26L številka. Ljubljana, y sredo 16. novembra 1904. XXXVII. leto. »jfrafr wmk dan »večer, ImrrSi oede.je in praanike, ter volja po poitl prejeman aa evstro-ogrske dežele aa tae leto ■ K, aa poJ lota IS K, a* Četrt leta 6 K 60 b, aa eden mesec S K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem sa dom aa voe leto 24 K, aa pel leta 12 K. aa četrt leta 6 K, aa eden mesec 9 K. Kdor hodi aam ponj, placa aa vse leto 28 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, aa eden mesec 1 K 90 b. — Za tuje deiele toliko teč, kolikor znaša poštnina. — Na narocoe brez istodobne vpoeiljatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce ae dvakrat, in po 8 h, os *c trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se i*vole franko vati. Bokopiai se ne tračaju. - Uredništvo in upravnlitvo )e v Knaflovih ulicah 6t 5, m sicer uredništvo v I. nadstropja, apravnistvo pa v pritličja. — Dprcvniitvu naj se blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila« t j. administrativne stvari „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Državna skrb za ljudsko šolstvo. Da je avstrijsko ljudsko šolstvo v pravični in sa kulturo širših slojev ljudstva tako vneti državi prava pastorka, je dognana stvar. Vsi naučni ministri z liberalnim gospodom pl. Hart-lom vred niso v zadnji dobi mogočnega socijalnega gibanja avstrijskih narodov niti genili z mezincem, da bi se dvignilo ljudsko šolstvo na višjo stopnjo popolnosti in blagotvornosti po ■jih inicijativi, kaj šele po njih direktni in izdatni kakršnikoli podpori. Ljudsko šolstvo se je d v i g-ailo vAvstriji zgolj in samo po prizadevanju nčiteljstva samega in pa zato, ker t i Ž i v njem samem Čudovita po napredovanju hrepeneča moč, slična toploti pomladnega solnca, ki me ne vzamejo okrepčujoče moii vsi kdeni ostanki moreče zime, ne vzamejo zavoljotega, ker kipi ta moč v njem samem in iz njega samega. S tem, da obeša vlada trpečemu ačiteljstvu pedantne in prevečkrat ignorantu e nadzornike na vrat, ni ljud ikemu šolstvu še prav nič pomagano, ker tavira dlakocepljenje in mišolovje Tsekupni napredek, zbuja nevoljo in ustvarja odpor. Kjer ni ljubezni, tam je sovraštvo, če ne Bovrsštvo, pa preziranje, kar je še huje. Birokratizem, ta gnusna kreatura današnjih dni, je svobodnemu delovanja učiteljstra v šoli največja ovira, dasi je ne pozna § 62. šolskega in učnega reda. Vendar sijejo na strašilo birokratizma najrazkošnejši žarki milosti naše osrednje vlade, in mnogo več izda •n votli in puhli glas rali ni ranega pu-etolovca-birokrata negoli sto in sto gla sov, ki prihajajo iz vrst izkušenih ljudi, ki se lahko sklicujejo na — uspehe. Žal pa, da smo morali čuti Že od veljavnih mož, da ne velja dandanes več kaj, nego k a k o, kar pomen toliko, kolikor otresati polno jablano, rastočo na obronka, urno da gledaš, kako se trklja plemeniti sad v izgubo. Zapisana formalna beseda ima dandanes več veljave nego iz srca v srce izgovorjena. Ako učitelj to, kar ga naj ustvarja za učitelja, razblinja v šablouskih in zanikrnih formalnostih, pride najlažje do pohvalnega dekreta. To so dobrote našemu ljudskemu Šolstvu. A to ni še vse! Klerikalizem je velik sovražnik Šolstvu in uČitelJ8tvu. To Čuti zlasti vse tisto učitelJ8tvo, ki službuje deielam, kjer prvači ta breznarodni sovražnik prosvete. Med slovenskim učiteljstvom je zlasti kranjsko učiteljstvo tisto, ki mu ne privoščijo klerikalci koščka kruha. Toda klerikalna obstrukcija v kranjskem deželnem zbora ni odjedla samo nčiteljstvu — naprednemu in klerikalnemu — izboljšanja plač, nego je 1 tudi vzrok, da ne more siromašni kme-tovalec priti do podpor, ki so mu nujno potrebne, da ga ne potare in ■ gospodarsko popolnoma ne uniči slabo njegovo stanje Vse to bi morala vedeti osrednja vlada na Dunaju. Toda namesto da bi se odločno uprla pogubo-nosnemu klerikalnemu navalu, rajša materijalno podpira njega ustanove. Zlo tega zla pa je še posebno to, da je ta materijalna podpora klerikalnim hujskačem obenem izdatna — moralna podpora. Ker podpira vlada klerikalne ustanove, da tako omogočuje lepši razvoj države v državi in sama naravnava oči od Dunaja v Rim, se vendar moramo vprašati, koliko pa Žrtvuje za avstrijsko ; ljudsko šolstvo ? Vsak, kdor ni popol- j noma slep in brezpogojno vdan rim- I skemu klerikalizmu, mora vedeti, da sloni razvitek slehme države na duševni moči Širših narodovih mas, da je torej te v prvi vrsti osvoboditi duševnega jerobstva, da na ta način postavi država sama sebi močan temelj in zbudi ter učvrsti v ljudstvu vero v svojo pravičnost, ki bodi v enaki meri zaštitnica in podpornica vsakemu državljanu, a ne samo privilegiran c em in lastnim sovražnikom. Tak normalni razvitek bi si zagotovila tudi našadržava in tako verobi zbudila in učvrstila v ljudstvu, ako bi imela skrb za — šolstvo, v prvi vrsti za ljudsko Šolstvo. Vprašamo torej še enkrat: Koliko pa žrtvuje država sa avstrijsko ljudsko šolstvo ? Na to vprašanje ne more danes nihče odgovoriti! Avstrijska učna uprava nima za take stvari nobenega zanimanja. Samo enkrat je izdala c. kr. statistiška komisija publikacijo o izdatkih sa javno šolstvo. Ta publikacija je veljala za 1. 1890. Takrat je bilo javno razglašeno, da prispeva drŽava za stroške avstrijskega ljudskega šolstva samo O 64%. Danes seveda ne moremo računati s tem številom, ker je Že zastarelo. Vendar pa domnevamo, da se ni razmerje mnogo izpremenilo, zakaj država ni prevzela nobenih novih obveznosti in izpolnuje svoje dolžnosti glede izobraŽevanja nčiteljstva po stari maniri, de žele pa so morale svoje stroške izdatno povečati. Naša učna uprava ne kaže najmanjše volje, da bi nam zaprla usta, da bi ji ne mogli tega očitati. Naša dolžnost nam pa veleva, da ne smemo molčati. Saj smo učitelji in obenem državljani, zatorej kažemo na ta nedostatek z namenom, da iagine! Vse graje je vredno dejstvo, da ne stori za ljudsko šolstvo nič izdatnega tista dr žava, ki žrtvuje militarizmu milijone in milijone! Odločujoči krogi gledajo jako radi preko mej naše države tja gor, odkoder prihajajo poželjivi pogledi nemškega orla do sinje Adrije. Kar dobe lepega in imenitnega tamkaj, to uvedejo pri nas. Zato nosijo pri nas državni uslužbenci uniforme in zato plahutajo po naših sodnih dvoranah protestantovski taiarji . . . Vse to je znamenito in jako koristno ! O tem ni dvoma. Čudno pa je, zakaj ne posnema naša država svoje zaveznice v izdatkih za ljudsko šolstvo? Ker tako rada posnema Nemčijo v znamenitih in koristnih uvedbah, naj jo opozorimo s števili, kako skrb imajo tam gori za ljudsko šolstvo! Kolikor je naša država žrtvovala v 1. 1890. za avstrijsko ljudsko šolstvo, to je nekoliko manj, nego je izdala za svoje ljudsko šolstvo nemška zvezna državica Mecklenburg-Schvrerin. — Leta 1901. je n. pr. izdala Nemčija za ljudsko šolstvo 419,092.000 mark, Prusija sama 269,917.000 mark. (L. 1890. le 177,100.000 mark.) Zvezne nemška drŽave nosijo povprečno 28*79% ljud-skošolskih stroškov, Prusija sama za ljudsko šolstvo v svojem ozemlju 27*07%. Avstrijsko ljudsko šolstvo je stalo leta 1890. v celoti 40,929-879 kron. Vzemimo — kar pa je popolnoma izključeno — da so ti izdatki narasli do leta 1900 na 80,000.000 K, medtem ko je izdala Nemčija za svoje ljudsko šolstvo štirikrat do šestkrat več! Kako bi bilo hipoma drugače, ako bi hotela naša država tudi v tem pogledu posnemati svojo sosedo! Ako govore v Avstriji o slabih učnih uspehih, ako tožijo o visokih šolskih dokladab, ako kažejo na potrebo pre-osnov nčnih načrtov, kadarkoli in kjerkoli razpravljajo o ljudskem šolstvu, vedno mora biti naša zadnja beseda: Drugače bo samo tedaj, ako odpravijo § 62. državnega Šolskega zakona, ki pravi: -Za potrebe ljudske Šole skrbi v prvi vrsti županija dotičnega kraja . . .