogo slišati na račun TRIB UNE, češ, da životari mimo in ob vseh ,,dogajanjih"na fakultetah, Univerzi (družbi!? ). Izza govorniške mize in od drugod (glasil 00 ZSMS, npr. Appendixa, glasila Medicinske fakultete) so ti očitki prihajali preoblečeni v plašč ,,neaktualnosti, nezanimivosti za široke mase štUdentov". TRIBUNO so naenkrat in brez kakršnegakoli odlašanja oblekli v zelo raznobarvno konfekcijo. Pred nami se je naenkrat pojavila v imenitni obfiki ,,ažurnega informatorja in poročevalca s krajev dogajanj". S tako bodo ,,široke študentske mase" bojda zadovoljne.
Ne bo jim treba razbijati glav ob Brechtih, Marxih, Engelsih. Končno bo ta list postal za nas in o nas, pravi J. K. na prvi strani Appendixa. Ne pa, da majhen krog Ijudi v TRIBUNI piše kaj vem kaj. To so maniputatorji nam očitajo! Da, ,,tovarišizdajateljski svet" in vsi drugi, ki tako mislite - Ml SMO MANIPULA TORJI.
Vsaka uporaba sredstev za komunikacijo je manipulacija. Nekaj takega kot je nemanipulatorno pisanje ne obstaja. Zato se ne postavlja vprašanje ali se manipulira s komunikacijskimi sredstvi, temveč KDO z njimi manipulira. Revolucionarni plan ne sme postavljati zahtev, da izginejo manipulatorji; nasprotno — vsak mora postati manipulator. Manipulaciji s sredstvi komunikacije se ne da zoperstaviti s starimi in novimi oblikami cenzure, ne, ampak samo z neposredno družbeno kontrolo, to je z maso Ijudi, ki bodo sami postali proizvajalci. Za dosego tega cilja pa je neobhodno razbiti kapitalistični sistem privatne lastnine, preseči razredno razdeljeno družbo z emancipacijo razreda, ki bo z emancipacijo sebe od družbe, emancipiral vso družbo. Proletariata. Bojazen pred osvoboditvijo takega potenciala, pred mobilizacijsko zmožnostjo sredstev za komuniciranje, pred dejansko interakcijo svobodnih proizvajalcev pa predstavlja enega glavnih razlogov zakaj celo v socialističnih državah stara buržujska kultura, zamaskirana in izmaličena, toda strukturalno nedotaknjena, še obstaja (Enzensberger H. M.)
Vsi sklepi, (med katerimii je prvi kot najbolj vsebinski tudi najbolj iluzoričen! Zakaj? ,,Magnetofoni, navadne in filmske kamere se že nahajajo v rokah širokega kroga delavcev. Vprašanje je, zakaj se ta sredstva za proizvodnjo ne pojavljajo (alizelo redko) na delovnih mestih, v šolah, vpisarnah birokracije — na kratko, povsod tam, kjer obstaja družbeni konflikt. Proizvajajoč lastne agresivne oblike publicitete si Ijudske množice ne morejo zagotoviti dokazov o svojih vsakodnevnih izkušnjah in iz njih izvleči pravih podukov." Enzensberger H. MJ, kikaže/o na skorajda akutno krizo vsistemu informiranja na fakultetah, Univerzi in družbi sploh potrjujejo tezo, ki pravi, da je stanje v sredstvih komuniciranja natančen in občutljiv ,,barometu za naraščanje birokratskih anticiklonov". Ti sk/epipa so kljub vsemu le sklepi, ki tudi sicer kot taki ne morejo iti dalje od tam, kjer so. Lahko razvijemo delegatske veze, izdajamo biltene, koordiniramo delo komisij, organiziramo razprave, pritiskamo na TRIBUNO ,,naj se predrugači" — in tudi če se vse to res uresniči, bo držalo, da je ,,Kot politična sila socializma tisk hkrati sredstvo izražanja najnaprednejših silsocialistične družbene zavesti" (!? ), kot piše o tem E. Kardelj v svoji novi študi/i. Mlslimo, da ne.
TRIBUNA si že zelo dolgo (brez pretiravanja lahko trdimo od samega začetka) prizadeva kadrovsko okrepiti z doloČenim številom dopisnikov. Ta prizadevanja so potekala tudi v smereh pridobiti si sodelovanje družbenopolitičnih organizacij (predvsem mladinskih). Vse to so bile nujne reakcije na stalne zahteve po ,,časopisu za nas in o nas in ne o tistih drugih, ki nas nič ne brigajo". Toda vsa prizadevanja TRIBUNE v tej smeri so se vedno izjalovila, propadla. Vendar pa so se glede na vse dosedaj napisano MORALA IN LAHKO IZJALOVILA, PROPADU. Kajti dejansko uresničenje teh zamisli prinaša neizogibno ukinjanje izolacije individualnih udeležencev od družbenega procesa proizvajanja.
In tako smo prisiljeni delovati (navidez) sami kot zastopniki tistih, ki ne morejo, ali pa iz točno določenih razlogov nočejo, biti sami svoji zastopniki. Da to ni res, kakor nam mnogi očitajo, bo dokazano šele takrat, ko se bomo izgubili v množici le-teh. Toda v njih se bomo izgubili le tedaj, ko bodo te mase same postale avtorji, A VTORJIZGODO VINE.
Končna je zahteva po radikalni spremembi vseh tistih družbenih situacij v naši družbi, ki so v sami srži sodobne krize; z drugimi besedami — revo/ucioniranfe vseh tistih družbenih odnosov, ki se ne morejo uskladiti s temeljnimi cilji dejanske emancipacije delavskega razreda. Ljubljana, 8. 1. 1978                                                                                                                                                    UREDNIŠTVO
NEKAJ RE SNIČNIH, PA ČEPRAV PIKRIH O VOLITVAH
| Vsi tisti, ki ste 17., 18., 19. 10. volili v ŽRI harmoniki, upam, da veste, zakaj ste volili. Če pa niste povsem prepričani, naj še enkrat povemo: volili ste delegate v samoupravne organe fakultete — sprejemali samoupravne spo-razume sprememb — dopolnitev statuta Ekonomske fakultete Borisa Kidri-ča, sprememb — dopolnitev statuta Univerze v Ljubljani, sprememb — do-polnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo v Ljubljani.
Člani volilnih odborov (tisti študentje, ki so sedeli za mizo - vas spraše-vali po imenih, letniku), so se večkrat znašli v kaj čudni situaciji, saj so Studentje spraševali, kot na primer: zakaj sploh gre? Ali je obvezno? Lej, kako je pa ta prišel na listo? Tega pa ne poznam! Vse to so vprašanja, ki jih Dostavi le popolnoma neinformiran študent, ki na fakulteti nikoli ne pogleda na oglasno desko. Potem, kot je primer na volitvah, pa ,,vpije", da ni bil seznanjen.
Zato so bili bruci bolj vzorni: čeprav niso vedeli, zakaj gre, so bili vsaj tiho - se vdali v usodo, ter lepo obkrožili listo.
Naj zatorej na kratko povemo, kaj ste obkrožili 17., 18., 19. 10. v ŽRI harmoniki: volili ste delegate v samoupravne organe fakultete - to svoje kolege iz letnikov. Ti delegati naj bi vas informirali o delu na fakulteti. Študentje seveda ne morete poznati vseh Ijudi na listi, ampak potrudite se, da spoznate vsaj delegate iz svojega letnikal
Poleg tega pa ste Se sprejemali tri samoupravne sporazume:
-  spremembe — dopolnitve statuta Univerze v Ljubljani
-  spremembe - dopolnitvestatuta EF Borisa Kidriča v Ljubljani
-  spremembe — dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v Uni-verzo v Ljubljani.
Vse tri spremembe so bile obravnavane na zboru študentov 26. 9.1977, t/endar udeležba ni bila vredna naše fakultete, pa se tudi člani volilnih od-borov niso preveč čudili nevednosti volilcev.
Študentje so spraševali, ali so volitve obvezne. Naj povemo, da je to pravica in dolžnost vsakega študenta. Te besede ne razumite formalno, ampak se malo zamislite ob njejl
Prikazala se je čudnaanomalija: osveščenost študentov glede na odstotek volilcev z letnikom pada! To si oglejte kar na primerih:
Vpisanih
Volilo
777	599	77,09
358	205	57,26
329	166	50,54
256	146	57,03
334	78	23,35
LBtnik
I.
tl.
III.
IV.
absolv.
Skupaj                                  2.026                           1.194
Prepuščamo bralcu, da si ustvari lasten komentar!
Ponatis izglasila študentov EF ČE-ja.
%
58,93
Volilna komisija EF
IDEOLOŠKOST TELEKSA ali življenjepis fašističnega raketarja
Brezvestnost ,,novinarjev, prostitucija njihovih doživetij in prepričanj je lahko pojmljiva samo kot vrhunec kapitalistične postvarelosti.
LUKACS
Teleks gre res do koncal Tega, česar smo se v začetku baff kot možnosti, se Je seda/ dokončno uresničilo. V Teleksu se je od začetka sramežljiva tendenca meščanske zavesti, sedaj dokončno in jasno izrazila in eksistira v Teteksu, če že ne kot vladajoča, pa vsaj popolnoma enakopravno s tisto tfrugo, ki naj bi bila socialistična, seveda v razsežnostih Teleksovega doje-manja te kategorije.
Da ne bomo samo razsipavali s splošnimi sodbami, se spustimo na tla konkretne kritike in poglejmo, kaj predstavlja v Teleksu tisto, kar imenuje-mo meščanska zavest (to kategorijo postavljam z vso ostrino razrednepozh cije proletariata in zaradi tega vsebuje popolmma praktično protikomunh stično tendenco). Omejili se bomo samo na en primer, ki pa je tako po-memben, tako po svoji zvrsti kot po mestu, ki ga zavzema v Teleksu (pred-rtavlja kontinuiteto) in seveda po svoji vsebini, da predstavlja udarno silo omtikomunistične naiavnanosti različnih tekstov v Teleksu. Covorim o 'akoimenovanemUVOŽENEM FELJTONU,ki opisuje življenje in razgovores Slovekom, ki je pomagat človeštvu osvojiti Mesec. S tem, ko se bomo po-mujali ob tem tekstu, pa ne bomo pozabili tudi na sila napet, domač feljton Kri, olje in bencin, kjer nam drveči direktor Chema, predsednik T TKS in oodpredsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije tov. D. ŠUSTER po-nuja slovensko inačico modernega gladiatorstva, ko tekmuje v raznih CG, GTX, GL in ostalih avtomobilih (kiso mimogrede zelo dragi).
Prav tako ob tem ne bomo pozabili na zadnji potopis in pustolovščine nam znane avtorice Brine Švigelj, ki v EKSOTIČNIH deželah (malo evropo entrizma nikoli ni odveč) vidi vse drugo, samo ,,eksotično" kapitalističnega IZKORIŠČANJA DELAVCEVIN KMETOV ne. Vidiprijazne Ijudi, dobiva bele vence cvet/a okrog vratu, pa zaradi tega verjetno ne vidi RAZREDNE-GA zatiranja Ijudi na Filipinih, Honghongu, Južni Koreji itd. Zato Brina švigefl lahko ostaneš kar doma in » predočiš isto sliko preko famoznih kotonialističnih romanov, tebipo zavesti enakega, Konsalika. Sicerpa dovolj o dirkaču Šusterju in švigasti Brini, bolj pomemben in interesanten Je UVO-ŽENI FELJTON.
V tem feljtonu nam gospoda uredništva Teleksa ponu/a za ,,osvobodite-Ija" človeštva, za neustrašnega borca za ,,napredek" človeštva nekega W. von Browna, ki /e bil sicer med vojno (točneje od leta 1936) vodilni nemški strokovnjak v raketnem centru v Peenemundeju, po vojni pa vodilni raketni strokovnjak v ZDA. Skratka zaslužen znanstvenik. No, seda/ pa razkri/mo to nenamerno polresnico in povejmo, da je bil W. von Brown eden izmed vodih nih raketnih znanstvenikov NACISTIČNE Nemčije in KONSTRUKTOR raket V\ in V2 ki so ubijale prebivalstvo v Veliki Britaniji, za kar je von Brown vsekakor vedel. Prav tako je možakar zaradi svojega poloiaja vedel. Y imenu katerega inza kateri režim (FAŠtSTIČNI namreč) sa bori, torej v imenu režima, ki je za svoj produkcijski obstoj potreboval take tovarne oz. tako organizacijo dela, ki Jo poznamo pod številnimi imeni kot so Dachau, Auschwitzf če naštejem samo dve najbolj prominentni znamki. O tem v Teleksovem UVOŽENEM FE LJTONU ne najdemo niti besede. Zato pa nam gospodje postrežejo z apologetsko gobezdarijo samega morilca (tu mislimo na von Brovvna) o tam, kako z njegovo pomočjo ,,tehno/ogija" pomaga čhveštvu, ga osvobaja tisočletnih spon, s tem ko človek prodira v vesolje in so s tem osvobaja svoje navezanosti na naS planet Verjetno se v Te/eksu ne zavedajo, ali pa se motim in se prekleto zavedajo (sicer pa v tem primeru neznanje ni nobeno opravičilo), kakšno vlogo ima demagoško pleteničenje spavov ^tehnologiji" in Jih zaradi tega moramo ne samo poučiti, temveč predvsem razkrinkati. Govoriti o ,,tehnologiji" in samo o,,tehnologiji"pred-postavlja, da iz pmdukcge zbrSemo njeno HISTORIČNO določitev kot kapitalistične produkcije, v kateri je zaobsežena tudi kapitalistična tehnoio-gija. toret' ne tista. ki op/obaja, temveč tista, ki oplaja kapital, ki producira kapftalistične odnose. torej odnose izkorSčanosti, nadviade, odtujenosti itd. S tem pa. ko nam gospodje le-to produkcijo podajajo pod kategorijo »tehno-logifa" oz. ,,razvoj tehnologije" in ko se ta hbtoričnost izgublja, pa Tehno-togi/o beri — kapitališčni način produkci/e — pojmu/emo kot človeku ima-nentno pripadajočo, kot naravni način produkcije. S tsm, ko je ta način produkcije pojmovan kot naraven in ker/e po von Brownovlh besadah člo-vek z njim prešal v neskončnost vesolja, je tudi večen, večen v svoji zmož-nosti akumulacije kapitala, večen v raproduciranju samega sebe, večen v nproduciranju kapitalktičnih pmtislovij, torej da so eni za to, da vladajo, drugi pa za to, da s« jih izkorSča in da se jim vlada. Tak način pojmovanja kapitalističnega načina produkcije seveda izključuje vsaktino zmožnost spnmambe, se pravi proletanke revolucije, ki naj bi vzpostavila nov način produkcije, novisvet, KOMUNIZEM.
Vidite gospodje, pa smo tam, za vašo masko uvoženosti, v samem jedru vašega fetjtona, ki nam je poskusH podati nedo/žno in veličastno sličico ne samo morilca von Browna (glede njega si lahko ogledate Kubrkkov fHm Or. Strangelove), ampak predvsem kapitalističnega načina produkcije v zgoraj omenjenib določitvah. Zatorej ste predstavniki tiste zavesti, ki jo kapitalizem nujno, v sebi koretituira kot zavest, ki ga Sčiti kot apologija obstojočega (razumljeno v svetovnih okvirih), ki v miselnih in s tem prekfeto tktivnih formah poskuša cementirati to obstoječe.
Sicerpa Teleks ni vreden drugega kot misel, kijo napada Majaknvski:
Vašo misel,
ki na razmehčanih možganih trapa, kot nažrt lakaj na zamaščeni zofi, dražil bom ob krvavečih krphah srca h jo do sitega izrogal v vsaki strofi.
Srečo Kirn
OPOZORILO VSEM 00 ZSMS
¦ Naj vas še enkrat, kakor je bilo to potrebno tudi mnogokrat (vedno) doslej, OPOZORIMO, da smo VAM poslali dopis, v katerem VAS prosimo, da nam posredujete podatke, ki so nam potrebni za izdajo študentskega informativnega biltena
Ogromno VAS je, ki se še niste odzvali dopisu. Pohvalimo naj BF-jevce, veterinarje, lesarje, živilske tehnologe, ekonomiste, pedagoge, tekstilce in ...; no, potem je pa že konec.
GRAJAMOVSE DRUGE.
p. s.: Dejte no posl't!!
Uredništvo
Štirje vneti študentje iščemo dvo ali večsobno stanovanje v bližini centra ali pa v centru. Problem je v tem, da smo različnih spolov (dva fanta in dve pošteni dekleti) zato nas nihče ne mara. Na robu obupa prosimo solidnega stanodajalca, da sklene z nami pogodbo v obojestransko zadovoljstvo.
SAŠA KOS
BRATOVŽEVAPLOŠČAD 17, tel. 344-481.
