GLASILO SLOVENSKE NAfcfrPNE POPPpRNB JEgNOTE SSTlTSI^TS ŽJ^ l|>y ^ CMaifo, mL, U*tk, 10. aprila (April 10), 1928. Apel no mdVUt je razveljavilo Ml- lok zveznega sodnik« Kenne- dyja. Chftcago, 111. — Rudarji v dr-iavi Colorado so zmagali v zadevi zaupnika pri tehtnici, ko j* apelni senat, obstoječ is treh zveznih sodnikov odklonil aplikacijo Victor American Fuel kompanije sa aodnijsko prepoved proti zaupniku rudarjev pri tehtnici. S to oklonitvijo je apelni senat razveljavil odlok zveznega sodnika Kem»edyja. Kompanija ni dovolila zaupniku pri tehtnici, Id so ga izvolili rudarji, da bi bil navzoč pri tehtnici, ko se tehta premog, in da »e prepove driavnerau tajniku kaznovati premogokopno drušbo H sto dolarji denarne globo. Po Izjavi Tom Conocaa, voditelja rudarske stavbe, ne bo kompanija najbri apelirala proti izreku a-pelnega senata. On meni, da bo kompanija napela svoje moči, da so sakon glede zaupnika pri tehtnici izpremeni. Ampak letos je politični položaj v driavi Colorado tak, da najbrš ne bo v jeseni nrotklelavske kampanje, meni Conors. Callee povedal» da je MJe plačati dolgove kakor It opevati bojne ladjo. Mežico CHy, 9. apr. — Predsednik Calles je včeraj povedal delegaciji momaričnih Častnikov, ki so ga obiskali v Vera Crusu s prošnjo, naj vlada najame sunanje ponojilo in poveča-mornar ioe, da>bo Mehika najprej plačala svojo dolgove, sravnovesila budget In izboljšala ekonomske rasmoro delavcev In farmarjev, prodno bo sploh mislila na kakši no pove» 1 čanje floto. Calles jo dalje rekel, QUai kralj Sinclair drugič-pred . sodiščem. Napovedujejo ee no- Kellogg smatraj oljno vojne za konkurenčni 'osj tms4Mprivet* ^tanl koMpaaijnmi. Washington, D. (\ Medtem ko tajnik Kellogg smatra sve-tovni boj za oljt med interesi Standard Oll dnjibe in Royal Dutcb Shell oljno skupine sa konkurenčni boj ped privatnimi kompanijnmi, sfc je izvedelo is dopartmsnta*dn« # aprila, da bo department s vsemi svojimi pripomočki na uahišre Standard Oil družbi na tujestmskih poljih, da ščiti enake priložnosti za vse na Ta izjava je pHšla, ko je do Alo poročilo, da s4 se razbila vsa mirovna pogajala med ameriškim in brltskim oljnim trustom in da je Standard Oil kompanija zopet kupila velike množine "zaplenjenega olja" od sovjetske vlade. Ravnotstoga dne je ameriški trgovski komisar iz Calcut-te brzojavfl trgovskemu tajniku Hooverju, da je indij *k s vlada instrulral* svojo tarifno komisijo, da uvefe preiskav«, in ne prepriča, ako- je potreben obrambni tarif proti izvažanju sovjetskega petrolaia na indijski trg. Standard Oil kompanija kupuje petrolej v fcstumu in ga pošilja, da se pro^t v Indiji in tako konkurira RoysI .......... psniji. Ako Washington, D. C. — Bivši senator Lenroot in senator Smoot. predsednik senatnega finančnega odseka sta v navskrižju, ker no eoglašati njuni šaoniški izjavi glede tajne konference t Albert Fallom dne 84. decembra leta 1828, Smoot izjavlja, da ni slišal Palla Hči Lenrootu, da mu je K. 1. McLean, isdajatelj dnevnika "Washington Poet," da mn je dal $100,000,, o katerih se je ka-«naje dokazalo, da so prišli od Doheityja. Smoot je rekel, da jo bil lunaj sate in da mu je Lenroot kasneje to povedal. Learoo$. pa trdi, da je Vil Smoot v sobi s Fallom in da on, Lenroot, n| nikdar zinil beesdlce Smoot*, kaj je Pali rekel. Smoot Je rekd časnikarskim poročevalcem, da bo Pali poslal senatnemu odseku pismo, pri tom je Imenoval Mo-Uana. Lenroot to zanika in Smoot je umaknil svojo isjsvo, da ohrani mir. Od drugje pa sopet prihajajo poročila, da je Will Hays sugo-stiral pismo, ki je bilo poslano nekaj svoje gsngt," pravi urednikov ■vojejnttsnku, na to pa člaiA nadaljuje: ""Cikaška gange šele dovolj»-nje, da kriUJo zakon. Ctkašk« javne potfobščins šele dovoljenje sa izkoriščanje ljudstva ,,. Mr. Insullle v politiki — javno-potrabščinsM politiki... Dal je Frank Smjlthu ^.Thompsonovem republikariaem kandidatu m senatorja »85,000. Dol je denar Thotttpsonovl frakciji In Deneenovr frakciji In vsaki lnočnl kliki v nji. Dal je $11,000 Georgo Brennanu, demokratičnemu gospodarju in demokratičnemu kandidatu za senatorje, "Politično in ekonomsko so Dion 0'Hanion, bratje Oennn in Diamond Joo Baposito in Undje, ki so pihnili to ientVemane, sad Mm, 0. apr. — "Osservatora Romano," papeški uradni liat, naznanja, da je franeoaki katoliški Ust "La Sentinelled kl 1*-haja v Woodsocket u, Rhode Is-Isnd, v Zdrušenih dršavah, po-stavljen na indeks, to Jo prnpo-vedan sa vernika. Prepoved Jo bila isdsns, ker Isdajatelji toga lUta v od i j (t konflikt s škofom W, A, Hickeyjsm v Pro v id a neu In kor «o škofa aatošili prod a-meriiklm civilnim sodiščem. , Woodsocket, Ki l -r* Emile SrunoM, upravitelj lista ^U Sentlnells", jt V.Hedsljo izjavil, Žlvl)#ajsks Ii imm AIMAAA^MAI IMdfcflSSH ^IZgSiV f ffSW mHR 'lads «roti, da ko med ameri-bo družbo, te-oteetlral, Ako samskemu olju, tedsj je Kettogg brez moči. FORDOVX TOVARNA V NEW , ORLXANSU ZOPET ÄRATUJI. j Zaprta U Ma skosl loto dni. New oHeone, Ijl — V Fordo-vi tovorni, ki je bila zaprta več ko leto dni, so pričeli sopet doleti. V tej tovorni sestsvljsjo avte Fordovega aktoma, ld se prodajajo v dršsvsh Louisiana, Miaaisslppl in Alabama. Proden Je tovarna prenehala s delom, Je delalo v nji 1,800 delavcev. Sliši se, da bo sopet teko veliko število delavcev isposljenlh, ko pride poletje. Organizirani delavci niso nastavljeni v tej tovarni. pridno saffta ft dscovT «a kani* panjo. NEWYORftKI PESNIK OBSOJEN V JEČO. Pariz, 9. apr. — Liga nsrodov js izdala brošuro, v kateri poro ča na podlagi najnovejših statističnih podatkov, da Jo svetov ns vojna 1914-1911 pošrls 87 milijonov človeških šlvljonj in M2 milijard dolarjev, Na bojiščih Jo bilo ubitih 10,186,000 moš, rojstva so padla med vojno sa 20,860,000 in bol fini tir lakota, katero je po* vsročila vojna, Je pobrala 6,-018,000 oseb. OLJNI KNEZ SINCLAIt OOO-. LIDGEV SOSED, Pariz, 9. apr. — Volilna kampanja v Franciji Je še tako furi-Josna, da imajo kandidati krvave nooove. Andre Tsrdeeu, minister sa javna dela, Je včeral tolkel s pestjo po miši na volilhem shodu v Bclfortu, ko Je stopil k nJemu protiksndidat Andre Miel-lot in ga telsbnil s pestjo po nosu. Ministra Je oblils krt Ko si Js osfavii Vrt, je nadaljeval go- Gslesburg, 111. — Vsled hudega mraza Je pretočeno soboto prosilo 76 bresdomovincev ss preno^išie v tukajšnji mestni ječi. Avtoritete so uilišale prošnjo in izjavili, da Je bilo to rekordno število brezposelnih, ki so še kdaj islcaJI zavetišča v mestnih zaporih. Chiesfo. — Zdrsvnlk Msurtee L. Biatt napoveduje, de bodo zdravniške šole pričele predvajali filme, s pomočjo katerih bodo poučevali dijake. Blett je profesor v flllnoUkl univerzi in načelnik dSpertmmU, IU proučuje otrofte bolezni, v okrajni bolnici, -ts Dr. Blat t Je tudi pijonir na polju zdravniškega fotografiranja. «Maj obdrtava predava-nja o vrednosti premikajočih allk za medicinsko znanost Detroit, M teh. — Letalec Ho-mer M. Berrjr Je v nedeljo dosegel nov rekord v zračni črti med Chteago in tem mestom. Daljavo 286 milj Je preletel v •ni uri In dvajsetih minutah. Prejšnji rekord je Ml ena ura in 26 minut. Pariz, 9. apr. — francoski letalec Do Trojrat bo prvi poskusil sem praleUt! Atlantik od vzhode prati zahodu med I. in 10. Dublin, 9. opr. — Nemško letelo "Sramen" ft tremi letalci še vedno čeka tukaj na ugodno vr#fvi+ ttl Jiold^l A ffldrf Uma. Psru, 9. apr. — Carina Martinez, vrhovni poglavar jezuitov v Peruju, Je ns veliki po-tek imel trt ura d«lg<» pridigo. Ko je pridif" končni ie Je a«rt»-<111 m ohiftsl mrtev. Indsla ga Ii im* trn NaMJIva kolsoon no pornSia. Manile. 