* Gospoda, ki ima kaj govoriti, naj se poprime tega dela in naj poskrbi, da dobimo za ljudsko šolo tudi prispevkov od države, ki dandanes samo uživa in ukazuje. „Učiteljski Tovari*". Vojna na Daljnem Vztokn. Boj za Pori Ariur. . Reuterjev urad poroča, da so Japonei pri zadnjem splošnem navalu izgubili 15.000 mož in da je bil ta napad najmanj uspešen od vseh, kar jih je bilo dosedaj Sprva so sicer osvojili for Kik van, a Rusi io dobili pomo6 insoJaponee zopet potisnili ia fora ter jih pometali preko okopov. Nato so Japonei znova naskočili okope in nasipe, a takisto brea uspeha. For Kikvan tvori ključ k vzhodnim utrdbam in je vsled tega največje važnosti za Japonce. Po poročilih iz llukdena ae Japonei ne morejo odločiti b glavnemu naskoku na for Liaotiešan, ker se boje min, s katerimi je general Steze lj ilasti močno zavsroval ta for. Najprvo bo Nogi skušal na ta ali oni način povzročiti, da uniči te mine; čim ae snu to posreči, kar pa seveda ni lahka stvar, bo a vso silo navalil na Liaotiešan. Za ta slučaj je odredil, da ai naj oficirji in moštvo kolikor mogoče odpočijejo, da bodo s čilimi močmi lahko ili v boj na Liaotiešan. Poročevalec a BirŽevih Vjedo-niosti« briojavlja ii C fua: Ako bi Japonei savseli for Ičan, bi bil to aa nje vaften uspeh, ker bi jim s tem forom bila otvorjena pot k notranjim utrdbam. Do ssdej pa ie ni doilo nobeno poročilo, ki bi potrdilo vest o osvojitvi tega fora po Japoncih. Tukaj naseljeni Japonci priznavajo, da ■ e Port Artur ie lahko drii najmanj do meseca janu-▼ a r j a. Po zanesljivih informacijah je general Nogi smrtnonevarno bolan. Voji, ki so se preje poslali maršalu Ojsrai na pomoč, so se vrnili, ker ste k mandiurski armadi ie dospeli dve diviziji, ki so jih poslali naravnost is Japoaskega. Po najnovejših poročilih is Cifua so bili t soboto silno ljuti boji pred Pcrt Arturjem. V trdnjavi se je pojavila mrzlica. Japonci so poskusili razdajati vodovod, karsejim pa ni posrečilo. Rusi so ujsli tri japonske vohune, LISTEK. Izprehodi po Parizu. Pifte dr. Iran Prijatelj. (DaJje.) Ko so se Francozi seznanili po ruskih pisateljih z ruskim človekom, jih je najbolj očarala njegova moralna vatrajnoat in potrpljivost. Kakega Đourgeta je morala naravnost presenetiti, da se more Rus potem, ko je leta in leta a vsem žarom svoje duše aledil idealu, ki se je naposled iskazal kot prazen fan tom, mirno vrniti tja odkoder je izšel, in začeti z isto silo, na stara leta in po novem potu iskati cilja svojega življenja. Francoa je po taki iivljenski snsoti »rate« — izgrešeno; razruieno bitje. Takih pojavov je polna zgodo vina ruskega duha in B j e 1 i n s ki j, Tolstoj i. dr. so njeni najlepii pri meri. Krasno je narisal ta tip Čehov t svoji povestici »Med potjo«, opisavši človek*, ki je prešel vse nazore in vsa duševna pota, ki so mu jih kasali. — In fino* pripominja ta junak Cehova nekoč, da on ni nikdar veroval, kakor nemški pr fe sor filozofije na svoiem katedru, ampak za svoje nazore je tvegal življenje in uničil srečo svojo in svoje družine. Tega pa je zmožen samo človek, ki je tak fanatik eele, končne resnioe, kakor Rus Dostojevski j pravi nekje v »Bratih Karama-zovib«: Kadar se snideta dva ruska Človeka, naj si bosta še tako neznana, začneta takoj debato o — Bogu. Ko je bila v prejšnjem veku našla nemška »idejna« fitosofija pot v Rusijo, so mladi Rusi ž.veli čisto in samo v nji. »Iščoč izhoda smo ae strastno zsgnali v očarujočo sfero nemškega modroslovja, misleč si nad obdajajočo nas resničnostjo ustvariti nov, čudovit, notranji svet, poln svetlobe in toplote« (Bjelinskij) O njihovem tovarišu H e r c e n u je rekel sam Hegel, da njega nihče na avetu ni umel tako dobro ko ta Rus. Pozneje so prišla šestdeseta leta in i njimi triurni materijalizma in edina vera v znanost. Tu ao bili aamo Rusi, ki so v svojem fanatismu aa »aorist« in realnost ter v svojem zametavanju duhovnih naslad ili tako daleč, da so trdili v osebi svojih naj-nadarjenejiih zastopnikov (Č e r n i - ievskeg a, Pisarjev a, Dobro 1 j u b o v a) da je par čevljev več vrednih nego eel Shakespeare ali Puškin Nasledniki onega Bielinskega bo bili to, ki je pisal Botkinu: »Jaz sem se sedaj ves zaril v eno idejo, ki me je pogoltnila in požrla ▼sega... jaz sem ves v ideji me-ičanskepa dost janstra v patoau resnioe in nezavisne človeške osebnosti.« — A kaj smo videli v osemdesetih letih? Fden največjih Rusov se je v zaletu za duhovnim principom a vso resnobo in vsemi nemalimi talenti svojimi vzdignil zoper — znanost, umetnost in kulturo, ker ni slučajno šla v njegovo logično atavbo. To je bil Tolstoj. Danes pa vam poje G o r k i j v svojih ditirambih na človeka, da ga ni Čudeža razen človeka. »Čiovek — to je čudež!« Vse to so pojavi one, po mojem mnenju jako globoke in značilne lastnosti ruskega duha, za katero ima Rus izraz: prjamolinejnost.. — Opredelil jo je ie Bjelinskij na oebi a naslednjimi besedami: »Ti (Botkin) vei, da meni ni dano aadevati v center resnioe, odkoder ao v enaki rasdalji vidne vse točke njene periferije; ne, jaa se najdem nekako vedno čisto na kraju « To je velepo-membna črta ruskega duha, pričajoča ravnotako o njega mladosti, kakor o njegovi ncukročeni in neutru-jeni eili. »Tak se zažene, se pozneje vstavi mladenič« pravi naš Prešeren. Jacobsen se mimogrede spo minja v »Niels Lvhoe« te krasne dobe mladosti, ko se človek ne mara uzadovoljiti z nobeno polovioo, ustaviti nikjer na pol pota, ko hoče priti vsaki stvari do dna in zahteva na vsako vprašanje določen odgovor. Starec, ki je v svojem življenju zadel ob nekatero uganjko, ve" in je uverjen, da stoji svet na uganjkah, pa se zadovoljuje na mnogoterih smereh in potih svojega duha a vprašajem, postavljenim na njih koneu. Ta je umen, oni brezumen, ta raz-mišljujoči Hamlet, oni delujoči Don Kihot, idealist tudi pod rizikom pokazati se svetu smešnega . . . Stvari se razvijajo same prirodno, počasi in razumno. Kdor se trudi pospešiti njih razvitek, ignorirajoč in preskakujoč vse prirodne zapreke, ravna brezumno, alf, če hočete drugi izraz, apostolsko. Takih idealistov je imelo človeštvo vedno. Začenjali so mu nove epohe. (Dalje prih.) Konklave L 1903. m. (Dalje) Dne 31. julija ob 4. popoldne ae je pripeljal maršal konklava, knea Mario Chigi, v Vatikan. Knez Cnigi je poglavar črne aristokracije v Rimu. Odkar nimajo pspeži več tiste moči, kakor nekdaj, ko so vse svoje privržence lahko obsipali s bogastvom, od tedaj je klerikalna rimska aristokracija obubožala. Tudi knea Chigi je danes revež, a vzlio temu je a pravo špansko grsndezzo izvršil posel »zaščitnika konklava« in spravil kardinale, konklaviste in služabnike v njihove »celice«. Ob 6. uri zvečer so bili gospodje spravljeni in preskrbljeni s provijantom aa itiri dni Kako čudna je bila ta družba, ki ae je abrala v konklavu! Madjar-aki kardinal Vasiarv je bil pripeljal celo svojo kuharico seboj, krepko, zalo dekle, ki pa ni smelo ostati pri svojem gospodarju. Trdi kardinal Oreglia je kuharioo neusmiljeno odpravil. Ustregel je pa a veseljem kardinalu Katschthalerju ia Solno-grada, ko je ta isrekel željo, da ae mu v oelioo postavi — klavir. Kar* ki so bili ■preoblečeni kot Kitajo*, U jih obeeili. To poročilo je velevaino! Spominjali ae je namreč treba, da ao ie pred več nego enim meaeeem rasna poročila aatrjevala, da ao Japonei uničili portarturiki vodovod. Ker so ae te veati v raanih varijaeijah vedno in vedno ponavljale, jim je končno moral verjeti tudi najhujši skeptik. In ko se je jelo govoriti o bližajočem se koncu Port Arturja, se je naglas* 1 o, da se mora general Ste-aelj v prvi vrsti vdati abog tega, ker nimajo v trdnjavi več pitne ▼ode. I a eedaj po dolgem času pa pride vest, da sploh Japonei niso nikdar uničili portarturiktga vodovoda, da ao sioer to sadnje dni skušali storiti, a da so ae jim vsi ti poskusi ponesreiili! To je rope t nov dokas, koliko je verjeti poročilom, ki nam slikajo položaj v Port Arturju B najtemnejšimi b*rvami! Koliko je v teh vesteh pretira* nega. ako ne naravnost slaganoga! Toda laž ima