TO LAHKO ŠKODI
Druga konferenca UK ZSMS Ljubljana je dne 22.12.1977 pod točko 4 izvolila naslednje predsedstvo UK ZSMS:
IVANČIČ Igor - predsednik KOL AR Srečko - sekretar PLEČKO Darja, ŠEŠKO Vera, JAKOFČIČ Tatjana, MUJA-MOVIČ Ismeta, KOZIČ Bog-dan, STEPANČIČ Ludvik, LJUBOTINA Lara, BRICMAN Tone, ZALAR Nina, PEČEN-KO Bojan, GUL1Č Maja, DREVENŠEK Draga, PLIBER-ŠEK Fera; — člani predsedstva. Želimo uspešno delo.
367 NOVIH ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV
V okviru UK ZKS Ljubljana je bilo v letu 1976 po oddelč-nih org anizacijah ZK in aktivih ZK na Ijubljanskih fakultetah v vrste Zveze komunistov spreje-tih 214novih članov.
V  letošnjem, to je 1977 letu, pa  se je to  število  nekoliko zmanjšalo tako, da je bilo do sedaj  sprejetih,  glede na  leto poprej,   le   153   novih   članov Zveze komunistov.
123456
— od dopisnika z EF
Na fakulteti (EF Boris Kidrič) Je zaradi počitnic in izpitov dejavnost minimalna. Vendar pa je za poletni semester predvideno, oziroma dolo-čeno, da se po aktivih Z K letnikov razvije debata o Kardeljevi knjigi ,,Smeri razvoja poiitičnega sistema socialističnega samoupravljanja." Obravnavali naj bi poglavje za po-glavjem. Debata bo po aktivih letni-kov, vendar bi fcrilo dobro, če bi se vanjo vključili tudi drugi, ki so so-interesirani.
MRTVILO NA EF BORIS KIDRIČ
V letošnjem šolskem letu 1977/78 je na naši fakulteti vpisa-nih 2026 študentov. Lani jih je bilo vpisanih 1968, od tega jih je bilo 700 članov ZSMS. Ko so ugotavljali lanskoletno aktivnost teh članov, so ugotovili, da jih nekaj več kot 400 ni bilo prisotnih niti na enem se-stanku aktiva letnika ali kakršnekoli komisije, kar je bil minimalni pogoj za aktivnost. Sledil je disciplinski ukrep črtanja iz evidence 00 ZSMS Boris Kidrič. Po tem ukrepu jih je ostalo v članstvu nekaj manj kot 300. Če upoštevamo, da se je letos vpisalo na fakulteto tudi večje ftevi-lo eianov ZSMS, bi se ta številka morala povečati. Čeprav so bili bruci seznanjeni s tem ukrepom, pa niso pripomogli k dvigu te številke, saj po prisotnosti na prvih sestankih komrsij OOZSMS ni bilo prisotnih več kot 200 članov, če smatramo, da je delovanje po komisijah osnov-na dejavnost v delovanju OOZSMS.
S tem problemom se ne sooča samo OOZSMS; ampak tudi OOZK, saj je bila na volilni konferenci in na raznih sestankih obravnavana ne-dejavnost članov ZK na fakulteti. Tako smo imeli 7 primerov, katerim so bili izrečeni disciplinski ukrepi. Od teh sedmih pa vsi niso bili prisot-nt. Ti ukrepi » bili izrečeni na osnovi nedejavnosti tako v OOZSMS kot v OOZK fakuhtete. Če bi upo-števali (ne) dejavnost v OOZ SMS, bi jih bilo še več. Študentov — članov OOZK je bilo lani 158.
Iz tega nametovanja številk je razvidno ali pa ne, da je večina štu-dentov nedejavna na fakulteti. Ne-dejavnost oziroma neaktivnost smatram kot nesodelovanje v delu komisij OOZSMS na fakulteti. če jih 200 res dela v OOZSMS, kaj
potem dela 90% vseh vpisanih r» fakulteti? Seveda lahko detajo drugje, a če že Studirajo na naii fakulteti, zakaj se ne bt vključili v kakšno dejavnost na faksu. Nekaj od tistih, ki smo jih kvalificirali za nt-aktivne, najbrž ne bo nikoli na faks, ker so se nanj vpisali zaradi drugih potreb, ne pa študija. Vzrok ne-aktivnosti je tudi ta, da vlada mrzli-ca lova za izpiti, in Le si na lovu, nimaš časa za druge stvari. Vendar pa se ta mrzlica pokaže le na neka-terih predavanjih, ker mnogo j» takih predavanj, ki so slabo obiska-na. In najbrž prav tu tiči vzrok ne-dejavnosti. Predavanja, ki so zanimi-va in lahko v njihakth/no sodelujet, so bolj obiskana. Kjer pa se snov podaja kot citiranje skripte, 90 manj. Na predavanjih se aktivno sodelovanje manj uveljavija, ker je snov nova, razen če jo prej predelaJ. Kvalitetni nivo vaj bi se bolj dvkjnil, če bi se dotočena tema obdeiovala po majhnih skupinah, kjer bi lahko vsak sodeloval pri debati in izobliko-vanju določenega mnenja v tej temi. Ko bi nato vsaka skupina predstavila svojo temo, b! se tako vsi vključili v debato. To bi pripomoglo k pove-čanju prtsotnosti na vajah in na pre-davanjih, ker bi pospeševalo razvcj posamezntkove osebnosti in njego-vega aktivnega sodelovanja v študg-skem procesu.
Problem neaktivnosti na našem faksu, kot tudi na drugih, je v ne-izobiikovani zavesti večine študen-tov. Večina je neopredeljenih, ne vidijo cilja pred sabo ali pa jeta cif zreduciran zgolj na pridobitev for-malne izobrazbe in dobro plačanega delovnega mesta. To bi se spremeni-to le. če bi se osebnost, oziroma, ustvarjalnost posameznika hrtreje razvijala. Pri tem razvoju bi mu morali pomagati, oziroma, usmerja-ti, ne pa prepuSčati samejpa sebi in vsem vrstam vplivov, ki se vr§e nanj.
Čas, ki ga prebijemo na fakulteti bi bil lahko bolj koristno uporab-Ijen, ne pa kot sedaj, ko hodimon> fakulteto, da izpolnimo minimalne pogoje, za frekvenco, oziroma obi-skovanje sestankov, da nismo črtani iz evidence, ker to ni ,,lepo", če sploh smo v kakšni evidenci. To lahko škodil
Rešič Valter
Vir podatkov: ČE 31,35 Evidence raznih komisij
PROGRAM DELA UK ZSMS OD DECEMBRA 1977. DO JUNIJA MESECA 1978. LETA
V predkongresnem obdobju mora organizacija ZSMSna Ijubljan-ski Univerzi posvetiti največ pozor-nosti delu z osnovnimi organizaci-jami ZSMS na vseh visokošolskih delovnih organizacijah. Zato bo v tem času primarna naloga vodstva UK ZSMS vzpostaviti neposreden ttik z OO ZSMS, ta stik pa bomo vzpostavili predvsem z nadalje-vanjem obiska v osnovnih sredinah. S takim načinom delovanja bomo dosegli boljši pregled nad izvajanjem programov 00 ZSMS, nad kadri, ki ao v 00 ZSMS in takoj bomo iahko priskočili na pomoč pri reševanju določenih težav z nasveti in kon-kretnimi rešitvami. Poleg tega pa pomeni naša prisotnost stalno vzpodbujanje članov 00 ZSMS k izvrševanju svojih dolžnosti. Največ napora bomo vsekakor vložili v po-novno oživitev oziroma konstitutra-nje 00 ZSMS na tistih šolah, na katerih je delo mladine zamrlo.
Poleg dela z osnovnimi organi-zacijami, bomo v naslednjem obdob-ju angažirali svoje sile na naslednjih področjih:
1.  Vključitev   v  skupno  akcijo mladine,   na   nivoju   republike   in mesta, v obdobju pred skupščinski-mi  volitvami  v  družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti.
2.   Informiranje
—  RŠ, Tribuna in časopis za kri-tiko ...  bodo  morali več vsebine posvetiti 00 ZSMS in problemom v zvezi z vzgojo in izobraževanjem
— doseči moramo, da bo Tribuna začela redneje izhajati in da bo v njeni vsebini zajeto kritično obrav-navanje vseh dc^odkov na Ijubljan-ski   Univerzi  in širšem družbenem prostoru; takoj moramo tudi usta-novrti programski svet, ki bo začel vrSiti svojo vlogo;
— za boljše obveščanje 00 ZSMS moramo takoj začeti z rednim izda-janjem biltena UK ZSMS
— pomagati      moramo      tistim osnovnim organtzacijam, ki nimajo razvitih oblik informiranja;
3.   Idejnopolitično delo
— ker na področju idejnopolitič-nega izobraževanja ni biloaktivnosti skoraj že dve leti, bomo morali za obuditev le-tega začeti s skromnej-§im# Potrebno bo obravnavati pred-vsem aktualne teme, med njimi tudi najvažnejše           družbenopolitične (Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja)
— oblike   izobraževanja   morajo zajeti  tako   celotno   člamtvo, kot tudi vodstva 00 ZSMS in predsedst-vo UK ZSMS;
— pri  oblikah  idejnopolitičnega izobraževanja bomo morali v večji meri sodelovati s komitejem ZK na Univerzi, kjer imajo že izdelane in utečene programe;
4.   Nadaljevali  bomo s prizade-vanji   za   dosledno   interpretiranje
zakona o visokem šolstvu. S tem v zvezi nas čaka javna razprava o zakonu o usmerjenem izobraže-vanju, v kateri bomo morali plodno sodelovati.
5.  Socialno   ekonomski   položaj študentov
— spremljanje  štipendijske  poli-tike
— zdravstveno varstvo Studentov
— gradnja študentskih domov
6.  Volttve v samoupravne organe na VTO in VDO, ocenitev doseda-njega dela detegatov in spremljanje dela novo izvoljenih delegatov;
7.   Problematika  življenja v štu-dentskih    domovih,    delo   aktiva ZSMS v domovih in delovanje samo-upravnih organov;
8.   Družbene     organizacije     in druStva
— potrebno   bo  opredeliti  deio DO-D ter jih bolj programsko vezati na študente.
9.   Obravnavali bomo tudi delo Zveze     študentskih     pokrajinskih klubov, ki je trenutno popolnoma zamrio.
10.   Ob vsern tem bomo vodili tudi akcije in naloge, ki že tečejo, oz. so stalne in to na področjih: mladinske   delovne akcije,  spro&ii Ijudski   odpor,    vprašanje   statusa ^tudentskega    servtsa,    delegiranje novih    delegatov   v   univerzrtetne organe, ureditev delovne skupnosti, vključevanje v skupne akcije MK in RKZSMSftd.
Ker je v zadnjem obdobju malo akcij, ki bi zajele Srie množice miadih na Ijubljanski Univerzi, si bomo prizadevali v okviru možnosti organizirati nekaj takih. Te bi bile predvsem naslednje:
1.   univerzrtetno Sportno tekmo-vanje
2.  ena ali več enodnevnih lokal-nihdelovnihakcij
3.  tekmovanja v znanjih z različ-nih področij
4.   poživitev sodelovanja med 00 ZSMS z izmenjavami kulturnth pro-gramov, športnimi srečanji ipd.
5.  omogofiiti  nastope  in  pred-stavitev nekaterih društev v Studern-skem naselju
6.   itd____
Z uspešno izvedbo takih akcij bomo prrtegnili in zamteresirali za delo dokajšnje število mladih, kar pomeni tudi, da bomo imeli širii kadrovski izbor in s tem odpravljen trenutno najbotj pereč problem.
Program je dokaj obsežen in precej konkreten in samo od nas samih je odvisno v kakšnem obsegu bo izpolnjen. Verjetno bo v nekate-rih točkah doživel spremembe ali dopolnitve, nekaterih točk mogoče ne bo mogoče izpolniti, toda to nas ne sme zmotiti pri uresničevanju in izvajanju naših osnovnih nalog in dolžnosti, ki izhajajo iz statuta ZSMS ter drugih družbenopolitičnih dokumentov.
KOMISIJA ZA MEDFAKULTETNE STIKE: Zaradi težnje po izbolj-šani izmenjavi strokovnih praks s tujino smo navezali direktno izmenjavo z nekateriml pododbori AIESEC — a v tujih državah. S pododborom v Madisonu, v amer. zvezni državi VVisconsin, imamo že podpisano pogodbo, s katero nam vsako leto zagotovijo nekaj praks. Prav tako imamo direktne stike s Kanado. Letos pa skuša-mo podobno doseči z AIESEC-om iz KARLSRUHE-ja; za sedaj smo se omejili na pripravo skupnih seminarjev ter izmenjavo izkušenj v organizaciji in delu. Na letošnjo jesensko skupščino jugoslovanskega AIESEC-a smo povabili tudi dva njihova pred-stavnika. Seveda pa nameravamo tudi s tem pododborom navezati direktno menjavo praks.
KOMISIJA ZA INFORMIRANJE 00 ZSMS EKONOMSKE FAKULTETE
Blaž Lukan
NJENE KRESNICE IN HUSQVARNA
Slovensko Ijudsko gledališče Celje, Rudi Šeligo: Čarovnica, iz Zgornje Davče, režija Dušan Jova-novič
Dan   pred   Silvestrovim   smo  v Celju lahko videli krstno uprizoritev novega Šeligovege teksta, ki je vtem primeru doživd svojo maksimalno gledališko   potrditev,   seveda   pri-merno okrajšan Jn prenešen iz lite-rarno-asociativne  funkcije  v   kon-kretno-pojavno-gledaliSko funkcijo. Predstava je razdeljena v dva dela, ki pa pravzaprav tvorita organsko in strnjeno cetoto: prvi je ,,prizorišče srednjeslojne   slovenske   družine", drugi pa neolitska votlina. Oba pro-stora sta prostora sodobnega sveta, ki se izraža v funkcionalizmu, iz-rabfjanju in izvrševanju zahtev hitro pretakajočega se časa in pa cinglja-jočih   kovancev,   ki   se   pretakajo skozi neizčrpno zakladnico potroš-ni§tva. To je prostor, ki mu omogo-ča prehod v svet njegova specifična mitologija — to je mitologija vsak-danjosti   (po   kjorju   Mandiču),   ki »posvečuje    banalnosti",    ki    išče svojo metafiziko strogo na tleh, v hrani, pesticidih, tekmovanjih, ido-lih ... V ta svet pa pride Darinka — čarovnica,   poosebljeno   elementar-no, pogansko, naturno. Uvede se že z začetnim (režiserjevim) prizorom poganskega  obreda, poetičnega  in svojskega baleta neveste in družic, plesa in petja zbora mladih Celjank prad železno zaveso, ter vznemirlji-vo   pričakovanje   Darinke,   Milade Kalezič. S tihim mrmranjem njene zbujajoče se in šele na koncu ustav-Ijene energije. Drugi uvod se zgodi v stanovanju, kjer rdeče zažari grelna plošča električnega štedilnika, a ne segreje niti posode niti tekočine v njej.   Kot   nekakšna   mikrovalovna pečica, ki svojo toploto porablja za stvari in Ijudi okrog sebe, za novo življenje, jih pripravlja, le tistega ne počne, za kar je namenjena. Tako se vzpostavi   še drugi  svet,  poganski, kjer se lahko dogajajo tudi čudeži, absurd, groteska kdaj pa kdaj, ter je tako nenehno v korrfliktu s prvim, Darinkin svet s svetom Očeta, Mame in Nika; Merkur s Cvetalom, njene Kresnice s  Husqvarno ... Prvi del predstave tako poteka vnizanju pri-zorov, v katerih se svetova na različ-ne načine konfrontirata. Prizori po-tekajo brez prave povezave eden z drugim, zanje je predvsem značilna Šeligova literarna tehnika, ki v gle-dališču nehote učinkuje kot zaviral-ni moment, ki niti ne podpira ko-herentnosti   ,,organskih",   imanent-nih dramaturških     komponent niti s svojim ponavljanjem  ne ustvarja specifičnega ritma. A režiser jih je znal  primerno  zgostiti, zreducirati na nujno, poenotiti njihovo prostor-sko raznolikost in jih kar se le da funkcionalno   in  estetsko  zvezati: vez je zbor  pevk, ki se oglasi ob menjavi   prizora,  pesmi,  ki jim je besedila napisal sam avtor/glasbo pa Oarijan     Božič,    učinkujejo     ma-gično ... Prvi del torej poteka obi-čajno, tekst se nabira, situacije se razpostavljajo;   najbolj  pa zaživi v erotičnem prizoru  rried  Nikom in Darinko ter v končnem prizoru. V Ijubezenskem    prizoru    je   režiser ustvaril nov prostor v starem le z uporabo nove luči, ki je osvetlila le detajl  (dala reči svojo funkcijo in pomen) ter z močjo igre Nika-Zvo-neta Agreža, ki se je tu prvič raz-živel, prešel iz uvodne korektnosti in načelnosti v motivirano prizadeto igro, sugestivno v svoji govorni in telesni izraznosti. S Kalezičevo sta tu zaigrata sproščen, a pomenjljiv erotičen prizor, ,,brez lascivnosti", kot  je to  predpisat tudi avtor, a vznemirljivo otročji, lep. Zaključni prizor prvega dela pa je požar v tem svetu, kres, ki ga zakuri — začara čarovnica, ko misli, da se bo tako rešila  njegovih  spon,  konstituirala svoj svet, svojo resnico — svoje sanje - svoje kresnice — kresnica! Zagori ogenj  iz vetra  in rdeče osvetljene prozorne tkanine, ki plapola, buči in vemo, da je umeten, a učinkuje s tisto svojo primitivno funkcijo, ki dela, da  nas je strah (Švabič) ... Kresnice in Darinka pa plešejo, Da-rinka je v ognju vedno znova prero-jena,    Feniks,    prostor   obvladuje VUagner, svet je nenadoma na višku in v razsulu naenkrat, zlata doba in kataklizma se ujemata — toda: pro-stor zgori, vsb dediščina človekove zgodovine pa ostane. Tu se besedilo, glasba, ples in vse, kar je v tem tre-nutku na odru, zraste v eno.