9. aprile. — Ne orne-rlškcm psraiku Chaumoni. ki )e odplul s Sen Franeleca 14. marca, «o Jo pojavila mrd moš-t vom influence. Psmfk Je -v kreranienl. WÊÊÊÊÈÊÎÊÊÊÊÈ»èm*mÊèmm i sili i PROSVETA GLASILO 8LOVKN8KB WAEOPNB PODPOKNB JBPNOTB LASTNIMA LOV KN MK E NASODNE PODPOBNB JJSDK0TB ÎM3M3* MU MM , , , . • T----1—' — ja januarsko-februarski seji, da se ob pravem času podvza- Reno ulicah, pq>tim, da m« potrebna akcija od strani društev, pri katerih je veliko število članov S.N.PJ. prteadetih.-(!Jklje prihodnjič.) mam mitoma * ... i Naročnina: Z«dinj«n« drUv« (Irrtn Cktasft) |SJS M leto, ** M H WU: Chleftffo lo Clecro STJO M Uto, *T7I u pol IMâ, ia u "PBOSVETÀ* WT4t Sa LtwakW Al THE ENLIGHTENMENT OvftesMfts O»^ bf Um _______ United State» (Mpt Chicago) m! O*»«* f7J0, sad forties wmtrles IMP 1 ■ ''i orrai p«r jtûT. As. ■ (••MM irtivi M>t» (Mardi »l it») polag rafcfa rOBOTIM J© RUDARSKA STAVKA V DRŽAVAH PENNSYLVANIA IN OHIO. Zaklhtftk ft odbora.—Delitev podpore itavtatjoflin in ^ly^l — —- —a.---1---f ^---a J ^.lll,fl M n Jn^a razni nepotreoni prepin pn aeiiivi poo pore, ro* seganje zunanjih elementov v delitev pod» pore stavkajočim članom 8.NJPJ.*)» M Glavni odbor S.N.PJ. je na lanski januafsko-febru-arski seji jasno videl, da pride stavka rudarponekod pa Izpor na željo premogovniških podjetnikov. Znamenja so bila tukaj in ta znamenja so govorila;* da bo boj hud in dolgotrajen, ker podjetniki stremijo ^a tem, da uničijo rudarsko organizacijo United Mine Workers. Kadar znamenja napovedujejo katastrofo, nesrečo ali pa izredne dogodke, tedaj se previdni ljudje pripravijo, da so jim kos, ko se pojavijo. Glavni odbor S.N.PJ. je videl, da stavka ali izpor prihaja in treba se je bilo zanjo pri praviti, kajti pravila S.N.PJi prepovedujejo delati ob času stavke, ker so ob času stavke stavkokazi izpostat-v ljeni večji nevarnosti za svoje življenje, poškodovanje telesa in zdravja. Ako pravila prepovedujejo stavkokazit, je logično, da jednota skrbi po svoji moči pomagati plačevati asesmente in prihraniti in oblačiti svoje člane ob lasu stavke. Glavni odbor so is v polni meri zavedal to naloge. Jasno je bilo, da se pojavijo komplikacije, ako zastavica izredno veliko število članov, glede menih vprašanj: Kdo je podpore potreben? Kdo je stavkokazT Pa še druga vašna izredni vprašanja. Vpričo tega dejstva, je moral glavni odbor S.N.PJ. nekaj ukreniti, dati direktivo, kakšni koraki se naj podvzamejo, da se rešijo kolikor mogoče pravilno zgoraj omenjena vprašanja, k* terim se 8.N.P.J. ne more izogniti radi razmer, ki so na- HI létale proti volji članov S.N.P.J. in organiziranih rudar- "ÎMnkêItrajkarjev. Lahkore- jev, ampak ker je bila to volja premogovniških podjetnikov. Gl. odbor S.N.PJ., vpoštevajoč vse to razmere in okoliščine, je na soji dne 8. februarja 1027 sprejel ta zaključek, ki je bil.priobčen v sredini izdaji "Prosvete" z dne 16. februarja 1927. Dobesedno se glasi: MBr. Zaiti izjavlja, da bo najbrž premogarska stavka po 1. april« in da je sedaj skrajni čas, da odbor o tem naredi kak deflnltiven *akljftok, da no bomo imeli toliko nesporazuma mod uradom in društvi. Br. Zaitz predlaga, da se poaove vsa dmštva S. N. P. J., naj so snidejo In razpravljajo v premogorovih (premogovnih) okrajih, da imajo v slučaju stavk* aH po 1. aprilu skupne konference, namreč bližnja drultva naj se snidejo in razpravljalo o stavki, določajo kdo jo potreben podporo, kdo jo sUvkokaz In spkfti vse zadevo, tikajoče oo organizacije, zapisnik teh konferenc so mori takoj po konfersnei poslati v «lavni urad, da bo tako gg. upravni odsek informiran o položaju Jednotlnlh članov na stavki Predlog soglasno sprejet Stavka je pričela dne 1. aprila. Ponekod ao premogovniški podjetniki proglasili izpor, ker je boljše prijal njih taktiki in bojnim metodam. Stavka je pokazala takoj v začetku, da bo dolgotrajna. O tem so govorile bojne metode premogovniških podjetnikov v državah Pennsylvania in Ohio. 0 tam je bil vsak prepričan, ki je opazoval trezno bojno taktiko teh premogovniških podjetnikov. Podjetniki so se pripravljali, da nameravajo svoje premogovnike obmtavati, ko dobe zadostno število stavkokazev, stražnikov in izpodujejo sodnijske prepovedi proti stavkujočim rudarjem. Znamenja so bila tukaj, da bo stavka dolgotrajna. Glavni odbor S.N.PJ. Je bil nanjo pripravljen. Sprejel je potrebni zaključek na »ključi! rt upravni h»do priobčenl dopisi It tria*t otlo kl ss bili pridržani. Sa M uvede v ejth. Nekaj t* feptM» J« mmi v Prosvetl. Zdaj priliko «Mlati aba svaaa. Taka is Isretll je ¿»la» «redalka. Sa Jih pri la t potrebnim pt ¿•Jrtra. Sa ne to, da pokat* organizaciji. Avens, Pa. —* Tudi jaz tem «a odločil, da nekoliko opilem tukajšnje razmere. Kar ne Itrajka tiče, se borimo stoodstotno za naše pravde/ ki jih moramo tudi izvojevati. Samo pogum ia solidarnost nam bosta pomagali do nalih pravic. Me poslušajmo a K^n tov odprtih delavnic, ki se jih je zadnje teše toliko pojavilo po itrajkarskih naselbinah kakor gob po dežju. Oni tega direktno ne priporočajo, ker oni dobro vedo, da bi ljudstvo kmalu zgubilo zaupanje vanje. I Tudi tukaj smo že imeli februarja meseca priliko slišati takega govornika. Seveda povedal nam ni nič novega. Oni samo pojejo staro pesem: "Johq L. Lewis dobila $12,000 plače na leto in le veliko tisočakov postrani. Kam gre ta denar r Da,, veliko denarja prihaja na organizacijo Pittsburgh!!. Kam gre ta denar, da vam tako malo podpore UMWA in pa na distrikt It. 6 dajo?" to je njih delo. S tem oni rušijo solidarnost in pogum Itrajfkarjem in delajo razdor od znotraj v UMWA organizaciji. Gotovo bo kdo čitateljev mislil, "ta Je pa že Lewisov pristal." Jaz le nikoli nisem bil in tudi nikoli ne bom. Jaz le nisem dal mojega glasu zanj in ga tudi v prihodnjosti ne bom. Vsaki trezno misleči in razumni človek lahko vidi, da on ni zmožen, da bi vodil organizacijo UMWA, ker bolj naklonjen lastnikom kakor pa delavcem. Lata 1922, ko je potekla pogodba na vsemi premogovnem polju, mehkem in trdem, in ne-organizirani premogarji so Be nam pridružili z upanjem, da dobijo tiste pravice kakor organizirani delavci, toda John h. Lewis jih je ignoriral in pustil osamljene na elevelandaki konferenci z lastniki rovov. Kakor ia zgoraj omenjeno, kakšnih metod se tisti kričeči poslužujejo, nJim je v prvi vrsti samo denar, kam gre, da ga nali voditelji v «epe baiejo. To pa previdno molče, koliko denar-morajo nali voditelji plačati čem, da že okrog tri četrt miji-ona dolarjev