kratke noge in res-niaa pride vsekdar na dan! Koliko ae je ie v Port Arturju nalagalo, kolikokrat se mu je ie napovedoval konec, a trdnjava ie vedno stoji! Z mandžurskega bojišča. General Saharov brsojavlja, da je bilo 14. t. m. na bojiiču vse mirno. Ruska brzojavna agentura pa poroča ia Muk d sna: Admiral Skridlov ■e je ia Datsapa vrnil tu sem. Na vseh policijah vlada mir. Topovi so cbmol knili. Včeraj avečer so Japonei na več točkah postirali težke topove. Reuterjevemu uradu se javlja is Kurokijevega taboriiča preko Fusana a dne 14. t. m.: Oddelek ruske ko njeniee je napadel Japonoe v bliiini vasi Sikiatun, a je bil s znatnimi izgubami odbit. Rusi so nato ponoči iskali na bojišču svojih ranjeneev in mrtvecev, da so jih vseli sabo. Zadnja divizija baltiškega bro-dovja, ki je te dni odplula ia Libave, obstoji iz dveh kriiark, pet torpedovk, Bedem torpednih lovoev in šest transportnih ladij. Ta eskadra bo plula preko Suesa in bo io pravočasno dospela na Madagaskar, kjer se sdruii a ostalim brodovjem. Kakor se poroča ia Tokija, 'je Mikado te dni sklical ministrski svet, ki se je bavil sgolj a vpraianjem, kako bi ae najuspešneje dalo naato-ipti proti baltiikemu brodovju. Japonsko brodovje pred Port Arturjem. Po poročilih iz Tokija je odposlal admiral Togo večino svojih ladij v Saseho, da so temeljito popravijo. Brodovje pa je tudi popravila ie ailno potrebno, ako se upošteva, da je ie skoro eno leto neprestano na dinal Katsohthaler je dobil svoj klavir in v tem, ko so drugi kardinali politizirali, intrigirali in ee pehali, je dobri gospod iz Solnograda brenkal na klavirju a... Auf da Alm gibt'a koa Smd'tf. Se predno se je začel konklave, je vedel ves Bvet, da je glavni agitator za Rampollo nadškof v Valenciji, kardinal Herrero y Espinosa de los Monteroa. Ta mož ima ieat milijonov privatnega premoienja in je ves ta denar dal na razpolago Ram-polli, ki pa te ponudbe ni sprejel, ker ima sam ogromno premoienje. Kardinal Herrero, generalissimus španskih klerikalcev, je bil v svojih mladih letih jurist in potem predstojnik okroinega sodišča v Moronu. Tam se je zaljubil v neko mlado kraaotioo in se je hotel i njo poročiti, a nastala je kolera in starši so a hčerko bežali v hribe. Sodnik Herrero je vsako popoldne sajahal svojega konja in je jezdil k svoji ljubici Nekega dne je našel nevesto na mrtvaškem odru. Os al je kot atraia vso noč pri mrtvi nevesti, drugi dan pa se odpovedal službi in vstopil v semenišče. Kot duhovnik je napravil še lepšo karijero. V dan, ko se je seftel konklave, je rimski karikaturist RUalanga (q-rof Gelantara) v sooialno-demokratičnem morja in da je skoro ves ta iaa ▼ aktivni aluibi. Druga poročila pa sat r j uje jo, da ima Togo vse avoje brodovje abrano pred Port Arturjem ie da je ie nedavno bombardiral trdnjrvo. Blokada je aedaj ailno stroga, Vaak danuple nijo Japonci več diunk. Na ta naiin ao dobili v avoje roke ie 00 diunk ia čtfus. Sodba o Kuropatkinu. »Miliiftr.Woehenblatt« naglaia v avoji najnovejii številki, da ae je Ku-ropatkin iskasal kot isboren strateg. Avtor ne rasume, kako se ga je sploh moglo kritikovati. Da ae je proti Mukdenu počasi umikal, za to je imel tehten vsrok. Ce bi se bila mandžur aka armada brea bojev hitro umaknila v Mukden, bi imela japonska ofenziva popolnoma druge uspehe. To je Kuropatkin dobro vedel in a oairom na to se je umikal s pozicije na pozicijo. To umikanje je smatrati kot dobro premišljeno strategijo, da ae nasprotnika utrudi Z armado, o katere maloitevilnoati se bo ie svet čudil, je Kuropatkin prisilil Japonce k napadom, ki so jih stali ogromnih irtev in porabili njihove najboljše moči, predno so dospeli do Mukdena. Ta strategija je bila mojster sko izvedena. Ruska armada se je povsod umikala v najboljšem redu, tako tudi pri Liaojangu. Negativno zmago pri Liaojangu so Japonei kupili za 10.000 mrtvecev. Japon ska ni več v položaju, vzdržati mnogo takih »zmag«. General Kuroki. Japonski generalni štab dimen-tuje, kakor se brsojavlja ia Tokija, a vso odločnostjo vest, da bi bil general Kuroki mrtev. General je sdrav, čil in čvrt in tudi ni bil ranjen ter vodi vse operacije osebno. Grozovita povest. Poročevalec »Dailj Newa« pripoveduje o grozovitih dogodkih pri zadnjih bojih pred Port Arturjem. Pred utrdbami Erlungiana ao leiali celi kupi mrtvecev in ko se napolnili tudi nasipi in okopi s trupli padlih Japoncev in Rusov, je pridrla oela množica gladnih kitajskih psov ia Port Arturja, ki ae je vrgla na mrtvece in jih jela meaariti. Japonci, kakor Ruai ao kar okameneli pri tem grozovitem prizoru in so jeli skupno streljati na pse, da so jih do zadnjega pobili. Nato se je pričel boj s novo ljutostjo. Če je ta vest resnična, seveda ne moremo jamčiti! Pred otvoritvijo državnega zbora. Dunaj, 15. novembra. Vse ?ečje stranke so pripravljene, da pospešijo debato o govoru ministrskega predsednika, ker se bo pri tem politično »Avantiju« priobčil izvrstno karikm turo. Narisal je kardinala, ki ae kleče in s sklenjenima rokama arija pred Bogom in moli: »Oh, vsegausmiljeni B )g, izkazi mi to milost, da postanem večni jetnik v Vatikanu c Že mnogo stoletij imajo Rimljani navado, da se is konklava norca delajo in da nabijajo vsakovrstne pamflete na kip, ki predstavlja Meneiaja, ko reii Patrokia, kateri kip stoji pri palači BrasohL To pot je bil pamflet spisan v latinskem jesiku in se glasi tako le: Oreglia: Videbunt eum multi et timebunt (Mnogi ga bodo videli in se ga bali). Serafino et Vineenzo Vanu-telli: Fratres iniquitate (Bratje v slabem). M ocen n i: Boolesiae administrator diavolui(De-narničar in alodej cerkve). R a m p o 11 a : Flagellum dei; iocidit in foveam, quam feoit ipae (Bič boiji; pade v jamo, ki si jo je sam izkopal). Gotti: Cogitationee ejus peribunt (Njegove misli se ne posrečijo). Capooelatre: Sepulohrum foetidem. Sarto: Tutis Sartis ipae redimet Israel (S nagovorilo a vlado. Debata ko tudi obiirna ter ostane odločilnega pomena na nadaljni tok aaaedanja. Radikalne atranke aeveda lahko sa-v leče j o pričetek te debate, ako ne bodo hotele umakniti svojih nujnih predlogov. Nujnih predlogov je ie toliko vloienih, da zbornica ne pride najdaljii Iaa do pravega dnevnega reda, namreč do razpravljanja o predlogah aa podpore vaied ujm prizadetim in o proračunskem provizoriju. Zato ae vrie tajna pogajanja, naj bi Cehi odtegnili svoje nujne predloge, da store isto tudi Nemci. Dunaj, 15 novemsra. Pri debati o dr. Kdrberjevi izjavi bodo Nemci zahtevali končno rešitev i tal. veeui. vpraianja, odpravo alovanakih paralelk na vseučiliščih v Opavi in Teinu in preklic saane naredbe zaradi iapitov na aagreb-ikem vaeuiiliiču. Dunaj, 15. novembra. Vlada predloii državnemu aboru takoj v prvi seji šestmesečni proračunski provizorij in zakonski načrt, s katerim se uredi promet a avtomobili. Proračun bo baje izkazal ll/i mil prebitka. Podpore valed ujm je baje določila vlada na 12 milijonov kron, polovica odpade na čeiko. Nadalje bo vlada zahtevala naenkrat vea vojni kredit lit milijonov, ki ga je delegaoija do v o lila in Biser se naj denar nabavi potom 4odstotne rente. Tudi italijansko vseučilišče bo provzro-lalo novemu zasedanju mnogo preglavic. Vlada vstraja na stališču, da Trat ne sme biti sedei italijanskemu vseučilišču, nasprotovala pa baje ne bi, ako se za sedei isbere Rove-reto, T r i d e n t, Gorica ali Gradišče!?). Dunaj, 15. novembra. V izjavi, a katero naznanjajo Malorusi svoj izstop ia »lepega kluba«, poudarjajo, da izstop ni v nikaki zvesi a obstrukcijako taktiko, temuč ao Malorusi le sklenili, da si ustanove svoj enotni klub v driavnem in deželnem aboru. Dunaj, 15. novembra. O današnji skupni seji Č<*hov, Jugoslovanov in Malorusov se je iaial komunike, da ae je definitivna odločitev o stališču strank odgodila, da se posvetujejo klubi. Ogrsko-hrvatski drž. zbor. B u d a p e š t a, 15 novembra. Ob strukcija se je oglasila hipoo in