Proletarci vseh dežel,združite se! wšk mm Sei M SHiH BH mm ■ i.i,™ lS§I*| H mifesiF Ji* j * MSM riMN DELAVSKA ENOTNOST 30 . decembra 1967 Št. 51-52, leto XXVI tari Riviljani so svojega boga Januša, zaščitnika vsakega |T začetka, slikali z dvema združenima glavama: leva je gle-'s|' dala nazaj, v preteklost, desna pa naprej, v prihodnost. K Po tem starem bogu imenujemo prvi mesec v letu, simbo-**'•••• ličnost njegove slike pa prihaja v polni meri do veljave pro o ovirah, ne pa tudi o naših uspehih in dosežkih, saj s preti-poudarjanjem prvih in s podcenjevalnim odnosom do drugih ^va,rjamo napačno sliko naše stvarnosti. S tem spodkopavamo J.!l'arjalno zavzetost širokih množic delovnih ljudi, ki verujejo v ^ je družbene in gospodarske reforme in se za te cilje borijo ne Jbedami, temveč s konkretnimi prizadevanji na svojih delovnih . °sUh. s takšnim črnogledim slikanjem naše stvarnosti zamegljuje delovnim ljudem jasno perspektivo, ki so nam jo dale sub-fl^ivne sile naše družbe, predvsem pa Zveza komunistov s tova-Sern Titom na čelu. V, naključje, da te sile, predvsem pa tovariša Tita, ome- !%, "1njamo v okviru tega našega prednovoletnega razmišljanja. ■*h}Prav te dni mineva trideset let, kar je Tito vzel v roke ,1 , krmilo partije jugoslovanskih komunistov, v teh tridesetih j letih pa je skupnost jugoslovanskih narodov doživela takš- p. Pzeobrazbo, tak razvoj, da nas v svetu ne imenujejo zaman n 0yo Jugoslavija. V teh letih smo iz države siromašnih kmetov ..Majhnih uradnikov postali državna skupnost, ki je že krepko pj na pot moderne industrijske države. V teh letih smo pod pj °l'irn vodstvom dosegli nacionalno in socialno osvoboditev, to so , ® šega hitrega družbenega in gospodarskega napredovanja. To tudi leta najhujših zgodovinskih preizkušenj naših narodov če danes pogledamo nazaj na to tridesetletno obdobje, se nam i-.0 sami po sebi vsilili zaključki, ki veljajo tudi za našo pripast. S mr I ■ f brnimo se torej trideset let nazaj v našo zgodovino in si prikličimo v spomin dejstva, ki so dala smer poznejšim ;dogajanjem: KPJ je s prihodom tovariša Tita na njeno ■ čelo strnila in ojeklenila svoje vrste, hkrati pa sprejela ciai,,” Program, ki je v polni meri ustrezal nacionalnim in so-*>TOa'm int?resom delovnih ljudi in prav zato postal tudi njihov oaPr;am’ Panija na čelu s Titom je vsem narodom Jugoslavije hko j PersPektivo njihovega jutrišnjega dne — in te perspektive si 1 dali .Perst vzeti za nobeno ceno. Partija in Tito sta nam dala program tiv‘a"'spektivo tudi z družbeno in gospodarsko reformo; ta perspek-r®Se6rcs kratkotrajne, ozke interese, odpira pa široke horizonte fytjje j interesov vseh delovnih ljudi. Partija in Tito sta vodila lo$itaataljone takrat, ko nam je bilo najhuje; Partija in Tito nas b tej , udi v bitki za družbeno in gospodarsko reformo in zato X>0^tvnt,<'i ^“frko samo zmagamo — tako, kot smo pod njunim 07n vselej zmagovali. MILAN POGAČNIK A\\\\\ X\XXXXXVXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXVXVN>^X\>XXXXXXXXXXX>>XtXXX>X>XXXX>XX>XXX>NNXVXX\NXX>X>X\XN\ e NOVO O NOVO e NOVO e NOVO* novo »'novo • NOVO • NOVO o > o z i i Bi imeli tudi vi radi avto ? Nov, sodoben, ekonomičen in vzdržljiv avto? Morda novi Citroenov avtomobil DIANA? Kupiti avto ni majhna stvar. Mnogo več pa je — dobiti avto zastonj 1 Pozorno preberite tele vrstice, pa boste videli, kaj morate storiti, da bi dobili zastonj — novi Citroenov avtomobil DIANA! Tovarna Tomos je za kupce svojih izdelkov — mopedov colibri, krmnih motorjev LAMO in motornih črpalk — pripravila nagradni natečaj »DIANA ZASTONJ«. V tem natečaju, ki bo trajal od 10. decembra 1967 do 10. marca 1968, lahko sodeluje vsak kupec, ki v tem času kjerkoli v Jugoslaviji kupi katerikoli Tomosov izdelek. Ob nakupu prejme nagradni kupon, ki ga izpolni, opremi z znamko in osebno odpošlje Tomosu. Nagradni kupon je veljaven, če vsebuje ime in priimek kupca, serijsko številko kupljenega izdelka in žig prodajalne, kjer je bil izdelek kupljen. Za evidenco prispelih nagradnih kuponov je veljaven žig odhodne pošte. Vsak mesec bo v Tomosu posebna komisija izžrebala po enega dobitnika avtomobila DIANA. Prvo žrebanje bo januarja, drugo 15. februarja, tretje pa 15. marca. Z izidom žrebanja se bodo udeleženci natečaja lahko seznanili prek dnevnega časopisja in v trgovinah, kjer prodajajo Tomosove izdelke. Srečni dobitnik bo lahko avto prevzel v Tomosovi prodajalni, ki je najbližja njegovemu stalnemu bivališču. Skozi režo med oblaki dima sije sonce Mrzlo decembrsko jutro. Oster veter mi brije v obraz in sili za obleko. Dim, ki bruha iz dimnikov cementarne in je umazal vso dolino ob »vhodu« v Trbovlje, prekriva ozko vrzel med hribi. Nekaj prši. Iz oblakov dima drobi nekaj belega, podobnega drobcem apnenca. »Tod bomo zgradili novo rotacijsko peč,« pravi ALFONZ BESEDNJAK, predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice. »Ti=očtonsko.« »Čez zdajšnjo cesto,« pripomni MIRO KLOI ČIČ, predsednik delavskega sveta, »novo cesto pa bomo speljali onkraj Trboveljščice.« »Z njo bomo povečali bruto proizvodnjo od sedanjih štirih milijard starih dinarjev na 11 milijard,« pove JOŽE LAPORNIK, tajnik sindikalne podružnice. »Bo pa, kot predvidevamo, zaposlenih le kakih 80 ljudi več kot zdaj.« Pripovedujejo s tolikšno zavzetostjo, kot da bo potlej, ko bodo zgradili tisto ogromno peč, postala umazana dolina ob »vhodu« v Trbovlje zlata jama trboveljskih občanov. lov I Pogumno torej v na srečo! In obilo sreče pri tem! \ 1 TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER VELEBLAGOVNICA Ž C < c ^entromerkur 2 O < O Liubl]ana @ štiri etaže ® pomične stopnice i NUDIMO: bogato izbiro galanterije, bu, zlatnine, ■ ženske in moške mode, vse za otroke, novosti iz uvoza edinstvena izbira opreme za špoi in ribolov, muzikali;), kristala b porcelana lasten urarski in krojaški servis OBIŠČITE NAS NOVO • NOVO e NOVO e NOVO e NOVO • NOVO • NOVO • O > o z o > o z o > o z o > o z o > o z NOVO SAMOUPRAVLJANJE JE DOBILO DOMOVINSKO PRAVICO Čakam pred cementarno na džip, ki me bo odpeljal v njihov kamnolom. Miro Klopčič pripoveduje: »Naš delavski svet je šele v zadnjih nekaj letih zaživel kot resnični samoupravni organ. Prej smo čakali, kaj bodo povedali tovariši iz . uprave, m smo glasovali brez razprav. Marsikdo ie trdil, da si ne: upa govoriti. Zdaj razpravljamo in sklepe sprejemamo po temeljitem preudarku. Pa se kljub temu še zgodi, da sklenemo nekaj. kar ni najboljše in kolektiv godrnja, pa se moramo ponovno sešteti in 'svoje odločitve popravljati.« »Najbrž ste se v takih primerih preslabo pripravili na sejo?« »Drži!. člani delavskega sveta dobe gradivo nekaj dni pred sejo, vendar se vsi ne pogovarjajo z delavci, svojimi volivci, o 'stališčih, za katera naj bi se v razpravi zavzeli. So pa tudi takšni člani, ki še sami ne preberejo . gradiva. Kljub temu pa lahko rečem, da je nase samoupravljanje že dobilo domovinsko pravico.« POGOVOR V KAMNOLOMU Franc Kremžer je miner. Stoji ob ognju in se greje. Pravkar je pcmaijcal. Nedaleč stran, na kupu apnenca, vrta drug miner luknje v skale, ki jih bodo razstrelili. Bagerist naklada na tovornjak, ki bo prepeljal apnenec do mlina — drobilca. »Ze 23 let sem miner. Ni prijetno to delo — takole pozimi, ko brije burja in je tako mraz, da se roka prilepi na železo. Res imamo dobro mehanizacijo, toda ta prav nič ne pomaga, ko lezeš v steno in čistiš plazove.« »Pa je zato vsaj plača dobra?« »Takole okrog 95 tisočakov. Spodaj, v tovarni, boljše plačujejo.« Ivan Brečko, namestnik ob-ratovodje kamnoloma, pa pravi: »Imamo normo — 380 va-gončkov naj bi dnevno poslali po žičnici v dolino. Na osebni dohodek pa ta norma vpliva le posredno, ' kajti vrednost naše točke je odvisna od količine proizvedenega polproizvoda — klinkerja. V tovarni lahko vskladiščijo samo toliko apnenca, kot ga potrebujejo za tridnevno proizvodnjo. Zato na. če se tam nekaj ustav|, se ustavi tudi delo pri nas. Ko pa bo zgrajena nova peč in ko bodo hkrati z njo zgradili tudi nove velike bunkerje .za apnenec, bomo manj odvisni od zastojev v tovarni.« Pogovarjava se v baraki, v kateri so zasilno uredili obratno pisarno. »Prej smo imeli lepo stavbo, v kateri so bile tudi kopalnice, pa se nam ie podrla. Sloji se premikajo, ker so k.napi prevrtali ves hrib vzdolž In počez.« Tudi stavba, v kateri je drobilec. je vsa vegasta in razpokana. »Nekaj bo treba urediti, lahko se namreč zgodi, da se bomo lepega dne znašli v dolini.« ZA BOLJ NEPOSREDNO ODLOČANJE V mehanični delavnici se že spet pogovarjamo o samoupravljanju. »Volimo svete delovnih enot.« pripoveduje kovač Stane Pustot-nik, »ki pa se ne sestajajo. Sploh ne vemo. zakaj jih v.o-limo.