stane samo tisto delo. Poleg tega pa le vse tožbe, ko jih lastniki tožijo za na-emnino nazaj od prvega aprila preteklega leta. To se Je proti meni izrazila neka zanesljiva 0-aeba pred enim mesecom, da mora UMW*A plačati 226,000 do-arjev v enem tednu, ko so izgu->M vse tožbe. Seveda, to Je dobro orožje provokatorjev. Kam deaar gre, to pa vse samotče. Sami pa tudi nič povedo, koliko Je njih pleča in od kod jo oni do. bijtM^*.. V^ajT i) $ i * , >, 1 $ Cenjeni premogarji trpini, ko t bodo pokazali taki govorniki vali naselbini, jih vpralajte. če so člani UMW aU ne. Ce nl-m Jim pokažite pot, od koder so |HCe pa so člani, pa jim odgovorite. da nI čas sedaj, da bi se mi tepli med seboj. Kadar premagamo nale sovražnike, Rimogarske barone, potem bomo tudi pometali is nafte orga-nlsacijo, kar nI ta nas delavce. Tisti govorniki tudi krlče, da moramo začeti v velikih skupinah piketiratl, molki, ženske In I. Da bl lil pred žrelo strojnih putk In drugo orožje, to bl oni radi napravili, namreč le ve-iVo večje trplejnje, kot ga ima-sedaj, Tukajlnji Itrajkarji ss ne damo tako naglo pretovoriti, ker le nI pozabljeno leto 1022, koliko smo trpeli In ne bo pozab-Jene, dokler Živimo. Opozarjam vse nala rojake «trajkarje, da ne hodite na plket v večjih sknpl-nah.. feevnajtr se po navodilih nalih voditeljev, če dobite uktz od njih. Ce pridete v kakšne ne-prilike, bo U. M. W. organizacija stala ta vami. Naj omenim, da Je dne 10. marca neka organizatorka «pra-_ *«Pni t*™* sto lolmklh d«s Vr*dnuTne iih organizirala v no- ker ko razdiralno stranko Od borni s eU-1 ki eo v Slovenskem narodnem do. aH ae koma tamerl mu dobili dvorano. Toda kmalu I to prisil ta njimi koaatablerjl tu | . ia. : ' preprečili njih sejo. Dne 21. mar <* je prinesel Daily Worker vest da je bilo več kot 200 šolske mladine. To Je laž! Ravno pod istim poročilom je bilo poročeno, da Penn. in O. relief skrbi tukaj za 000 družin. To je zopet laž, da tega do neba. Bes ao Še pripeljali petkrat, pa samo toliko, da nas nekoliko osiepe, kakbr da bi nam prah v oči metali. Ko bi nam unija ne pomagala in pa nali rojaki in nala SNPJ, bi morali že zdavnaj pomreti. Čudno se ml zdi, kako more ljudetvo le dandanes ferjeti takšnim časopisom. Dolžnost nas veže, da se zahvalim naiim rojakom po lirni Ameriki, ki so nam tako priskočili na pomoč z denarjem, obleko in obutvijo. Poeebno pa ee zahvaljujemo devtlandskim Slovencem in pomožnemu odboru, ki je poliljal blago in drugo naravnost na naselbine na naše »obrate in so polteno razdelili )x> najboljših močeh, denarne prispevke pa na brata Vincent Cain-karja, predsednika SNPJ. Smo lahko ponosni na odbornike, ker vem, da gre skozi poltene roke. Kar se pa pelilja na Penn. in O. relief, se pa mnogo porabi za druge reči, kakor je že rojak John Leskovec iz Burgetttovna opominjal naše rojake v Expor-tu, Pa. Čital sem tudi v številki iS Prosvete odgovor rojaku Leskoveu, da ne potrebujejo na svetov c|rugih. To jaz njim pre-justim; to je volja darovalcev, kam se pošlje. Darovalci imajo pravico zahtevati od Penn. in O. reliefa polten račun, da se priobči tudi v slovenskih časopisih vsaj vsake tri mesese, da bi videli darovalci, za koga ee njih te-:ko prisluženi darovi porabijo. Zatem je pa tudi Vpratanje, zakaj se je Penn, in & relief orga? niziralT Ali se je v korist UMW ali v njeno škodo? Moje umen je je, da te je v Škodo, ker Če bi se denarni prispevki pošiljali na William Har-gest, 406 Columbia Sank Bldg., Pittsburgh, Pa«, se ne bi zgubilo, ker oni pošiljajo v Čekih na posamezne lokale, da lokalni komi-tej razdeli v denarja med člane. Tudi tukaj v tem okrožju je nekaj lokalov, ki sami kupujejo grocerijo, kjer morejo najceneje dobiti za tisti denar, potem pa razdele med člane. Skozi ta u-rad pride najmanj odbitka od nale podpore. Ce je ftoelano na Penn. in 0. relief, je toliko in toliko odbitka; plačati ee mora najemnina, poteftn pa plače uradnikom. Ne vemo ne mi Itrajkarji In tudi darovalci ne, kakšne mastne plače !si oni zaračunajo. Seveda, dati «mi morajo nekoliko pomoči, ker jih v to razmere prisilijo. Apeliram na nale rojake, da le delujejo na to, da nam pomagajo, kolikor Je v njih moči, ker podpore le potrebujemo. Pozdrav vsem zavednim darovalcem! TfcMM*STrtHk- Newburike novice. Newbury;, Cleveland, O. — Kakor so alabe delavske razmere, tako je med navht tudi slabo nale veselje — zanič. Vsaj tako se je pokazalo med naihl dne 3. marca ob priliki veselite, ki jo imel klub drultev Slovenske delavske dvorane. V tem klubu je zastopanih 6 različnih drultev, namreč društvo It 4771 SNPJ, št. 180 8NN, It. 160 J8-KJ. It 144 88PK. št. 84 SDZ in samostojno pevsko in podporno drultvo "Cvet". "Izmed lestlh zainteresiranih drultev nI bilo navzočih niti 20 članov. Kaj je temu vzrok? Vzrokov je kajpak več, največja pa sta nala brezbrižnost In pa nezavednost. Sedaj je konec postnega čaaa in apeliram na občinttvo, da sodeluje na priredbah. ki se bodo vrt He sedaj. Prva es vrli dne 16. aprila, kol bomo praznovali otvoritev Slo-venake. delavske dvorane, druga pa dne 22. aprila, ko bo prirejen koncert, na katerem bodo aode-lovala mnoga pevska drultva ter bo več različnih točk. Naj (nikogar ne manjka na teh dveh prireditve*. ■Rojake, živeče na Prince In Jo svoje ioBftove ali pa vsaj razobesijo amerilko zastavo dne 16 aprikt ko bo slavnostna otvori tev Slovenske delavske dvorane. Naredimo ta dan narodni praznik! — Joseph Lever. Zahvala. Meadow Landa, Pa. — V imenu drultva 269 SNPJ te najlepše zahvaljujem darovalcem i pomoč štrajkujočim premogar jem. Nadalje lepa hvala našemu predsedniku Vincent Cainkarju za njegov trud, ki polilja na o-sebe, v katere ima zaupanje, da bodo delile pravično v pomoč prizadetim etavkarjem in ne sebi v žep. .. t "" I Iz sklada, ki je *>il dozdaj nabran, je nale drultvo sprejelo sledeče vsote: po našem bratu John Terčelju v Canonsburgu, Pa., 8. februarja, sem prejel ček za $60, drugič nam je brat Terčelj poslal 8. marca, vsoto $40, in tretjič mi Je spet poslal 30. marca vsoto $80, torej je prejelo nale društvo vsega skupaj od brata John TrČelja $120. Vsem te lepo zahvaljujem, tako tudi njemu za njegov trud, ko opravlja to nehvaležno rtalo- V raznih listih čitam, kako se Mati in z raznimi imeni napada rfzne osebe, Id opravljajo iz dobrote do nat to neprijetno delo ter delijo podporo premogar-jem. Namesto zahvale pa dobe: "Nace, ne delil pravilno; drugič sli pri nas oglasi, tudi mi smo pptrebni." In zopet: "Janez, kako delil, da mi nič ne dobimo?" Prijatelji moji, to ni brattka ljubezen. Ako ae kateri počuti prikrajšanega, zakaj se ne bi poravnalo doma, namesto ravs in kavs po časopisih? Dragi čita-telji in bratje, ali ni težke onim, ki so iz dobrega namena in usmiljenega trca do nas šli na delo prosit in delat za nat? Ali ni U> žalostno za one, kateri to darovali obleko, denar in živež, Ali ni težko -pri srcu družinskemu očetu in materi, ki so pritr gaH svoji družini košček kruha in pomagali nam? Namesto zahvale, pa Utajo take reči po listih ! To ni brettko, to je prav po balkansko, kjer te zmeraj tepejo in ravtajo. - ■ ■ j Prijatelji, imam tudi nekaj iz kušenj v tem, tudi Jss eSm par grošev delil, pa odkritOtrčno povem, da težko Je prottti, ali le desetkrat težje je deliti. Ako bi tam aveti oče i daljne Italije prflel v premogartke naselbine, kateremu pravijo, da je nezmotljiv," tudi on bl vam po va-lem mnenju pravično ne delil. Torej prijatelji in bratje, za-črtajmo si pot, bodimo reka roki. Vzemimo ti za geslo: sloga Ječi, nesloga tlači. Tako bomo prišli do cilja in zmage, katere si želimo vsi v tej dolgi in težki bitki med delom in kapitalom. Tukaj burja pojenjuje, toItT ce Ipranje ogrejuje. Ti ubo*a burja in ipranje, kolikokrat ste bile že objavljene in dolgo let ne bo«te pozabljene v Meadow Landsu in okolici. Potdrav čitateljem! AWlen Annan, blagajnik lt.