hrupno. Pravzaprav jo je izzval ministrski predsednik, ki je dolžil po imenih nekstere poslance, da ao se poleti pripravljali za obstrukoijo ter jo na volilnih shodih proglašali za edino patrijotično orožje, dasi so mu opozicijski poslanci ugovarjali. Velik hrup je spremljal Tiszov govor, a ie viharnejŠa je postalo, ko je pesi. Daniel predložil sklep, naj zbor- sigurnimi krojaškimi umetnostimi bo »aflikal« Israel. Sarto krojač). Di Pietro, libera nos, Domine! (Pred Pietrom nas obvsruj, G ispod!). A glia r d i: Gor ejus vanum (N egovo srce je nečimerno). S vam pa: Ignia evanescens (Ugaiajoči ogenj) Neznani patrifl-tist je milostno sodil samo dva izmed tistih kardinalov, ki so bili oni dan »papabili«: trdega pometača Oreglio in bene-ikega patriarha Sirta. To ao bile pa ie nedolžne atvari v primeri a temi, ki ao isšle is sovražnih si cerkvenih taborov. Cele koše pamfletov, pisanih in tiskanih, je izšlo tiste dni, ko so bili sbrani kardinali, da iaberejo novega papeža. Ako ae je zdaj govorilo: ta kardinal bo iavoljen — ie je čez nekaj ur izšel anonimen spis, ki je o dotičnom kardinalu kaj slabega ali sramotnega povedal. Prva irtev je bil kardinal Vanutelli, ki je bil obdo!-ien, da je aapeljal 11 deklet, ki ie niso bila 15 let atara. O kardinalu Di Pietro ae je pisalo, da ima dva sorodnika, ki sta radi goljufije obso jena, O kardinalu Gottiju se je piaalo, da je njegov brat obsojen na dosmrtno ječo aaradi umora, njegov niea sklene a a C a b a o pooštrenje hiinege reda, kar obatruk-eija aavira, da bi ae odposlal odsek sa revisijo, kakor je to predlagal ministrski predaednik. Svoj predlog je iital posl. Danici med viharnim krikom. Njegova poostritev poslovnika onemogoča vsakršno tehnično obatrukcijo; predsedniku se da pravica, da poslancu, ki ne govori k stvari, odvaaaae besedo, renitentnega poslaaca pa izroči imunitetnemu odseku, ki ga lahko izključi za vei aej. Vei opozicijzkih poslancev je govorilo v tajni seji proti dopustnosti Danieiovega predloga. Ministrski predsednik je izjavil, da odtegne vse zakonske. načrte, ki so bili dosedaj predloieni, sa toliko časa, da ae re-visija hiinega reda sprejme. O tem se bo raspravljalo v jutrinji seji, ki bo vsekakor ie viharnejia. Protlavstrijske demonstracije v Italiji. Bo Ion j a, 15. novsmbra. Med koncertom na glavnem trgu se je demonstriralo sa italijansko vsa uši liče v Trstu. Mnoiica je ila pred avstro-ograki konzulat, kjer je priilo do spopada s policijo. V ero na, 15. novembra. V gledališču ae je upriaorila viharna demonstracija. Klicalo se je: »ž veli italijanski dijaki v Ioomostu!« Proti Avstriji so se slišali sramotilni in grosilni klici. Orkester je k demonstracijam igral Garibaldijevo himno. Po dvorani so se trosili listki z na pisi: »Živela v bojih ia neodvisnost z nami svezana Francija!« Rim, 15 novembre. Protiavstrij-ske demonstraoije so se vriile v Lodiju, Paviji, Porliju in Vieenei. Papež in Francija. R i m, 15. novembra. Kakor znano, je papež pri konzistoriju govoril tudi o razmerju med|F ancijo in Vatikanom Govoril je, da se francosko prebivalstvo trga (T) od kričanstva. Izjavil je, da nima upanja, da bi se položaj na Franooskcm z boljšal. Dogodki zadnjih dni kaiejo, da bo francoska vlada dosegla skrajno. »Toda ta dogodek nas ne najde nepripravljenih niti obupanih, ker zaupamo v božjo pomoč«. (Kake bojevito!) Odstop francoskega vojnega ministra. Pariz, 15. novembra. Vojni minister An dr 6, ki ga je nedavno v zbornici posl. Sjteton klofutal, je podal demisijo. Za njegovega naslednika se imenuje najbrže Berteauz. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 15. novembra. Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je imenoval za overovatelja zapiznika obČ. svetnika I K en d o in Jo s. Kozaka. oče da je bil fakin, njegova mati pa da je v Genovi barke enačila in ae opijanjala s Žganjem. Kardinala Ca-poeelatra ae je doliilo, da hoče aveto cerkev prodati apiemonteikim razbojnikom«, o kardinalu Agliardijo, da je anarhist in komunist in da ima dve metresi. Vsak, čigsr ime se je imenovalo, vsak, ki je bil nevaren kardinalu Rampolli, je bil na tak način zdelan. A tudi kardinalu Rampolii ni bilo prizaneieno. Rasglasila se je sodna rassodbs, ki je oiabnega kan didata aa papeiko krono zadela v iivo. Ta razsodba pravi, da je bil Fran Rudolf marki Rampolla del Tindaro s pravno veljavno sodbo a dne 18. oktobra 1898 pri kaaenskem sodišču v Milanu aaradi goljufije in ponarejenja javne listine obsojen na dvanajst let težke ječs, 16842 lir globe in povrnitev vseh stroškov ter na izgubo vseh častnih imenovanj in političnih pravio. Kardinala Rampollo je moralo to razkritje toliko huje zadeti, ker razen stare sestre v Neapolju nima nobenega drogega sorodnika kot tega netjaka. S takimi sredstvi se je vplivalo na kardinale in vzpričo temu naj ie kdo reče, da iabira papeia — aveti Duh! (Dajje prih.; Zalivalo srestlapoetaz. ^1 C beaedi ae je oglasil peSaNapaa dr. Hlei v/eis vites Trsteniikj ter se presrino aabvaljevat aa podeljeno mu častno meščaastve, v prvi vrsti iupanu, nadalje pa občinekesa« svetu sploh, a zagotovilom, da ko s isto vnemo kot dosedaj tadi v bodoče deloval sa iaat in kenst bsla L;ubijane, kolikor mu bede dopničals moii. (živahni »živio«-klisi) — to pan je ielel v imenu ehiinekega sveta novemu častnem« aa •!«•«• mnogo zdravih let (Živahne pritrjevanje). Ceno smerna ▼ LjakljjaaL Mesarska zadruga je pri poslala mestnemu magistratu sledeči dopis: Slavnemu mestnemu magistratu v Ljabliaai Zadruga mesarjev naananja sls deče. Goveje meso se prodaja pe sledečih cenah: I. vrste 1 K 48 vin. U. a 1 a 28 s IIL a 1 a 90 » Psč pa je popolnoma v take asa mesarju na prosto dano, sm+eo tud ceneje prodajati. Vedno ae naglasa in natolcuje bres vsskega prepričanja, kako da je živina v cenah padla; res pa je. da je padla samo toliko, da ss s sedanjim kupom mesa nekoliko strinja, ker poprej so bile cene is neznosne. V &ubni na D leajsksns js bil SI, oktobra aemenj. Taaa ao tujsi nii manj kakor 10 vsgoaov aamik pitanih volov nakupih; kupec ii Gradca pa jih je ie posebej S vsgons naravnost v Monskovo oddal. Tako se dogaja pri nas prav na vsakem semnju na deieli. Ce se hefte potem dobro in pošteno blago adriavati, mora vaak uvideti, da nakupovanje živine ni tako lahko, kakor saarsikds misli. Živine danea ni tako na iaobilo, kakor ae misli; povrh tega pa je nai kmet sam prav drag sakupiti, in ga mesar ne more prisiliti, jo njeazu ceno prodajati. Ker se smiraj od drugih mest o cenah mesa govori, naj nam je dovoljeno v teh zadevah nekaj podatkov dati — V Gradsu je bil 10. oktobra tedenski semen, in je bila prignana sledeča iivina: 384 volov, 297 bikov in 375 krav. Ako si številke nekoliko ogledamo, vidimo, da je nitja kvantiteta v veliki večini, in vendar tamkaj bikovo in kravje meso prodajajo po 1 K 24 vin. in 1 K 11 vin., kar vendar ni v nikaki pri meri a dobrim volovskim mesom. Zaradi tega pa je konsument na slab bam, čeprav misli, da poceai meso je, ker volovsko meso ima v sebi vso drugo redilno moč in okus, pri kuhi se lepo naraste in ga je več, kar je pri kravi in biku nasprotno, da je bres okusa in da se selo vkeba Kdor torej pogleda v L ubijani tedenski iskaz, je gotovo prepričan, da kupuje volovsko meso; biki is krave so tako redke, da ni, da bi o njih govoril — taka razlika je pri nas proti Gradcu g'edo kvantitete. Pač pa nam manjka najpoarebnejegs in to so: hladilnice, da bi aam bilo ie laije občinstvu pokasati, da če se meso pusti lepo obležati, kako je po tem kuhano isvrstoo sa okna, ae pa kakor sedaj, ko vedno kar naravnost aveiega, in kar priposnazao, da je če je š- tako dobrega vola, večkrat trdo na kuhi in ne tako okusno. To-ra| to ao razlogi, ki dovolj jaaao govore, da kdor kupuje ia kolje aame vole, ne more za aedaj dragače prodajati. Mesarska zadruga *L|ibl|»a 30. oktobra 1904 Josip Kozak, načelnik mesarske m draga