Prenapetost familije iz prvega dela (prenapetost Stanovalke iz Kdor skak, tisti hlap) se prenese v drugi del. Njihovo dek) je nervozno. Zdaj živijo v neolitski votlini, Da-rinko zavežejo v prisilni jopič in jo s silo hranijo z njihovo hrano. Prostor si osvetljujejo z realno svettobo, de-lajo s pravimi gospodinjskimi aparati firme Gorenje, da bobni po dvorani. Tu   režija   po   svoje   razkrije  svoj
eklekticističen postopek, ki pride do izraza predvsem (spet) na koncu tega dela. Tu se razkriva agresivnost totalitarne familije in predvsem Matere, ki je zdaj kot kakšna tabori-ščna paznica, mati—vladarica, volku-Ija. Jana Šmidova je zaigrala hladno, a intenzivno učiteljivo — mučitelji-co Darinkino, z obvladovano agre-stjo je včasih delovala prav grozljivo. Niko še vedno blodi v ,,vijoličasti meglici iz prazgodovine ,,(Vlahi-Žil), ki se kdaj pa kdaj (nehote? ) pokaže v kaleidoskopičnem light-showu, ki (če se mu prepustimo) deluje kot migotanje vode, plamena, 1 kot potekanje časa, zgodovine. Da-rinka pa je vedno bolj prisiljevana, vedno manj je nje same, je demonič-na fkjura, premaknjena v transcen-denco, Milada Kalezič jo je z uskla-jenimi izraznimi sredstvi — giba-njem, gestami, mimiko, govorom — vedno znova izmikala odru in svetu ter jo dvigala v kresnico... In Oče—Bruno Baranovič, s svojo smešno avtoritativno-izvrševalsko vlogo, smešni (ironija? ) tekmovalec v jedenju hrenovk in človek, ki na koncu poje bicikel. Tako se drugi del z uporabo širokega igralnega prostora   (orkester,   lože, oder)   z
NEKATERI    PROBLEMI TOVEGASKLADAVSRS
Tl-
Od kar posluje Titov sklad, se srečujemo z vprašanjem učnih uspehov štipendistov sklada.
Ob zaključku šolskega leta vedno pridemo do podatkov, da precejšen del štipendistov ne doseže učnega uspeha, ki je dogovorjen v kriterijih za prido-bitev in za obnavljanje statusa Titovega štipendista. Manjši del
OO
Vsakdanji časnikarski vzorec novice, bi se glasil takole: Kot ,,praktična izpeljanka" neke debate je pred nedavnim pri ZSMS na Fakulteti za sociologijo, potitične vede in novinarstvo, bila ustanovlje-na komisija za socialno-ekonomska vprašanja študentov ...
Kaj naj bi ob tem in v tem bilo aktualnega (beri koristnega) je pač odvisno od tega, v katerem vzorcu mišljenja (= populaciji) živi tisti, ki ga ta stvar (ne)zanima ali ga zadeva na ta ali drugačen način. Teh na-činov dojemanja in interpretacije pa je veliko, zlasti, če v praksi ne na-sprotujemo pluralizmu . .. Bodimo dosledni, kar ne pomeni dobesedni, v zasledovanju že toliko (zlo-rabljenega reka: ... jej, od tega živi, iz tega govori.. . Nekdo bi to komentiral: ,,tisti, ki ,,veliko" govo-rijo, so brez dvoma preveč siti..., ali pa jim je preveč dobro, zato godrnjajo ... .". Nasprotje temu bi bilo: ,,Zavest ne more biti nikoli nič drugega, kot osveščena bit, in bit Ijudi je njihov dejanski življenjski proces.. . Tudi meglene tvorbe v možganih Ijudi so nujni sublimati njihovega materialnega, empirično ugotovljenega in na materialne pred-postavke vezanega življenjskega pro-cesa."
Prvi bi odgovoril: ,,Posnemajo godrnjanje, ker je pač v modi tam ..." Smešen idealizem: zrno koruze je priletelo iz Panonije na saharski pesek iiv zrasta je koruza. Verjetno je malo vode že moralo biti. Pustimo ,,filozofijo" ob strani (s tem tudi pozitivno stran njihovih progratizmov, ker so to počasne stvari) in se vrnimo na ,,tipično" novico ...
Novoustanovljena komisija ne le, da ima načelni vseobsežni in lepo napisani   program dela  (to ni nič posebnega,   prisotno   je   pri   vsaki komisiji), temveč se je takoj pofor-miranju    lotila    treh    konkretnih nalog,   ki   pa   nimajo  nobene pra-pomembnosti, po kateri bi jih jemali resno ali neresno, ampak je njihova pomembnost odvisna od tega, kako jih bomo jemali in se jih lotili. Pa ne le   nosilci   in   komisija.   Naloge so nekako logično povezane. Če hočeš pokazati na nek problem, se najprej prepričaj   v   koliki   meri  dejansko obstaja (anketa o socialno-ekonom-skem  položaju  študentov   FSPN). Ne bodi enostranski in stopi v dialog z vsemi tistimi, ki so s problemom tako ali drugače povezani (okrogla miza o študentski stanovanjski pro-blematiki, na kateri je pričakovati razen študentov še urbaniste, pred-stavnike uprave študentskih domov itd.).   Vendar   pa je  vse to  brez-predmetno,    če    ni    neposrednih kontaktov in določene mere enot-nosti med študenti, ki jih stvar naj-bolj    zadeva,    in    med   omenjeno komisijo, katera je le organizacijsko omejena po številu članov, delovno pa  le  po volji  in zainteresiranosti (vsakotedenski pogovori o ad perso-na problemih v ,,mladinski sobi" na fakulteti). Tu zgoraj vse spominja na lepo frazo, zato bi ponovil: Pomen je, če mu ga damo!
UUBIŠASAVOVIČ
maksimalno izrabo zgolj nakazanih elementov in z do neke mere po-polno izrabo predmetov v polni pri-sotnosti, prevesi v zaključek, ko Funkcija zmaga nad Elementom, ko svet kot nekakšna pošast iz Yellow Submarine s trobentastim rilcem požre vse okrog sebe, še sebe samo, ko se vzgojna funkcija izrazi lev de-janju lepotičenja, oblačenja; bahal-ne konverzacije. Familija je Darinko vzgojila, navadila na Straussa, zdaj je njihova, in mati — kot bi bila zdaj njena zvodnica. Končni prizor je prizor lepotičenja, med tem pa okrog plešejo lutke, nekakšno Sil-vestrovo je, ki pomeni za Darinko konec nekega sveta, časa brez šte-vilk, ure, in vstop v leto, v sedem-insedemdeseto, oseminsedemdeseto po Kristusu, v make-up in svilen in bohoten prisilni jopič — Darinka ugasne luč na lepotilni mizici in z njeno zgodovino je konec. Darinka najprej zajoka, potem pa preide v ples, Kresnice so zdaj izumetničene lepotice, ples ni več poganski, svet je še vedno svetlikajoč se, a od neona. Končni prizor tako izzveni v vsem svojem združevanju razno-rodnih, a z gledališko funkcional-nostjo    utemeljenih   elementov,   s
štipendistov tudi ne doseže po-gojev za nadaljnje izobraže-vanje, oziroma, za vpts v nasled-nji letnik vzgojno-izobraževal-nihorganizacij.
Ponavtja se nam tudi situaci-ja, da štipendisti ne prinesejo pravočasno dokazil o učnem uspehu in družbenopolitični angažrranosti in tako v organih sklada navadno šele po dvakrat-nih pismenih urgencah v me-secu novembru ali celo v de-cembru razpravljamo o tem, kdo od štipendistov je, oziroma ni, izpolnil pogojev za nadaljnje dobivanje štipendije.
Ob takih situacijah, ki je zelo neprijetna in družbeno vprašljiva, saj se v Titovem skla-du nenehno srečujemo z nekimi
in tostumom Mete Hočevar-jeve, in lučjo Chris Johnsonove, ki jo dopolnjujeta in izpolnjujeta s polnostjo, ter najbrž ustvarjata v gledalcih poleg estetskega učinka še pravo prizadetost, sočutje ...
Pri predstavi so sodelovali še asi-stent režije Janez Pipan, dramaturg Igor Lampret, koreografinja Nada Kokotovičeva, članice Ptesnega gle-dališča Celje in članice mladinskega pevskega zbora Gimnazije Celje.
Naj za konec zapišemo še to, da je vse bilo tako, lahko pa tudi ni bilo. — Da je tekst, kot je Šelkjova Čarovnica zaradi svoje izrazrte po-larnosti lahko preurediti, ga zaradi sugestivnosti lahko izrabiti in inter-pretirati. Da se prizori (na premieri) niso dogajali tako tekoče in da se je včasih pokazal goi skelet gledališča, brez vsakršne iluzije. Da so bili tehnični kiksi in pomanjkljivosti, ki so izrazeto motili in dekoncentrirali. Oa so bili trenutki že videnega in — po drugi strani — pretiranega po-daljševanja originalnega. In tako naprej. To bi lahko zapisali, a naše misli so v tem trenutku na drugi strani, zato vse to raje zamolčimo.
problemi in težavami, se postav-Ija več vprašanj:
1.  Ali je orientacija organov Titovega sklada, namreč orien-tacija, da se po eni strani doseže celovitejši sistem selekcije pred-logov za Titove štipendiste na samoupravnih temeljih ter za-ostruje   odgovornost   predlaga-teljev do ustreznih predlogov in po drugi strani na doslednejši odgovornosti štipendistov, da s svojim  delom   (učnimi uspehi ter družbenopolitično angažira-nostjo)     opravičujejo     status Titovih   štipendistov,   ustrezna in dogovorjena?
2.  Ali so sedanji kriteriji pri selekciji predlogov za T itove šti-pendiste ustrezni?
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENUE
UUBUANA
Aškerčeva 9/1
Številka: 402-30/77-VM-ID Datum: 9/1 -1978
VSEM ŠTIPENDISTOM
IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE
ZADEVA:    IZPLAČEVANJE    ŠTIPENDIJE   V    LETNEM   SEMESTRI 1977/78
Vse štipendiste — študente na višjih in visokih Solah obveščamo, da bomc ob prehodu iz zimskega semestra 1977/78 v letni semester 1977/78, pre verjali, če ste opravili pogoje za vpis v letni semester.
Prosimo, da nam vsi štipendisti, ki imate semestralen vpis, pošijete potrdl lo o vpisu v letni semester. Tisti, ki ste imeli štipendijo začasno ustavljenc zaradi neopravljenih pogojev, pa morate potrdilu o vptsu priložiti še potrdilc o opravljenih izpitih.
Navedena potrdila nam morate poslati najpoznejedo 28. februarja 1978
Istočasno pa opozarjamo vse štipendiste, ki prejemate našo štipendijo, dt naloge za vpis štipendij v hranilne knjižice dvignete najpozneje do zadnjegt dne v mesecu, ker bomo v nasprotnem primeru naloge vrnili banki in nc boste imeli pravice do teh zneskov.
Prosimo, da to obvestilo upoštevatel
TAJNIK
IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE
h/an Bitern
3.  Ali so kriteriji pri ocenje-vanju uspešnosti dela štipendi-stov ustrezni?
4.   Kako   na}  bodo  urejeni štipendijski  odnosi   med  skla-dom in štipendisti?
Na zadnji seji je izvršni odbor Titovega sklada, v skladu s svojimi nalogami, razpravljal o izpolnjevanju, oziroma neizpol-njevanju, pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.
Ugotovil je da 8 srednješol-cev ne izpolnjuje pogojev — iz-delali so razrede z dobrim uspehom, med študenti 6 šti-pendistov ni doseglo več kot 7,5 povprečne ocene in med mladimi delavci 7 štipendistov ni doseglo dogovorjene ocene.
Dva učenca in trije mlad deiavci so se izjasnili, da ne želc več prejemati štipendije - trij« učenci, dva študenta in enajs mladih delavcev pa skladu nisc poslali svojih dokazil, kar isto časno pomeni, da niso dosegl pogojev za nadaljnje štipendi ranje.
Sklepi izvršnega odbora s< povzročili precej reagiranja ii med štipendisti precejšen odziv
Menim, da je dovolj razlo gov, da se na seji IO, ob sodelo vanju odgovornih funkcionarje^ ustanoviteljic Titovega sklada po predloženih vprašanjih po globljeno pogovorimo.
Edo Gaspar
CENZURA V ZRN
November 1976: v Munchnu se je začel razvpiti proces proti založniški hiši Trikont. Obtožba: objava avtobiografije bivšega člana levičarske skupine „2. junij", Michaela »Bommija" Baumana. Knjiga je nosila nastov ,,Wie alles anf ing" (kako se je začelo).
Na proces so nemška javnost in delavci obtožene založbe morali čakati eno leto. V tem dolgem letu pa se je na rovaš Trikonta nabral kar lep kupček obtožb: simpatiziranje s subverzivnimi sku-pinami, spodkopavanje reda in varnosti nemške države, protidržav-na propaganda.
Začelo se je že konec leta 1975. Najprej so Baumannovo knjigo zaplenili na Bavarskem in v Gaiganzu (skupaj s tiskarskimi plošča-mi). Bavarski oblastniki so tudi tokrat uporabili (kakor že nešteto-krat) že preizkušeno sredstvo: policijo kot najbolj zveste pse. Do zob oborožene policijske skupine so vdrle v stanovanja uslužbencev založbe, v lokale mestne četrti, kjer je bila tiskarna (seveda tudi v prostore uprave Trikonta in v tiskarno Gegendruck), zaplenili so uradne in privatne dokumente, zaplenili vse pisalne stroje založbe in 1500 izvodov dveh knjig, ki nista imeli nobene zveze z Bauman-nom (razen seveda tega, da sta ,,širili marksistično propagando"). V naslednjih dneh je prišlo do novih ,,racij" in zaplemb teh knjig v Berlinu in Frankfurtu. V tehakcijah so sodelovali kriminalistični in politični oddelki zahodnonemške policije in nemška obveščevalna služba (z velikodušnim ,,paternalističnim" sodelovanjem ameriške CIE).
Po mnenju državnega pravništva je bilo vavtobiografiji Bommija Baumanna preveč ,,eksplozivnih, prevratniških" stavkov, ki so spravljali v nevarnost ,,zvestobo državljanov—bralcev do nemške domovine". V knjigi so bili zbrani Baumannovi spomini iz njegovih časov navadnega delavca, \z časov seznanjanja s študentskim gi-banjem in končno iz njegovega zadnjega ,,terorističnega" obdobja leta 1968/69; knjiga se zaključi z avtorjevo odpovedjo individual-nemu nasilju kot sredstvu revolucionarnega razrednega boja.
Za polit. oblast v Zah. Nemčiji je imela majhen pomen doku-mentarna, politična in osebna vrednost te knjige, ki jo je celo nemški pisatelj in nobelov nagrajenec Heinrich Boll predlagal kot priporočljivo čtivo za srednješolce in študente.
Čeprav je po dolgotrajnem sodnem procesu prišlo do oprostitve založniške hiše Trikont, pa se zgolj zato ne moremo strinjati z večino zahodnonemškega periodičnega tiska, ki je v en glas zapel te deum ,,zmagi svobode tiska".
In to zaradi dveh razlogov: zato ker, čeprav je bila cenzura odpravljena de iure (člen 5 zahodnonemške ustave trdi ,,Ne obstaja cenzura"), obstaja v Nemčiji še vedno dejanska, stvarna cenzura, ki je namenjena predvsem t. im. ,,levičarskim odpadnikom, anarhi-stom, marksistom, teroristom" (primer Trikont — Baumann ni osamljen). In zato, ker je osnovni rezultat »operacije—zaplembe" bil v celoti dosežen: to je ,,kriminalizirati", očrniti levičarski tisk pred celotnim nemškim javnim mnenjem.
Dandanes je glavna tarča policijskih in sodnih organov zahodno-berlinski založnik Klaus VVagenbach kot glavni nasprotnik in tekmec založniku Springerju, ki danes kontrolira 80 odstotkov za-hodnonemškega dnevnega tiska (v celoti ima Springer v rokah skoraj 40 odstotkov zahodnonemškega založništva: dnevnike, re-vije, tednike, knjige). Springerjevi časniki neprestano napadajo za-ložbo VVagenbach, češ da je ,,kovačnica terorizma"; sistematično se jim pridružujejo pogoste policijske preiskave in zastraševanja vse od leta 1971.