| 269. | Smrtna kom. Cornwall Pa. — Naznanjam žaloatno vett. da je naš tobrat Joseph Zajtz, doma iz Dolskoff p. Dol pri LJubljani, za večno zaspal dne 14. marca. Prišel je v Ameriko po vojni v Bryant, O-kla., in tam pristopil k drultvu SNPJ št. 220. Delal Je v železnem rudniku tukaj na Cornwal-lu. Pa., in se hudo prehladil. Bolehal je kake štiri meseoe. Bilje dober član drultva It. 628 SNPJ In plačeval točno svoje prispevke. Strogo nadzorovanje mu je napravilo, da med časom bolezni nI dobil nobene podpore. Umrl je v Lebanonu, Pa., v sirotUnici. Pogreb se je vrli! dne 17. marca. Drultvo H. 628 SNPJ mu je darovalo lep venec in spremilo ga k zadnjemu počitku. V starem kraju zapulča očeta, mater In brate.—Mbad Fracal član It. 628 SNPJ. Predsednik Callet in poslani J Morrow sta sklenila petrolej,* mir. Petrolejska vojna, ki je u lovila bolj ali manj med to jn 0 no stranjo Rio Grande zadnjih enajst let, je končana. Mir j, prišel, — prehitro, nfpričakova no. iCdttni so odmevi? RazliiJ HMlreiC^g rMiični odmevi. ¡MHHPpiM pravijo se Je Calles prodal Wall Stre' etu in oljnim kraljem. Izdal je ljudstvo, delavstvo! — tn Klej tega mnenja so tudi mehiški klel rikalci, katoliški "revolucijonar-ji!" Mehiški klerikalci trobijo ie Itiri leta, da je Calles boljševik Rekli to, da je Calles zelo neval ren človek Združenim državam ker vodi sovjetsko propagandi za vte tri Amerike. Ameriški ka-pital je v nevarnotti! — Za dokaz so navajali mehiški oljni za. kon, katerega so oljni baroni A-merike ljuto pobijali^ Katoliški kandldatje v Mehiki so dosledno povdarjali ekonomski mir z ameriškimi kapi-talisti; povdarjali so potrebo a-meriškega kapitala v Mehiki, kajti Mehika ga nima in Mehi-kanci so sploh nesposobni, da bi se sami razvili. . . Stari Porfirio Diaz, ki je trideset let tiranizi-v dokaj omiljeni /al mehiško ljudstvo — hierar-hija Za naŠe^razmere zanimiva je primerjava, kako se je v Italiji postopalo pri inozemskih posojilih, preden je prillo do stabilizacije valute. V tem pogledu priobčuje "Beri. Tageblatt" in-teresantno poročilo tz Rhna, ki med drugim navaja sledeče: Ena prvih posledic stabilizacije lire je bila ukinitev zapore za inozemska posojila in Sprememba kontrole peeojil Id je bi- . Ia uvedena koncem leta 19te. Italija Je ket industrijsko mlada država, ki razpolaga le z omejenim kapitalom, navezana na finančno pomo^lpozemstva, tda more dati tvojemu gospodarstvu možnost večjega Razmaha. Pri najemanju inozemskih posojil pa se v Italiji postopa jako previdno. Značilno je, da je bila takoj po zaključku pogajanj radi vojnega dolga z Ameriko uvedena splošna koncesijska dolžnost za inozemska posojila (10. dec. 1926). Ta kontrola se je doslej izvajala jako strogo. V juniju prošlegd leta, ko Je dotok inozemskega kapitala pogrial liro preko njene "obrambne višine,*; je dovedla do popolne zapore. Dovoljenja za najetje novih inozemskih poeojiJ se niso več izdajala. Ko pa je nastopila stabilizacija lire, je ta ortejitev padla. Kontrola posojil pa je ostala; četudi obliki. Italija je v zadnjih dveh letih najela skupno okroglo 874 milijonov dolarjev inozemskih posojil Od tega odpade 100 milijonov na državo (Morganovo posojilo), 60 milijonov na Milan in Rim in 214 miltjondv dolarjev na industrijo. Pretežni del in-dustrjskih posojil odpade na hi-droelektrična podjetja. Industrija vodnih tU sama je prejela 147 milijonov delfrjev, t. i. 70 odstotkov. Italija je v zadnjih letih b posebno energijo delala na zgradbi tvojih vodnih sil. Premoga v deželi nI in (talija skuša na ta i*£in doseči, da postane neodvisna od' dobave inozemskega premoga. Izdelani so bili velikopotezni projekti, ki zahtevajo tako velika sredstva kakor Jih v lastni drŽavi ni mogoče dobiti. Tu je priskočila na pomoč;¿¿Mapa*'ki je v velik meri pomagala tudi pri stabili kiji lire in ki kaže vedno večj interes na italijanskem gospodarstvu. Italija je financitala svoja inozemska posojila v glavnem z obligacijami ter je morala prevzeti deloma jako težke pogoje. Ce je danes v položaju, da more dobiti večja inozemtka posojila v obliki prenosa akcij, pomeni to velik korak naprej. Seveda se pri tem zahteva, da inozemska udeležba na kapitalu ne postane premočna in da ne nastopi denacijonalizacija. Proti temu ima vlada uspelno sredstvo kontroli posojil. ; 10. aprila. 3 POU A V0WE ( v PREDAVANJE O SMRTI. I ; ..... Človek sečne umirati Ae pred no se rodi. Je rekel dr. Chicago. — Runa Richer, stara 40 let, te je skulals usmrtiti na svojem doma, 4901 N. Uwndale ave„ t plinom. Samo-mor to preprečili »osedje. katere Je poklicala na pomoč njena ni črna. .1 < hicago. — "Človek začne u-mlrati le pred tvojim rojttvom," e rekel dr. Arthur Holmes, profesor ptihologije na pevmtylvan-tkl univerzi, Id je 6. t. m. predaval v Sherman hotelu o smrti. Povedal je, da mi vil umira mo na palce, polagomf, vse naše življenje. Celo telo nikdar ne umre naenkrat temveč umira ud za udom. Vtak človek ima >red rojttvom v materinem fe-lesu rep in plavute; to dvoje u-mre in odpade, še predno te rodimo. Rep in plavute podeduje človek ia starejše dobe v evoluciji, In ker tega na potrebuje več, umrjejo ti udje že v mater-MjL •. -Jd '»i V teku življenja umirajo raz-| ergani telesa. Spolni organi umrjejo včasi zelo zgodaj. Zadnji organ, ki umre, to možgani. Ta organ je pri človeku najtrd-nejli in kadar umre, je mrtvo celo teto. Človek Ima v tvojih možganih lest miUjand «tanic. ki pa večinoma — počivajo. Človek ee lahko nauči vtak dan 80 tltoč novih ttvari, ako bi hotel: navadno pa tega ne dela, zato minirani ve^jidel mirujejo. Dslje Je rekel dr. Holmes, ds glavna razlika med človekom in ni ■ v njegovem čaau dobro počutila — je dal oljnim ba-ronom vse, kar so hoteli. Morilec Victoriano Huerta, ki je dal u-biti predsednika Madera — ka-toliški propagandisti v Ameriki ga imenujejo vzornega katoličana! — je ponujal amerilkim kapitalistom največje koncesije. Zadnji klerikalni kandidat Go-mez, ki je lani padel z orožjem v rokah, je imel v svojem programu "revizijo oljnega zakona tn svobodo inozemskega kapitala," Calles se ni prodal. Calles je sklenil kompromis. Ruski sovje-ti delajo ekonomske kompromise z inozemskimi kapitalisti ie sedem let — ali se zato prodajajoč Bistvo Callesovega