Dopis se odstopi draginjskem odseku v pretres. Novo mestno gospodarsko poslopje. Magistratni komisar 9 e ase a js poročal v imenu mestnega eaagiatrata o podelitvi atavbnega dovoljeaja aa sgradbo meatnega gospodarskega po lopja v mestni jami ob pria lai delav niči. To poslopje je naaa»ajeao sa skladišče raznemu mestneazu orodja, nadalje orodju in pripravam »Rde-čaga krita«, d oči m bo v aadatropja imel stanovanje dotični aaeatai nad sornik. Ker od sosedov ai »govora, se je stavbno dovoljenje podelilo. Drag. Zaganjava ustaaova zs ubogo. Pokojni deželni blsgajnik v pok, idealni rodoljub Dragotin Žagar je aapustil, kakor znano, vae svoj« premoženje mestnim ubog'sn Dotična postavka v oporoki se glasi: Kar bj končno ostalo gotovine, naj se sopet plodonosno naloži v »Mestat hranil niei ljubljanski« ter naj uživa obresti od te glavnice ad dies vitae moja eestra Frančiška Ž«gar. Po ajeai aram pa se naj podpirajo ia ta abožne usta nove potrebni udje moje bhŽnje — in ako teh ni, tudi oni daljne ilahte (torodstva) — Ako ai več potrebnega aorodatva, pa ae naj is i« ub io« ustanove sploh podpirajo reveži ia bivših predmestij Krekovo ia Trnovo iavaemši Opekarsko cesto, takoioaeno- vabo »Gmajno«, kjer to novi nase-ljeeci. To sprejemno listino je poslal* delelaa vlada mestnem« magistratu, saj sprejme to ustanovo v oakrbo ter isda tozadevno ustanovno listino. Se je sprejelo. (Poročevalec obč. svetnik dr Star d}. Osi staja izvažanja fekalij Iz tapaai&aralta vojašnica« Tc lsvaianj» je imel dosegaj obč. ivttaik Josip Tur k. Ponudbo sa Isto 1905 la 1900 sta poslala Pavel Pctrea in Josip Tur k. Prvi ponuja nrevseti uvažanje sa 1040 K s pogoje za, da se mu prepusti pnevma tični voz, drugi pa aabtcva 1007 K, pnevmatični voa in entga mestnega delaven. Sprejela sc je ponudba prvega kot oenejicga ponudnika. (Po roicralco obč svetnik Scnekovič) (Konec prih.) Dnevne vesti V Lf obijani, 16 novembra. — Trgovska in obrtniška sbopnicn kranjska je imela danes dopoldne redno sejo, ki je trajala od 9. do 11. ure. Najvažnejša točka je bil apremeojeni proraiun fltroikov aa višjo trgovsko šolo in njih pokritje. Proračun je bil sprejet Poročilo smo morali zaradi ponsaajkanja prostora odložiti na j u tri. — Iz ,,lepega kluba". Vest, ki m je nam sporočila ta Lvova, da izstopijo poslanci Barvinski, Pibuljak in Glad lovaki is »Slovanske zveze« se je areaničila. V včerajšnji aeji je dr, dasteršič ofioialno obvestil klub o isatopu maloruskih poslancev in da bi se izognil vsem komentarom, je tikoj naglašal, da Bsrvinski in dru govi niso izstopili »radi obstrukeijskc taktike, marveč valed sklepa ruain-skib državnih in deželnih poslancev, da naj pristopijo k skupnemu rusin skensu klubu«. Die Botsonaft bOr'o arir wohl, doeb fehlt um der Glauba V poročilu iz Lvova, ki je gotovo salo zanesljivo, ae isreČno poudarja, de iaatopijo maloruski člani is »s>ic vanske zveze«, ker se ne strinjajo z njeno nameravano obstrukaijsko ta ktiko in da samo z ozirom na to pristopijo Že obstoječemu msioru-skemu klubu. Nam ae zdi ta vaat veliko bolj verjetna, kakor Susterši levo zatrdilo. Popolnoma neverjetno se pa nam zdi, da bi trifolij Barvinski, Pibuljak in Gladišovski vstopil v »ruski klub«, in sioer iz enostavnega vzroka, ker vemo, da si bo ta klub preje dobro premislil, predno bo sprejel imenovano trojico v avojo sredino. Znano je namreč, da malo ruski narod in njegovi pravi zaitop-l.ki Barvinskega in drugov ne pri znavajo za svoje in jih smatrajo za narodne iziajioe in vladne prodane« kar slasti dokazuje raabiti shod, ki ga je letošnjo zimo priredil Barvin-iki v Tarnopolu; da bi »maloruski klub« sedaj sprejel v svoje okrilje Uke ljudi, je skoro isključeno, razen tko so se Barvinski in drugovi zamešali, da se pokore za svoje grehe in se temeljito apremene. — Na kateri strani je resnios, nam pokaže najbližaja bodočnost! \/ — Za slogu medju Slovencima. Pod tem naslovom je priobčila osječka »Narodna Gbrana« tole aotieo: ».Slovenec je z dne 5. t. aa. priobčil na uvodnem mestu apel na Slovence, naj osnujejo skupno stranke — brez osira na stare strankarske erganizaoija — za vse slovenske zemlje. Ta »slovenska ljudska •tranka« bi imela svrho, da sedini scparafcstiško delo kranjakib, štajerskih, koroških in primorskih Slovencev v eao eeloto. Lepa stvar, ali od — ,Slovenca*?!« — Torej o resnik iatenoijah »Slovenca« pri za početi »spravni akeiji« dvomijo celo bratje Hrvatje, katerim so naše razmere le malo znane! Kaj bi neki rekli, ako bi jih poznali? — Ornig proti „Sloven-tksms Štajercu11. Kakor smo ie poročali, se je na Ornigov pred log uvedla proti »Slov. Štajercu« kazenska preiskava radi člankov, ki »o ae tikali njega. Najprvo se je uvedla hišna preiskava, da se zaseže dotični rokopis. Ker je bila ta pretakava brezuspešna, je Ornig zahteval, da se urednik Križman zapre, ^ielno sodišče pa ni ugodilo tej zahtevi. Očka Ornig, ne gre vse po vaši želji* — Slovansko sjledaliftče Preganjanje kristjanov sa časa rimskih cesarjev, zlasti za Časa cesarja Kerona, je priljubljena in v dramah ter roma nih že mnogokrat obdelana snov. Pred lanskem smo videli „Qao vadiš„, letos se je sa taka dela zavzetemu občin stvu ponudila igra podobnega značaja „V znamenju križa■ je igra, ki ima namen poveličati kristjanstvo. O este tiski in poetički vrednosti te zgodovin ske slike se da govoriti, gotovo pa je, da podaja verno sliko one dobe, da je jedrovita in efektna ter polna tako ostrih kontrastov, da je učinek neizogi ben. Mišljenje, naziraoje in Življenje prvih kristjanov in rimskih paganov je karakteristično očrtano, posamične vloge niso samo snnanje risane, nego psiho loško verjetno pogojene. Jedro igre — da ae paganski prefekt Marcas Saper bas pod vplivom ljubezni do kristjanke Ifercije spreobrne in gre Ž njo v smrt — je pa nekoliko prebanalno in na tem trpi cela igra, ki je sploh nekam preveč raztegnjena in gostobesedna. Predstava sama sicer ni bila idealna, a vendar prav dobra in hvalevredna. V igri so pravzaprav samo tri vloge, vse drage vloge so pos*ranbkega pomena. V središčn cele igre stoji rimski prefekt Marcns S up er bus, katerega je igral gosp. Ti snov. Pogodil je jako srečno plemeniti značaj tega rimskega velikaša in nam spretno predoŽil dn ševni proces, ki se izvrši v njem od trenotka, ko vidi prvič Mercijo, pa do trenotka, ko se pridruži kristjanom in gre z ljubljeno Mercijo v smrt. Njegov Marcus Snperbus je bil krepka indivi dualnost in g. Tišnov ga je dosledno in karakteristično izvedel. Mercijo je igrala gdč. N o s k o v a z ljubeznivo preprostostjo. Bila je to, kar mora biti v tej vlogi: nedolžno idealno dekle, ki s svojo lepoto prevzame razvajanega rimikega velikaša, a se ne da speljati s poti kristjanske kreposti. Gdč No skovi sicer še nedostaje igralske rutine, ali pravilno, ne samo jezikovno nego tudi dramatično zna tako dobro, da smo se kar čudili. Vsaka beseda, ki jo je izgovorila, jc prišla do veljave, in to ni mala stvar. Veleoulična je bila gospa Danilova. Predstavljala jc strastno Berenice, ki ljubi Marka Su-perba, čije ljubezen pa sc spremeni v divje sovraštvo, ko zapazi, da je Marko zanjo izgubljen. Gospa Danilova je igrala z ognjevitim temperamentom in izborno pogodila razkošno samo po svojih instinktih živečo Rimljanko. Izborno in značilno je pogodil g. Dobro-volnv patološki karakter cesarja Ne rona. Njegov Neron je bil kabinetna figura. Pohvalno priznanje gre tudi drugim igralcem in igralkam, izmed katerih naj bodo omenjeni gg. Načič, Danilo, VerovŠek, Boleška in D ragu ti-nović ter gdč. Vugrinčičeva, gospa Dragatinovičeva in gdč. Bergantova. — Zanimiva obravnava. Danes se je izvršila pred deželno sod nijo v Ljubljani kazenska razprava zoper tri slovenske visokošolce, gg. Tnllerja, Chama in Žigo VoduŠka. Znano je Še vsem Čitateljem — »Slovenca", da se je dne 22. januvarja t. 1 vršil med g. nad poročnikom Lauterjem in g. juristom