« Jože Tomše, ki je član delavskega sveta, molči, ko se delavci. ki so se zbrali okrog naju, jeze, ker jih že pred sejo delavskega sveta ne vprašajo za mnenja o tamkaj obravnavanih zadevah. »Vemo, kakšen bo dnevni red, več pa ne. O čem so raz-pravljali, zvemo iz zapisnika. ki ga obesijo na razglasno desko. Mi pa bi rad; vedeti prej, da bi povedali svoje mnenje. Sestankov je malo. Največkrat se pogovorimo kar ob malici.« »Tudi sindikalni sestanki so redki,« pravi Stane Pustotnik, »pa smo z delom našega sindikata še kar zadovoljni. Organizira izlete, delavske športne igre. ozimnico, podoore pomoči potrebnim in skrbi za to, da delavca, ki ne more več delati na starem delovnem mestu, prestavijo na novo — in sploh je čutiti, da ie vedino prisoten tam. kjer ga potrebujemo.« Kasneje vprašam predsednika izvršnega odbora, kaj sodi sindikat o svetih delovnih enot, ki jih le volijo, delujejo pa ne. »Zaleteli smo se in ustanovili te svete, potem pa smo spoznali, da jih ne potrebujemo. Naša proizvodnja je tolikanj enotna, da je težko obračunavati učinek po obratih. Sicer zasledujemo stroške po fazah proizvodnje. Obratnih obračunov pa nimamo. V kratkem se boimo morali temeljito pomeniti o vsej strukturi samoupravljanja. Za zdaj krenimo delavski svet, ki ima 39 članov, in dejavnost njegovih koimisii. ki imajo kakih 40 članov. Osemdeset ljudi torej že neposredno sodeluje pri upravljanju, Vseh pa nas je v Trbovljah nekaj manj kot 400. v Zidanem mostu pa kakih 100.« ZDRAVO NAGRAJEVANJE Razkažejo m; mline in peči — naj večja je 300-tonsika in je stara komaj 5 let — v katerih proizvajajo klmker, mešanico apnenca in laporja. Klinkerju kasneje dodajajo »tuf« in mavec. ponovno žgejo v pečeh iti — cement je narejen. Tristotomska peč stoji. Obra- tovodja Franc Vodušek je zaskrbljen. »Obroč se je naredil v njej.« Pogledam v žarečo notranjost. Komajda vidim odprtino, tako veliko rude se je nabralo na stenah peči. Delavci iz mehanične delavnice skušajo odstraniti obroč in z dolgim,) železnimi drogovi vrtajo v peč. »če ne bodo uspeli, jo bomo morali ohladiti, in peč bo stali najmanj tri dni.« »Kdo pa ie kriv za ta zastoj?« »Naiforž kakovost rude. Preveč blata je bilo primešanega apnencu. Pa tudi premog n.i najboljši. Upam pa, da bomo odstranili obroč, ne da bi bilo treba neč hladiti,« »Pa bodo zapadi tega njihovi osebni'"dohodki manjši?« vprašam kasneje Lojzeta Lapornika, SI G N AL I Ves naš razvoj teži za tertl da bi normativnost, sankcij0 in prisilo vsepovsod tam, k j6,1 je le mogoče, zamenjali sarn0-upravni dogovori. V naši vsak' dan ji praksi smo priča, da s° ti dogovori postali »kri in m®* so« na številnih področji'11 družbenopolitičnega življenj8 in več ali manj že neodtujljiv pravica in oblika dogovarja-nja o skupnih zadevah naši6 tajnika sindikalne podružnice. »Manjši bedo dohodki vseh tistih delavcev, katerih vrednost točke, je odvisna od količine proizvedenega klinkerja.« In razloži njihov način nagrajevanja. Delovno mesto je ocenjeno z določenim številom točk, ki jim dodajo še nekaj točk za delovni staž. Vrednost točke v obratu od kamnoloma do končne proizvodnje klinkerja je odvisna od količine polproizvoda, v drugem delu tovarne pa od proizvedenega cementa. Razen tega je 175 delavcev še posebej stimuliranih za zmanjšanje proizvodnih stroškov, se pravi za pocenitev proizvodnje in za boljšo kvaliteto. »To stimulacijo smo uvedli septembra letos in smo že doslej zmanjšali stroške za 20 °/o.« Osebne dohodke povečujejo v istem razmerju, kot večajo proizvodnjo. V prvih devetih mesecih lani so izplačali povprečno 90.600 S-din, v istem obdobju letos pa 101.000 S-din, torej za 11,4 °/e več. Medtem se je proizvodnja povečala za 11 °/o, toliko pa je večja tudi delovna storilnost. Lan; so ustvarili v enajstih mesecih za 68,900 tisoč skladov, letos pa za 416,500 tisoč din, »Aprila so nam zvišali kontrolirano ceno cementa za 20 °/o, pove Miro Klopčič, »mi pa smo sklenili, da si s temi sredstvi ne bomo zviševali osebnih dohodkov — sleherni dinar smo namenili za. rekonstrukcijo. Moramo zgraditi novo peč, drugače nas bodo drugi čez nekaj let prehiteli.« PERSPEKTIVA »Dogovarjali smo se o integraciji s cementarno v Anhovem, pa nismo uspeli,« pripoveduje inž. Ivo Pintarič, direktor trboveljske ' cementarne. »Zdaj smo sklenili, da bomo združili' investicijska prizadevanja cementarn v Trbovljah, Beočinu in Popovcu. Vse te cementarne si lahko zagotove kredite jugoslovanske investicijske banke le tako, da združijo sredstva v skupni investicijski sklad in nudijo investicijski banki ter drugim gospodarskim bankam garancijo, da se bodo med seboj dalj časa kreditirale. Kredit bomo dobili in drugo leto začnemo. Zdai uvažajo cement. Na področju, kjer ga mi prodajamo, bj ga lahko prodali še enkrat toliko kot doslej. Predvidevamo, da bomo gradnjo nove peči odplačal) v šestih letih. In ko bo naša bruto proizvodnja dosegla 11 milijard, bomo lahko svobodneje zadihali, pa tudi bolj kot doslej pomagali gospodarski rasti te-boveljske komune.« Hodim ob cementarn; proti železniški postaji in razmišljam o novi peči, ki bo stala tod, o cementarjih, ki bodo delali pri njej, o njihovem tedanjem samoupravljanju. ki bo prav go-t°v(L še bolj njihovo kot le zdaišnje, o ljudeh, ki so se zarekli, da bodo v tej umazano sivi dolini proizvajali več in boljše. Droban annenec nrši iz oblakov dima, skozi drobno režo med njimi pa že si4e sonce. JANEZ VOLJČ : delovnih ljudi. Menda smo S ut;iu VTiiiu ij um. iucuuu : več ali manj edini v tem, da z uspešnimi samoupravni«111 dogovori najuspešneje spodrč' zujemo korenine etatizmu 16 ostankom etatistične miseln0-sti. S tem seve ne zanikan10 pomena zakonov, uredb upravnih aiktov, skratka državne prisile vsepovsod tam, ki®1 nam prilike ne dovoljujejo -ie hitreje in odločneje kreniti poti samoupravljanja.. Vprašanje, ki si ga pogo81" zastavljamo je, ali bi utegni11 še hitreje napredovati po P°ti samoupravljanja, krepkeje & orati v brazdo samoupravni11 dogovorov, in kakšne ovire sl zoperstavljajo temu napre^ ku? Očitno je, da je izvajani1 gospodarske in družbene & forme postavilo na to pot n*' katere ovire in nove pregrad ki se kažejo tudi v nekakšne15 zapiranju kolektivov vase. V mislih imam priporoči18’ kot eno izmed pomembni5 oblik skupnega dogovarjanj3 o skupnih zadevah. Nekaj an8-liz o usodi priporočil, ki P sprejemajo občinske skupi1-1' ne v revirjih, je namreč P°" kazalo, da ti dokumenti pren8-katerikrat obtičijo v predati6 in omarah uradov teh ali on1*1 uslužbencev. Nepopolna an-1' liza je ugotovila, da so nP;' priporočila delovnim organi23' eijam glede sprejemanja ni1' hovih statutov dostikrat os ta13 brez odmeva. Ponekod so bi" primeri, da je komisija potrjevanje statutov podj«'11 celo po tri in večkrat zavrni1* soglasje k statutom, ker ^ lovne organizacije in njih03 samoupravni organi niso št® za potrebno korigirati P°s’ meznih členov ali očitno nep^ polnih in popačenih dol®^1 Odveč bi bilo poudarjati, ^ komisije niso bile postavlj®llf oziroma imenovane zato, da ^ kogarkoli šikanirale ah pa bi solile pamet sestavljavc0'? statutov, marveč zategad511! da b,i skupno s samoupravni1' organi našli najboljše reši1' posameznih določil teh šari3' upravnih aktov. Odveč P*'3' tako pa bi bilo soditi', da samoupravni organi vselej VT deli za zahteve komisij o n1*1' nesti popravkov in jasnej^ formulacij v osnutkih 5'a tulov. Toda, če so hotele ko.mH* dejansko opraviti svoje °e'f tako, kot je bilo v sklad*3, našimi družbenimi norrna j6 potem so se seve, m"°r> upreti določilom, ki so, d®1^ mo odgovornost neposredR, proizvajalcev stopnjevale j skrajnih meja, odgovor11"; uslužbencev pa odpravil® k nekaj meglenimi, več ali 111 tj, zavitimi splošnimi fraz8^, Sicer pa vzemimo še os splošna priporočila. Na?'Le krat so se občinske skup8-obračale s temi priporočiti.^, podjetja za razne prispe1’«; kot: vplačevanje sredstev 'r šolstvo druge stopnje, soti'0^-oiranje raznih jarmih obU, tov in podobno. Na koga Rj gega pa naj bi se skupšiy obrnile, če ne na delovne.^ ganizacije? Nobenega dv'0^ ni, da je šlo pri zbiranji3,^ nar j a za strokovno konec koncev za potrebe q lovnih organizacij. pl resda niso takojšnje, bode p očitne čez nekaj let. Prav 1 > so"ina,nsiiranje objektov benega standarda.. Nihče Rogi, kot delovni ljudje, j1*1 do uporabljali. git Zato, pa tudi zaradi df R-razlogov, ne bi smeli št poročil za nekakšne abs* ^ ne dokumente, marveč ^ zelo resnih oblik samc,u’f, nih dogovorov naših ■ skus, da bi postali ena del'0’ j ljudi, tu in tam pa cele S rilo - naše zavesti, dez . 5 spoznanj, da je danda11 ^ ; ki)inuna vse bolj resni«’11 . 5 einri.ia nrf»zva.ial°ev in. cj ; >ir in ljudi, 151, j j b<->'1 krojijo svojo 1 ■ njo usodo. 