kompromisa je — kolikor je razumeti vso stvar po prvih poročilih -da inozemski lastniki oljnih vrel-bev v Mehiki, ki to dobili lastninske pravice pred letom 1917, obdrže direktno — namesto pod krinko" "petdesetletnega najema" kot je določal oljni zakon. Calles ve, da Je Mehika vojai-ko preslaba, da bi ritkirala vojno, če naravnost in c odškodnine konfiscira amerilko olje; on ve tudi to, da je za mehiške delavce bolje, ako delajo in si tlužijo kruh, kakor če bi postopali brez dela vpričo zaprtih re-finerij. Callet ve, da Mehika nima denarja, da bi tarna razvila ogromno oljno induatrijo. Moral J? torej priti kompromis. Calles je ravnal modro in zbral najmi-lejše zlo, ki je bilo mogoče. Ampak klerikalcem to ni prav! Dokler se je Calles upiral amerilkim kapitalistom, je bil boljae-vik; danes, ko je sklenil z njimi kompromis, je pa izročil olje Wall Streetu! Naj ttori Calk* kar hoče, prav ne bo taradi tega, ker je Callet tocialitt in tgno- stik. ^¿m Calles bi ugodil klerikskem samo tedaj, če bi padel na kolena pred hierarhijo in prepustil vlado Škofom, naj oni mešetari-jo z amerilkimi kapitalisti! Večjih demagogov ni pod soln-oem kot to klerikalci vseh dežel, vseh narodov in vseh plemen. Ta bolezen se prijemlje tudi o-nih kričačev, ki bi radi posnemali ruske boljlevike — pt jih ne znajo. -^CMk ' v Chicago. — V nedeljo večer se je pripetila silna *spk>zij> v prasnem dvonadstropnem pju na 1882 8. Kedzie ulici. Id Je podrla stene In vrgla streh« na sonndn« poslopja. —- P°hcl,;< sumi, da Je rezetrelbo povzročil žganj areki kot«*, katerega P- -stanke so naèH v kleti. živalmi Je ravno v konitruk. možganov. Dočim človelki m unističnem "Delavcu" pri v»I na dolgo in široko o jjanski delavski pekarni in '¿enih članih kot stavkokazih smo sicer v Prosveti vse toč-opisali. Da pa čitatelji še spoznajo razdiralno taktiko unistov, hočemo prikazati ljubljanskem "Delavcu", ki la ilo delavske strokovne sije v Ljubljani: kako ko-isti vodijo "zvezo živilskih sv" v kateri so zlasti peki izirsni. .....^¿sjij^l y 4 HI. 1928 je zboroval plenu-te zveze, ki jf sklenil dolgo-"nestrankarska" resoluci-kateri. je vse flolno lepih zmisel pa -tt ¿comunlstič- raziiiralen. Uredništvo "Delavca" objav-V svoji številki od 25. marca 1. te sklepe ter resolucijo tki vljs sledeče: a gornji plenum )e pred-vo "Zveze živilcev" pozvalo pnika nezavisne živilske izacije, ki je član CR8J, ni povabilo na planum ae Stro-ie komisije in ne URSSa in lastne centrale. Nt bomo da-razpravljali o pravilnosti in viinosti teh korakov, ker s tem itak bavilo "Strömt komisija." '^rganizovani Radnik," gla- 10 CRSOJ, prinaša poleg reso-cije v drugačni stilizaciji, kot f od nas objavljena, še sledeče Kotovitve: "Poleg te važne resolucije je lenum soglasno obsodil nedf-vnost URSSa in Mhteval od kfove centrale v Zagrebu, da teku treh tednov skliče pičim, na katerega bodo delegati Ljubljane zahtevali sklicanje mgresa ujedinjenja in branili ■rajo resolucijo. Plenum se je bavil s potled-jim it raj kom pekovskih deiav-* v Ljubljani in vzrokom njenega propada in je po taktični objasnjenju konstatiral, da l glavni krivci za propad štraj-» voditelji socialpatriotskih ubijačev." iz teh izjav se jasno vidi, da «atrajo voditelji crsoj "Zve-> živilskih delavcev" za tvojo udruznico, ki naj ne tluži uje-injenju pokreta, ampak razbitju v Sloveniji ie enotnega tlavskega razrednega pokreta." Mislimo, da ni tr*ba ničesar »dajati, ker iz teg* te jasno Idi: Ljubljanski peki, ki to glavni iH(.r ''t.. H..II.I.I1. j i ..... » ¿.veze žtvilsKln delavcev, 0 instrument komunističnih fcbijačev, ki je povzročila zna-»itavko v Prvi delavski pekar-. samo da bi škodovala delavcu zadružnemu pokretu, ki ■klanja komunlttično razbijtl-»taktiko. Komunisti so povtod nesrečni *z>enti in škodljivci delavske- 11 IjudMtvt. ,ov u peh na zadružnem polja. 1 Ljubljana, 24. marca. — Za-nna banka v Ljubljani — tre-hj'ca naših delavskih zadrug danes kupila palažo Ja- F®ntodunavske banke v Wubljani, n» Miklošičevi cesti. I ■1 "žirom na svojo klijealeio ■ «ifjstvo, da so te v zadnjem ;1KU koncontrimie aa Miklošiče-[ važne delavske ustano-r ('krožp| urad za zavarova-f dHavcev, Delavska zbornica, **°jninskl zavod, itd., je u-r*Vn' svet odločil, da ai poišče F^rno mesto na tej daaes ",bolJ prometni cesti LJabHa- kupčije hiš iz konkurta , ■■ »n A. Koutny na AlekaaO-f*< <*«ti Modnija še ni potrdi- a i« IIIihubI ------ . ----«II ——I FROSVETA '7 m nudtin a IZ je bila sezidana pred 8 leti in je veljala 5 milijonov dinarjev. V palači je 6 trgovskih lokalov in 9 stanovanj po 4 in 8 sobe s pritiklinami, 8 pa manjša, »kupaj 12. V to palačo se preselijo s svojimi uradi: Zadružna baaka. Zveza gospodarskih zadrug, Splošno kreditno društvo, Zadružna založba, Splošna zavarovalna zadruga, ena prodajalna "Produkcije," itd. . Ko so zadrugarji v Ljubljani- zvedeli za to novo pridobitev_ bila je ravno seja zadružne lige — je bilo veliko Veselje med nji-mi, kajti s tem si je naše zadrudarstvo pridobilo prav veliko aa tvojem ie itak znatnem in lepem ugledu. Žetev v Jugoslaviji v leta 1927. Sele sedaj je objavilo kmetijsko ministrstvo deflnitiv-ne podatke o žetvenem donosu ta 1927; niso pa še sestavljeni definitivni podatki za koruzo. Iz teh podatkov je posneti, da je znašal naš lanski pridelek: oziroma pšenica na 1,771.000 ha 16,015.000 met. sCotov, torej nt 8.5 met. *tota, jara na 60.000 ha 881.000 stotov, torej na ha 6.86 met. stota; ječmen oz. na 216.000 ha 1,929.000 stotov, torej na ha 9 stotov, jari na 175.-000 ha 1,217.000 stotov, na ha 6.95 stotov; rž ozimna na 174.-000 ha 1,807.000 stotov, na ha 5.7 stotov in oves na 879.000 ha 2,920.000 stotov, na ha J.7 sto-fta. V primeri s letom 1926 je bil lanski pridelek znatno manjši: tako pri pšenici za 20.8 odstotka, pri rži za 20.6%, pri ječmenu 28.8% in pri ovsu za 18.4%. Najbolj občutno je torej nazadovala letina Ječmena, v najmanjši meri pa pri ovsu. V primeri s povprečjem 7 let: 1920—1926 je znašal pridelek: * * JRIiHPN^'"'-*■■ 4'1 •i**1*'* U.100.000 1. M na ba 1M7> 1B.II10.000 «t 10.1 M ki PtcnhM- "Fagleti preti opatljeki» hotelirjem. Nedavno je sahteva->a fašistična organizacija pd opatijakth hotelirjev prispevanje za povzdigo tujskega pro-meta ob kvarnerski rivljeri. Takrat je izjavilo pet zastopnikov glavnih podjetij, da so pripravljeni prispevati od vsake postelje po 20 lir in od vsake kopališke kabine po 7 Ur. Povabljeni so bili tudi ostali hotelirji na prispevanje, odgovorili pa so fašistčini turistični sekcüi, da jim sedanji poloiaj ne dopušča, da bi gmotno podpirali zahtevano propagando. Fašisti so vzrojili in "obstrukcijonistr sq dobili obvestilo, da se kopališčna uprava na nje sploh ne bo več ozirala v nikakem pogledu in da se bo njihova imena kratkomalo črtalo iz vsake objave. Komisar dr. Benassi zadaja tako zadnje udarce Opatiji. DrugI mesec morajo plačati hotelirji it lanskega leta saottale davke in pa tekoče. Kako bodo to zmagali, ko timske sezone ni bilo? Pripravljajo se na odhod. IPoltAiJmtčevanje priimkov.