Založnikov telefon je stalno pod nadzorom nemške protiobve-ščevalne službe, pregledujejo pisma in pakete (kontrola se je še posebno zaostrila po ugrabitvi industrijalca Schlayerja).
Potem sledijo prve obtožbe magistrature: 1) proti knjigi brazil-skega revolucionarja Marighelle (,,Mali priročnik mestnega gve-rilca", ki je povzemal izkušnje gverilskega gibanja v Braziliji); 2) proti politično-ideološkemu manifestu RAF (Rdeče Armade), ki sta ga po vsej verjetnosti napisala Andreas Baader in Ulrike Mein-hof; 3) proti almanahu ,,Das schvvarze Brett 7", ki je bil dejansko katalog založniške hiše (s kratko vsebino vseh do tedaj objavljenih del — tudi tistih zaplenjenih). Zaplemba 35 tisoč izvodov je bila utemeljena z ,,nespodobnostjo" dveh poezij za otroke (nedvomno
(NADALJEVANJE)
je bil to »razlog — maska", saj dandanes v Nemčiji neovirano izhajj na tisoče pornografskih revij). Založniška hiša je pozneje pravck dobila, toda ekonomska škoda je bila nepopravljiva; 4) proti ,,Rde čemu koledarju za delavce-vajence 1972" (zaplemba 65 tisoc izvodov); 5) proti »Rdečemu koledarju 1973" — utemeljitev: ,,sub verzivna vsebina".
To, kar je do sedaj napisano, se nanaša samo na družbeno-poli tično založništvo. Toda niti literatura v Zah. Nemčiji ni zlata izje ma. V letu 1972 se je ponovno odigral groteskni proces proti dver založbam VVagenbach in Rotbuch—Verlag, ki sta objavili v dve izdanjih satirični spis F . C. Deliusa z naslovom »Unsere Siemens Welt" (Naš Siemenski svet), ki je v literarni obliki obsodil rastoč monopol industrije Siemensa. Trust Siemens je bil tisti, ki je toži založbi (,,z objavo knjige je bila povzročena velika škoda dobremi imenu podjetja") in je pravdo tudi dobil, saj se je ekonomsko šibk; založba Rotbuch le s težavo prebijala preko vseh ,,zvijačnih" odla šanj procesa. Založba je popustila kompromisni rešitvi, saj bi ' primeru poraza morala plačati Siemensu 200 tisoč mark odškodni ne. Rezultat procesa: celi odstavki iz satirične pesnitve Deliusa s< bili zbrisani.
Toda ali ne piše v Ustavi, da so »umetnost, raziskovanje, učenje in znanost svobodni? " To je res, trdi sodišče, toda satirična poezi-ja Deliusa vsebuje dva dela: umetniški in informativni (,,ki je le preoblečen v umetniško obliko"). Le prva oblika izražanja je svo bodna, medtem ko drugo omejuje zakon, ki prepoveduje obreko vanje. Tako je torej Rotbuch—Verlag pretrpel škodo 36tisoč mark
Podobnih primerov lahko naštejemo na desetine, na vseh po dročjih javnega življenja: od založništva šolskih knjig, gledališča filma, pa vse do televizije in radia.
Tu zasledimo že zaskrbljujoče rezultate: minilo je le eno letc odkar so v Nemčiji uvedli zakone — nagobčnike, in že se pojavljajo prvi, številni primeri avtocenzure: zadostuje samo ena policijska preiskava v prostorih neke zatožniške hiše in že knjigarji, založniki odklanjajo politično angažirane tekste. Založnik Raith je v zad-njem času najbolj ,,popularen": prekinil je tiskanjefeminističnega priročnika in priročnika za spolno vzgojo žensk. Toda ne samo to svojim sodelavcem in pisateljem je poslal sporočilo, da jim ne mor< več zagotoviti sodne nekaznivosti (zaradi tega mu je na knjižneir sejmu v Frankfurtu Zveza levičarskega založništva podelila koi nagrado ,,Zlati nagobčnik").
Tudi založba Fischer je na hitro zaključila knjižno zbirko delavskem gibanju in prekinila na pol objavljeno zbirko »marksi stičnih tekstov politične prakse in teorije". Druga založba, Suhi kamp, pa je popolnoma opustila objavljanje političnih tekstov in s* podala na področje najbolj neangažirane, osladne literature. Zadnj politični tekst te založbe, knjiga režiserja Hansa VVernerja Fassbin derja, je bil sredi tiskanja prekinjen, zaradi paragrafov 88 a in 13( a: ,,levičarski protisemitizem" je bila obtožba.
Zanimiv je tudi primer Regisa Debraya: njegov zadnji romar ,,Samotar", je založba Lutcherhand izdala v »avtocenzuriran obliki". Zbrisani so odstavki, kjer avtor v posmehljivi obliki podaj recept za izdelavo dinamita (odstavek, ki vsekakor nima namerv vzpodbujati ubijanje . .. odstavek, ki je v glavah nemških industri jalcev in njih političnih zvočnikov, pridobil zastrašujoč smisel .. zato takšna paranoična odločitev nemškega sodstva.)
Zakaj Springerjev tisk, kljub takim dogodkom v ZRN, trdi, d» obstaja svoboda tiska? Mogoče res obstaja v ZRN svoboda tiskf toda za koga je ta svoboda? Celo nasprotniki svobode tiska reali zirajo to svobodo, le da jo kratijo drugim. Če bi odklonili svobodc tiska, češ, da je nepopolna (in mogoče nevarna), ali ne bi moral tedaj še prej odkloniti cenzuro, ki je samo podvrsta te svobode? Ali pa moramo domnevati pri nemški vladi nadčloveško božjo in spiracijo, ki bi jo naredila popolno; vrhovnega objektivnega sodni ka?
Kakorkoli primerjamo cenzuro in svobodo tiska, vedno se izka že, da je edino svoboda tiska upravičena. Edina upravičena cenzur; je kritika, ki izhaja iz svobodnega tiska — ali ni tudi cenzura tajns kritika kot monopol vlade?
Škrlj Rober
LEKSIKON Z LUKNJAMI
Prvi slovenski leksikon Ifterarnih pojmov (izdala ga /e Cankar-Jeva zaloiba po predlogu Herder Lexikon-Literatur - z nemškim duhovnim svetom smo še vedno tesno povazani — strokovni ured-nik pa mu je dr. Janko Kos), /e seveda dogodek, ki mora vsakega slovenskega literarnega znanstvenika, teoretika in kritika razve-seliti. Se posebej, ker v spremni besedi dr. J. Kosa beremo tudi naslednje misli: „ V obravnavi gesel so upoštevani ne samo vidiki in postopki tradicionalne literarne vede, ampak tudi dognanja modernih smeri in metodologij, vse do informacijske teorije, semiotike, strukturalne lingvistike in drugih modernih ved." In dodaja na prvi pogled razveseljiv podatek: „ V tem pogledu sledi leksikon predlogi, vendar jo v marsičem dopolnjuje, da bi bile informacije s teh področij čimbolj jasne in sistematične."
Preden bomo v tem spisu ugotovili, samo na dveh večjih področjih, konkretni poeziji in numerično-informacijski estetiki v Hterarni znanosti, koliko drže te uvodne besede, smo dolžni bral-cem še majhno pojasnilo. Omenjeni področji bomo krftično pre-svetlili zato, ker menimo, da /u za slovenske razmere dobro po-znamo, seveda pa moramo že v začetku intervenirati zoper prvi del citirane Kosove izjave: vsa področja, ki jih razglaša za tako moderna, so seveda stara najmanj deset, petnajst, dvajset let. Kaže se znova nevesela podoba, da zamudništvo skušamo okvalificirati kot avantgardnost in naprednost. Zatorej o modernosti ni govora, ni govora o avantgardnosti, kvečjemu o solidni sodobnosti. To pa /e seveda za slovenske razmere že nenavadno veliko.
V Leksikonu najdemo naslednja glasila: letrizem, likovna poezija, računalniška Hrika, tipografska poezija, vizualna poezija in zvokovna poezija.
Začnimo pri vodilnem pojmu, konkretni poeziji. Če si odmi-slimo naslednje ohlapnosti: ,,/irsko sporočilo ne prihaja iz be-sedne semantike, ampak iz enotnosti besednega in likovnega go-vora", ,,črka dobi kot znak čisto likovno vrednost", najdemo v geslu naslednje nepravilnosti: konkretna poezija se ni nrazmahnila po fetu 1950" kot trdi leksikon, marveč je rojstni datum prave konkretne poezije nekje med 1. 1. in 1. 7. 1953, ko je napisal Augusto de Campos cikel pesmi s skupnim naslovom Poetamenos (Pesnikmanj) po vzoru Klangfarbenmelodien A. VVeberna in E. Poundovih Cantosov. Tri leta kasneje nastane skupina Noigandres (Sao Paolo, Brazilija), leta 1955 pa Augustov brat Haroldo prvič uporabi oznako konkretna poezija (Poesia Concreta) za ta tip poezije. Drugi izvir konkretne poezije pa je delo Eugene Go-mringerja (vzori so mu T. S. Eliot, G. Benn, S. Mallarme in Max Bill, ki že leta 1944 priredi v Zuerichu razstavo konkretnega sli-karstva). Gomringer svoje pesmi imenuje konstelacije (die konstellationen — da ne bo nesporazumov: Gomringer in ša mnogi nemški konkretisti pSejo samostalnike dosledno z malol). Prva konstelacija nastane 1952. z naslovom ,,avenidas" (avenije), prvi manifest ima naslov nfrom line to constellation" fod črte do konstelacije), napisan je 1954. Leta 1956 hoče Gomringer izdati prvo antologijo konkretne poezije, od tega nastane samo zna-meniti esej Concrete Poetry, Gomringer pa po več pismenih stikih (posamezni člani skupine Noigandres pridejo v E vropo in vplivajo na nemško, češko, holandsko in francosko konkretno poezijo) pristane na izraz konkretna poezija za svoje konstelacije.
Nato v geslu sledijo še naslednje netočnosti: Franz Mon in Diter Rot, ki ju navaja leksikon, nista začetnika konkretne po-ezije pri Nemcih. To je t. im. Darmstadt Circle (Darmštatski krožek 1957-59), kjer sta bila poleg Rota najzaslužnejša Amerh čan Emmett Williams (prva mednarodna antologija konkretne poezi/e) in Claus Bremer. V istem času pa se je pojavil tudi v Stuttgartu Max Bense, ki je dal gibanju teoretično ozadje in prh speval nekaj temeljnih študij.
Če že sestavljalci originalnega /eksikona niso uspeli prebrati šolske knjige(l) za srednje šole (sestavil Siegfried j. Schmfdst, Konkrete Dichtung, Texte und Theorien - Konkretno pesništvo, teksti in teorije, 1973), ki je izšlo pri bavarski šolski založbi v Monakovem, bi/o lahko prirejevalci!
Konkretni pesnik, tipograf in grafik Jiri Kolar pa je čistokrven Ceh! Ce so si ga prilastili sesta vljalci leksikona, bi bili lahko prire-jevalci bolj panslavistično razpoloženi. Poleg dobrih stikov (v času, ko je veliki brat Čehom to dovolil) in ene knjige v nemščini (Das sprechende BHd, Govoreča podoba, 1971) Kolar z Nemci nima nič skupnega. In da bi bil volk sit in koza cela, so prireje-vaki omenili še Francija Zagoričnika. Mož bo silno vesel, da je po vseh neprijetnostih postal tako slaven, da je že kar za leksikone primeren. O drugih Slovencih — pesnikih konkretistih slovar pre-vidno molči. Seše neve...
Gesli, ki imata pri konkretni poeziji kazalki, sta vizualna in tipografska poezi/a. Prvi pojem je razložen dobesedno takole: v. p. ,,kombinira drobce besed ali čiste slogovne sklope podobno kot konkretna poezija, jih razvršča v likovne podobe." To ni res.
Vizualna poezija v večini primerov sploh ne operira več z be-sednim oz.   črkovnim materialom, temveč z elementi grafike, fotografije in drugimi neverbalnimi znaki fpika, črta, linija ipdj Crkovni material uporablja le v omejenem obsegu, vendar prav zato z veliko semantično močjo. Tipografska poezija paje razlo-žena kot: ,,oznaka za posebno vrsto vizualne ali konkretne po-ezije; pesem ustvarja predvsem z razporeditvijo grafičnih (tiskar-skih) znakov, besedni pomen se dopolnjuje z likovno podobo, ki pogosto prevlada." Vprašanje, ki se postavlja samo od sebe/e, zakaj je ta posebni tip konkretne poezije obdelan kot posebno geslo. Morda si bomo na to vpraSanje lahko odgovorili, čebomo analizirali še ostaia dva pojma, likovno in zvokovno poezijo. Ob tem, ko iz ges/a za likovno poezijo zvemo vse temeljne zgodovin-ske razsežnosti, ne zvemo nič o sodobnem razmerju med pojmi. Danes se namreč pojmi likovna, vizualna in tipografska poezija (lahko  bi jim  dodali še druge:  videovizualna,  konceptualna, objektivna ipd.) prekrivajo in likovna poezija je seveda tudi vi-zualna ali tipografska.  Vendar pa bi bilo treba poudariti, da so-dobna vizualna poezija ne teži več za tem, da bi s črkovnim in drugim materialom poskušala vzpostavitipreproste like (tegaseje otresel že Mallarme, še bolj pa Apollinaire in naslednikil). Zvo-kovna poezija pa je definirana kot: ..zvokovna pesem, fonična poezija,  ang.  sound poetry obstaja samo iz zvočnih učinkov kombiniranih zlogov in glasov, prostih vsakega smisla; npr.  v daizmu. PriSlovencih    deloma F. Zagoričnik." Tisto, kar leksi-kon definfra kot ,,zvokovno poezijo", Je v znanstveni terminolo-giji že nekaj časa znano pod nazivom nesemantična (asemantič-na)  konkretna poezija (Bense, Schmidt).  To je tip konkretne poezije, ki delno ustreza nekaterim letrističnim poskusom (avtor-ji: Lemaitre, Hachette, Grimaud, Poyet idr.) Zvočna ali zvokovna poezija pa je tip konkretne poezije, ki sploh ne eksistira zapisan na papirju, marveč le v obliki gramofonske plošče ali magneto-fonskega    traku    (najzanimh/ejši   avtor   je    Francoz   Bernard Heidseck, pri nas Katalin  Ladik: phonopoetica (gramofonska plošča, 1976).  V literaturi in pri samih avtorph se mnogo uporab-Ija tudi oznaka fonična poezija.
Za konec prvega de/a našega pregleda pa poglejmo še geslo letrizem. Definicija se glasi: ,,Letrizem (iz fr. lettre ,,črka) fr. avantgardna pesniška smer, razbija besede v črke oz. glasove in iz njih sestavlja^ nove zvokovne pesmi brez pomena. Glavni predštav-nik I. Idou." Isidore Isou (težave s pisanjem imen so, tako se zdi, kronične), romunskega rodu, naturaliziran Francoz, je letrizem, kot sam pravi v spominih, odkril 19. marca 1942, ko je poskušal združiti teater z muziko in besedami. Letrizem Je pomemben zato, ker je direktno povezal nadrealistično in dadaistično tra-dicijo deset let pozneje odkrito konkretno poezijo. Problemi so tudi s samo oznako letrističnega ustvarjanja, saj so letristi pisali tudi vizuelno, fonično, taktilno in druge oblike poezije, vendar so za razliko od pravih konkretistov izhajali iz destruiranega govora, ne pa iz razmerja med pomensko in vidno komponento potiska-nega in popisanega papirja (ne glede na vsebino tiska: črke, be-sede, fotografije).
Ostane nam še geslo računalniška lirika, ki je že samo po sebi problematično. Tisti, ki s pomočjo računalnikov programirajo sintetična besedila, tega izraza še niso uporabili. Tako S.J. SchmkJt v svoji knjigi, ki je tudi prevedena, Estetski prvcesi (Gradma, Niš 1975) govori v poglavju Kompjuterpoeme. Neki kntički aspekti, dosledno o kompjuterski ali računalniSd poeziji ali o stro/no proizvedenih besedilih. Podobno Max Bense v svojih neštevilnih spisih. Komp/uterska lirikaje špekulativna oznaka bul-varskega tiska! Tudi v knjigi podpisanega, v poglavju Namen in pomen generiranja tekstov spomočjo računalnikov, je nekaj malega o terminoloških problemih. Povsem sporna pa je vsebina gesla: ,,poezija, ki nastane s programiranjem elektronskih naprav (kako poceni učeno - op. D. P.) za predelavo podatkov na podla-gi gramatikalnih in metričnih zakonitosti: računvlnik izdeluje gramatično in metrično ,,pravilne" vendar na podlagi naključja kot kompozicijskega načela nastale ,,nesmisefne" tekste iz danega besednega gradiva; ta naj zrcali v sebi svet, ki sicer funkcionira vendar se zdi absurden."