1 ** S u k : BneasaBSB! BBBBBBBBBBBHBBKBtiBBBBBSiiBBBBBBBEBfiBSBiHBBBBBiaEBi bbbhbbbbbbbbbbbbbbbbbi B B B n B H Opolnoči si nazdravimo. Trčili bomo s polnimi kozarci. Zaželeli bomo sebi ter drugim srečno in veselo noro leto. Orkester bo zaigral tuš9 mi pa se bomo objeli* poljubili in potem zaplesali v Im januar9 začetek norega leta. Ali res bomoP Mamo* seveda! 5 B Samo ne rsL Mnogi, bodo na Silvestrovo v službi. Metali bodo tačas9 ko se bomo mi zabavali. ■ Im kdo so ti polnočni delavci? S B B B HBBBBBBSIHBBBBIIBI SgBBBBSSBSHSagSSBBaaBBBBBBBBlBSaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Hn ako prijetno me je žgeč-kalo po nosu in sline sem pretakal, da sem kar po-^bil, da samo gledam, kako fta-rjan Jarnjak, vodja slašči-carne v ljubljanskem Levu, pripravlja torto. Samo še okrasiti jo je moral, potem pa — do ušes °i" se človek zagrizel vanjo! »Takole,« je dejal, »pa je gotova.« Bolje je bilo šele, ko sva šla v drug prosto. Tam sva odprla steklenico piva. "Videti bi morali, kaj bomo svojim gostom vse pripravili na Silvestrovo: silvestrski topli in nirzli bife, juhe, sir, pecivo, krofe, indijančke, mignone, re-je" ^se Za HO novih dinar- Silvestrovali bomo v veliki estavvaciji in stekleni dvorani, v oancing baru, beat baru in hlini baru v . 13. nadstropju. Igrala pa bosta veliki zabavni in Mesni orkester.« Pravite, silvestrovali bomo. Ali,bo rdeči petelin zapet? »Morda bo, morda pa tudi ne. Nihče tega še ne ve. Mi bomo pripravljeni!« mi je zagotovil poveljnik čete Poklicne ljubljanske gasilske brigade Pavle Boh. »Prav velikega požara že ne bo. V Ljubljani deluje odlična obveščevalna služba. Takoj, ko ljudje opazijo dim, nas že pokličejo. Ogenj nima časa, da bi se razvil.« Ali ste že dostikrat delali na Silvestrovo? »V 26 letih, odkar sem gasilec, že gotovo desetkrat. Zadnjič pred tremi leti. Lani pa sem silvestroval. V Narodnem domu v Ljubljani. Prijetno je bilo.« In kaj boste delali letos na Silvestrovo ponoči? »Zvečer nas bodo verjetno prišli obiskat svojci, potem bomo pa gledali televizijo. Če seveda ne bo kje gorelo!« »Prav imate, silvestrovali bo-*r°; bi moral reči. Jaz bom vso . v kuhinji. Sladice in torte °m pripravljal. Domov grem Ms ob sedmih zjutraj. ».Triintrideset let sem že sla-vCl^ar, doma pa sem bil na Sil-sstrovo samo trikrat. Rad imam a svoj poklic, toda moji otroci ~~~ gostinci že ne bodo!« Pri »Varnosti« bo delalo kar 350 delavcev »Najmanj 350 čuvajev in nadzornikov bo delalo pri nas na Silvestrovo. V takšnih dnevih mi samo še poostrimo svoj nadzor nad objekti družbene imo-vine, ki so nam zaupani v čuvanje,« mi je povedal Ludvik Upclj, šef tehnično projektivnega sektorja pri »Varnosti«. "Tudi sam bom delal. Pregledoval bom, ali čuvaji in nadzorniki dobro opravljajo svoje delo. V nočeh, kot je Silvestrovo, ko ga ljudje popijejo več kot po navadi, postanejo nekateri meščani preobjestni. Hoteli bi razbijati izložbena okna in — no, v veže hodijo!« Ludvik Upelj bo na Silvestrovo delal prostovoljno. Prepričan hoče biti, da bodo uslužbenci »Varnosti« svoje delo v redu opravljali. Posebnega plačila za to ne bo dobil. »Pri nas plačujemo nočno in nadurno delo kot običajno — tako določa naš statut. Bom pa zato kdaj drugič prost!« Miličniki bodo bolj popustljivi »Ne gre, da bi miličniki na Silvestrovo ostro nastopali. Ljudje bodo razigrani, marsikdo bo na ulici zavriskal, pa tudi zapel. Seveda, če bo pa komu kri le preveč zavrela in bo povzročal izgrede, izzival someščane — tega bomo do iztreznitve priprli.« Ali bo to noč delalo več miličnikov, kot običajno, sem vprašal šefa izmene stalne službe Uprave javne varnosti Vinka Grdadolnika. »Ne,« mi je odgovoril. »Običajna nočna ekipa. Pri nas de- >>il{ Turk bo dežurni zdrav-j,0r(r'a' Silvestrovo. Naš fotore-10^ er ga je presenetil med de-na Interni kliniki.1 Foto služba DE tiiijj °. ve: morda bodo nekoč y Pekli torte na Dunaju, jih - ?°.nu in drugod, kot ste •ter ‘ vi, slaščičarski moj-Marian Jarnjak?. --~ ■E mmEmm 1 :■ ! lamo v štirih izmenah, vsako četrto noč dela ista ekipa. Slučajno je prišla na Silvestrovo na vrsto ravno moja ekipa. Pa nič hudega. Dvaindvajset let sem že miličnik, pa sem skoraj vsako Silvestrovo še bil v uniformi. Raje bi se seveda' zabaval, nekdo pa mora tudi skrbeti za red in mir.« Ali se je vaša družina že navadila takšnih »silvestrovanj?« »Da in razumejo me. Morda bom drugo leto doma pričakal vozili — in tu bo prometna nesreča. Potem pa so še porodnice: pred dvema letoma, ko sem bil prav tako dežuren na Silvestrovo, sva s šoferjem okoli polnoči pripeljala porednico v bolnico. Takoj je rodila ■ prvega Ljubljančana v novem letu. Tudi v časopisu so pisali o njem in še sliko so objavili!« Ste že dostikrat delali na Silvestrovo, sem bil radoveden. »Dostikrat,« se je zasmejal Ciril Kraljič. »Trideset let sem že reševalec, polovico Silvestrov Turka, on bo delal na Silvestrovo. »Tudi lani sem delal na Silvestrovo. Meni silvestrovanja niso simpatična, raje sem prost kateri drug dan. Zamenjal sem. s kolegom, ki gre sedaj lahko silvestrovat. Rad je pristal na zamenjavo. Pa tudi sicer bi ne šel od doma. Z ženo imava majhnega otroka — ne moreva ga pustiti samega.* Katerih bolnikov pričakujete največ na Silvestrovo? na RTV Ljubljana, sem zvedel, da je novoletni televizijski program že posnet. Sergija bo dežurna napovedovalka. »Kaj bom govorila na Silvestrovo, še ne vem. Drži pa, da sem se za dežurstvo sama prijavila. Lani sem lepo silvestrovala. Z možem sva smučala v hribih. Ko pa sem bila še sama, sem delala med vsemi prazniki — drugače bi ne imela kaj početi! Letos bo pa prišel verjetno k meni na televizijo moj mož. Takole se vam bo na Silvestrovo s televizijskega ekrana nasmehnila Sergija Kure-Stojkovič. Gledalci imamo radi njen nasmeh. Foto služba DE novo leto. Tega še nisem zra-čunal. Če bom prihodnje leto le silvestroval doma, bom telefoniral fantom, ki bodo dežurni — tako kot bodo oni letos nam!« Po telefonu si bodo zaželeli srečno novo leto. Tudi reševalci na Silvestrovo delajo »Dosti voženj borp imel na Silvestrovo, v eni noči najmanj 20,« meni Ciril Kraljič, bolničar na reševalni postaji v Ljubljani. Koga vse bodo vozili v tej noči, me je zanimalo. »Ljudje bodo zvrnili kozarček, dva, preveč pogumno bodo pa sem gotovo pričakal v službi. Zena se je tega že navadila, v začetku je bilo bolj težko. Lani sem silvestroval doma. Brat jel prišel z ženo k meni in sosed, pa smo ga popili kozarček vina vsak. V službi seveda ne smem piti. Tu si bomo med seboj samo voščili — roko si bomo stisnili, nazdravili bomo pa kdaj drugič!« IPP — prva pomoč Zdravniki bodo dežurali v Ljubljani na Polikliniki. Kirurgi in in!- mUti. Na Interni kliniki smo poiskali dr. Jožeta »Ne boste verjeli, toda vinjenih. Vinjenim bomo izpirali želodce, proti jutru pa bodo pripeljali že prve, ki bodo v silvestrski noči prekršili dieto, če jo imajo. To so razni želodčni, žolčni, sladkorni bolniki. V 48 urah, toliko časa bom dežuren, bodo gotovo tudi pripeljali bolnike, ki bodo imeli težave s srcem. Pa teh verjetno ne bo niti polovica.« Na televiziji — Sergija Na televiziji bomo gledali na Silvestrovo tudi Sergijo Kure-Stojkovič. Ko sem bil pri njej Potem se bomo, dežurna ekipa, obiskovali med seboj in sploh — vzdušje pri nas bo slavnostno!« Vam bodo tudi gledalci kaj sporočili po telefonu? »Prav gotovo! Videli me bodo na ekranu in mi potem voščili novo leto. Vsaj dosedaj je bilo vedno tako. Razigrani bodo, mi pa seveda ne: kadar smo v službi, ne smemo piti. Sele ko bomo z delom zaključili — takrat bomo pa utrujeni.