Trillerjem v vojašnici pešpolka št. 27 dvoboj, pri katerem je bil g. nadporočnik Lauter večkrat ran jen. rftvar se je povsem mirno in vo jaško dokončala in tudi skoro — poza bila. To pa ni bilo všeč farškim de nuncijantom, ki svoje grdobije razstresejo po „Slovencu* in— naj si je bil Štefe ali kaka druga prikazen iz farškega smetišča — po dolgem času je nekega dne BSlovenec" v svojih „vesteh" naznanil vse »hudodelce*, ki so sodelovali pri omenjenem dvoboju. Naravna posledica je bila sodna preiskava, ki se je takoj uvedla zoper visokošolce. Ker so gg. oficirji vse natanko izpovedali, prišli so ncivilisti4* vkljub svoji molčečnosti pod obtožbo in danes se je sklenila - sodba. Toliko o tej točki sami ob sebi, dasi nam še marsikaj sili v pero in se cenjenim Čitateljem tudi samo vriva v misli in spomin. Mogoče pride še prilika, da se srečamo s tem sodnim dogodkom, za danes pa prinesemo kratek popis zanimive obravnave. Kazenskemu senata predseduje g. dež. sodni svetnik A n d o l š e k. Votantje: Elsner, Veder n jak in Travne r. Obtožbo zastopa dr. Rogi na. Vsak obtoženec ima svojega zagovornika. J ari* t Tri Mer je bil obtožen tudi radi razžaljenja Časti. Ker je pa dr. Triller v imenu svojega klienta izjavil, da prekliče svoje žalitve, in ker je bil s tem zadovoljen zastop. por. Halmanna dr. Ambroschitz, je sodišče obtoženca oprostilo prestopka razžaljenja Časti. Nato se je pričela razprava radi hudodelstva dvoboja. — Obtoženec Triller je priznal, da je kriv, in je slikal dogodek, ki pa je bil drugačen, kakor je naveden v obtožnici. NadporoČnika Lav-tarja on ni niti poznal in ga tudi ni provocira!. Sele ko ga je Lavtar izzval, je nato reagiral in prišlo je do kontra-baŽe. Dvoboj je bil določen na 22. januvarja t 1. Sablje, ki so se pri boju rabile, so bile lahke in vsak bojevnik je zavarovan na vseh onih delih telesa, kjtr jc bil mogoč nevaren udarec. Težka telesna poškodba jc bila torej popolnoma izključena. Obtoženec Žiga VoduŠck je priznal, da jc bil vdele-Žen pri dvoboju kot sekundant; zastop stvo je prevsel, ker ga je naprosil Triller in se je čutil v to vezanega kot njegov prijatelj in njegov kolega. Obtoženec Ernest O ha m je izpovedal v istem smislu. Nadporočnik Lavtar, ki bi imel izpovedati kot priča, je odklonil z ozirom ua to, da je bil pri dvoboju osebno udeležen, vsako izpoved. Nato sta se zaslišala Lavtarjeva sekun-danta stotnik Larisch in nadporočnik M a 1 z e r, ki sta izpovedala, da orožje, ki ae je rabilo pri dvoboju po njunem mnenja ni bilo smrtno nevarno in jima sploh ni znan slučaj, da bi se bil kdaj z enakim orožjem aadal smrtonosen udarec Nato ae je prečitalo mnenje zdrav mikih isvedeneev dr. Sehuateria in dr. Stergarja, na kar ata ae tudi iz vedenea eansa zaslišala. Isvedenea eta iajavila, da orožje — sablje Številka 8. —. ki ee je rabilo pri dvo boju, a oairom aa to, da ata imeli oba b »jevnika zavarovan vrat, bflo in spodnji del telesa, ni bilo smrtno nevarno, da bi torej dvoboj na no ben način ne mogel imeti letalnega izida. Zastopniki obtožencev dr. Triller, dr. Božidar Vodušck in dr. Furlan so ae v svojih zagovorih sklice?ali na izpoved izvedencev, da v dvoboju rabljeno orožje ni bilo ■mrtnonevarno, in ao s oairom na to zahtevali, da ae naj njihovi klijenti oproste obtožbe. Dri. pravdniiki namestnik dr. Rogina je pobijal mnenje, da bi orožje, ki se je rabilo pri duelu, ne bilo smrtno, in je predlagal, da se naj obtoženci obsodijo v smislu ob tožbe. Po kratkem posvetovanju je sedai dvor razsodil, da obto ženci niso krivi hudodel s t v a dvoboja po §§158, 100 in 104 kazsjeuskega zakona i n j i h j e z o z j r o m na topo p o I □ o m a oprostil — Bespravna dvorana je bila polna občinstva, ki je s vidnim zadovoljstvom pozdravilo oprostilno rassodbo. — Pevski zbor „Glaabene Matice" v Ljubljani priredi v soboto 19. t m. v areni »Narodnega doma« e tem - le sporedom zabavni večer: 1. Fučik: »Triglav«, koračnica Svira društvena godba- 2. Ger-w*n: »S i o t » o i k t peire i«, pot peurri Svira društvena godba. 3 a) A Hajdrih: »C *» r t ▼ i c a«. Poi« roo iki oktet, h) L. Hadovernik: »N a i a s v e a d a«. Poje naoŠki oktet a hari-tonovim samospevom, a B Smetana: »Prodana nevest a«, potpounri Srira društvena godba. 5 a) K. Hoff meister: »Leži polic ravno«... b) Dr. Q Krek: »Idila«. Poje mešan oktet 6 Letur: tP i ikro ves«, potpourri. 3vira društvena godba. 7. a) Dr. A. Sshwab: »Slanica«, b) H V. Vogrič: »Lahko noč«. Poje moški oktet. 8 »Anglež v galeriji slik«, komičen prizor, d Schu-bert: »Jugoslovanski pot p o u r r i«. Svira društvena godba. 10. »L e k zoper pleš o«, komičen pevski prizor v 1 dej%nju za moške glasove in glasovir. 11 Iv. pl. Z*je: »Graničari«, ouvertura Svira društvena godba. 12 Ples Začetek točno ob Vi $ un avečer. Vstopnina: Za člane pevske-g a zbora »Glasbene M* tioe« in dijake 20 novč., za nečlane 40 novč — Skandaloznih razmer ■i konca. 2* opetovano so se v našem ltsiu osvetlili kričeči higienski nedostatki na drugi državni gimnasiji in zopet moramo zabeležiti nov prinos k dejstvu, da se na takem zavodu naša mladina le trapi m se ji kvari zdravje. Na vseh zavodih ljubljanskih se v šolskih sobah že kuri, ssmo na II. drž. gimnaziji slavno ravnateljstvo še ni uvidelo te potrebe, dasi je zjutraj na prostem mraz pod ničlo, v nekaterih učnih sob*h pa le 8° nad ničlo. Pri tem mrazu pa morajo naši dečki prese deti in predrgrtati nepremično po 3—4t ure v šolski klopi. K«j je za Krivi1* vendar naša mladina, da se ravna na e. k r. zavodu z njo tako kakor e pastorki? će ji že ne mo rajo dati novih, svetlih, zračnih prostorov, naj ji privoščijo po zimi vsaj toplote, saj pavšal, namenjen sa ta svrho, menda ni tako neznaten, da bi se ne izhajalo. — Ljafdaka kuhinja. Nedavno tt-ga amo priobčiti »glas ia občinstva«, v katerem je bilo rečeno, da ae je neki dan dobivalo v dijaški in ljudski kuhinji smrdlfivo meso. Vodstvo dijaške in ljudske kuhinje nas je naprosilo zabeležiti, da je bilo dotično meso od divjega kozla, da pa m smrdelo, nego imelo le svoj naravni duh. — Rokoborec Tomadević. Tekmovalni boj, ki se je vršil včeraj zvečer v Sokolovi dvorani med Hr vatom g. Tomaševićem in Čehom g. R o u b o iz Prage ze je končal na v dr z z zmago prvega ven dar pa ni bil koneo po pravilih metama popolnoma pravilen, zaradi lega naaloplta oba borilo* danes še enkrat Vobčc pa je bila v tehničnem oairu borba jako aanimiva. Borilo se je mirno in ele gaotno. Teksaovalni boj je trajal 34 minut. Slavni jugoelovaoaki b* ree g. TomeŠevič ima v Č hu gosp Roubi jako trdovratnega tekmeca. O Disk. oeobito ia telovadssih krogov, je bil muogobrojen. Za danee avečer ae je oglasil kot naaprotnik g Tomaševiča tukejšoji iavr š*ek Sinaoočič. — Zadruga krojačev, klobučarjev itd. naznanja svotica ee njenim članom, poeebno onim, ki so se vpisali, da ee udeležijo brezplačnega pouka aa knjigovodstvo, da ee ta kura prične v Četrtek, dne 17. no vernbra t. 1. točno ob pol 8. uri avečer v obrtni šoli, Stari trg štev. Sa, I nadatropje, na kar ae opoaarja in proai, da ee vsi oni, ki ao ae vpisali, ali tudi drugi, ki ee še niao prijavili, tega koristnega pouka aanee Ijivo udeUže. — pUradniaki plesni klub« v Ljubljani javlja avojina čč. Članom, da ae radi eobotnega zabavnega večera »Glazbene Matice« vri redna plecna vaja v petek dne 18 t m. in aa aacetnike pa v aredo dne 61. t. m. ob 8. uri avečer v dvorani »Puntigamske pivnice«. — .Slavjanaklja Izvčetija' prijavila ao začetek daljše razprave dr. Ivana Prijatelja »Slovenay i ih literatura«. — Prememba pouenti. H lo »Pekovskega društva« na St. Pet « cesti itev. 33 je aa 17.000 K kaml vrvarski mojster gospod Ivan Adamič. — V zgled obrtnim zadrugam. Rokodelska zadruga v v Idriji je imela dne 25 septembra t. 1. svoj izvanredni občni zbor, na katerem so sklenili člani, ustanoviti pri zadrugi bolniški in invalidni fond, ter so začeli • 1. novembrom že plačevati