Dvoje man/ka v prvem delu definicije, pa je še kako po-membno: računalnik nič ne izdeluje, samo kombinira na podlagi človeškega programa, nikakor ne nastaja/o samo gramatično ali metrično pravilni ,,stihr, ,,stavki", ,,pripovedi", ampak tudi gramatično nepravilni, zanje je potrebno vnestiposeben program frutino), ki izloča njihov izpis. Poslednji del definicije o svetu, ki funkcionira, pa je navadna latovščina. Tudi s pomoč/o računah nika ne bi ugotovili ali gre za s/ab prevod, za sfabo prepisovanje ali preprosto za poceni učenost.
Denis Poniž
J
ESEJ O
SMEHU
Post scriptum k ,,Sprem-ni študiji" Andreja Ce-pudra v knjigi H. Bergso-na
(Slovenska  matica,  dec. 1977)
Slovenska matica v svoji zbirki ,,Filozofska knjižnica" izdaja filozof-sko klasiko. Zadnja knji-ga te zbirke združuje tri Bergsonove spise. Na tem mestu ne bi govoril o izboru, niti ne bi govoril o Bergsonu, temveč le o ,,Spremni štt diji", ki na-daljuje določeno tradi-cijo in zorni kot ref/eksi-je, ki je — v to smo pre-pričani — preostanek pre-živele preteklosti. Najprej dejstva: dejstvo je, da je bil Bergson osrednji no-silec francoskega iracio-nalizma ali lahko bi rekli tudi ,,filozofije življenja" v začetku tega stoletja. To ne pomeni, da ni imel izjemnega stila, nastopa, prodornosti itd., toda njegova intuicionistična izhodišča v svojih osno-
vah nasprotujejo marksi-stičnemu globalnemu pri-stopu in praksi, ne glede na to kaj pravi Bergson; ideje o mnogočem lahko najdemo pri različnih fi-lozofih, toda to ne po-meni, da jih lahko eno-stavno          zreduciramo
enega na drugega. Toda prav to /e Cepudrovo sta-lišče: „.. .kako težko se filozofi med seboj razu-mejo: razumejo pa se ne, ker se nočejo razumeti oziroma si niso priprav-Ijeni nič verjeti..." (str. 246). Recimo s Ce-pudrom, da je to tfštos", upamo, da to ni Jilozof-sko" stališče.
Bergson je lahko velik filozof in mklec tudi brez sklicevanja na bliži-no marksizmu, ki je po/eg tega še sklicevanje na ,,Feuerbachove teze" (gl. str. 249). A to je očitno le posledica celot-nega Cepudrovega pristo-pa — in njegova ,,študija" je le posledica tega — očitno - nereflektirane-ga pristopa — ki na način literame esejistike pristo-pa  k Bergsonu.   S tem
postane tudi jasno, zakaj je   zanj   pomemben   le Bergson in nekaj oddalje-nih   piscev,   ki   bi   jim lahko našli vsaj še nekaj sto   enakovrednih, zakaj /e  zanj   Bergson   skoraj povsem nekritično spre-jeta avtoriteta na skora/ vseh področjih in pred-vsem zakaj njegov pristop v samem jedru ne razume filozofije in ne razume ali vsaj ne išče - če skuša-mo  biti marksistični — bližnjih ali daljnih vzro-kov, ki so ga sopovzro-čili,   ne išče filozofskih konsekvenc,   temveč ga navezuje   predvsem    na Theilharda de Chardina. To bi morda še lahko ra-zumeli, če bi šlo za fran-coskega   pisca   spremne študije, toda iz Ljubljane - čeprav le Ljubljane -pa bi lahko  imeli malo večjo distanco.  Tako pa najdemo  v spremni be-sedi fstr. 196) ,,apokalip-tično naravnanost ruske duše" in podobne včasih modne   (in s So/žen/ci-nom znova aktualizirane) ,J>tose", najdemo popol-no zgubljenost, (ki pa ni
intuitivno spoznanje, marveč nasprotje reflek-sije) v gmoti Bergsonovih spisov, pomembnih, ne-pomembnih, obrobnih, zanemarljivih in bistvenih misli, najdemo skratka spis, ki bi še nekam odgo-varjal spremni študiji k literamim spisom - tu smo pač navajeni večje zmede — ki pa ne more zadoščati potrebam ko-mentarja k spisom pred komaj tremi desetletji umrlega avtorja, četudi eden od njih govori o smehu.
Posledica takšnega pi-sanja je lahko le to, česar na/brž ne bi želel niti avtor študije: razvredno-tenje Bergsona fče je to pri nas sploh še potreb-no), uvrstitev med nepro-blematiČno klasiko, ki zaradi svoje ,,zgodovin-ske" izključenosti po-meni nenevarno razvedri-lo in vadbo duha. In Cepudrov spis bo vsake-ga, ki Bergsona ne pozna ali pa bo najprej prebral njegovo Jtudijo", pre-pričal pravo tem.
RAZMIŠLJANJA OB
TEDNU LATINSKE
"AMERIKE"
(Beograd 4-11 novembra)
Še pred petnajstimi leti nismo vedeli skoraj nič o Latinski Ameriki. NaSe znanje o tem kulturno-civilizacijskem prostoru je bilo omejeno na tisto, kar so nas naučili v Solskih klopeh. Povedali so nam peč, da je Krištof Kolumb v globoki veri, da gre za novo pot v Indijo, leta 1492 odkril novi kontinent in s tem sprožil proces kolonizacije, ki se je v Latinski Ameriki zaključil v letu 1580. Povedali so nam tudi, da je bil Hernan Cortez tisti, ki je osvojil Mehiko, Francisco Pizarro pa conquistador, ki mu je uspek) španski kroni priključiti Peru. Mimogrede je bilo v šolskih učbenikih nekaj zabeleženega tudi o ..junaštvih" in metodah teh nosilcev krščanske kulture in civilizacije. Nato je v učbenikih nastopila nekajstoletna praznina, ki traja nekako do prvih desetletij preteklega stoletja, saj se je tedaj večina dežel Latinske Amerike rešila španskega jarma in sicer pod vodstvom legendarnega junaka Simona Bolivarja (seveda je povsod napisano, da po njemu nosi ime Bolivija, o zgodovinskih osebnostih kot sta bila npr. San Martin ali 0'Higgins pa ne zvemo ničesar). Temu slede kratke informacije o Montroejevi doktrini, Maksimilijanu v Mehiki, mehiški revoluciji in njenih vodjih Panchu Villi in Emilianu Zapati (posebno ta dva smo obdržali v spominu, za kar so med ostalim poakrbeli ra*ftf hollywoodski izdelki osladno-dvomljive vsebine), ,,osamosvojitvi" Kube v letu 1898. ter končno o Juanu Peronu in pero-nizmu.
Vendar pa je bHo naše neznanje in pa nezanimanje za Latinsko Ameriko tudi objektivno pogojeno. Omenif bi predvsem geografsko m kulturno-civi-lizactjsko oddaljenost, čeprav je neznanju in nepoznavanju v veliki mari botroval tudi evropocentrizem. Dodatne vzroke pa lahko poiščemo tudi v političnih dogajanjih, saj se je po drugi svetovni vojni zanimanje skoncentri-rak) predvsem v procee dekotonizacije Afrike in Aziie. Kar zadeva Latinsko Ameriko pa je v povojnem obdobju vsaj delno upravičeno veljalo, da tam ni ,,nič novega". Polfašistične diktature, rutinske državne udare, poizkuse para in pseudorevolucij smo uvrščali v okvire, ki so bili vsaj izevropocentričnega zornega kota bolj deležni antropološko-etnološkega kot pa družbenopolitič-nega zanimanja. Skratka; posebno tisti del sveta, ki temelji na takoimenovani evropski ch/ilizaciji, je Latinsko Ameriko še vedno obravnaval kot nekakšno ,,neresno" in ekscentrično polsestro evropskega in severnoameriškega konti-nenta. Tudi zlom Batistove diktature na Kubi in zmago Castrovih barbu-dosov je ostali svet, vsaj v začetku, smatral za ,,eno" izmed latinskoameri-ških revolucij v tradicbnalnem slogu, pri kateri pa so bile zunanje in folktor-ne oblike odražanja še posebno poudarjene. Sicer pa ves latinskoameriški prostor v geografskem smislu dotedaj sploh ni bit vključen v okvir ideolo-ško-polrtičnega spora in hiadne vojne med blokoma. V vse to se je Kuba vključila nepričakovano, odločnost Castrovih barbudosov, ki so vse do tedaj vzbujali bolj posmehljiv interes, pa je presenetila ves svet. Na Kubi je namreč šlo zares, kar je v nekem smislu pomenik), da so časi abortivnih revolucij a la Pancho Villa in Emiliano Zapata vsaj delno minili.
Nedvomno je bila kubanska revolucija pomembna prelomnica in po-memben element, ki je botroval temu, da je Latinska Amerika postala eo izmed osrednjih prizorišč družbenopolitičnega in gospodarskega dogajanja, ob čemer je zanimanje za dogajanja vtem delu sveta izredno poraslo. Kakor-koli že, šestdeseta in prva polovica sedemdesetih tet so bila v Latinski Ameri-ki obdobje izrednih sprememb in vrenj, ki so odražala skozi stoletja nakopi-čena nasprotja v razvoju te podceline. Anahronizem in nevzdržnost obstoje-čih pseudoliberalnih polrtično-gospodarskih modelov in pa ,,zastarelost" obstoječih vojaških vladavin je v sami Latinski Ameriki postala očrtna. To-vrstno stanje je nekaterim družbeno-razrednim strukturam v Latinski Ameri-ki narekovalo potrebo po modernizaciji kapitalizma t. j. proces, ki je obenem vključeval posodobljenje represivnih instrtucij in metod (lep primer je Brazi-lija s svojim modelom varnosti z razvojem). Na drugi strani pa so, bolj kot kdajkoli prej, na organiziran način začela silrti vospredje tista gibanja, ideje in hotenja, ki jim je bila skupna zahteva po dejanskih in strukturalnih spre-membah v okviru latinsko-ameriških družb. Konf liktnost stanja in procesov pa je v veliki meri povečevala prisotnost in dejavnost tujih polrtičnih in gospodarskih interesov (beri: predvsem ZDA). Seveda nikakor ne pozabtja-mo, da je Latinska Amerika — zarsdi svojega zemljepisnega položaja, polrtič-ne ,,nezanesljivosti" ostalih delov sveta, tradicionalne prisotnosti tujega kapitala, predvsem pa zaradi dualizma svojih družbeno-gospodarskih struk-tur — v povojnih desetletjih postala idealno naselitveno področje transna-cionalnega kapitala.Vendar pa smobili o tehprocesih vsaj na površinski način že obveščeni. Prav tako ali pa še bolje so nam poznana imena gibanj, skupin in osebnosti, ki so odražale spremembe, procese in dogajanja v Latinski Ameriki zadnjih petnajst let. Mestni gverilci Tupamarosi, duhovnik-gverilec Camillo Torres, legendarni Ernesto ,,Che" Guevara, čilska vlada Ijudske enotnosti in pa predvsem njen dosledni predsednik Salvador Allende so postali simboli revolucbnarne in prebujajoče se Latinske Amerike. Žal pa so nam poročila postregla tudi s simboli kot so brazilski oddelki smrti, čilska polrtična policija DINA, Pinochet itd. Res je, da je bito v mnogih primerih poročanje o dogajanjih v Latinski Ameriki senzacionalistično in predvsem površinsko, saj je mnogokrat temeljik) na zelo siabem poznavanju tamkaj-šnjih razmer. Vendar pa je tudi ta zvrst poročanja prispevala svoje, da je vsesplošno zanimanje za kulturno-civilizacijski in potrtični prostor južno od reke Rio Grande porask). Seznanjati so se začeli tudi z latinskoameriško literaturo in kinematografijo, ki sta v poslednjlh petnajstih letih doživeli pravi razcvet. Morda je odvečna pripomba, da smo se seznanili predvsem z angažiranimi predstavniki in deli teh zvrsti umetniškega ustvarjanja. Tudi dela čilskega pesnika Pabla Nerude, svetovni bestseller ,,Sto let samote" Kolumbijca Gabriete Garcie Marqueza in pa bolivijski f ilm ,,Kondorjeva kri" so namreč odražali širša dogajanja in procese. Pravtako pa ne moremo mimo ugotovttve, da so dogajanja in procesi v Latinski Ameriki poslednjih deset-letij porodila giobok družboslovni interes. Predvsem v okviru marksističnih družbeno-gospodarskih in političnih anafiz, sprememb v tretjetm svetu in neoimperializma kot procesa nasploh, je služila Latinska Amerika zaodličen primer. Pri tem lahko omenimo avtorje kot so P. M. Sweezy, A. G. Frank, P. A. Baran, A. Quijano, R. M. Marini, Teotonio dos Santos, F. H. Cardoso, Celso Furtado itd., ki so v okvir družboslovne znanosti o tretjem svetu uvedli vrsto pojrnov in analitičnih kategorij kot npr.: rast brez razvoja, razvoj nerazvoja, dualizem družbeno-gospodarskih struktur, lumpenburžo-azija rtd.
Toliko, kar zadeva zanimanje in poznavanje Latinske Amerike v mnogih drugih d elih sveta. Kar zadeva pa naš ožji prostor pod Alpami, pa lahko ugotovimo, da o vsem tem še vedno vemo zeto malo. Res je, da temu zopet botrujejo tudi objektivni razlogi. Težje pa razumemo pomanjkanje ustrezne Ifterature (beri: prevodov, saj v dežeti, kjer Alma Mater nima katedre za španski jezik pač ni pričakovati.da bi nekateradela lahko braliv španščini) in pa odsotnost prireditev, ki bi zanimanje za Latinsko Ameriko pri nasrazširi-le, naše znanje pa poglobile. Vsekakor je res, da Alpe zapirajo obzorje, vendar pa je v smeri proti jugu pretežno ravninsko področje, s tem pa bi radi povedali, da je zanimanje za Latinsko Ameriko v nekaterih drugih republi-kah precej večje kot pa pri nas. Od 4. do 11. novembra je bil npr. v Beogra-du ,,Teden Latinske Amerike", ki ga je organiziral Študentski Kulturni Uni-verzitetni Center — ŠKUC. Prireditelj je sicer posebno tematiko seminarja ,,Spremembe v družbeno-gospodarski strukturi Latinske Amerike, Polrtična gibanja in oblike socialnih bojev" zasnoval preširoko in preambiciozno in povabil skoraj vse vrhove latinskoameriškega družboslovja, angažirane 1'rtera-ture in kinematografije (mnogo povabljencev se ni pojavilo, med njimi naj omenimo Teotonia dos Santosa, A. Quijana, Maria Vargas Lloso, Gabriela G. Marqueza in Julia Cortazarja). Vendar pa so se seminarja ud eležili A. G. Frank, H. Silva-Michelena \z Venezuele, Pedro Vuskovic, Oscar Weis, Raul Ampuero, Gonzaro Arrovo iz Čila, Rafel Roncagliolo in general Leonidas Rodriguez iz Peruja, Obregon Cano, Roberto Guevara, Jorge Beinstein iz Argentine idr., ki so komaj vtednu dni preleteli teme kot npr. vojaške vlade v Latinski Ameriki, neofašizem v Latinski Ameriki, družbeno-razredna struk-tura v Latinski Ameriki, ideološka penetracija in sredstva masovnih komuni-kacij v Latinski Ameriki, polrtična gibanja v Latinski Ameriki od 1960. do 1977. itd. V program tedna Latinske Amerike pa so prreditelji vključili spored angažiranih latinskoameriških filmov, nekatere od njih pa so pred začetkom predvajanja predstaviti sami režiserji kot npr. A. Mattelart ,,La Espiral", Carlos VVimer pa svoj dokjometražni dokumentarec ,,Mezquital". V kulturnem delu programa smo lahko spoznali tudi nekatere angažirane umet-nike, posebno zanimanje pa je vzbudila skupina muralistov ,,Brigata Salvador Allende", ki je v Jugoslaviji prvič predstavila to zvrst angažiranega umetni-Skega ustvarjanja.
Navkljub vsem spodrsljajem v organizaciji je bila prireditev v beograjskem Studentskem centru zelo uspešna. Prireditelj namerava sedaj izdati publi-kacijo, kjer bodo zbrani vsi referati, ki so jih udeteženci predstavili vokviru seminarjaPodobno prireditev si pri nas lahko te želimo in zato je skromni ,,Solidarnostni večer z narodi Latinske Amerike", ki ga je priredila TRIB U-NA 15. 11. v Študentskem naselju, toliko bolj vreden pohvale.
GROBOVŠEK BOJAN
LATINSKA AMERIKA-
Proletarci vseh dežel, združite se!