« • Vsi polnočni delavci so mi zaželeli srečno in veselo novo leto, jaz pa njim — tudi v vašem imenu, dragi bralci. Saj sem storil prav, ali ne? MATJAŽ VIZJAK © NOVO KOLEDARSKO LETO ZA OTROŠKO VARSTVO Prebiij ena Trnuljčica Kaže, da smo končno našli strašljiv »bav-bav« za hitrejše urejanje otroškega varstva. Deljen delovni čas bo tudi premaknil s stranskega tira zanemarjeno otroSko varstvo. V zaneten ogenj blago piha novi zakon o otroškem varstvu. Neurejeno otroško varstvo in slabo urejena družbena prehrana sta glavna aduta v rokah tistih, ki se iz objektivnih vzrokov upirajo deljenemu delovnemu času. Pravzaprav imajo prav! Zanimivo pa je vendarle, da nas ni srce bolelo vsa leta. ko snu rahljali živce zaposlenim staršem, ker nismo zagotovili varstva za njihove mladoletne otroke. Na ta račun smo že mnogokatero rekli. Težko pričakovani dan: otroke VVU Tončke Čečeve v Celju je obiskal dedek Mraz LJUBLJANA V Kranju so mi pred dnevi vnovič naštevali primere, med njimi tudi tistega, ko so našli otroka privezanega za mizo, medtem ko so bili starši v službi. Za ta in za podobne primere Je vedela vsa bolj in manj Vplivna kranjska javnost, pa se vendar do nedavnega za otroško varstvo ni mnogo spremenilo. Kranjčani so hoteli celo posneti amaterski film o življenju nezavarovanih otrok in bi ga vrteli povsod tam, kjer delijo sredstva. No, tudi brez filma smo natanko vedeli v Kranju pa v Ljubljani, v Celju in skoraj v vsakem našem kraju, kje smo z otroškim var- veliko nagradno žrebanje Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje ni. Ne zato, ker bi radi ob prelomu v novo leto olepšali zgodbo o otroškem varstvu, ampak zato, ker lahko povemo veselo, spodbudno novico, da se našim otrokom, zaposlenim staršem in končno tudi kolektivom varstvenih ustanov obetajo vendarle boljši časi. Tega ne zagotavljajo le zagrete razprave v občinskih skupščinah, konferencah Zveze komunistov in občnih zborih občinskih sindikalnih svetov, o tem pričajo otipljivi primeri — sredstva, ki se že natekajo v sklade in nove varstvene ustanove po mestih in stanovanjskih soseskah. V katerikoli vrtec pogledate te dni, je sila svečano, obenem pa veselo, nasmejano in razigrano v pripravah na prihod dedka Mraza. V celjski varstveni' ustanovi Tončke Čečeve so obešali zadnje obeske na jelko. Kitijo se za prihod dedka Mraza in v radovednosti, kaj jim bo prinesel, jih kar razganja, V CELJU JE 9,5»/« PREDŠOLSKIH OTROK V VARSTVU Pred več leti so Celjani uredili veliko stavbo v vzgojno varstveno ustanovo, kjer varujejo in negujejo dojenčke, vzgajajo predšolske in šolske otroke. Pridobivanje novih zmogljivosti s preureditvijo stavb, ki so služile prej v druge namene, je v Celju večletna praksa. Na tak način so dobili vzgojno varstveno ustanovo na Otoku, v Aškerčevi ulici, v Vojniku in Štorah. Danes imajo šest vzgojno varstvenih ustanov, prostora pa za 730 otrok. Kadar govorimo o otroškem varstvu, radi izražamo skrb za varstvo otrok z odstotki. V Celju so odstotki za naše razmere visoki, pomeni, da je tudi tolikšna skrb celjskih občanov za razvoj otroškega varstva. Predšolskih otrok je v varstvu kar 9 in poL odstotka, šolskih pa približno ti in pol, Ne vem, če bi jim našli par na Slovenskem. Celjske vzgojiteljice pravijo, da ima največ zaslug za dosedanji razvoj otroškega varstva občinska skupščina, ki mu je namenila letno povprečno 40 milijonov S-diinarjev in družbeno politične organizacije, med njimi posebno omenjajo društvo prijateljev mladine, Socialistično zvezo in občinski sindikalni svet. V pisalnem stroju imajo vpeto prvo stran Čistopisa zasnovanega načrta o razvoju otroškega varstva do 1970. leta. Do tedaj želijo oskrbeti prostor za 15 % vseh otrok do 15. leta starosti. Do uresničitve tega načrta jim manjkata dve novi varstveni ustanovi in adaptacija V obstoječi varstveni ustanovi v Aškerčevi ulici. Ta bi bila lahko nared že naslednje leto, če bi uspeli s pomočjo občinske skupščine preseliti tri družine iz prostorov vzgojno varstvene ustanove, s čimer bi pridobili prostor za 145 otrok. Po novih varstvenih ustanovah pa vpijeta novi stanovanjski naselji na Dolgem polju in na Hodinji. Celjani zatrjujejo, da bosta do 70. leta obe ustanovi pod streho. SREDI STANOVANJSKEGA NASELJA Potrebo po varstvenih ustanovah sredi stanovanjskih naselij čutimo čedalje bolj. Zapi- ti dokaz, kako lepo skrbi ta kolektiv za otroke zaposlenih Staršev. Prav zaradi odgovornosti do staršev terja njihovo delo vso strokovnost, zato vztraja kolektiv, da morajo imeti vsi zaposleni ustrezno šolsko izobrazbo. NOVOLETNA VOŠČILNICA Kranjski otroci so se dopoldne vrstili pri lutkovni predstavi. V dveh izmenah so si jo lahko ogledali vsi otroci ‘kranjskih vrtcev. Za kranjske razmere in potrebe je vrtcev premalo. Že sedaj so za 17 % prenapolnjeni. Zaposleni starši pa dnevno ustavljajo vzgojite- vali pri lutkovni predstavi, je Gorenjski glas objavil imena kranjskih delovnih kolektivov, ustanov in družbeno političnih organizacij, ki so namesto novoletnih čestitk namenili sredstva v občinski sklad za otroško varstvo. To so prve kapljice, ki bodo prepojile občinski sklad za otroško varstvo, poleg že naloženih 100 milijonov starih dinarjev sredstev, ki jih je naložila občinska skupščina za gradnjo nove varstvene ustanove pri Vodnem stolpu. Videti pa je, da občinska skupščina ne bo osamljena skrbela za uresničitev programskega razvoja otroškega var- Med gradnjo novega naselja Soseska VI v Ljubljani je zrasla sredi stanovanjskih blokov lepo urejena vzgojno varstvena ustanova »Ciciban« šali smo celo, da ne bi smeli dograditi stanovanjskega naselja brez otroškega varstva. Ta zahteva dobiva v zadnjem času velikokje tudi zadoščenje. Pred meseci je na primer sredi Soseske 6 za Bežigradom v Ljubljani oživela VVU Ciciban, nedvomno ena najlepših in najbolj skrbno urejenih varstvenih ustanov pri nas. V njej so trije oddelki za dojenčke in 5 oddelkov predšolskih otrok. Poleg tega sodi k temu vrtcu še bližnji »stari« vrtec v Zupanovi ulici s 4 oddelki za predšolske otroke. Ta veliki kolektiv šteje približno 200 otrok, 30 vzgojiteljic, otroških sester in ostalega tehničnega osebja. Navzlic temu je vzgojno varstveno delo v vrtcu tako lepo vpeljano, da se številčno velik kolektiv zgubi po oddelkih, kjer teče dah v zaposlitvi, igri, sprehodu kot v veliki družini. Oddelek za dojenčke bi spominjal na bolnišnični oddelek, če ne bi stopicali ali se oprijemali stajic zdravi, rdečelični otroci. Četudi lahko samo pri vratih pokukaš v sobe za dojenčke, zaznaš značilen vonj po otroškem milu, vzoren red in čistočo ter otroški vriskajoč smeh. To je nkra- ljice in jih prosijo, naj stisnejo pod streho še njihovega otroka. In v tej čakajoči vrsti za prostor v vzgojno varstvenih ustanovah je danes že približno 100 staršev. Krivico bi storili kranjski skupščini, če bi dejali, da so ji bili otroci minula leta deve-. ta briga. Znatna sredstva je -. namenila za potrebe družbenega standarda. O tem priča kar pet novih šol, obrat družbene prehrane, porodnišnica itd., zato je za potrebe vzgojno varstvenih • ustanov vselej zmanjkalo denarja, zategadelj, pravijo, je otroško varstvo stopicalo za velikim industrijskim in stanovanjskim razvojem Kranja. Danes je v Kranju šest vzgojno varstvenih ustanov, ki lahko spremljajo 700 otrok, v odstotkih pomeni t.o 5 % vseh otrok. Potrebe so tolikšne, da je skupščina o sprejetem programu razvoja otroškega varstva do leta 1970 predvidela 20 odstotkov otrok v varstvu. Pomeni, da čaka Kranjčane v naslednjih dveh, treh letih velik finančni zalogaj, vendar kot vse kaže, ga bodo pogoltnili. Prav tisti dan, ko so se otroci zaba- stva. Občinska konferenca in občni zbor kranjskih sindi' Katov sta razpravljala o tel® vprašanju, ga imenovala pr°' , blem številka ena in ga uvrsO' la v svoj delovni program. ™ prav vsi, ki so obljubili sod®' lovanje, bodo imeli z varstvo1^ vse do sedemdesetega leta vč' liko dela. V načrtu je uredit6^ več šolskih oddelkov, več otr° ških igrišč, male šole, poieg ra' poVedane vzgojno varstven ustanove pri Vodnem stolpu f adaptacije nekaterih stavb * izgradnja dveh vftcev, uredit6' otroške prehrane itd., itd. VRTCI SO PRIPRAVLJENI Kako je potlej z deljenj delovnim časom in otrošk varstvom? Prav gotovo bo vztrajno kot prizadeti delavc' razmišljajo o novem delovno* dnevu kolektivi vzgojno v&' stvenih ustanov. Brez izje n1, j vsi vedo, da se bodo morali *s. dan, ko bodo nekateri kolcktl prešli na nov ' delovni čas, Pr c lagoditi njihovemu času tudi , varstvenih ustanovah. Por.eko že anketirajo kolektive, ki b do sprem.enili delovni čas, črtujejo varstveno in vz9°PJ delo po novem urniku, razmji Ijajo o dodatni kadrovski sedbi, Prvi izračuni romajo K . Občinske skupščine v premis” in odobmev novih sredste Dosedanjsredstva namreč bodo zadoščala za nov delo1' dan vzgojno varstvene usi nove. , I. VRHOVČAh Nagradim žrebanje! IMPORT — EXPORl LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 5 KmelovaBei In prašičev Podjetje KOTEKS-TOBUS je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji sezoni pripravilo nagradna žrebanja z več kot 4000 lepimi dobitki. Žrebanja bodo 20. ~ januarja in-20. aprila 1968. Tako sliko bi lahko posneli v kateremkoli našem vrtcu, vendar vam to pot predstavljamo oddelek varovancev VVU »Tugo Vidmar« iz Kranja KMETOVALCI IN REJCI PRASiCEV! Pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbli^1 j zbiralnici KOTEKS-TOBUS ali kmetijski zadrugi. Prejet* potrdila, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri žrebanju, P* skrbno hranite. Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku ** po radiu, KOTEKS-TOBUS VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1968! te dni sem in tja po kranjski gori CE BO SNEG bo tudi konec dober Zimske počitnice v Kranjski gori še zmeraj niso dostopne za vsak žep Q V Kranjski gori smo zgradili hotele, počitniške domove, »pozabili« pa smo zgraditi vsaj samopostrežno restavracijo, kjer bi si številni smučarji lahko kupili poceni kosilo ali toplo malico @ šele danes pogrešamo vlak, ki je prej vsa leta požvižgaval tudi po Zgornjesavski dolini in vozil smučarje na prijetno smuko Minulo soboto je bila Kranjska gora, to naše največje zimsko športno središče, Zelo pusta. Odjuga je vidno pobirala sneg. In le na krpah snega so se podili še zadnji smučarji. »Vreme je pokvarilo vse,« je bilo slišati negodovanje ljubiteljev zimskih športov. No, da ne bi preveč razvlekel vsega, se bom hitro lotil tistega, čemur je tole pisanje pravzaprav namenjeno. © Kako se je Kranjska gora pripravila za letošnjo zimsko športno turistično sezono? © Kakšne so cene raznim uslugam? © Ali bo dovolj prostora za vse? © Ali so kranjskogorski turistični delavci pripravili kakšno presenečenje? © Pa morda tudi razočaranje ...? Da, to so vprašanja, na katera sem tudi sam skušal dobiti odgovor. KAKO JE KRANJSKA GORA PRIPRAVLJENA? Majhna leteča anketa po kranjskogorskih gostinsko-turi-stičnih objektih o tem. kako so *6v posamezni pripravili na letošnjo zimsko sezono in kakšna je zasedenost teh objektov, dala naslednje odgovore: Marija strajner, Turistični biro: »Odgovorim vam lahko saimo 261 zasedenost zasebnih turističnih sob, v katerih bomo imeli 2a novo leto blizu 600 gostov, glavnem smučarjev. Potem ha imamo že skoraj vse zasebne sobe oddane v šolskih počitnicah. to je od 15. do 30. januarja, medtem ko je pred šolskimi počitnicami takoj po no-'«m letu ter d0 15. januarja in Po šolskih počitnicah, to je v ebruarju jn marcu dovolj prostora pri zasebnikih .. .« BORIS OITZL. direktor Motela v Kranjski gori: _ »Trenutno imamo v Motelu .4 gostov, v glavnem pa do 6. Januarja prihodnjega leta vse Zas©deno...« , ŽARKO ŠANCA. direktor °tela Prisank v Kranjski gori: »V glavnem imamo zmoglji-osti za vso letošnjo zimsko se-k°ho že razprodane. Naši gostje i?° tS Predvsem inozemci in to ... Holandije in Zahodne Nem-^•1«. Edino prvih dvanajst dini im tainuarju prihodnjega leta 5tam0 še nekaj prostora. Ta p s Pa naj bi bil za domače «c»ste. _ ^ Še ^°^°bne podatke sem dobil za hoitdl Erika, Porentov a P1' počitniški dom Alpe-uria »Pri mlinu« itd. PRIMER KRANJSKOGORSKEGA MOTELA »Za štiridet tisoč starih dinarjev bo pri nas lahko preživel sedem dni počitnic vsak smučar,« pripoveduje Boris Oitzl, direktor Motela. »Toda v to ceno n; vračunana samo dnevna oskrba v motelu, marveč bo vsak smučar v okviru tega dogovora dobil še karto za vseh šest vlečnic in sedežnico, ki mu bo omogočila, da bo lahko izkoriščal vse omenjene objekte, kalikorkrat bo hotel na dan ...« To pa je vsekakor zelo dosegljivo tudi za smučarje z ne predebelimi denarnicami. Kajti preprost izračun pove, da vsak smučar, ki veliko smu- je Kranjska gora. dobiš v podobnih naseljih in vaseh enakovredno zasebno ležišče že za 1000 do 1200 starih dinarjev pa še z zajtrkom te za ta denar postrežejo. Drug tak primer v Kranjski gori pa je Prisank. V njem si bo težko kak domač turist-smučar privoščil zimske počitnice, ker ga bo veljala samo dnevna oskrba od 6000 do 6800 starih dinarjev itd. Zmernejša pa sta v tem počitniški dom Alpe-Adria »Pri mlinu« in Porentov dom. kjer DELOVNA SKUPNOST Inštituta za pljučne bolezni Golnik ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM DOBRO ZDRAVJE IN POLNO USPEHOV V NOVEM LETU 1968 sfnXerie^no bo med obilico ličarjev, teh bo prav gotovo žvkf- tisoč, ki se bodo letos v Kranjski gori, najbolj . ovoljnih nekaj tistih smu-jev, ki bodo svoj zimski doto'1 Preživeli pod okriljem aitljsko'gorskega. Motela. ^ Kranjskogorski Motel prav-lahko služi za primer garr *lrn tovrstnim delovnim arak; ^cijam v vsej Zgomjesav-1 dolini. ča in pri tem uporablja vlečnice ali sedežnico, porabi za to na dan najmanj 2000 starih dinarjev, kar pomeni, da ga bo dnevna oskrba v okviru dogovora z Motelom veljala le blizu 3500 starih dinarjev. POVSOD PA NI TAKO! Vse druge kranjskogorske gostinsko-turistlčne organizacije pa letos kaj podobnega niso ponudile številnim smučarjem. Pojdimo kar po vrsti. Ne moremo biti zadovoljni že s cenami, ki veljajo samo za stanovanje pri večini zasebnikov, ki nudijo, sicer nekatere res solidne, lastne turistične sobe, kar za 1500 starih dinarjev na dan. »T0 je le malce pretirano,« je spet slišati s strani smučarjev. V sosednih, italijanskih, dosti bolj znanih Dolomitih, kot se giblie dnevna oskrba od 3000 do 3500 starih dinarjev na dan. KAKO PA JE S PREHRANO? Nič manjši problem v Kranjski gori pa je tudj prehrana smučarjev in drugih turistov, ki se v zimski sezoni mudijo v tem zimsiko-športnem središču. »Za navaden send-vič v Prisanku in za skromen čaj moram odšteti nekaj sto dinarjev, enolončnice pa za majhen denar sploh ne morem dobiti,« mi je potožil eden od smučarjev. »Da, prehrana je res problem, še posebej, kadar se ob nedeljah zbere v Kranjski gori in po okoliških smučiščih nekaj tisoč smučarjev. Ob številnih vlečnicah, sedežnici in ob dokaj urejenih gostinskih objektih ni nihče pomislil, da bi zgradil še samopostrežno restavracijo, kakršno »premore« tudi mondena Gortina d’Aimtezzo v Dolomitih, kjer bi bilo mogoče dobiti enolončnico že za 300 starih dinar- jev, kjer bi bilo mogoče kupiti pol pečenice ali kranjske klobase, čaj, toplo juho...« Kajti za smučarja, ki se je prišel v Kranjsko goro naužit belih poljan i;n svežega zraka, je tudj to včasih dovolj. ALPE-ADRIA SE TRUDI... Morda bo to vrzel, kar se tiče cenenega zimskega letovanja in tudi poceni prehrane za smučarje. izpolnila ljubljanska počitniška skupnost Alpe-Adria. Ta turistična organizacija ima v Kranjski gori dva domova. Prvi se imenuje »Pri mlinu«. drugi pa »Pod Vitramcem«. Slednji je še v. gradnji in leži tik ob smučiščih. In. kot so zagotovili. bo restavracija s kuhinjo začela obratovati že ta teden. V restavraciji je prostora za 80 gostov, ležišč v domu pa bo blizu 60. »Cene gostinskih uslug pa bodo vsaj za 10 do 20 odstotkov nižje, kot so cene gostinskim uslugam v drugih kranjskogorskih hotelih in domovih. Razen tega pa bomo nudili ,smučarjem, ker je dom »Pod Vitraneem« v neposredni bližini smučišč, tudi tople malice po dostopnih cenah tako rekoč za vsak žep,« je povedal ZLATO ŠINDIC, direktor počitniške skupnosti Alpe-Adria. ■ ' - i j Skoda, da vlak nič več NE POŽVIŽGAVA .. Težko bi zaključil tele zapis, če se ne bi dotaknil še enega zelo žgočega problema za smučarje. DOLFKA BOŠTJANČIČEV A, znana družbeno politična delavka na slovenskih sindikatih, se je še posebej potožila, ko smo minulo soboto skupaj potovali na tiskovno konferenco Alpe-Adria v Kranjsko goro: »Planice, Kranjske gore si sploh ne morem več zamišljati brez vlaka. Koliko mladih smučarjev se je prej. ko ie ta še bil, odpravilo na smučanje v Planico in Kranjsko goro pa na razne smučarske tekme prav z vlakom. Za smučarja vlak veliko pomeni. To je zanj, neke vrste ugodje. Zdaj pa ie to potovanje z avtobusi preveč »naporno« ...« Tako hitro, kot smo »likvidirali« zgornjesavsko železnico, menda pri nas nismo likvidirali še nobenega nerentabilnega podjetja. Pa ie prav ta železnica marsikateremu pomenila kruh. A kai bi zdaj tarnal o železnici, ki ie ni več. Raje vsi skupaj držimo fige, da bo za Novo leto zapadlo veliko snega, da ga bodo smučarji veseli. Kajti, če bo sneg, bo tudi konec dober. Letošnje zime mislim ... MILAN ŽIVKOVIČ TUDI ŠIVALNI STROJ SODI V VSAKO GOSPODINJSTVO. SREČO IN ZADOVOLJSTVO PA VAM BO V HIŠO PRINESEL LE ŠIVALNI STROJ »MIRNA-VERITAS« AVTOMATIH, NA KATEREM LAHKO IZBIRATE MED 60 RAZLIČNIMI VZORCI. A KAR JE NAJVAŽNEJŠE! S 15. AVGUSTOM 1967 JE »MIRNA« — TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV — ZNIŽALA AVTOMATSKEMU ŠIVALNEMU STROJU »MIRNA-VERITAS«, CENO ZA 15 »/o. CENJENI POTROŠNIKI! PREPRIČAJTE SE O IZREDNI KVALITETI ŠIVALNIH STROJEV PROIZVODNJE TOVARNE »MIRNA«. Kolektiv Tovarne šivalnih strojev »MIRNA« v Mirni želi vsem srečno in uspešno novo leto 1968! ri j. mmmmM Tudi na Ljubelju še veliko snega za dobro smuko ■■Be«eeEeeeeeaBiaeea*eBE«eie«ieee«Be«eBBiie*wieeesiBeeaee«eeeEaeeBeii«He«eeeeeeee»! Soboti: ni več časa z® šanje. V vsakem primeru .zarja j o sindikati v S. S' 6l!Eimill*8*EIIIIIIIII!ll]HII!llll!llllllllllllll! IH EEHffilE UmiANA ŽE SEDAJ, KO JE SE C AS, POGLEJTE, KAJ POTREBUJETE ZA NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE V VASEM DOMU! »TRGOVSKA HIŠA« £1(1111(1 Tomšičeva ulica 2 vam že nudi v razširjenem in povečanem asortimanu Q okraske in druge potrebščine za novoletno jelko % igrače za otroke vseh starosti: lesene in plastične, mehanične, sestavljanke, električne železnice z dodatnimi deli, slikanice, lutke # novoletne razglednice in vizitke S darilni paketi s slaščicami za otroke l!