— Iz novega izkaza v Trstu izpre-menjenlh priimkov navajamo značilnejše: de Kovačič De O-velli, Križman Criaimani, Kumar Cumano in Comparini, Ga-bršič Gabrielli, Gor j up Goruppi, Gospodinovič Signoretti, Kavčič Cauccl, Kovačič Pabbroni, Lut-man Luttini, Majcen Mtczeni. Merljak MerH, Piščanec Polii, Pogačnik Fogazzaro in Pogassi, 1'okorni Pocherni, Ravbar Ro-berti, Siejko Sálico, 2nideršič SWerini, Spitznagel Spinelll, »travs Stravisi, Vipavec Vipia-ni. ^ ' Proti atovenakemn ženskemu druMvu. V Gorici obttoja še splošno slovensko žensko društvo, ki te sme na podlagi svojih pravil baviti z nadzorstvom otrok. Zato po gospe zbirale de-klioe, Jih odtegnile pohajkovanju ter učile šivanja ln drugih koristnih gospodinjskih stvari. Konfidentov v mestu kar mrgo- Bruno a Hertl: SuratHia v Mikduhm wiji__ iMjMjl u. Ojh¡ niitanei, da ne reflektira n» r'J« in Je kupil gort Ti l^lača s etaaaejajsko hišo Napad v Topli Rebri Ko se Je vračal posestnik Josip Mauter, doma iz Tople Rebri, domov, ga je Kznenada napadel neznanec in ga tako obdelal s kolom po glavi in po hrbtu, da je obležal nezavesten na tleh. Mauserja •o sosedje takoj odpeljali v kan-dijsko bolnico, kjer so ugotovili, da je hudo poškodovan. Orožniki neznanega napadalca pridno "žMfrilL tragedija čudaške ga kmečkega milijonarja Franca Krajnarja it Laz prt Planini zanima živo vso našo javnost. Na urgeaco orošnlške postaje v Planini in »reskegs sanltetncgs referente dr. Papeža v Ugatcu, da Je nujno potrebno izolirati Krajnarja od njegove okoliceje sodišče v Logatcu odredilo dne 28. marca, da se prepelje France Krajnar v ljubljansko splošno bolnteo. Krajnar se je ves čas vožnji do Ljubljane Izredno dobro počutil. Z velikim zanimanjem Je o-«Hedovsl okolico, ki tt Je Je telo dobro spominjal. Najbolj mu Je ugajalo, da Ja tedei k-i>o v avtomobilu, tej čudni pošasti, ki Jo je Šele tdaj prav spoznal. S sopotniki Je ostal v živem razgovoru, iz katerega Je bila Jasno «*-vidna njegova polna normalnost vso pot do LJak Ko Je votli avtomobil po Tržaški cesti mimo dramsfcegs gledališča In Kongresnega trga zi deleaburgovo ulico, se Krajnar nI mogel načudHI oni LJuHJaal. ki jo Je zadajikrat videl pred 22 lati. preden se Je sa dolgo vrsto let zaprt f tvojo podrti ešan sobico. Pred bolnico Je prtUčitv cd sopotnikov vsem krepko stisni! roko In se tertUl da upa, <** a. Obvestili so goriško kvettu-ro o neki tajni šoli. Policijtki agentje to nato obkolili poslop-e, kjer ima sedež žensko društvo, popisali otroke, jih zapo-j dill domov ter se še surovo spr-i z gospodično 2ejnovo, ki se je ravno nahajala j>ri otrocih. Gospodična Strta Že j nova in goepa Justina Podgornikova, predsed-nisa ženskega društva sta ovadeni državnemu pravdnlku, da sta vzdrževsli tajno nedovoljeno i olo. Ciifcoalavia M4»0" Je naslov aAističnegs humoristi^nega glu- sita, ki sramoti v vtaki štavUki Jugoslavijo, katero dosledno imenuje Ciucoalavia (ciuco je oeel, magarac). Redno prinaša troje slik o ušivem ciucoslavu, o clucoslavu, katerega mogočen fašitt brca v zadnjo plat, o du-coslavu, katerega Je iUlijantki vojak, nabodenega na vilice kot makarone itd. Kar Je po znani Gentllijtvi metodi odmerjeno precej ur šoltkaga pouka v ljudski šoli za risanje, Je razdelil znani odptdnik, tenente milice, učitelj Sfillgoj na Dobrovem v Brdih med slovenske otroke več številk lista "420" z ukazom, da morajo vse take sličice pro-risati med poučevanjem risanja« da se napoje s prezirom in sovraštvom do "umazane, ušive, •labotne in iplaiijive Clpcoefc» vije." Tavati sa italtjaatiadje priimkov. Fašizem ne more dopuščati, da bi novi državljani bsa-nili v svojem Imenu sledova nasilja, ki so ga trpele obmejne pokrajine za časa suženjstva. PoltallJenčiti svoje Ime pomeni za vsakegs, očittJtl svojo otešn nost od slehernega sledu etni-ikega ouslilliBj i la Izločiti enkrat sa vselej obilne Iluzije so-vražnikov od zunaj." Turatl Je j«zen nad nekega visokošolskega profesorja v Franciji, Id Je rekel da neha iUliJanstvo JellJ-Krajine pri tržaškem pred- OdhaJeJo. Zupni upravitelj v Klancu odide v Jugoslavijo in nastopi službo Župnega provi-orrjs v ftt Vidu prt Ptuju. Odi-drtM nadalje Akoda. eka- pazit ne Pr*garjnh In Ciril P^ držaj, župnl upravitelj v Baao-rkL ild*rt Je It Oarke UavM iMrtorič, Mrši tajnik IPiraidimo sdaj k sugestiji v vzgoji, — na podkočje, kjer Je ie-ta brez dvoma najvažnejši činitelj. Otrok že v prav zgodnji mladosti tagattivno nsaa-vestno sprejema ratne predstave in sklepe, ki jih ne more preveriti t lastno pametjo» Ce veliš otroku: Te moraš storiti!", ali če mu rasodeaeš etične pojme. češ, to Ja dobro, tisto pa slabo, tedaj se to sugeptlvno vtisne v otroško dušo. Ce nekoliko natančneje promatramo te.pojave, vidimo, da se ves duševni razvoj otroka tačenja s su gesti v-nim sprejemanjem * predstav. Kako globoko te nam le-te tarl-jejo v duše, najbolj pričuje to, da imamo v srelejših letih če-sto hude duševne boje s rasnimi predsodki in nepravilnimi pojmi, ki smo jih sprejeli vase za mladih let. ■ • MP" To je dalo povod, da ae je v novejšem času posvetila pozor-nost smotre nem u uporabljanju v vzgoji. 2e precej časa je znano, da te t hipnoto odpravljajo razne slabe navade fai razvade (n. pr. da ti otroci ali odrastli grizejo nohte, potem močenje pottelje itd.) V novejšem času pa se Je sačelo postopati tudi s avtosugestijo po vtoru nsncyške nove šole. Pisec teh vrst Je v teku 5 let imel dovolj prilike, da se prepriča o dejanski uporabljivosti av-to-in heterosugestije pri odpravljanju slabih navad, ker je delal poizkuae z več kot 400 Šolarji. Naj navedem nekaj slučajev iz prakse: L. 1925 me je zagrebška mestna občina poslala v otroško vzgo-jevallšče pri Zagrebu (Kllnča telo), da predavam, kako naj se odvadimo slabih navad. Ob tej priliki me je ravnatelj zavoda o-pozorll na 141etnega dečka, ki je že nekaj let trpel za ponoč-nim močenjem (enuresis nočnima). Velšl tem d»čku, da naj zapre oči in večkrat ponovi v samem sebi: "2e mineva . . , Že mineva .. X Takoj nato sem te z mirnim, monotonim in prepričevalnim glasom obrnil nanj in mu eugerlral: "Takoj te boš vzbudil, ko boš ponoči Čutil maj h no potrebo!" To sem mu rekel desetkrat. Čet dve leti mi je povedal tovariš tega učenca, da je pomagalo: ponočno močenje je prenehalo. j< Ko tem imel po naročilu mini-strstva ta trgovino in industrijo v Beogradu predavanja o tem predmetu na raznih šolah ta vajence, sem te v sto in sto slučajih prepričal, da te lahko človek t pomočjo tugettije odvadi kajenja, pijanstva in duševne po-bitosti. Naj navedem samo en primer. Prod spanjem naj gre oseba, ki se hoče odvaditi kajenja, na kakšen popolnoma miren prostor. Tu sapre oči In ti Šlvo prpdfl stavi majhno vna Na vrvi Ja na-ksj vozlov, na vsakem vozlu vial majhna posodica In v nji je neka nenavadno zoprna tekočina (n. pr. bencin, petrolej ali rici novo olja). To ti Je treba tedsj teko živo predstaviti, t, J. videti v domišljiji pred seboj. Ko i-maš popolno predstavo namišljene tekočine (n. pr. petroleja), vsemi tvalčico in delaj ž njo kretnje, kakor da jo pofliejgiš? ta