mesečnino pri blagajniku, katom znala mesečno 2 kroni. Zares posnemanja vredna in koristna naprava aa obrtni stan, ker ravno samostojni obrtnik ni major zavarovan ne sa starost in onemoglost, ne aa bolezen. Gotovo so vsi člani s veseljem pozdravili to naprav«-, in le želeti bi bilo, da bi se vse zadruge v Idriji v tem oziru združile. — Uetr-eflll e* je včeraj ▼ Mo-virju it- Štajerskem Mtkao Žiidarčie, bivši 19;stni trgovski pomočnik, na sadnje agent. Žaidaršič je ukradel najprvo v B Jiuoji pri Krškem 180 K, prišel ž njimi v Ljubljano in si poiskal neko ljubico, a kojo je denar zapravljal. Kmaio mu je bilo tukaj »prevroče« ter se je odpeljal v Trst, kjer jc toliko časa živel, da je skoraj porabil ves ukradeni denar, i ostankom se je pa cdpeljal v Ljubno na Zgornjem Štajerskem. Tam je zopet pokradel več zlatnine in 800 K de narja. Ker 10 ga varnostna oblaatva nepretrgoma zasledovala in si je mislil, da ni več izhoda, st je vzel Življenje. Zadel se je v glavo in je bil takoj mrtev. — Prijeta konjaka tatova. Pred kratkim smo poročali, ua sta Franoetu Koširju v Gosdu pri Mojstrani dva neznanca ukradla 600 K vredno kobilo. Poroča se nam, da sta bila tatova prijeta po orožništvu v 1 ontablju. ko sta konja hotela odgnati v Italijo. Na ved trasa sta dva premožna Laha. — Pogrefta se od predvčerajš njim zjutraj Filip Bokalj, narednik pri 2. etotniji oes. kr. 27. domobran skega polka. Navedenca so včeraj Še videli v mestu in se ne ve, se je li Bokalj odstranil z namenom, da po begue, ali si je vzel dopust samo-voljno. — Kolo ae je otrlo včeraj popoldne pri tovor nt-m vlaku v Borovnici, vsled Česar je imel brzovlak, ki pride v Ljubljano ob pol 6. uri zvečer, eno uro zamude. Nesreča se drugs ni pripetila. — Nepreviden koleaar. Včeraj dopoldne je podrl na tla v ŠelenD"rgovih ulicah neki kolesar neko delavko in jo poškodoval na desnem kolenu in levem kasaleu — Nezgoda* Predvčera|čnjina seje privaleoju aodov najužoem kolodvoru delavec Ivan Petkovšek poškodoval na desnem prstanou in mezincu. — Ukradena ali pa izgub« ■jena je bila v ponedeljek pooočl v kavarni »Kramar« srebrna dota s monogremom J- F , vredna 32 K. — Delaveko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z jusn*-ga kolodvora v Ameriko 125 Slovencev in 22 Ma ce loncev. — Ia We«tfalskega je prišlo 100 Hrvatov, ki so šli od tu na Reko, iz Bohinja jih je prišlo 90, is Hrui'se pa 40. — Na Jeseniee ie šlo 30 Hrvatov, na delo v Tr«t 25 — Na Dunaj se je odpeljalo 15 3ioveno«v. — Na južnem kolodvoru cgubljerai, oziroma najdeni .o biu 3 dežniki in šsatulta s 6 mušetjni. — Ljubljanska drulivcna godba priredi jutri zv«et*r v pro-»iur h hotela »Llovd« društveni kouoert za člane. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina s« člane prosta, ne -člani plačajo 40 vin. — Vojaaki kenoert »i iutrl, 17. t. m. ob 8 uri svee»r v notelu • Ilirija« Vatopnina 40 vin. — „Slovenski Narod** ee prodaja e Poetojni pri gr epe Jo* eipini Kraigher ia pri g Jakoba kfariniku. aa * NajnoveJMe novi Kralj Edvard Angleški ai je lovu izpahnil nogo. — Izginil je trgovec in občinski notar F i e d 1 e r v Sommereina pri Požuno. — Zavrnjeni p o t n i k i. Z Reke je odpotoval parnik „Ultonia" s 1650 izselniki. VeČ kot 300 potnikom so pa zabranili potovanje, ker ao jih zdravniki spoznali za telesno slabotne. — Občinske volitve v Gradca v III. razredu so se završile z zmago socijalnih demokratov. Izvoljenih je vseh osem socialisti&kih kandidatov. — Stekel pes je popadel v DeČinu na Češkem 17 oseb. — Ubil se je tnnst Ansermont na gori Den de Lys. — NemŠ ko - j aponska poroka. Grof Alekaander Hatzfeld, ain prejšnjega višjega predsednika šlezij-skega se je poročil z edino hčerko prejšnjega japonskega poslanika v Be-rolinn vikomte Aokija. — Francoski poslanik pri Vatikana, Nisard, je prosil pri ministrstvu zunanjih zadev za odpust. Telefonska In brzojavna poročila. Krik o 16. novembra. Vinski semenj ob ogromni množici kupcev in vinogradnikov popolnoma uspel. Dunaj 16. novembra Izvrše-valni odbor nemških strank je imel danes ob 10 uri dopoldne sejo, v kateri je sklenil, da izda poseben proglas, v katerem se zahteva, da se Italijanska fakulteta na vsak način premesti iz Inomosta. Dunaj 16. novembra. Italijanski poslanci so imeli danes sejo, v kateri so razpravljali o dogodkih v Inomosta Sklenilo se je, da bodo poslanci z vso vnemo ščitili italijanske dijake in zahtevali z vso odločnostjo, da se laško vseučilišče ustanovi v Trstu. Ljubno 16. novembra. Na rudarski visoki šoli je profesorski kolegij sklenil, da ne pripusti k predavanjem onih italijanskih dijakov, ki so se vdeležili izgredov v Inomostu. Inomost 16. novembra Občinski svet je sklenil posredovati proti postopanju ministrskega predsednika dr Koerberja. Med laškimi in nemškimi delavci se je vnel ljut pretep, pri katerem je moralo posredovati orožništvo. Lahi so orožnikom s silo vzeli puške. Pariz 16. novembra Po brzojavnem poročilu iz Dakarja je na baltiški eskadri umrl kapitan Me-lidov, sin ruskega poslanika v Parizu. Rusko-japonska vojna. London 16. novembra. Reu-terjev urad poroča, da je bil general Steselj pri zadnjem navalu nevarno ranjen in bi moral ostati v bolnici. Steselj pa se temu protivi z vso odločnostjo in izjavlja, da raje umrje* kakor da bi v tako nevarnih okolnostih zapustil svoje mesto. London 16. novembra. Reu-terjev biro javlja iz Mukdena: Rusi so 13. t m. od jutra do večera obstreljevali japonske pozicije. Obe stranki ste se v svojih pozicijah silno utrdili in vztrajata v njih, dasi ni to za nobeno ugodno. Težki topovi so se že tako močno ugreznili v zemljo, da je streljanje z njimi skoro brezuspešno. Berolin 16. novembra ,Ber-liner Tagblatt* poroča: Zadnje dni je postal artiljerijski boj intenzivnejši. Rusi so j li rabiti za obstreljevanje japonskih pozicij težke topove. Sodeč po pripravah, je uspeh ruskemu orožju zagotovljen. Zdi se, kakor da bi Japonci čakali, da pade Port Artur, predno pnčno z novo ofenzivo Zadnji teden se je ruska armada zopet znatno pomnožila. Narodovo zdravilo. laKo ae sme imenu vat bol t« ii uteaujoče, mišice in Živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero ne aploano in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K V90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI,, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuch-lanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8—16 ZMF" Da se odstrani telesiimo zaze*« aea*ef e39 okrepi želodec In pospeši probavljanje, — priporočajo /lmmoniti j>r«tlesor\i inedicln^ želodčno tinkturo 1 e li uriiarj ** l?lt?<3t>ll j«» "v Ljnl>1 }n lil mi DuUhJnUI c50!"»t i. 3—21 Zunanja naročila po povzetju 1264 j,£e Gritfon' j najboljši cipretni papir, H 38 Dobiva ae psiiod. 671 4)J trvcsiert okus aave ooeeleie a ■msatsajeai i Vydrove žitne kave PoiMi S tc •o«''** 4 K SO N t~«m;o. '„DOMAĆI PRIJATELJ" SMwai ^ strjetio in ief^cck Q/axa titJ*^ K/i L* belo in nežno« Dobi ae povsod. Sarg-°va glicerln-mjlla so za odrasle kakor z& otroke nainežnejSe starosti Ia vratno elatllo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 21 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje zaajboljae priiaaaa katera oUrepeoJe laelaee, adetra-ajoje luske in preprečuje Izpadanje laa. t etelflenlea z navodom S K. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnlh obvez, svežih mineralnih vod I. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rasljsva cesta st. 1 poleg novozgrajenega Pran Jožefevega jubiL moatn 37—46 Borzna poročila. Žitne cene v Budimpešti. Dao 16. novembra 1904. Termin. Plenica sa april .... „ 60 „ . 10 26 Ri „april . . . B 50 . . 7 97 Konusa .maj .... „ 60 „ „ 7 69 OToa . april .... „ 50 „ „ 7*17 Efektiv. 5 vin. ceneje. Meteorologično poročilo. ViiinA nad morjem 808 2. Srednji ora&ni tlak 7S6-0 mm Not. Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 15. 