Pestrost mednarodnega seminarja ,,Spremembe v ekonomsko socialni strukturi Latinske Amerike, politič-na gibanja in oblike socialnih borb", ki je bil v Beogradu od 7. do 14. novembra 1977. so potrjevala tudi polemična razmišljanja in teoretizi-ranja o sodobnih družbenih pojavih in ,,fenomenih" na latinskoameri-škem kontinentu, med katere spada nedvomno tudi diskusija o pojavu ,,fašizma" v Latinski Ameriki. Zelo polemična razprava se je na to temo razvila ob prispevkih Roberta Guevarre (Chejevega brata), argen-tinskega delavskega odvetnika in Pedra Vuškoviča, ministra zagospo-darstvo v Allendejevi vladi. Menimo, da vam bo krajši rezime njunih re-feratov nedvomno približal proble-matiko in kompliciranost latinsko-ameriSke sedanjosti.
[.
V   prvem  delu svojega  referata NOVE OBLIKE MIUTARIZMA V LATINSKI      AMERIKI     Roberto Guevarra najprej analizira prodor in zgodovinski   razvoj   kapitalizma na latinskoameriškem kontinentu. Nje-gova pr/a ugotovrtev se navezuje na dejstvo, da jeevropski kapitalizemv veliki meri dolžan za svoj vrtoglavi razvoj   akumulaciji,   pridobljeni na račun    izkoriščanja    kolonij,   med katerimi so veliko težo nosile latin-sko  ameriške  in  njih  izkoriščanje prek fevdalne Španije,  ki je svoj, tedaj anahronističen ststem v razvi-jajoči se Evropi, reproducirala prav z zamenjavo surovin, iztisnjenih iz svojih kolonij. Že na tej stopnji so prisotna določena strukturalna na-sprotja in deformacije, saj smo priča istočasnemu obstoju dveh produk-cijskih načinov pod špansko Krono: predominantnega   sužnjelastniškega v Latinski Ameriki in fevdalnega na iberijskem polotoku.  Vse to se je odvijalo hkrati ob prodoru še tretje-ga produkcijskega načina v Angliji, Franciji in deloma Nemčiji, kjer je nezadržno    prodiral    kapitalistični način protzvodnje.
Kaprtalistična ekonomska struk-tuta, ki je koncem 18. in v začetku 19. stoletja že krepko prešla nacio-nalne okvire posameznih dežel, je nujno narekovala spremembo za-ostalega španskega sistema in poli-tičnih režimov njegovih kolonij. Sprememba se je realizirala sredi 19. stol., s pridobitvijo neodvisnosti za ,,špansko" Ameriko, ki je poleg tega računala še s podporo razvitih kapi-talističnih dežel, predvsem Anglije kot najbolj razvite. Anglija je kot velesila formirala razdelrtev sveta na ,,cone vplivanja", katerih večji del je bil integriran v njen kapitalistični sistem, čeprav so se tedaj že pojav-Ijale Združene države, ki so postav-Ijale pod vprašaj angleški vpliv, pred-vsem v severnem delu kontinenta.
Dežele Latinske Amerike so predstavljale ogromno zalogo suro-vin, ki jih je izkoriščala evropska industrija. Vladajoči razred vteh de-želah, predvsem zemljiški lastniki, je svoje interese združil z interesi po-rajajočih se industrijskih velesil Evrope in nastajajoče velike severne sosede. Odvisnost je postala značil-nost te oblike eksploatacije. Lo-kalna buržoazija se je razvila v svoji ,,rahrtični vlogi" posrednika pri izvozu in uvozu, kar je od samega začetka pogojevalo socialno politič-no šibkost tega razreda in pomanj-kanje razrednih ciljev. Infrastruktu-ra kaphalrstične eksploatacije je ostala v rokah tujega kapitata, medtem, ko so domače vlade izra-žale interese zemljoposestniške oli-garhije povezave z imperializmom, če ne tudi samega imperializma.
V tridesetih letih 20. stoletja se v južnem  delu   zelenega   kontinenta začne  proces  industrializacije, ,,da bi uvoz zamenjali z lastno proizvod-njo", kakor se je govoriio. Najvišji nivo kaprtalističnega razvoja je ne-dvomno dosegla Argentina, ki je že v tistem  času   imela  razvito  npr. mesno   industrijo.   Proletariat,   kot razred ,,za sebe", je bil resda še v povojih, saj  so ga sestavljali pred-vsem evropski   emigranti, ki se niso mogli vživeti v vlogo peona z vasi ali zakupiti določen del zemlje. V času po 1930. letu, v času druge svetovne vojne in v povojnem obdobju se je korenito spremenil položaj in struk-tuia  proletariata, v katerega so se začeli ,,stapljati" kmetje s severa, ki jih je zajel proces industrializacije. Prav tako je to čas, ko si začnejo nasprotovati   interesi  zemljoposest-niške oligarhije in monopolističnega kaprtalizma na eni strani in interesi lokalne boržoazije na drugi strani. Vendar  pa so to drugotni arrtago-nizmi znotraj glavnega, ki se pojavlja na relaciji buržoazija — proletariat. Proces, ki je tu opisan, se odvija v več ali manj vseh deželah Latinske Amerike, nekje je le bolj prikrit.
V šestdesetih letih se že vzpostav-Ija,      kakor      je      Guevarra      to poimenoval,   ,,filialna   ekonomija", ki je sama po sebi izraz odvisnosti. Nesporna   je   kriza   sistema,   ki  se lahko  reši le s tako kaprtalistično akumulacijo,     ki    bo    omogočila prehod v drugo etapo — monopoli-stično ali državno-monopolistično. To pa je mogoče le s super-eksplo-atacijo proletariata, kar v glavnem
pomeni padec vrednosti delovne silt do njene mejne vrednosti. Vse to ima za posledico višjo stopnjo raz-rednega boja, beda postaja očitna, prihaja do silovitih eksplozij v masah prebivalstva. Buržoazija in imperializem sta po svojem objektivnem položaju postavljena v vlogo ,,čuvaja", ki naj prepreči ne-kapitalistično alternativo izhoda iz strukturalne krize.
V drugem delu svojega referata R. Guevarra, izhajajoč iz razrednega boja, ki s prehodom kapitalizma v monopolistično fazo dosega vsb višjo stopnjo in iz potreb te nove etape buržoazne dominacije, skuSa utemeljiti povsem novo in izredno zanimivo tezo o obstoju t. im.,,Voj-ne partije". Ta partija naj bibilase-stavljena iz dela oboroženih sil, ki je najbolj poihiziran, homogen m močen, katerega interest, ki jih brani, se istovetijo z intarasi zemljo-posestniške oligarhije, posredniške in promonopolistične buržoazije in imperializma. Guevarra meni, da je to partija, kakor vse druge — t skupnimi političnimi ciiji, interesi, načinom žMjenja, izobraževanjem, razrednimi in krvnimi vezmi in pro-gramom. Ta nova oblika militarizma naj bi se pojavljala povsodtam, kjer je razredna dominacija buržoazije ogrožena in ni mogoč miren prehod v višjo etapo kapitaltzma. ..Vojna partija", ki je na obbsti, pa naj bi pravto zagotavtjala.
Tako    ,,Vojno    partijo"   lahko
danes,   po   mnenju   Guevarre,  sre-, btinsko ameriške narode, ker se je
čamo v Braziliji, Argentini, Urugva-
razredne interese, je po mnenju Roberta Guevarre (in to je v svoji eksplikaciji tudi najbolj poudaril) FASIZEM, razumljen kot okrutna kontrarevolucionarna diktatura fi-nančnega kapitaia, latifundistov in
Da bi  postali  cilji teh jasnejši,   je   potrebno
monopola. programov analizirati vsako konkretno situaci-
utemeljenem na novem modelu ka-pitalistične  akumulacije,  ki bazira
arazširjenem združevanju transna-»nalnega kapitala z visoko organ-ko sestavo in na super-eksploataciji deia.    Temeljni    vzrok
jo, v kateri prkte do realizacije teh programov:
—  v   Braziliji,    ko   je   po  vladi Cuadrosa prišlo do mobilizacije mas, ki niso bile pod pritiskom državnega aparata.
— v Čilu pogibanju Ijudskih mas,
ki  je  doseglo  vrhunec ob  volilni   ""  Je   restrukturacija   svetovne zmagi Salvadora Allendeja 1973, ko l^^ije s strani velikega  impe-je bila nakazana nedvoumna pot v   '"^1 socializem.
— v  Urugvaju,  ko so buržoazni demokraciji odzvanjale zadnje ure, ko je vse bolj in bolj prodirala šroka
fronta levice in, ko je bila mobiliza-   i prav zaradi) določenim tenden-
cija mas na vrhuncu.
— v Argentini, začenši z nemiri v Cordobi 1969, kjer je narasia sktiv-nost revolucionarnih organizacij in z mobilizacijo  mas v juniju in juliju
FAŠIZEM, DA ALI NE
tontrarevoluciijo vdeželah Latinske Amerike, za očrtno zamenjavo obli-ke z vsebino. Po njegovem mnenju » pozablja na dejstvo, da je šlo v primeru evropskega fašizma za »lepad na državno oblast od zunaj" -s strani fašističnega gibanja, med-tem, ko gre pri latinsko ameriški kontrarevoluciji za ,,notranjo meta-morfozo države — spremembo po-gojeno z notranjimi protislovji v buržoaznem razredu in družbi na-sploh. Bh-okratsko-represivni aparat k v tem primeru spremeni iz telesa vglavo, kakor pravi Marini.
Guevarra ugovarja Mariniju, ko pravi, da je oblast vedno vzeta od runaj, pa čeprav računamo tudi z notranjo podporo. To, kar je po Guevarrioem mnenju najvažnejše, je prav dejstvo, da v latinsko-ameriških itžimih ni sile, ki bi podpirala pre-vzem obbsti s strani teh reekcionar-nihrazredov.
Podobno, čeprav v mnogočem različno in glede na Guevarrin pri-pvek bolj izdelano, stališče je izra-»Itudi Pedro VUŠKOVIČ, v svojem prispevku z naslovom NEOFAŠI-ZEM V LATINSKI AMERIKI. Zelo animivo in za revolucionarno pre-flbrazbo vdeželah Latinske Amerike pomena, je predvsem Vuškovičevo stališče o oblikah raz-ndnega in antifašističnega boja, ki m v veliki meri razlikuje od Guevar-rlnega koncepta. Tej temi smo odmerili prostor na koncu tega se-ttvka.
Vuškovič uvodoma povdarja, da ri najpomembneje govorrti niti o m, kaj pomenijo vojni režimi za
ponjegovem mnenju o tem že defi-
nirala neka jasna in pozitivna med-narodna  zavest, niti nima velikega
d.
povečanje rezervne industrijske armade dela do ogromnih razsežno-sti — kar je strukturalna in ne tonjunkturna karakteristika.
v največji meri nesposobnost do-seči višji nivo napredka.
Glede na spremembe v razredni strukturi, pa so konsekvence pred-vsem naslednje:
naraščajoča diferenciacija in prevladovanje določenega dela mo-nopolistično-izvozniške buržoazije, ki je povezana s transnacionalnim kapitalom.
b.
nesposobnost buržoaznih frakcij, ki so s svojimi interesi vezane na do-mači trg, da bi v dotočenem trenut-ku odigrale hegemonistično vlogo — predvsem zaradi razpadanja teh delov buržoazije.
Zmanjšanje številčnosti delavske-ga razreda v produkcijski aktivnosti v odnosu nasproti ostalemu prebi-valstvu, medtem, ko raste masa ,,pseudo-proletarcev", ki jo sestav-Ijajo brezposelni, delavci na svoj ra-čun in bedne privatne usluge. S tem v zvezi prihaja do resnega poslabia-nja delavske konkurence v prodaji delovne sile na trgu in
d.
relativno ali popolno obubožanje srednjih razredov, razen tistih, ki so vezani na veliki monopolistični ka-pital ali državni aparat (predvsem represivniaparat).
O.M.Brik Tako imenovana formalna metoda
ju in Čilu, vsi pokazatelji pa kažejo,
žebh   Latinste  Amerike.   Program pomena zgubl^ti besede ob polemi-     prihaia   v   ekonomiii   in Vazredn ,,Vojnih partij", ki brani in reelizira  bh, ki so terminološke naraveTtorej     arukfu                                       razredm
lliso ti režimi fašistični, neofašistič-
ni ali odvisno fašistični. Po njego-wm mnenju je to potrebno le v to-iko, v kolikor pripomore h konkret-
ni politični in revolucionarni akciji. Izhajajoč iz strukturalne krize apitalizma, P. Vuškovič utemeljuje karakteristiko — težnjo po ,,novem bstniku znotraj sistema odvisnosti",
slštičnega kaprtala in končna za-
ttritev notranjih nasprotij, ki te-
aliijo na nujnosti novega modeia
umulacije.
Nezadržni procesi, ki so kljub (ali>
m po ,,nacionalnem razvoju" naz-ilisvoje okvire na rastočo koncen-icijo, denacionalizacijo in neena-st, in končno prešli meje, v kate-pso postale sposobnosti ekonom-
1975. leta, ko je odstopila pro- Ijh sistemov, da zagotovijo neko imperialistična vlada Isabele Peron, fcntinuiteto razvoja proizvajalnih v času, ko so bile dane širše mož-1 minimalne, so       vedno bolj na-
nosti za revolucionarne spremembe.
Očitno je, pravi Guevarra, da gre realizacija programov ,,Vojnih partij" v smer demobilizacije mas. Kljub temu pa je potrebno razloče-vati med tim. preventivnimi, defen-zivnimi vojaškimi udari, kakršm so v primeru Brazilije, Argentine in Urugvaja, kjer se je korenita spre-memba in socialna revolucija šele nakazovala, za razliko od Čila, kjer je bita nedvoumna. Ko nadalje ute-meljuje svoje trditve, Guevarra spre-govori z besedami Rodneya Ari-smendija, ki pravi: ,,Fašizem je pojav bolj globoke krize; krize impe-rialistične dominacije yenkijev in krize družbeno-ekonomskih struk-tur Latinske Amerike."
Program ,,Vojnih partij", pravi Guevarra, je zaradi nujnosti demobi-
ili. Znaki zunanjih, kakor tudi Kranjih neuravnovešenosti, so po-ijali vse bolj očitni s povečeva-jmodvisnosti, stalnega naraščanja zaposlenosti ali polzaposlenosti in nizkih stopnjah globalnega eko-imskega razvoja. Te silnice so po-le očitne za celo Latinsko Ameri-čeprav so bile očrtnejše v deže-zrelativno visoko razvrto ekono-Propad ,,Zveze za napredek", je skušala  preformirati odnose dominacije  po poti ,,večjega rodnega ekonomskega sodeio-je   pravzaprav   najavil  ob-dokončne krize starega tipa lacije.
Novi model akumulacije pred-Navlja refevanje ostrih razrednih (v, ki so izbruhnili ob propadu regB modela in v pogojih, ki jjh je
lizacije mas, nujnosti rešitve kriize in ii model zahteval kot brez-prestopu v višjo obliko kapitalizma, Pf«, a v torist dominirajočih monopolistično ali državno-mono- ndov. Nov model akumulacije polistično, fašističen. Nujno potreb- ^postavlja bistveno zoženje so-no novo obliko kapitalistične aku- In baze polrtične podpore — mulacije, ki temetji na super-eksplo- o išče svoje rešitve izven eko-ataciji detevskega razreda, katerega imkihmehanizmov: vstalni inter-odpor zaradi tega narašča, lahko ciji superstruktur, kar pomeni zagotovi le ,,Vojna partija" na obla-; tevo po najreakcionarnejših po-sti, ki s svojimrepresivnimrežinnom Jnih sistemih. V tem je direktna lomi naraščajoči odpor Ijudskih a med spremembami v modelu mas.                                                             imulacije in političnimi režimi, ki
Guevarrovi (in ne sanx) njegovi) v funkciji teh sprememb in jih tezi o obstoju fašizma v Latinski »uje faSstične ali neofašistične. Ameriki se je zoperstavilo nekaj Ce novi model akumulacije za-vodilnih svetovnih teoretikov, na n razrešitev razrednega boja v katerih ugovore Guevarra odgovarja kt dominirajočega razreda, bo najprej s crtiranjem besed Georgija ičasno in neizogibno prišlo do Dimitrova, ki je ob neki priložnosti mrovanja razrednega boja, kaiti ,,sprejet možnosti različnih oblik i model akumuiacije ima glo-(fašizma, op. I. B.), v odvisnosti od |» tonsekvence; ekonomske in v konkretnih zgodovinskih, družbenih ndni strukturi. Z ekonomskesa in ekonomskih pogojev    v nacional-  Siasoto predvsem:                ^^
nem in mednarodnem položaju vsake države. Posebej pa še tam, kjer fašizem ne računa s podporo Ijud-
skih mas." Pravtako Guevarra crtira ™f0^. »rukturalna delitev eko-Sergia Sierra, ki v svojem delu' "•JJ" ot™Wte dinamiko na vi-..Ideološke naloge v boju proti fa- ' "»dernizirani i monopolizirant šizmu" pravi: »Pred drugo svetovno Jr< ter ra.z.kraja srednje sk>je in vojno je bil fašizem v ofenzivi; neo-fj?" usodl »tradicionalne sek-fašizem, za razliko od klasičnega, predstavlja v bistvu defenziven od-govor, točneje povedano, v bistvu je to proizvod dhrigirane kontrarevo- dokončna koncentracija, centra-lucije yenkijevskega imperializnna."; e^JB in denacionalizacija kapitala Na pripombo Lelia Bassa, da je «i z nazadovanji v razdelitvi bila fašizmu vedno dosedaj potrebna fiodka. partija. ki ga je vodila in usmerjala, odgovarja Guevaira s svojo tezo o
Vojni  partiji". Ruy Mauro l^rini vemc^ ekonomjje ,e mnenp, da gre v pr.meru   ko «C tar      to|j.      '   ^i^az-skuša poetovetrt. evropsk. faš.zemit, ,^,0^ povpifevanja na
•ranjemtržiSču.
strukturi do povečane polarizacije v razrednem boju in osnovnih poli-tičnih opredelitvah:
Prvič. Znotraj buržoaznega razre-da prihaja do nasprotij med posa-meznimi frakcijami izvoznikov, ve-zanih na imperialistični kapital, na eni strani in frakcijami, ki so večali manj ,,nacionalne", povezane z notranjim tržiščem na drugi strani. Prve so tiste, ki prevzemajo nov model akumulacije in tako krepijo svoj potožaj v razrednem boju. Nji-hova atternativa je diktatura na-sproti buržoazni demokraciji in objektivne okoliščine to prvo alter-nativo sprejemajo.