namišljene posode. Ce ae taka vaja nekaj | rev taporsdema ponovi, se l*> dotična oseba sigurno odvadila kajenja. Pogoj pa Je ¡ predstava mora biti zares šiva! Starši ia učitelji se čeeto niti ne zavedajo, tolikokrat hi kako globoko sugerirajo otrokom ratne slabe lastnosti. Vsgoja bi morala sloneti na tem, da bi sku-šali ded sugerirsti kar najvoč dobrega In Jo s smotreno sugestijo odvaditi rasnih hib In na-pak. Tako Je n. pr. treba, da Inujo stsril In uči trt j I nasproti otrokom vsekdar namozavesten (n siguren nastop, ker to najbolj vzgaja otroka v ubogljivosti fturovo vedenje Izziva občutke mrtnje la strahu. V prisotnosti otrok nikar.ae govori neugodno o druglb O^ideh. Ce otrok kaj vprašuje o svoji okolici, mu govori na vprašanja, sicer uW ga obdaja, in pomagaš razvijati mrk, vase zaprt značaj. Sploh ae smeš otroka podcenjevati, marveč ga s nevidno pohvalo modro pri vedi do tega, da bo pokazal višek prirojenih mu apooob-aosti. Nikar ne govori pred otrokom g. katerikoli bolezni, zakaj to se lahko «arije globoko v otroško Jušo in utegne — t avtotu-gesttjo —- pospešiti rasvoj bo-letni. Vedno Je treba naglaše-vati, da Je normalno stanje — zdravje, ki se doeesa samo tako, da človek šivi tmerao ia redno. Za časa neurja ne katl otroku strahu, ker ae lahko tgodi, da se bo otrok potem vss življenje bal, n. pr. grmenja. Cesto tt dogaja, da ttarši plašijo deco n. pr. t cigani. Dognano je, da to mnogi ljudje v poznejšem življenju zaradi tega tako bojatljivi din nervosni, ker to jih ta mladih nog preveč strašili. , Zato pa se da otroku vsekdar sugerirati optimizem in dobra volja. Dobro je, če človek Češfe čuje take-le dobre opazke: TI si dobro ln pametno dete!" —. HTi boš vedno delal tamo to, kar je dobro." Taka augestlja je posebno priporočljiva zjutraj in zvečer. E. Coue dobro opozarja na pomen oseb, ki obdajajo otroka v zgodnji dobi. Te otebe naj I-majo pravilen govor, vzoren način Šivljenja in dober snačaj, zakaj vzgled hna veliko sugestlv-no moč. Tudi v medicini h sugestij* mnogo uporablja. 2e omenjeni nancyški lekarnar Coue se jp dolga leta bavil s zdravljenjem raznih boletni z metodično avto-sugestijo. Tako je n. pr. sveto-val obiskavalcem, da naj večkrat na dan ponavljajo besede: "Meni je vsak dan v vsakem imglodu vedno boljše in boljše." To bi ti morali tugerlrati tudi tedaj, ko nam Je dobro, t, J. ka dar nismo bolni, takaj po mnenju Coueja In njegovih naslednikov naša podiavast kar avtomatično'popravlja motnje v naših «t, ki nam niso tnane, Pri oliji (otošnosti, pobltosti itd.), pri bojazni in podobnih stanjih Je Coue svetoval ta4tt lililí' Jašvajem sa svet, ki "Osredotočite vso svojo pozornost na to, da sedite udobna, vendar pa povsem nepremično t zaprtimi očmi. Ko ete to dosegli ponavljajte potiKoma, vendar pa t gibom ustnio besedo "Miniva" Ponavljajte jo pelo naglo, dokler ne občutite, da vam ja i>opusti lo." Ta avtoeugestijaat uspešna u porablja pri telesnih in dušev nih bolečinah in bolestih ( a. pr aobobol, glavobod itd.) Dobro Je, če te sa časa ponavljanja glad lato mesto, kjer boli. Pri otrocih ja še marsikdo opazil uspehe take avtosugeetije. Ce otrok pade in Čittl bolečine, ti spusti v jok Kakor hitro ga izgledaš, popihaš Utto metlo ia ga prtprtdaš, da Je vse dobro, si bo Jel tOM Ijati In no bo več mislil na bala-člno. — (t la ft.) natas i aiiBiKB MuöFP VRVHP d rti. Ko Je Maurlee d' Orange umiral, Je poklical k sobi ministra in duhovnika ter Ju pusti dohM tirati o verskih vprašanjih. Poslušal Je dolgo, napoeled Je pa iajavil: Vidim, daje popolaomt zanesljiva samo matemaMka Nato sa Je obrnil na drugo stran In umri. . e Dobro es Js Ona: Ali sem rot prva, ki J«> poljubljate? On: Seveda, Ona: Mislim, da one druge niso mnogo izgubile. • o Učitelj v nedeljski nadaljevalni šoli: Ali mi lahko kdo pove, četa so Iskali Izraelci najprej, ko so prišli v pustinjo 7 Janez: Hotel, o Vel eme MN etrori Mati: Da ne bi« več grolie. ostaneš za kasea vso dopotdn» zaprta v sobi. M^r ke vsa nbješiana: Up ros umem, kak« me meroš tako strogo kaznovati. Saj smo bili vsi nekoč otroci. r, - ^gljgjSiyLa MM Kaj delete? ftkušem obdhMM mrnj prlhnrt. v skladu i Marcel l^vrior, znan po tvoji lepoti in eleganci, rafiniran o-svajalec aro lepih zakonskih en, priljubljen družabnik la tavalir od pete do glave se je oženil. Toda ^tako se je oše-nil! Vest o njegovi nenadni že-altvl Je padla v klub nalik t>onM >i ia presenetila je njegove prijatelje. LahkoŽlvec, nedoseg-jiv prijatelj nežnega spola, pravi gurman v ljubezni, ki Je po-at*vil že neštetim zakonskim možem s pentlemansko nobleso rošičk«, Je ta vedno otretel pa-Hškl prah s svojih lakasUh čev-Jev in jih zamenjal ta opanke, ratkošne Parižanke pa aa glupo kmetako gos. NeaatUšano! Štirinajst dnt te v klubu o drugem sploh ni govorilo in ubogi gospe Lavriar Je gotovo tve-nelo po ušesih pri kombinacijah in ugibanjih enajstorlee pre-gašenih make vi h prijateljev: •r- Gotovo je majhna ia debe-aaU. Pri hoji ar maj« in pro-e v bokih. Svetle lase Ima poŠMf s Ja zavite v kupček na tllnlktL Vodeno modre o-či zro «jutraj. opoldne in tve-Čer entko bedasto na mola. Noti platneno perilu sastarelega kroja s kleklanlmi čipkami ln svtčer hodi nedvomno v čopa-tah, Pi done!Kako neki je mo-npl ta Izkušert! in razvajeni dečko uko mIuih». nasesti in prodati tvojo bohemsko svobodo ta pa-sestvo in 600 hekUrJev polja? Čakali so mete«, čakali so dva, da privede Marcel svojo vaško gosko v Parit* ali pa da vtaj povabi tvoje niiboljie prijatelji v tvoj novi EMorado. Toda igo-dilo te nI ne eio, ne drugo. Lavriar je izginil, kakor da se je udri v zemljo. Nekega dne je najpodjetnejii «lan kluba, P*ul Raeu, sklenil poaetlti i>od ksko pbtvezt» no-voporočenca, da W vsaj prtbltt-na zvedel, kakšna Ji Mareelovt boljša polovica. Pomladno sala oe je sijalo v kupa I. rasreda in se poigravalo na bujnih grudih mlade dame, «tdeče pri oknu. Tik pred jdh.Hiom*vlaka Ji pf£ ali v Kupe Paul Racu ln njego. ve ItkušiM oči so v hipu progls-dali vse Žare črnolase damo. Poklonil se Je in sedel na riasprot-no stran. Kot strokovnjak Je takoj ooenil vti dele njene brpt-hlbne toalete. Zadovoljen Jo bil i ogledom od ilvega šala do M-ponk na elegantnih čevljih. vahne, temne oči so kar sami koketirale t nJim in to ga Je navdalo s pogumom, da Ja aa galanten nail n sproŠU pogovor, Recu Ji bil še po naravi prava klepetulja, tsto ni čnda, da Js neznana dama ie čez pol ure vedela vti pikantna storijo Parita, seznanila se Je pa tudi faulovim roddtnlkom, od praba-bioe do rodbiaakega slugi, t oa> Um rodovnikov njegovih lovskih pšov in konji naposled pa tudi k ciljem nJegAvoga potovanja Paulu se je tdldo, da Jo zdramil s tvojo tgovtmostjo netn lepotico Iz giobpke samišUenotti Navdušeno jI .Ji opisoval tragi ko Marcelovegk zakona, napil Ji vso svojo dut**ltost in zgover nost, da JI Ji do najmanjših po-drobnottl |K>vodal, kaj vsa se govori o tem zakonu v klubu. Pri voičU si Je zlUti Marcelovo leno In jo naallknl kot pravo krnet-sko butaro, kot naivno, omejeno In sUrokopitno gosko, ki pozna samo otroke, kuhinjo