9. z v. 7436 - 07 el sever del. oblač 16. 7. zj. 2 pop. 7417 740 9 - 30 04 si. zah. sr. j vzhod pol. o bi a C. sneg Srednja včerajšnja temperatura: 10°, normale: 3 7°. — Padavina 00 mm. Zahvala. 0b nenadni, tako bridki izgubi naSe iskreno ljubljene sestre, oziroma tete in stare tete, preblago-rodce gospodične Jenny Recher hišna in zemljiške posestnioe v Ljubljani nam je doSlo toliko dokazov odkritega in preBrcnega sočutja, da ei Štejemo v dolžnost, da se zanje in za mnoge prekrasne darovane vence in za tako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu najpresrčneje zahvalimo vsem dragim prijateljem in znancem. V Ljubljani, 15. nov. 1904. 3346 Žalujoči ostali. f Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaa cem pretalostno vest, da je Vse mogočnemu dopadio naio predrago hčerko, oziroma svakinjo in teto Georgino Virant učiteljsko kandidatmjo II. letnika v Gorici po dolgi mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti na umirajoče, v 17 letu nje starosti, danes ob 8 uri dopoldne poklicati v boljše iivljenie Pogreb predrage rajnice bode v petek, dne 18 novembra ob 4. uri pop ldne. Blago pokojno priporočamo v molitev in blag spomin. 3348 Logatec, 16. novembra 1904. Artur in Terezija Sarini starši Albin Virant, Alojzij, Karel Serlnl b atje. — Agnea Vehovo roj Virant, Leopoldlna, Ana Serlnl, sestre. — Alojzij Vehovc, svak Učenca za mesarsko obrt, krepkega, iz boljše hiše, sprejme takoj 3344—1 Andrej M**i*ć*axiv mesar v Ljubljani, Prešernove ulice 16. Izgubil se je pred 14 dnevi velik, črn lovski pes, ki sliši na ime „Hektor*. Pes ima znamko St. 49. Kdor bi za psa vedel, se prosi proti nagradi naznaniti Ivanu Seunigu, v Ljubljani, Stari trg it. 7. 3j49 mlm ■ •• «1« •!* «1* Krepak učenec1 se takoj sprejme v trgovino E. Miklavčić v Kranju. Odda se v hiši Krojaške ulice št. 1 za 1. febrnvarij 1905 v II. nadstropju, obstoječe iz treh sob s pritiklinami. 3334 2 Dva vajenca 3288 -3 Hotel „ILIRIJA". V četrtek, 17. novembra 1904 voj«s>l*:i KONCERT Začetek ob 8. Vstopnina 40 vin. Obenem si usojam opozarjati p. n. občinstvo na svojo znano dobro kuhinjo, izvrstna prirodna vina in dobro marčno pivo iz združenih pivovarn Žalec Laški trg in znamenito plzansKO pivo (prazdroj). Mnogobrojnoga obiska prosi z teles poštovanjem 3347 Jrtc JfovaJc. j i sprejme takoj Albin C. Achtschin ključavničarstvo v Ljubljani. Stanovanje s 3 sobami, balkonom, kuhinjo in pritiklinami, v jako lepi legi, z vporabo vrta, se za nizko najemnino odda takoj ali s 1. febrnarjem 1905. 3340 1 Vpraša naj se pri g. Karollni La pajne, Tržaška cesta št. 13. Slovo/ Ob našem odhodu Q Gor. Logatca kličemo tem potom vsem prijateljem, jnancem in nam vedno ^vestim gostom, od f^aterih je nismo mog ti osebno posloviti, prssrčen „2 J$ogom /" 3341 Družina ^man. rta? 1901 imenovan, sedaj v i e pero mestu na južnem Štajerskem nameščen, namerava zaradi osebnih razrotr pro siti za premescenje na Kranjsko. Gospodje tovari!, katerim bi mem-trv vsež bila naj blagovolijo poalati svoie dopise z navedenimi pogoji upravništvu »Slov. Naroda«. 3336—8 Zobozdravnik Dr E. BRETL se je vrnil s potovanja in zopet ordinira« 3339 osa 2838-14 Ljubljana, Prešernove ulice priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov ter drugih v njegovo stroko spadajoči h stvari najnižjih cenah. Mesečna soba lepo meblovana, se s 1. decembrom odda v novozidani hiši v Ravnikarje*ih ulicah št. 4, I. nadstr. (blizo vojašnice pešpolka št 27 in blizu bolnišnice;. 3328 - 2 Izgubil I co co se je majhen, Črnorujav pes, ki sliši na ime „Miško" z znamko „Ljubljana, St. 2*. — Prosi se, naznaniti proti na gradi Iv. Arharju, pristavu južne Železnice v Ljubljani, južni kolodvor. Izdelovalci zobotrebnikov! Prosim za naslov in navedbe cen za večji odjem. Ponudbe pod šifro ,,K. J. 4505" na insertni kancelaF Jana Gregra v Pragi, Jindfišaka ulice Štev. 19. 331/ 4 **************************** Mednarodna panorama. Ljubi, a na, Pogač a rje« trg. nw aer a*-a*«w-s *«»«a«*a*s aa Maroko. K 260 1 — 1-20 3- Na prodaj so: dva mala travnika v kataaterski občini Karlovsko predmestje in en travnik občini Trnovsko predmestje. Natančneje se poizve v piaarni o. kr. notarja Hudovernina v Ljubljani. 3337-2 1 w Grenčica Florian" in liker *~86a „Plorian" najboljša kapljica za želodec. Slovenske muzikalije ravnokar izfile! Covekar Fr.: Rokovnjaci, □glasbil Viktor °arma, kompletno K IO 70. Pos am ezno: 1. Ouvertura za klavir . . 2 Ksaalet za moftki glas s klavirjem...... I /ora vHtMJa, za sopran a klavinem...... 4. Cvetočih deklic pr*a l»el*p samospev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-Ijevanjrj klavirja . . 5. M Udi vojaki, koiačnica za klavir in petje .... 6. a Oj zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom, b) Povsod me poznajo, samospev iz ..Zdravic* Govekar Fr.: Legijonarji, oglasbil Viktor Parma, kompletno K 11-20. Posamezno: 1. Za poj mi, ptičica, glasno, za sopran s klavirjem 2. V petja oglasimo, mo&ki zbor s klavirjem . . . 3 Kuplet za mo&ki glas s klavirjem........1*— 4. Romanca, samoapev (tenor) z moSkim zborom ob spremljevanju klavirja . „ 5. Ptička, pesem ra sopran a klavirjem.....,, 6. Skoz vas, koracn'ca. Po besedah j Stritarja. Za klavir (b petjem ad hbitum) m 7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moSkim zborom Za petje in klavir iz „Zdravic*1.....* Dalje: Viktor Parma: Mladi vojaki, koral niča s petjem ad libitum. Že H is daja.........K 120 Viktor Parma: Mladi vojski, za ritre Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih napevih ... Viktor Parma: Triglavske rože, vaiček po slovanskih napevih....... Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir..... pesem K 1 20 180 180 120 1-20 a-— 3268-2 1 - fl-50 a-6tj 3 — Zlrovnlk Janko: Naroda« pesmi z nape vi, I. zvezek K 1 20, po poŠti K 130. Zlrovnlk Janko : Narodne pesmi z napevi, II. zvezek K 1 -, po poftti K 110 Največja zaloga muzikalij v Ljubljani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 Številk. Mesečni abonement e premijami. Razpošilja tudi ua zunaj Oton Fischer trgovina z muzikalijami v Ljubljani. Privatna plesna šola v dvorani hotela „pri Maticu". Usojam si javljati p. n. občinstvu, da sem pričel s plesnim poukom. Strokovni karal aa dame In a;*apea1e la baljelh raslavla aaslt visk paiirdrijrl* la petek mU pala H, aveeer. Pasebal ksri za virokr lis niladenlee Iz baljalh rsSsvla snsilri. Posebne ure vsak čas dneva za vse stare in moderna plese po lahki in hitro um-Ijivi metodi za privatne družbe v dvorani in v privatnih bilah Prijave In vpisovanja vsak dan od II. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v hotelu „pri Slonu*4, soba st. 73. Z odličnim spoštovanjem 3343 -1 Giulio Horterra, plesni učitelj 187P UataaovUeno Trgovina s perilom in modnim blagom priporoča naslednje predmete: 1976—6 za lovce in turiste lovske telovnike, lovske dokoleniee, lovske nogavice, snežne kape M. Za gozdarje nepremočljive dežne plašče in ovratnike, usnjate ga-maše, lovske klobuke, kape itd, vse lo prve vrste izdelki. - Za pošteno postreibo jamči tvrdka C. J. HAMANN dobavitelj perlls c. in kr Visokosti, rsznlh čsstnlšklh uniformiranj, zsvodov Itd Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po DajraznovratnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko aobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfiujočimi ee vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna. zavarovalna bankavPragl, Raz. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačana odškodnine in kapital i je: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a vseskeil slevsnske • nsroans uprava. 3—131 Vh poJMnil* d«j. Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastoej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj iu najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatn podpore v narodne m občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'.