Orugič. Podobno se dogaja znotraj srednjega razreda, kjer se raziike ne kažejo samo v lastniškem ali mezdnem karakterju pripadnikov tega razreda, ampak (ne glede na lastniški ali mezdni karakter) v po-vezanosti z monopolističnim kapita-lom in vojnimi diktaturami na eni strani in povezanosti z družbenimi f unkcijami in službami na drugi stra-ni. To nasprotovanje se prevedeno na ideološki nivo pojavlja v dveh ideologijah - ideologiji ,,tehnokra-cije" in ,,humanizma". Pogoji kakr-šne daje nov model akumulacije vodijo k postopnem izgubljanju avtonomnosti srednjega razreda kot celote, ki je deiovala v predhodnem sistemu akumulacije.
Tretjič. Navedene konsekvence se ref lektirajo tudi v strukturi delav-skega razreda. Nov model akumu-lacije, po mnenju P, Vuškoviča, postavlja proletariat pred nalogo, da prevzame dolžnost odločilne sile proti novim pogojem dominacije in dominaciji sami. Od tu tudi spori med drobno buržoazijo in »agenti industrijske rezervne armade dela", ki se izražajo kot spori med sociali-stično in med demokratsko-nacio-nalno alternativo.
Boj delavskega razreda, ki y tej fazi poprijemlje obliko boja proti novemu modelu akumulacije (a ne za vračanje na stari model) je zgo-dovinskega pomena. Pomanjkanje proletarske hegemonije v tem tre-nutku lahko usodno, posebej še ob analizi širših, tudi svetovnih okoli-ščin, ki kažejo na naslednje karakte-ristike:
— tendenca, ki vodi k razpadanju nacionalnih     karakterjev    latinsko ameriških   držav,   njihova transna-cionalizacija,   vodi   neizogibno   do mednarodnih razsežnosti, kontinen-talnega značaja razrednega boja in
— postopna    internacionalizacija kapitala v ključnih sektorjih latin-sko ameriških ekonomq    ima ten-denco objektivno zbližati  razredni boj   na  latinsko amerSkem konti-nentu z bojem proletariata vglavnih kaprtalističnih deželah, posebej še v sedanjih pogojih strukturalne krize.
Po svojem objektivnem potožaju znotraj velike večine naprednega dela družbe ima le proletariat spo-sobnost razrešiti razredni boj v emancipacijo samega sebe, emanci-pacijo od vseh ostalih sfer družbe in s tem emancipacijo vseh ostalih sfer družbe. Tu, na tem mestu, je, z ozirom na Guevarrino izhodišče antifašističnega   boja,   ki vključuje
,,vse napredne sile v družbi" v boju-naprej za buržoazno demokracijo in preko nje za ,,demokracijo za vse", storjen bistven korak naprej — spo-znanje, ki pod znano parolo EL PUEBLO UNIDO JAMAS SERRA VENCIDO+ vidi vodilno silo, revo-lucionarno organizacijo proletariata, ki bo temeljila na marxistično-leni-nističnih principih.
Bavčar Igor
+  Združeno Ijudstvo ne ba nikoli premagano
Lansko leto smo si zastavili na-logo, da na straneh namenjenih kul-turi objavljamo tudi tekste s po-dročja teorije umetnosti in ku/ture, pri čemer je bil naš cilj zajeti čim več smeri In pristopov in to na način. ki bi bil istočasno strokoven in informativen. Pri tem nismo izha-jali iz nekega ,,nevtralizma", temveč s stališča, da je za neko na Marxu temelječo umetnostno teorijo nujno poznavanje drugih smeri in praks, njihova analiza in kritika in - čeje to potrebno — postavljanje alterna-tiv, nikakor pa ne vztrajanje na sta-lišču ,,kako se nas to nič ne tiče".
Pravkar zapisano velja mogoče bolj za vnaprej kot za nazaj, kajti v lanskem letu smo uspeli objaviti — strogo vzeto — le dva spisa, ki se vključujeta v ta koncept to sta bila spisa T. Todorova in R. Garaudyja, delomapa vetja to tudi zaBaudryjev tekst, objavljen v zadnji lanski šte-vilki. Raziogi te skromnosti so bili predvsem tehnični: imeli smo preveč tematskih številk.
V letošnjem letu bomo skušati nadomestiti lanskoletni primanj-kljaj. Zaenkrat lahko začrtamo eno smer, ki jo bomo zasledovali v večih številkah. Gre za nstruktural'aem" in njegove začetne formalktične vzporednice. Ob tem je potrebno dodati, cb to ne izključufe drugih usmeritev fin tu ne gre le za ,,enako-vredne pristope"). V prejšnji številki TRIBUNE je bilo npr. objavljeno kra/še delo pokojnega dr. D. Pirjev-ca, v načrtu pa imamo tudi objavo spisov drugih jugoslovanskih avtor-jev.
Razlog takšne ,,struktura/tstič-ne" usmeritve ni v nekritičnem prf-stajanju na strukturalizem kot ,,naj-višje" ali ,,edine" resnfce, temveč bolj vsakdan/i: zdise nam, daje bilo to področje in rnetoda, čeprav se morda čudno sliši, pri nas zanemar-jeno, namreč v tistem pogledu, ki neobveščenemu bralcu, pa četudi/e to študent primerjalne književnosti ali filozofije, sploh omogoča osnov-no informacfo o tem, ka/je struktu-ralizem v umetnostni teoriji in kakšne možnosti nudi za razume-vanje fenomena in oblike ustvarjal-nosti, ki jo imenujemo Jiteratura" in umetnost To se nam zdiSe toliko bolj nujno, saj je strukturalizem v nekaterih svajih fazah skoraj iz-ključno usmerjen na literatum, kot celota paje ena izmed redkih teoret-skih usmeritev tega stoletja, ki se je tako intenzivno ukvarjala z umet-nostjo. Poleg tega se nam zdi struk-turalizem v najrazličnejših oblikah fin ravno te bodo imele v naSem izboru prednost) ena od tistih red-kih znanstvenih metod in teorij, ki še vedno aktualno pristopajo k umetnosti fn nanjo tudi vplivaja. Tu ne bl ugotavljali nasprotij, razhajanj in stičišč med strukturalizmom in marksizmom; ta so se pojavljala od formalističnih začetkov v dvajsetih letih do danes. Recimo le — in toje postala že fraza - da marksfzem Se ni izkoristil svojih možnosti, zmof-nosti, niti ni še proučil svojih izho-dišč v odnosu do umetnosti. Razen redkih izjem /e marksistično pro-učevanje umetnosti osta/alo na ni-voju umetnostne refhkaje XIX. stoletja in nu/no bi se bilo vprašati, zakajje temu tako.
Ker je prostor TRIBUNE omejen, smo se odločili za neke vrste kronološki prerez — kot ga vidimo danes, kajti ta prerez ni tudi prerez zgodovinskega vpliva in raz-voja, ter tako /e de/oma razkriva genezo strukturalizma (če že osta-nemo pri tej ohlapni označbi), pred-vsem pa zavrača dokaj ustaljeno mnen/e, da je strukturalizem skoraj izključno modna muha Francije (to bi danes že lažje rekliza nnovo filo-zofijo") in kvečjemu še majhne skupine v SZ
V naSem izboru smo se osredo-točili na spise, ki v slovenskem in jugoslovanskem prostoru še niso bili prevedeni in objavljeni in so bolj ali man/ neznani. Objavljeni spisi bodo tako bolj napotilo za eventualni študij kot pa poglobljen prikaz. bodo bolj informacja kotpaproble-matizaclja.
Prvi tak prispevek je programski spis M. O. Brika. kije bil objavljan I. 1923 v reviji Lef, ki je združevala futuristfčno in formalistično smer v novi Sovjetski republiki. Formalh stfčno gibanje se /e v Rusiji začelo razvijati že pted Oktobrsko revolu-cijo in to vzpondno s sporom med simbo/isti, fki so razumeli /ezik kot simbol, kot posrednik drugega glob-Ijaga pomena) in futuristi, ki so hotelf ,,besedo kot tako" kot dejst-vo, kot stvar med stvarmi, pri čemer so bUi forma/isti njihovi teoretski g/asnikf in zagovorniki. (Ob tem pa Je treba dodati. da ne ..teoretski" v filozofskem smis/u: na filozofijo so se sklicevali le redkokdaj in še to le za podkrepitev določenih tez, ki bi drugače obvisele v zrakuj Ruski formalizem je dosegel svoj vrh po revoluciji, koncem dvajsetih let, v začetku tridesetih pa je zaradi znanih vzrokov zamrt.
Ruski formalizem je imel dva centra — v Moskvi in v Petrogradu, k/er /e bil I. 1916. ustanovljen Opojaz (DruStvo za teoretično pro-učevanje pesniškega fezika), v ka-terem so sodelovali V. Šklovski, O. M. Brik, L. Jakubinski, J. Tinjanov itd. Formalisti niso imeli svoje re-vije, pač pa so objavljali v Lefu, Novem Lefu, Na literarnem mostu itd. Od teh je bila najbolj skrajna revija Lef, ki /e zanikala bhtveno razliko med umetniško ustvarjaL nostjo in drugimi oblikami proiz-vodnje.
O. M. Brik (1888-1945) /e bil eden od prvih članov Opojaza in je skupaj z Majakovskim urejal Lef (1923-1925) in Novi Lef (1927-1928). S področja poetike je obja vil le tri spise.
V prihodnje bo TRIBUNA objavila spise češkega struktura-lizma iz tridesetih let (po eno defo J. Makarovskega in R. Jakobsona), ki /e skušal združiti marksfzem s strukturalno metodo ter še en spis francoskega strukturalizma (po vsej verjetnosti Program Ph. Sollersa iz I. 1967, kije bil sicer že preveden - in to celo v Tribuni — toda kdo za to še ve)?, karbo omogočilo primerja-vo prvih formalističnih spisov 5 kasnejšim razvojem strukturalizma. Ta prehod lahko postavimo v I. 1929, ko sta Jakobson in Tinjanov objavila spis Problemi proučevanja pesniškega jezika, ki za osnovno lastnost literature ne postavlja več
formo in pesniški postopek, ampak pod vplivom F. de Saussirea — utemeljitelja sodobnega struktura-lizma — uveljavlja strukturalen prh stop. Ta bo razjasnjen v nšjavljenih spisih.
Aleš Erjavec
,,Opojaz" (= obščestvo poetiče-skogo jazyka = družba za pesniški jezik) in njegova t. i. ,,formalna metoda" je postala strašilo za lite-rarne pope in popiče. Drzni poskus približati se poetskim ikonam z znanstvenega gledišča je povzročil burno negodovanje. Osnovala se je ,,liga za boj proti formalni metodi" — ali točneje ,,za boj proti razlastit-vi poetskih dragocenosti".
Ne bi bilo vredno govora, če se ne bi med ,,bojevniki" znašlo nekaj dvomljivih, pa vendarle marksistov. To zahteva pojasnila.
»Opojaz" predpostavlja, da ni poetov in literatov — je le poezija in literatura. Vse, kar pSe poet, je pomembno kot njegov prfepevek k skupnemu delu, popolnoma brez-pomembno pa kot izraz njegovega ,,jaza". Če se pesniško delo lahko razume kot ,,človeški dokument", kot zapis iz dnevnika, je zanimivo za avtorja, njegovo ženo, sorodnike, znance in manijake tiste vrste, ki strastno iščejo odgovor na vprašanje ,,Ali je Puškin kadil?" - in ni-komur drugemu.
Poet — je mojster svojega dela. In samo to. In da bi bil dober mojster, je treba poznati zahteve tistih, za katere delaš, treba je živeti z njimi eno življenje. Drugače dek> ne gre, ne koristi.
Družbene vloge poeta ne mo-remo doumeti iz analize njegovih individualnih lastnosti in navad. Nujno je potrebno množično pro-učevanje postopkov pesniške obrti, njihovih razlik od sosednjih podro-čij človeškega dela, zakonov njiho-vega zgodovinskega razvoja. Puškin ni ustvaril šole, samo njen poglavar je. Ce ne bi bilo Puškina, bi bil kijub temu napisan ,,Evgenij Onjegin". Amerika bi bila odkrita tudi brez Kolumba.
Pri nas nimamo zgodovine lite-rature. i mamo zgodovino generalov literature. ,,Opojaz" nudi možnost napisati to zgodovino.
Poet — je mojster besede, ustvar-jalec besede, ki streže svojemu razre-du, svoji družbeni skupini. O čem pisati, mu prišepetava uporabnik. Poeti si ne izmišljajo tem, jemljejo jih iz okolja, ki jih obkroža.
Oelo poeta se začne z obdeiavo teme, s tem, da najde besedno obli-ko, ki temi ustreza. Proučevati poezijo pomeni proučevati zakone te besedr« obdelave. Zgodovina poezije je zgodovina razvoja postop-kov besednega oblikovanja.
Zakaj so poeti jemali prav te, ne pa drugih tem, se razloži z njihovo pripadnostjo k tej ali drugi družbeni skupini, in nima nikakršne povezave z njihovim pesniškim delom. To je pomembno za biografijo poeta, ampak zgodovina poezije ni knjiga ,,živlenj svetnikov", ne sme biti takšna.
Zakaj so uporabljali poeti pri obdelavi tem prav te, ne pa druge postopke, kaj je povzročilo pojav novega postopka, kako odmira stari
— to je podvrženo najskrtonejSemu raziskovanju znanstvene poetike.
,,Opojaz" razmejuje svoje delo od dela sosednjih znanstvenih disci-ptin ne zaradi tega, da bi ušel ,,od tega sveta", ampak zato, da bi v vsej čistosti zastavil in razširil vrsto naj-nujnejših problemov čovekovega literarnega delovanja.
,,Opojaz" proučuje zakone pesniške proizvodnje. Kdo ga sme pri tem ovirati?
Kaj daje ,,Opojaz" proletarski kulturni izgradnji?
1.   Znanstveni   sistem   namesto kaotičnega    kopičenja    dejstev   in osebnih mnenj.
2.   Družbeno  ocenitev ustvarjal-nih osebnosti   namesto   malikoval-skega razlaganja .jezika bogov".
3.   Poznavanje    zakonov   proiz-vodnje namesto ,,mističnega" pro-nikanja y tajne ustvarjanja.
,,Opojaz" je najboljši vzgojitelj literarne proletarske mladine.
Projet-poeti so še vedno bolni od želje po razkrivanju samih sebe. Vsako minuto se trgajo od svojega razreda. Nočejo brti preprosto pro-let-poeti. Iščejo »kozmične". ,,pte-netarne" ali ,,gk>binske" teme. Zdi se jim, da mora poet tematično iz-skočiti iz svojega okolja, da se samo tedaj razkrije in ustvarja »večne stvari".
,,Opojaz" jim dokaže, da je vae, kar je velikega, ustvarjeno kot odgo-vor na dnevna vpraSanja, da je ,,večno" sedaj in tedaj bilo aktual-no, in da veliki poet ne razkriva sebe, ampak samo izpolnjuje druž-bono naročiio
,,Opojaz" pomaga tovarišem prolet—poetom premagati tradiciji buržoazne IHerature, ko znanstveno dokaže njihovo mrtvaškost in kon-trarevolucjonarnost.
,,Opojaz" pomaga proletarskemu ustvar«anju ne z meglenimi pogovori o »proletarskemu duhu" in ,,ko-munistični zavesti", ampak z na-tančnimi tehničnimi poznavanji postopkov sodobnega pesniškega ustvarjanja.