*IM™™*™!llill!llllllllllll!llllllEli™!llllll!llllllllllllllllllllll!llllllilie ll!ll!lllllli;:!l!!l Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V DOMŽALAH Veliko bolj bo treba v prihodnje prisluhniti željam članstv Mnogi merijo gospodarski položaj delovnih organi-zacij in občin predvsem po višini osebnih dohodkov, ki jih prejemajo zaposleni. Po tej primerjavi, ki nikakor ne more biti edino verodostojna, domžalska občina kot celota za dobrih 12 °lo zaostaja za povprečjem osebnih dohodkov v naši republiki, medtem ko njena industri-ja po višini zaslužkov zaostaja celo za občinskim povprečjem. Morda so bila prav ta dejstva odločilna, da je občnemu zboru domžalskih sindikatov prisostvovalo ko-manj 56 odstotkov izvoljenih delegatov, tako da so do-segli sklepčnost šele po spremembi že potrjenega poslovnika občnega zbora. Ce se je zaradi vsega tega razprava začela v precej mučnem vzdušju in čeprav je bila SLOVENSKI TURISTI, POZOR! Ko pridete v Trst, obiščite eno izmed najbolj znanih tržaških firm Konfekcija »MIRA« TRST, Via Geppa 17 tel. 24-180 Imamo priporočila vseh turističnih organizacij Govorimo in postrežemo v slovenščini. S tem oglasom dobite 5 */* specialni popust! ves čas zelo zadržana, vendarle velja poudariti, da domžalski sindikati poznajo najvažnejša torišča svojega dela. Vedo namreč, da članstvo prek svojih izvršnih odborov in tudi drugih oblik delovanja v sindikatih zahteva večjo akcijsko enotnost in učinkovitost. Kakor so poudarili tako v razpravi kot v uvodnem poročilu predsednika ObSS Domžale Ivana Mraka, to pomeni, da so v organizacijskih prijemih, predvsem pa v metodah in načinih delovanjd marsikdaj preveč šibki. Dejstvo namreč je, da se zelo hitro lahko sporazumejo o tem, kaj bi morali storiti, vendar hkrati ne razmišljajo dovolj o tem, kako in s kakšnimi sredstvi naj bi organizirali aktivnost ob razreševanju najrazličnejših problemov tako v komuni kot v delovnih organizacijah. To kritično misel so konkretizirali tudi s primerom nekdaj enotne in učinkovite skupne sindikalne organizacije za vse prosvetne delavce, ki pa so jo pred leti ukinili in ustanovili podružnice na vsaki šoli posebej. Samo s tem je bila bistveno oslabljena vloga tega sindikata družbenih dejavnosti, ki pa je bil dotlej kot celota zelo močen in vpliven. Prav zaradi takšnih in podobnih primerov zdaj pripravljajo združitev posameznih manjših, vendar sorodnih sindikalnih organizacij v enotne sindikalne podružnice, na primer za prosvetne delavce, za člane gostinskih in obrtnih organizacij itd. Na občnem zboru domžalskih sindikatov se je izkristaliziralo tudi spoznanje, da z razvojem samoupravnih odnosov vsekakor slabi klasična zaščitna funkcija sindikatov, da pa se krepi njihova tako imenovana politična zaščitna funkcija. Zahtevo po večji skrbi in tudi večjem obsegu zaščite članstva so v letošnji mnenjski raziskavi izrazili tudi domžalski delavci. Tokrat so bili njihovi predstavniki na občnem zboru še določnejši in so poudarili naslednje: najboljša zaščitna vloga sindikatov bi bila tista, ki prek dejavnosti podružnic odpravlja pomanjkljivosti in deformacije, ki so med samoupravljavcem z ene strani ter samoupravnim mehanizmom na drugi strani. Ce na primer del članov kolektiva prejema osebni dohodek po rezultatih svojega dela, drugi del kolektiva pa zgolj na osnovi časa, prebitega na delovnem mestu, se torej sindikalne podružnice morajo odločneje zavzemati za to, da bi bil osebni dohodek vseh ali vsaj pretežne večine zaposlenih dejansko odvisen od rezultatov njihovega dela. To pomeni z ene strani zaščito prve skupine prej omenjenih članov kolektiva, z druge strani pa močno politično zaščito socialističnih načel delitve po delu. Takšna zahteva in aktivnost seveda pogojuje tudi potrebo po smotrnejšem in obsežnejšem splošnem in še zlasti družbenoekonomskem izobraževanju vseh zaposlenih z ene strani, še posebej pa vodstev samoupravnih organov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic z druge strani. In še več: da bi se člani vodstev sindikalnih podružnic bolj nemoteno in bolj sproščeno lahko zavzemali za uresničevanje zahtev članstva, občni zbor domžalskih sindikatov predlaga, da bi v samoupravnih aktih natančneje opredelili možnosti za delo in izobraževanje članov IO sindikalnih podružnic. Pri tem naj bi bili člani sindikata pri možnostih za izobraževanje izenačeni z vsemi tistimi, ki jim vodstva delovnih organizacij že zdaj omogočajo udeležbo v različnih strokovnih seminarjih in še drugih oblikah izobraževanja. Hkrati pa naj bi vodstvom sindikalnih podružnic zagotovili tudi tisto imuniteto, kot jo uživajo na primer člani samoupravnih organov. Na opisani način bi si po mnenju udeležencev občnega zbora tudi domžalski sindikati priborili večjo vlogo in vpliv tako v komuni kot v posameznih delovnih organizacijah. Začeli pa bi lahko uresničevati tudi možnosti za takšno medobčinsko sodelovanje v gqspo-darstvu in v družbenih službah, ki ne bi temeljilo samo na zadovoljevanju zakonskih določil, ampak bi izražalo dejansko zainteresiranost tako gospodarskih kot drugih delovnih organizacij. Tudi v tem pa se skrivajo velike možnosti za naglejše razreševanje problemov zdravstva, šolstva, otroškega varstva in še nekaterih drugih, od katerih je v končni posledici odločilno odvisen družbeni standard v komuni. —mG • VPRAŠANJE: Pravna posvetovalnica OE \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v Dopolnil sem 38 let in 3 mesece delovne dobe, v katero mi le bil dvojno vštet čas udeležbe v NOV od 28. 3. 1944 do 15. 5. *945. Sem še v delovnem razmerju. Ker bom v kratkem dopolni 55 let starosti, bi rad zvedel, ali bom s tem izpolnil vse Predpisane pogoje za starostno upokojitev? I. C. — Planina 70. člen temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju določa ugodnejše starostne pogoje za borce NOV, ki so stopili v narodnoosvobodilni boj oziroma začeli aktivno in organizirano delati v narodnoosvobodilnem boju pred 9. septembrom *943. Tak zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, *?° dopolni 55 let starosti, če je kadarkoli dopolnil pokojninsko dobo najmanj 20 let in od tega zavarovalno dobo najmanj 10 let. Ker po vaših navedbah nimate statusa borca NOV pred 9. 9. :;°43, morate izpolniti splošne pogoje, ki jih zakon določa za “tarostno pokojnino. Razen pogoja pokojninske dobe (najmanj let) morate dopolniti še 60 let starosti (24. člen omenjenega *akona). , Pravico do starostne pokojnine boste torej lahko uveljavili vVe. ko boste stari 60 let. Prej tudi ne bi mogli uveljaviti pra-lce do predčasne pokojnine, do katere je upravičen le tisti zavarovanec, ki je dopolnil starost 55 let in najmanj 35 let Pokojninske dobe (28. člen omenjenega zakona). M. VEHOVEC • VPRAŠANJE: , tlel ovna organizacija me je sprejela na delo za določen čas, ako da sem vsako leto v delovnem razmerju kot predavateljica jezikov po 8 mesecev ter se mi ta pogodba za določen a® sedaj obnavlja že drugo leto. Glede na to, da imajo prosvet-Jr delavci praktično le po 8 ali 9 mesecev pouka na leto, me nima, ali je stališče zavoda, kjer sem zaposlena, da sem V t v.Cta na delo le za določen čas pravilno, saj smatram, da bi takem primeru morala biti sprejeta na delo za nedoločen čas. A. F. — Medvode * Delavec praviloma stopa na delo v delovno organizacijo za »/določen čas- Izjemoma stopa delavec na delo v delovno orga-2acijo za določen čas v primeru, če traja izvršitev kakšnega dela po svoji naravi le določen čas, če se začasno poveča obseg dela v delovni organizaciji, če je treba nadomestiti na delovnem mestu začasno odsotnega delavca, ki je pri vojakih, ki opravlja javne dolžnosti, ki je daljši čas odsoten, itd. V vseh teh primerih sprejme delovna organizacija s sklepom pristojnega organa delavca za določen čas na delo in z njim ne sklepa nobene pismene pogodbe. Kot sledi iz vašega vprašanja, gre za delo, ki traja vsako leto po 8 mesecev, zato smatram, da v vašem primeru ni pogojev za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, temveč gre praktično za izigravanje vaših pravic iz dela, predvsem za izigravanje vaše pravice glede dopusta, ki gre prosvetnim delavcem. Zato bi vas morala delovna organizacija, to je zavod, pravzaprav zaposliti za nedoločen čas, v preostanku časa od 8 mesecev do 10 ali 11 mesecev dela pa bi vam morala najti še kakšno drugo ustrezno opravilo v zvezi z vašim rednim delom, tako na primer s predavanji na začasnih tečajih, s pripravo pouka za naslednje leto in podobno. Vsekakor pa vaše delo, kot ste ga opisali, ni zajeto v II. odst. določila