In cerkev ln ko ji napotfed naslikal gospo Lavrier kot prpvo strašilo, je njfgovš sopotnica Izjavila, da Je Maroelova žena v resnici še več je strašilo, nego Jo Je opisal on. Upa not nan ka Je prlpovedo-vtla Paulu. da se Je seznanila pred dobrim letom na neki kmef-ski veselici t gospodično T , . J poseetnlkovo hčerko, ki Je sdaj M s rcelo v s šena. 2e takrat se |e odlikovala po svoji nerodnosti, naivnosti In omejenosti. Urde sicer da nI, toda na kmetih Je takih lepotic vse polno. Vaš prt-JstdJ Je obžalovsnjs vreden — je zaključila svoje prlpr»vedova-nje — zlasti če Je res tako lep In olikan, kakor pravite. Potem sta uArta kramljati o drugih reč<»h in *~t dobro uro j» bil Paal očaraa. da ne ročamo zaljubi Jan v pepnano lepotico. Hkušal je na f» načine zvedeti njeno Ime. toda dama ee Je znala sprotno itognitl njegove-mu vpra«iiaJuvK vabiš vse člane našega kluba k Paul pi Paul Ja občudoVi) umetniški «HM is katartg»HJi napravil obžalovanja vredni" prijstelj svoj novi dam. ; ,, ¡r Pjjfcka malenkost neobičajnem okusu. Je bil pa talon li dobi Ludo^ XIV,, v katerem Je bptel Mi predstaviti Paulu ivnjo ^^no, H rini 1 tv i^potd AO mogel otratti misli, kako n« t lino mora biti če štorklja fttar-celova šena po dragocenih preprogah In prijemlje t tvojimi okornimi rokami flHgrtinke PHiBPB^ v',-!*' V tem so ti začuli ta zavtto lahni koraki in nalik Žarku pomladnega solncs Jo prihitela v salon gospa Uvritr. .svilena ob leka, ki Ja bila najnovejžl uma-tvor pariškega kroječa, k Še povečala mikavnost njtat krat-ne vitke postave. Paal je zagtadal lokavo tema« oči, ki jih je tako navdu«ano ob-^udovtl med vožnjo le Po salonu se Je razlegal sten smeh in lepa nemanka It kupojt I. rasreda, kateri Je pritiwi«inl Paul spotnal Mar-oilovo ženo,, Je segla goitu neprisiljeno v roko. Nič hudegs sluteči Marcel Je ves vešar zaman razmišljal, sekaj ee njegova šena, drugače napram gostom vedno karoktaft bi IJubitnJIva, Paulu tako ~ željno »meje In zakaj H gav «govorni, duhoviti (spremenil v solni steber C, ko ga jt prodiUvil «vojl 0« * pRKUcr; , . • •" ' -* '"t 1 . Sttm prekllcujim vti, kar •em govoril In čt sem kopa razum ali obdolžil v ntselblnl Traunlk. Midi,, naj W tu povedano, da je to bila mbja zmoU In ml Jo ztlo žal. ke* «• Ji lo zgodilo rtvno v vpatU družbi, telim pa tudi, da Ji I Um tUar končana —Krsnk Mlkulleh, Tro-aary, Mich^-(Adv.) Pfod MS loti Jf Wllllaai OMyo pi •alt "Vil)»» kar oajvs« MsgeŠo Is voAoes Iivi)a».ja Živiloajo JTkrstk» in hitro mis*." Mo dopssllte, da vsis a tob tok 4o jedi, aoprabsvooot Hi SS> toka jo«sl>a šokro voljo. RsUt« Trt asrjovo gr.ak« viae, ki stassljhro Is hitro «idtrovi isto «oIo4šm« »<*«.!' i« pn^to^ so vAivaU. PH vooh to korssrjlh. na Jos. Trisor Co.. IHM P. A»hl»«4 Avo^ 0ka*t,. lit. po MLMYUiC» I Vgoaac. prlloAHo lió ss psštljolvoo» otroško. Kipaa v« Www — ^ MtSWV (www""»"..................... No. Z "CLANI IN DRUtTVA gNPJ. Ma rokak ¿¡mm «e asbaj Sa-av g, Rmm aaavsnnje * ^ K99**!*** y a pravimi RNPJ m mm- i ■... : ' ÁH i Vzrok za ločitev. Odvetnik: Sele test tednov ste poročeni, pn se le hočete ločiti? Kaj vaa sili, da hočetf zapustiti moža ? Klientka: Moj mož ravna z menoj nečloveško. Bila sva tajno poročena, zdaj pa hoče, naj to tajno ohraniva. Obraz na hrbtu. Medene de Stael. ki ni i, lepa, pač pa je imela krasen bet in roke, je kazala svoje re, kjer je le mogla. \ krt svojih znancev je opetovano javila: Kaj hočemo, me tea moramo pač kazati obraz vsod, kjer ga imamo. lir nikogar, ki bi hotel ostati Um cucka. LJu Martinu js sdrsnllo pitnlo is rok, sklonil Js glavo na prti. Tinka te je boječe odmsk-nlla. "Kaj mi Js stori«?*' % , "Stori, kakor vsi, ds bo najbolj«/; je odtis domov, Martin je obsedel na travi, 4 ' Kaj naj storil Ce Ji polije denar, potem pride in ss naseli pri nJem, ksm naj gre Tinka? Očeta nima, svojega poeestvs tudi ns, s služiti js ne more poslati/ posebno v tem stanju ns. Bras bl maj očitalo do konca dni, da Js pognal v svet tvojega otroka in bitje, ki mu je bilo druga žena . . . Mračen in samilljen je prilel «večer domov. Trdo so odmevali njegovi koraki po hI!!. Z največjim naporom je dulila njegova trezna razaodnoet divji plamen ljubezni, V razmišljanjih so drveli dnevi mimo nJega kakor bliskal» na pismo nI odgovoril. ^Od-lata) Je In omahoval; sdaj je taaanjal o bodoči Rezikini vrnitvi, zdaj je mitlll na tvoje dete. PaJ ti Je, Martin? Hudo ml Je, kadar te vidim tako potrtega in žalostnega. Saj vem. da Js varjffiradi mene/' Martt/i be Je obotavljal, potem Ji je pa pogledal V^oJkrltonrčne oči In te nasmehnil. "tkw rif Je. Zadnje dni mi Js tako čudno v dull, sam,ne vem, kaj se godi t menoj. Vel, vse Je prillo prehitro. Dovolj sem že pretrpel ta leta in ravno, ko sem zahrepenel po počitku, je prillo ono pismo.1* Tinka se Je komaj vidno zdrsnila. V oči Ji 4e dahnila vlažnoet, na trepalnicah je obrisala ttolza. Martin jo je zapazi) in pokesal ss je, da Je sploh mislil na Rezlko, ko mu Je vendar Tinka tako Ia dna dute vdana. "Ne bodi žalostna, saj se mogoče bolje izteče. kakor si mislimi" "Ne verujem! Vedno se ml je zdelo, da je nekaj med nama, kar naju loči." Martin ni odgovoril. 'Ali »i le odplaal Rezlkir "Ne te. Kako pa naj pllem?" "De naj *e povrne." 'To nI mogoče! Pomisli, lutf poreko va- 5i. Vsa vas bl »gnala vrilč, da sva se pre-lla proti postavi ..." Molče sta se prepumilu lastnemu razglab- | Nad gosdovi m» j* zgrinjal večer, tih in ml-rsn,Jtak<»r bi ss gorak bulmm prelival v gostih snrWk prek horizont* Črički so pripevall me-MMpljaasklh tanj in k*prtu kolatih dreves. TnWges utrip večera se Je razprostrl nad 4anwl§kor hrspem-n)* i*>lna petem. •¿Mplln, čas je, da greva spat." ^jHMlievstala. a hipoma je omahnila, ta-Jedila ki •• krčevito oprijela zidu. Martin je pteptaien akočll k nj< "Tako bleda eMPusti vee delo In ostani v inttMJI saj vel, kake, j« Takoj jutri stopim t vee l»iPlPP|Hrko- ** u atrvA# ln u" lesopaavif ijsdits"- Prijel jo Je smreke- in jo počasi odvedsl v Isbe. S tinuiwl »kam' j' priigal luč Ia Het í'roaveteneak dfa aa eoo leta Ia knjigo AMERIŠKI. SLOVENCI, fflitao $5.00-eke nem pošljete kres odbitka svete AM n trt knjige: ¿ SLOV.-ANGLEŠKA SLOVIWAsjrredna 12.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE,vi*dna $1.50, In PATER MALAVENTURA Y »ABARETIJ,vrsdna fLM, fkupaj vridnist 16.00 |n dnevnfc fraevota «a sao Ista mm» »7.80. ? U velja sa Bane S. N. P. K za vas.TJg^ ■tararla note isročnlkfct Me Maj» pa-čajo |f .00. _ LakkeJoUt* jfc leta dnevnik Proeveta In vreineetí aa $SJ0 knjig, n. nr. JIMMY HIGGH KON BIOGENEZIIK jali pa ŽAJEDALCE In TENICO ta INFORM ATOE^liÉe ns9| lUá Ne člani pepele 94.60. AHpeaalS.00 Met Prosvete ia knjigo JIMMY HIGGINS. 1 SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT • SPADAJOČA DELA Tiska vabite «a veselice in shode, vratmee, časnike, knjige, koledujc, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELDjftJjS CLANBTVO 8. N. P. J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ne, nnpero aeio prve vrsta, v« pojasnila cape vodstvo osaanv S. N. P. J. PRINTERY