..Opojaz" je grobar poetske idealistike. Boriti se z njim je brez koristi. Tembolj tem marksistom.
(Iz LEF 1923, No. 1,str. 213-215) Prevedel Marko Kranjec
DARIO FO FRANCA RAME
prevod:Toni Gomišček
i
IME....................ULRIKE                   Ne^ nogem biti ena izmed vaših žensk, zapakiranih v celofan.
o                                                           MFTMHOF                   Nočem biti sladka prisotnost majhnih zabav in neumnih, v po-
i. KllMbK...............i "?   t/o "t              ^'J0 zvab'iajočih, nasmeškov in hliniti žalost in namigivanja in
SPOL................ZEinSaI              istočasno norost in nepredvidljivost in potem neumnost in otro-
c .p                                                                          škost in potem biti materinska in kurbirska in se takoj zatem v
KCJMUJM ±^ 1                                                                          falsetu sramežljivo smejati neki vaši neizbežni prostaškosti.
3TAR0ST...................41
P0ROČENA,DVA   OTROKA,ROJENA  S   CARSKIM   PLZOM
LOJENA   OD   MOŽA ?OKLIC:NOVINAR
NARODNOSTrNEMŠKA                                               Oh, slišim rahel šum.
Tu sem štiri leta, zaprta v modernem zaporu moderne države.        .    Odpirajo se vrata, prikaže se paznica, gleda me, kot da ne obsta-
Česa sem kriva? Napada na zasebno lastnino in na zakone, ki   fm' kot <** sem prozorna. Ne reče besede, v rokah .ma posodo s
branijo tako imenovano lastnino in iz nje izpeljano pravico gospo-   kosll°m- Postavi |° "a mizo'n ^- Zapre. Ponovna t.s.na. Hambur-
darjev, da razširjajo svojo lastnino na vse.                                            8*; Ko.zarec ^T^'"^ $°^' 5/ *"* zelenjava'Jabolko-
Na vse. Vključno z našimi možgani, našimi mislimi, našimi be-        'n njihova skrb da bi ne naredila samomora.
sedami, našimi gibi, našimi čustvi, našim delom in našo Ijubeznijo.    ... Papimat krozn.k   pap.rnat kozarec. Ne noza, ne v.l.ce, samo
Skratka,scelotnimnašimživljenjem.                                                  zl.ca .z mehke plart.ke, kot .z gume.
Zaradi tega ste se, Gospodarji Pravne Države, odločili, da me        "e "ocejo da b'Jaz od'očala ° SVOjem umčenJu-
iztrebite. Vaš zakon je resnično enak za vse, razen za tiste, ki se ne        Odločrtev mora bit, njihova.             .......      ..
c^;«;o;« -, u,?imi c.,Jw 7^^ ¦                                                              Ko bo pravi trenutek bodo sami poskrbeh, mi ukazali samomor,
str.njajo z va&mi Svet.m. Zakon.                                                         .   k      k Q      zamreženo ln ker nimam tam namestiti zvite rjuhe
Zares ste povsem emanc.p.rah zensko - saj me, čeprav sem                                                                                                     '
ženska, kaznujete kot moškega.                                                           koteno roko
Zahvaljujem se vam. Nagradili ste mez najtežjim zaporom: brez-        Njhče ne ^    &               krj|<a      m      tQŽbe       vse ^ jzvrše.
kuzn.m, leden.m kot mrtvasmca, m podvrgh ste me najbolj zloc.n-   nQ   .       Qb           da     "L                     ^ srečnjh držav|janov te
skemu mucenju: ,,odvzet)u čutnega                                                                   urejene držgve        s           ^e dobrQ    .     . |judje      .
¦t      L .  ?*      11 'zraz .z* Ppvedat,   da ste me zatopaliv grob    Nemčjj    .   tJudj   . dobromis|eMči VJ  E           ^ mimo> k,^
t.šme. Be e tiane. Belaije ječa, bele so stene, belijso vbodljaji. vrata,           . JM . krjk vgs ne mQre        J^.         neMprebMuja se prebivalcev
miza, stol in, seveda, stranisce — vse je belo polosceno.                       nokoDalšča
Bela neonska svetloba, prisotna dan in noč, vedno. Kateri je        Vem' &™0 tistim, ki so spodaj, ki se pote in ki umirajo v
dan?  In katera je noč?  Kako naj vem? Skozi okno prihaja vedno   strojarni vaše velike ladje: turškim, španskim, italijanskim emigran-
ista bela svetloba. Umetna svetloba, kakor je umetno okno in je   tom' težakom, Arabcem in pofukancem, zasmehovanim iz cele
umeten čas, ki ste miga izbrisali, pobarvali v belo.                               Evrope in ženskam, ki so razumele svojo podrejenost, žalitve in
Tišina . . .   Tišina   od   zunaj.. .  do  mene  ne  pride  zvok . . .    izkoriščanja bosta narasla gnev in jeza in sovraštvo, oni bodo ra-
šum . . . glas . . .                                                                                   zumeli, zakaj sem tukaj in zakaj se je ta država odločila, da me
S hodnika ni slišati korakov, niti odpiranja in zapiranja vrat. .,.    ubije kot čarovnico v času čarovnic.
Nič!                                                                                                           In če še niso, bodo postali prepričani, da je za oblast še vedno
Vse tiho in belo. Tišina v mojih možganih, belih kot strop. Bel    doba čarovnic. In čarovnice morajo biti v tkalnici, ob stroju, ob
je moj glas, ko hočem govoriti. Bela je slina, ki se mi nabira na    stiskalnicah, ob tekočih trakovih, v hrupu, razbijanju, krikih .. .
robu ustnic. Tišina in belina v mojih očeh, v želodcu, vtrebuhu, ki    plaff ¦ • • vlamm . .. aaaa ... trrrrrrr.. . vvhommvhoomm . .. Sti-
se napihuje v prazno.                                                                            skalnica: fluuuttsss... Bat: blamm . .. Vralni stroj: frufrufruu .. .
Lebdim kot vakvariju.                                                                     Motor: popopo . . . Topilnice: ploch . .. ploch .. . ploch . . . Kako
Stalen občutek bruhanja.                                                                 lep je hrup, ropot, razbijanje! Ah ah izmislili ste ga vi, gospodarji,
Možgani se mi v upočasnjenem ritmu trgajo od lobanje in blodi-    za vaš dobiček . .. in jaz se ga okoriščam. Dovolj tišine! Ustvarila si
jo po beli svetlobi sobe.                                                                        bom hrup: Stiskalnica! fluuuttsss . . . Bat! Blamm . . . Blamm . . .
Moje telo je iz raztopljenega prahu, sem kot detergent vgrozo-    Vrtalni    stroj!    frufrufru ...    Topilnice!    Ploch . .,.    Ploch .. .
vitem  pralnem  stroju:   poberem ga,. . . zberem ga . . . sestavim    Ploch . . . Plin! uhaja plin! kašljam: archf archf! Tekoči trak: pojdi,
ga . . . vzdržati moram Spodletelo vam bo, ne bom zblaznela . . .    ritem, plaff, ploch sblamm bengh tramppungh sgnaf strump tuh
Misliti, moram misliti . . . Sedaj mislim . . . mislim na vas, ki ste me    tuh frr frr • • • Dovolj! Dovolj! Zaustavite stroje! Tišina! . . . Kako
podvrgli temu mučenju: vidim vas prilepljene, z nosom sploščenim    'ePa Je tišina     ! . . . Ječarji, hvala za ta izjemen užitek, ki mi ga
na velikem kristalu akvarija, v katerega ste me položili in gledate    teje popolna tišina . . . oh kako jo doživljam . . . uživam . . . pri-
me z zanimanjem.                                                                                sluhnite sladkobi počivanja .. . v nebesih sem ; . .
Uživate predstavo ... bojite se moje vzdržljivosti ... bojite se,        Ječarji, sodniki, politikanti.. . prelisičila sem vas.. . ne bo vam
da bi vam meni podobni in moji tovariši poskusili kvariti ta krasni    uspelo, ne bom znorela, zdravo me boste morali ubiti, v popolnem
svet, ki ste si ga izmislili.                                                                       zavedanju same sebe .. . in vsi bodo razumeli, z gotovostjo bodo
Kako groteskno! Odvzeli ste mi vsako barvo, zunaj pa ste pre-    vedeli, da ste ubijalci, da ste vlada, Država ubijalcev. barvali vaš gnili sivi svet z upadljivimi barvami in silite Ijudi k
piotrošnji v barvah: rdeča barva malinovega sirupa bode v oči in         Vidim vas, hitite skriti moje truplo, zaustaviti mojega advo-
nikogar ne briga, če povzroča raka . .   svetlikajoče pomarančne    kata
barve aperitivov. Prisilili ste otroke, da se bašejo s smaragdnim         ,,Ne, Ulrike Meinhof ne morete videti . . . Da, da, obesila se je."
zelenilom in kromovim rumenilom, s strupenimi barvami polnite         ,rNe, ne morete prisostvovati avtopsiji. Nihče. Samo naši državni
maslo in marmelado.                                                                            izvedenci, ki so že ugotovili: Meinhofova se je obesila."
Kot ponoreli pajaci barvate celo vaše ženske in mene prisiljujete         joda na vratu ni znamenj zadrgnine ... na obrazu nimam ciano-
v behno, da bi se mi mozgani razklali m se razpočili v tisoče    tične barve . . . zato pa so modrice po vsem telesu.
živobarvnih papirčkov; papirčkov vašega karnevala, vašega Luna         ^stran! Stran! Umaknite se! Ne glejte! Prepovedano fotografi-
Parka strahu.                                                                                        ratjl prepoVedano zahtevati posebne izvide! Prepovedano prouče-
Hlinite gotovost, toda samo zaradi vašega velikega strahu ste    vati moje truplo! Prepovedano!
tako okrutni in nori. Zaraditega potrebujetestalno semenjsko stoj-        Prepovedano misliti, si predstavljati, govoriti, pisati. Prepove-
nico in hrup okoli nje, barvne neonske luči in izložbe in glasove in    dano!"
ropot in vedno prižgan radio in televizijo, celo v veleblagovnicah,        Nikoli nam ne boste mogli prepovedati zasmehovanja vaše slabo-
doma, v avtomobilu, v baru, tudi v postelji, ko se Ijubite.                    umnosti, klasične slaboumnosti vsakega ubijalca.
In meni vsiljujete strah do tišine . . . ker vas, da, vas je strah biti        Moja smrt je kakor gora ...
sami z vašimi možgani ... ker vas je groza dvoma, da vaš svet ni        To ogromno goro so dvignile ženske roke, stotisoči in stotisoči
najboljši,ampak najslabši, najbolj pusti svet.                                       -in stotisoči rok in sedaj jo bodo spustile na vas in grozoten smeh
In ker se ne strinjam z vašim svetom, ste me zaprli v akvarij.           bo spremljal ta plaz!
(tekst je bil napisan maja 1977)
Po dokaj bornem letu, vsaj kar se tiče izdajanja marksistič-ne literature, smo v sredini de-cembra 1977. le doživeli po-memben dogodek. Izšli sta dve zajetni knjigi in sicer Izbrana dela Rose Luxemburg v eni knjigi in Izbrana dela — V. I. Lenina. Za njuno izdajo se mo-ramo zahvaliti Cankarjevi za-ložbi kot nositeljici založniške-ga projekta in pa Marksistične-mu centru pri CK ZKS, ki je s politično akcijo pripomogel, da so se v naši blagovni knjižni produkciji odločili za izdajo zgoraj omenjenih knjig. Izdaja obeh zbranih del ni pomembna
druzbene odnose. Tu bi najprej poudaril pomembnost Lenino-vih tekstov, ki v sebi nosijo za-htevo po ostri razmejitvi, dife-renciaciji od različnih idejnih struj v delavskem gibanju oz. ob delavskem gibanju, kar z drugi-mi besedami pomeni odločen idejni boj, na podlagi katerega in skozi katerega se utrjuje re-volucionarna marksistična pro-letarska (kar predpostavlja revo-lucionarno) partija.
Če k temu dodamo tudi ne-katere Rosine tekste, ki jih vse-
teoretični pendant je prav teori-     oz. jim dati naše sugestije pri ja E. Bernsteina in K. Kautske-     nadaljnjem izdajanju.
ga.
S teksti v obeh knjigah se torej vračamo v ta usodni čas za delavsko gibanje, vendar skozi zgodovinsko marksistično obrazložitev, ki nam teoretično obrazloži vzroke zloma v delav-skem gibanju (tu mislimo pred-vsem na zgoraj omenjeni poraja-joči se revizionizem, ki postane pozneje vodilna sila v delav-skem gibanju), zlom, ki je imel delno za posledico tudi takšne zgodovinske poraze delavskega aibania v EvroDi. kot so odkrito
K     Izbranim     delom     R. Luxemburg
— izbor je premajhen, v nje-ga bi bilo treba dodatno vklju-čiti      njene      politekonomske spise, ki po našem mnenju tvo-rijo osnovo za razumevanje R. Luxemburg. To so: Uvod v na-cionalno ^konomijo,   Akumu-lacija   kapitala  in Anti-kritika.
— izbor, ki je bil izvršen, ni notranje    strukturiran   v   tem
prevajanja   marksistične   litera-   ^*1 Vev^jon"im"a ' od""bin-      vojne s strani socialdemokracije    tiste   ki taktlčno gravitirajo k
vprašanju naravnanosti celot-ne založniške dejavnosti pri nas
alnosti obeh knjig, saj ponekod posegata s tematiko in nači-nom, kako obravnavata pro-bleme, v jedro sodobnih doga-janj, tako znotraj naše družbe kot znotraj delavskega gibanja po vsem svetu; se pravi v pro-bleme organiziranja, načina vodenja razrednega boja, tako v taktičnem kot strateškem smi-slu, kot tudi kritike nevodenja razrednega boja oz. pristajanja na     obstoječe     kapitalistične
teoretičnem nivoju  in praktič-nega   revizionizma  nemške so-
aktualnost teh tekstov. Ta aktu-alnost postane tem bolj jasna, če ob branju povzemamo tudi sodobni vpliv socialdemokracije in socialistične internacionale na delavstvo v zahodni E vropi ter stalinistične prakse, ki je teoretično in praktično nasle-dek oz. še bolje drugi pol opor-tunistične, nerevolucionarne teorije in prakse, ki se je razvila v krilu delavskega gibanja koncem  19.  stoletja,  katerega
šizem    v    Italiji,    nacizem    v    knjigj   vjdna  z  razdelitvjjo  po
stva pri tem v Italiji in Nemči-ji), stalinizem v SZ in kasneje v
ostalih državah vzhodne Evrope (to se je preneslo tudi v KP po celem svetu) in nazadnje tudi obstoječa meščanska opozicija sodobne socialdemokracije ter približevanja takšni praksi KPI, KPŠ in delno KPF.
Ob tem pa, ko pozdravljamo izid obeh knjig, imamo nekaj pripomb, s katerimi bi hoteli izdajatelje opozoriti na napake
tekstom, v katerih bi se obraz-ložila njihova zgodovinska in teoretična vrednost. To zadnje je delno narejeno v Predgovoru, vendar smatramo, da je to pre-malo.
K prvi knjigi Izbranih del V. I. Lenina
— predgovor in prevodi niso terminološko usklajeni in zaradi tega prihaja do nejasnosti pri branju (npr. v Predgovoru se pojavlja naslov Leninove knjige
tudema je SO 0 j§tnina plačsna v 90
nproščer.: lemei;aeca promet po pristojnem 421-1/70od22.jancs-
ognovero.   Bralcem   se "" ker je ta pripis izpadel.
Jl*Spt
u-ej prva^eneracijci AVEK:
ifMfORMACUA
V zadnji številki T1 je itredništMO obJjubilo svoje ^11*1"^" ng spis! Švar                 -NTSKO
fOJE,  rjunKA  IN RA. Ker bo razcjovor o! ski kori'". prip
Ob izidu izbrar del R.Luxembut in prve knjige izbranih del V.I.LENINA
SRECO Kl
Kaj storiti, v prevodu pa m mo to knjigo kot Kaj delati)
— oblika knjige je ,,meš ska" z imitacijo usnja in s
zlačenim podpisom Lenim prvi  strani   (kot  da  bi s opremo hoteli to knjigo pr piti Slovencem, da bi lepo i v kakšni knjižni omari), ka že ne sproža določenih pov idejnih  zadržkov,  pa vsek. vpliva na ceno knjige. K obema knjigama
— manjka jima vsaj imen če ne tudi stvarno kazalo
— premajhna    naklada okoli  100.000 članih ZKS knjigi izšli: Izbrana dela Le
i      dela      Luxembur 2400). S tem se nam post
teh knjig pri praktičm bort prevlado marksistične mh Sloveniji.
zvezi s prejšnjim in ob čem nam zastavlja isto vprašan previsoka cena obeh knji brana dela R. Luxemburc din Izbrana dela Lenina (I din
Vse pripombe so nasta! posledica želje uredništva bune po čim večji popul ciji marksizma v Slov kakor tudi kot želja po znanstvenosti v izda marksističnih del.