čl. 26 temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki okvirno določa pogoje za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Zato sodim, da lahko ob prenehanju dela zahtevate izstavitev odločbe o prenehanju dela ter nato po predhodnem postopku sprožite s tožbo tudi delovni spor, s katerim zahtevate ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ker pač v vašem primeru niso podani pogoji za delovno razmerje, sklenjeno za določen čas. A. POLJANŠEK 5 RADGONA: V središču pozornosti sindikatov so Se nekaj časa zlasti problematika zaposlovanja in vključevanja mladine v uk. Tako ni naključje, da je bil na ti temi v dobršni meri uglašen tudi nedavni občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Po statističnih podatkih je v radgonski občini prijavljenih na zavodu za zaposlovanje nekaj več kot 100 prebivalcev, 24 mladih občanov pa si skuša. poiskati s pomočjo zavoda možnost za izučitev katerega od poklicev. Število brezposelnih pa še ni v tem trenutku tako zelo pereče, še posebej, ker je med prosilci za delo tudi nekaj takih, ki jim Nezaposlenost ne ogroža življenjske eksistence. Vendar sindikati opozarjajo, da se zna že v bliztiji prihodnosti vprašanje zaposlenosti močno zaostriti, saj se bistveno zmanjšuje možnost zaposlovanja radgonskih delavcev v sosedni Avstriji. Lani se je na primer zaposlilo v Avstriji preko zavoda za zaposlovanje 57'J občanov radgonske komune, letos pa še samo 197, medtem ko napovedujejo avstrijski delodajalci, da bo prihodnje leto dobilo zaposlitev še manj delavcev. Zavoljo tega menijo radgonski sindikati, da bi b treba sprejeti čimprej dolgoročne ukrepe za zaposlitev nezaposlenih delavcem predvsem doma. T. S. © LENART: Nedavnega, občneqa zbora občinskega sindikalnega sveta v Lenartu se je od petdesetih izvoljenih delegatov udeležilo samo sedemindvajset, kar je komajda zadostovalo za sklepčnost. Sicer pa se je problem sklepčnosti to 'pot prvič pojavil, saj je bilo v zadnjem obdobju zelo malo sej občinskega sindikalnega sveta, ki bi bile že ob prvem sklicu sklepčne, primerilo pa se je še, da je lahko plenum občinskega sveta veljal šele po četrtem sklicu. V razpravi na občnem zboru pa je bilo slišati ugotovi- tev, da se člani v delovnih kolektivih otepajo dela v sindikatih in da zato tudi delo sindikalnih podružnic in njihovih izvršnih odborov sloni le na enem ali dveh članih. Temu pa je bržčas kriv tudi občinski sindikalni svet, ki je zlasti zadnje obdobje vse premalo pomagal sindikalnim podružnicam pri njihovem delu in premalo krepil vlogo njihovih izvršnih odborov. T- S. 6 TRBOVLJE: Za občni zbor trboveljskih sindikatov moramo reči, da je bil dobro pripravljen, saj so dobili delegati že nekaj dni pred tem obširno poročilo o dosedanjem delu in prizadevanjih občinskega sindikalnega sveta, prav tako pa tudi teze za razpravo. Tudi uvodni referat predsednika občinskega■ sindikalnega sveta v Trbovljah Cveta Plevnika je razgrnil kopico aktualnih problemov v trboveljski komuni. Kljub vsemu pa je. bila razprava na občnem zboru dokaj skromna, predvsem pa enostranska, saj je obravnavala le razmere v šolstvu, nekatere pojave neskladja med osebnimi dohodki, problematiko reelekcije ter konkretne razmere v dveh trboveljskih delovnih kolektivih. Tako občni zbor kot celota ni uspel podrobneje opredeliti stališč sindikatov do problemov v zvezi z razširjeno reprodukcijo, z nagrajevanjem, izobraževanjem delavcev, standardom, varstvom pri delu in drugimi aktualnimi problemi, do katerih pa bi sindikati morali izoblikovati svoja stališča, pravzaprav bi bil moral občni zbor dati odločno podporo predlagateljem stališč — to je občinskemu sindikalnemu svetu. —uš TRIKA jeklene kotle za centralno etažno ogrevanje kurimo s premogom kockovcem, kalorične vrednosti približno 4200 kcal/h goriva. Poraba goriva pri maksimalni obremenitvi 21.000 kcal/h 6,8 kg na uro približno 35 kg na dan ali 4—5 ton v sezoni Na kotel se priključi 45 m2 ogrevne površine radiatorjev Toplota stanovanja + 20' C pri zunanji temperaturi -20" C Ogreva približno 330 prm ali 135 m2 stanovanja Z 102 m radiatorske površine lahko segrejemo v 1 uri 47 litrov vode do 60° C ■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■RK ■■«■■■■■■■■■■■«■■>•*■•■■ II h. is naše drtišbe elavka, ki je noseča, B *m° po n0VeH tem el j-S nega zakona o delov-nih razmerjih pravico do 105 dni porodniškega dopusta, delovna organizacija pa se lahko odloči, da daje svojim delavkam porodniški dopust do 133 dni, vendar mora to svojo odločitev zapi sati v samoupravnem aktu in kriti tudi nadomestilo osebnega dohodka za čas od zakonsko priznanih 105 dni do 133 dni. Porodniški dopust je nujen tako pred porodom kot po porodu, saj je medicinsko dokazano, da ga potrebuje tako mati kot otrok. • Prav v tem mesecu pa smo D opazili težnjo po skrajševanju § tega že tako kratkega porod- K niškega dopusta. Predloge za M skrajšanje dajejo delavke sa- ° me, V pristojnih dispanzerjih • namreč prosijo, da bi nastopi- D le porod,niški dopust s 1. ja- § nuarjem, pa čeprav bi imele M pravico do nastopa tega do- m pusta na primer že z dečem,- ° brom. • VARČEVALCI! GORENJSKA KREDITNA BANKA je razpisala 78 NAGRAD za svoje vlagatelje ® osebni avto Škoda ® motorna kosilnica @ pralni stroj @ 5 televizorjev itd. VKLJUČITE SE TUDI VI MED VARČEVALCE Gorenjska kreditna banka Kranj DELAVSKA ENOTNOST KAKO SMO PRIPRAVLJENI NA NOVI DELOVNI CAS? V AKCIJI V »NOVOTEKSU« TAKOJ PO NOVEM LETU... V naši republiki se še nismo odločili, kdaj bodo državni in drugi organi republiškega ter občinskega pomena sledili zgledu zveznih organov in uveljavili novi delovni čas. Napovedi in mnenja, ki jih ob tem lahko slišimo, so tako različna in tudi nedoločena, da je zanesljivo zgolj to, da pač vsi skupaj nekaj čakamo -.. Drugače povedano: mnoge delovne organizacije šele pričakujejo sklepov o datumu, s katerim bi v najvažnejših organih naše republike uveljavili novi, deljeni delovni čas, da bi takrat pohitele s pripravami in ustvarjanjem pogojev za uspešen prehod v nove delovne in življenjske razmere ter navade. Da ne bo nesporazumov in zamere: poudarjamo, da obstajajo tudi delovne organizacije, ki ravnajo bolj preudarno, ki ne »čakajo« in ki torej drugim zanje ni treba razmišljati. Obiskali smo eno izmed njih, novomeško tekstilno tovarno NOVO-TEKS, kjer bodo takoj po novem letu delavci uprave in nekateri režijski delavci v proizvodnji tudi v praksi preskusili novi delovni čas. Porodniški “ dopust ; V zakonu je določeno, da je § treba 28 dni porodniškega do- n pusta izkoristiti pred porodom. Tega dela dopusta ni mogoče prenesti na drugi del, to je po porodu. Tako delavka, ki ne bi izkoristila vseh 23 dni pred porodom, izgubi a pravico do prenosa ter ji ta 0 del dopusta, če ni bil izkori- • ščen, propade. V interesu de- D lavke bi torej bilo, da na- § stopi pravočasno prvi del po- as rudniškega dopusta. Čeprav je m tak zaključek, ki smo ga 0 pravkar povedali, popolnoma • razumljiv, pa je vendar vse p več primerov, da delavke v § dispanzerjih prosijo, naj jim k odobrijo porodniški dopust cct šele s 1, januarjem, pa če- ° prav bi ga morale koristiti že • v decembru letošnjega leta. Vzrok za tako, na prvi pogled nerazumljivo, odločitev prizadetih delavk, moramo iskati v določilu, da se nadomestilo osebnega dohodka • za Čas pbrbdnišk&ga dojHiSta 'p izračuna na Osnovi povprečja g osebnih dohodkov za rtiinulo ca leto. To pa praktično pome- q ni, da dobi prizadeta delav- ° ka, ki je šla na porodniški • dopust meseca decembra tega p leta, nadomestilo, ki je izra- g čunano na osnovi povprečja ca njenega osebnega dohodka iz cq leta 1966. Vemo pa, da so bili O osebni dohodki v letu 1966 v • večini primerov občutno nižji, kqt pa so v letošnjem letu. Tako bi bila torej delavka, ki bi nastopila■ porodniški dopust decembra letos, v občutno slabšem položaju kot delavka, ki bi nastopila tak do- p pust s 1. januarjem 196S leta. g In prav zato delavke raje iz- ca gubijo nekaj dni svojega po- n rodniškega dopusta na račun O višjega povprečja, ki jim ga • bo dalo letošnje leto. p Iz navedenega primera torej g vidimo, da je sedanji način y izračunavanja povprečja za p nadomestilo med porodniškim O dopustom nerealen ter nepra- • vičen in nujno bi bilo treba p to določilo spremeniti. Reši- g tev bi bila v tem, da bi uza- p »MOŽNOSTI IMAMO, PRIČAKUJEMO VELIKO!« Kakor sta povedala Andrej Petrič, predsednik sveta delovne skupnosti in Franci Sitar, predsednik upravnega odbora v to bodo bolj kot doslej odgovarjali izmenovodje. Zato se bodo dbratovodje lahko bolj posvetili strokovnemu delu. Ker bodo namreč zaposleni v deljenem delovnem času, bodo s tem Novoteksu, si je njihova delov- hkrati .pokrivali’ . dve izmeni, na organizacija že veliko prej, kar je vsekakor bolje kot do-preden je sploh prišla v javnost slej, ko so lahko spremljali sa-pobuda o prehodu na novi de- mo delo vsakokratne dopoldan-lavnik, začela ustvarjati pogoje ske izmene... Ne bo pa vse za prehod na deljeni delovni' tako lepo, kot se zdaj lepo sliši, čas. Zaradi nove organizacije dela Povedati velja, da NOVO- bo obratovodjem na primer TEKS navzlic težavam, ki dan- ,ušla iz rok’ vsakokratna nočna danes prizadevajo tekstilno in- izmena, za katero so se vsaj dustrijo, sodi med najbolje bežno lahko pozanimali doslej idoča podjetja te stroke, če to- vsako jutro, ko so pač prišli V rej uveljavljajo novi delavnik službo. To je cena, ki jo mo- Prevoze - čeprav morda v tre- ne bi izglasoval prehoda na novi delovni čas, če mi vsi ne bi vedeli, da smo si zanj ustvarili vse potrebne pogoje in da z njim pravzaprav samo še p<> spešujemo razreševanje nekaterih problemov naših ljudi, na primer otroškega varstva,« je dejal Andrej Petrič. Dejansko je tako, da se je moral NOVOTEKS ob prehodu na novi delavnik pozanimati zgolj še za to, kako bo -poslej s prevozi na delo. Ko je avtobusno podjetje GORJANCI iz Novega mesta dalo vsa zagotovila,- da bo organiziralo potrebne kot tisto možnost, ki naj akti- ramo plačati; izplača pa se, ker vira notranje rezerve še s te z istimi ljudmi več dosežemo.« strani, tako ravnajo pač zato, Opisani konkretni primer ker ne bi radi zapustili zelene omenjamo namenoma; namreč vej p, na katero so se v prete- zato, da bi bilo očitno, kako , k los ti s tolikšnim trudom po- vsestransko so se v Novoteksu vzpeli. lotili priprav na novi delovni Ta pripomba je bila zapisana čas ih kje vse so iskali možne bo treba, postreči večjemu šte- • samo' mimogrede, kajti sobesed- pozitivne učinke kot seštevek . viiu gostov, kot pa- je, bilo trebi nika sta povedala še tole: vseh sprememb, ki jih bo po- »Novi delavnik bo vplival vzročil spremenjeni delovni čas. tudi na večjo odgovornost orga- - . riizatorjev . proizvodnje. Obralo- POSKRBLJENO ZA OTROŠKO nutno lastno škodo! — so bila vrata odprta na stežaj... Že pred leti si je namreč : NOVOTEKS zgradil dovolj prostoren obrat družbene prehrane. Zdaj so ga samo še prenovili in nekoliko razširili, kajti s kosili doslej. Cene pa so v vsakem primeru privlačne. Člani kolektiva, ki so doslej bili abonirani na tople malice in na kosila, so na primer plačevali samo materialne stroške za pripravo hrane. Tako je minuli mesec topla malica veljala 110, kosilo pa 278 S-din. NOVOTEKS pa je lepo poskrbel tudi za otroško varstvo za potrebe vseh svojih delavcev. Nasproti vhoda v tovarno ima namreč stavbo, v kateri je poleg ambulante tudi več družinskih stanovanj. Eno od njih so pred kratkim izpraznili in ga začeli spreminjati v otroški vrtec. »Približno za dvajset predšolskih otrok prostora bo za zdaj,« pravi Franci Sitar. »Stroški za varstvo in hrano bodo znesli 10.500 S-d:in na mesec, kar je poceni za naše razmere. In kar je najbolj važno: s tem rešujemo vse kritične primere. Sčasoma bomo izpraznili še ostala stanovanja in jih tudi preuredili v vrtec, ki bi pa sprejemal tudi šoloobvezne otroke, če zanje šola ne bo uredila celodnevnega varstva. Ali pa bomo- v prvi fazi prispevali nekaj sredstev za to, da bi to omogočili eni izmed šol... Skratka: rešujemo, kar zmoremo ... Kaj pa je mogoče doseči s skupnimi močmi, veste! Nerodno je to, da mora priti skoraj do katastrofe, da se skupaj vzamemo, kot se temu pravi!« M. GOVEKAR AAZVVVVNZVVVVV\/VVNZVV>ZVVV\ZVVVVNAAZVAZVVNyNZNAZVVNZV*V\ZVVVVVVVVVNZ vodjem se na primer ne bo treba več toliko ukvarjati s čisto tehnološkimi problemi, kajti za VARSTVO, PREVOZE IN PREHRANO »Naš delavski svet nikakor /PORTRETI IN SREČANJA TT etos.prvič, ne bom silvestrovala, dg/na. M je dejala Jelka Jan in bila je videti žalostna. Jelka ]e otroška ■*—” sestra na Ortopedski kliniki v Ljubljani. »Lani je bila dežurna sestra na našem oddelku Dunja. Skupaj sva hodili v šolo. In Dunja je lani jokala. Pa ona ima starše v Ljubljani. Jaz jih imam v Litiji. Pravi, da se tako samega počutiš na Silvestrovo. Dirugi plešejo in se zabavajo, ti pa si tu sam.-« Koliko časa pa že delate na Ortopedski kliniki, sem jo vprašal. »Letos drugo leto. Pri nas je urejeno tako: na Silvestrovo vedno dežurajo mlajše sestre. Jaz bi po rednem raz- »Čitam rada. Strokovne knjige, še raje pa romane. Veliko pisateljev piše o zdravnikih in zdravstvenem poklicu. In v kino rada hodim, pa v gledališče. Včasih, ko sem še poredu morala imeti ta teden hodila v šolo. sem rada hodila plesat. Takrat sem tudi igrala klavir in harmoniko. Potem pa smo se nekdanje sošolke razšle. Več mojih prijateljic dela sedaj v Valdoltri, včasih jih grem obiskat.« Ste svoj dopust potem preživeli na morju? »Tri tedne dopusta sem nočno službo, na Silvestrovo bi pa bila prosta.« Torej bi raje delali ves teden ponoči, kot pa na Silvestrovo? »Seveda, ko se bom zjutraj vračala z dela domov, bom srečevala ljudi, ki bodo prihajali z zabav. Prijateljice se bodo ves naslednji teden po- imela. En teden sem bila do- konili kot osnovo za nadomestilo krajše obdobje, morda nekaj mesecev pred dnem, ko je delavka nastopila porodniški dopust. Morda bi ob tem nastopila težava, da za tekoče leto ne bi imeli dejanske osnove za izračun osebnega dohodka. Med letom namreč • prejema delavec le akontacijo y svojega osebnega dohodka. M Mislim pa, da kljub tej slabo- y sti predstavlja predlagana re p šitev boljšo osnovo, kot je se- O danja. A. Z. • ma, drugi teden v planinah, en teden pa sem potovala po Evropi. V šestih državah sem bila: najbolj pa sta mi ugajali Belgija in Švica.« Stanovanje, ali ga imate? »Da, stanovanje imam. Tu v bolnišnici bi ga le težko dobila, morda sobo v samskem bloku« govarjale. kako prijetno so se imele, jaz pa...« Toda svoj poklic imate radi? »Rada ga imam. In vesela sem, da imam službo ravno na Ortopedski kliniki.« Zakaj pa? »Tu sem bila že na praksi, ko sem še hodila v šolo. Tudi delo z otroki me veseli. Najraje delam v sobi, kjer so predšolski otroci. Ti se znajo Ma Silvestrovo že igrati, nagajajo pa še ne.« V kateri sobi imate največ dela, sem vprašal. »V sobi z dojenčki. Previjati in hraniti jih je treba in sploh je z njimi veliko dela. Zelo odgovorno pa je delo v šok sobi. Ves čas moraš biti ob bolniku in že dosti prakse moraš imeti. V šok sobi»delajo starejše sestre.« Kakšno je vaše delo tu na kliniki? »Zjutraj na primer: umivanje in oblačenje otrok ter urejanje sob. Potem pride na vrsto zajtrk, nato pa še mali- bo karkoli spremenilo, se" bom .... ’™!1" Dela mi nikoli morda tudi jaz premislila Mislite še naprej študirati? »Ne verjamem, da se bom za to odločila. Ce bi hotela redno študirati, bi morala pustiti službo. Kam pa naj grem v službo potem, po diplomi? Dosti zdravstvenih delavcev danes že išče delo. Ce pa se ca in kosilo, ne zmanjka.« Koliko ur dnevno pa delate? »Po sedem ur delam na dan. Vsak deseti teden pa delam ponoči. Od devete ure zvečer do šestih zjutraj« Kaj pa delate v svojem pro- tako!« stem času? Morda bi se potem vpisala na Višjo šolo za medicinske sestre.« Se eno vprašanje: boste prihodnje leto tudi delali na Silvestrovo? Verjetno ne. Vsaj upam MATJAŽ VIZJAK Novost! Novost! Cvetlični lonček, ki zagotavlja življenje cvetlic tudi ob vaši daljši odsotnosti, je novi Izdelek »Poligalanta« c .11 >;; il\-:■■■•■! V Volčja draga * Nova Gorica Lončki so različnih velikosti in oblik. Njihova posebnost je v tem, da imajo v spodnjem prostoru vodo, ki po posebnem sistemu pronica v zemljo in jo ovlažuje. Povprašajte po njih v vaši trgovini! Namesto voščilnic Namesto novoletnih čestitk svojim poslovnim partnerjem, sodelavcem in prijateljem so darovale v sklad za gradnjo onkološkega inštituta v Ljimljani naslednje delovne skupnosti: SGP »Mladinska knjiga«, Ljubljana, Titova 3, 5000 N-di-narjev; Splošna Vodna skupnost Savinje, Celje, 2000 N-din; Trg. podj. Avto Celje, 1000 N-dinarjev; Kmetijski zavod Gorica, Nova Gorica, 300 N-din? Komunalno podjetje, Laško, 500 N-din; Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana, 1000 N-din? Plamen, Kropa, 1000 N-din? Gost. podjetje Hotel Slovan, Vransko, 2000 N-din; Ljubljana transport Ljubljana, 10.000 N-dinarjev; SGP Kraški zidar, Sežana 1000 N-din; Trg. podj. Volna, Ljubljana, 2000 N-din? Slovensko kmetijsko društvo, Ljubljana, Hajdrihova ul., 100 N-dinarjev; Gradbeno podjetje Bohinj, Bohinj, 500 N-din! Akademija za gledališče, radio in televizijo, Ljubljana, 500 N-dinarjev; Intenzivni tečaji tujih jezikov, Ljubljana, 500 N-dinarjev; Lekarna Vič, Ljubljana, Ljubljana, 100 N-din! Brivnica in česalnica, Piran, 300 N-din; Gradbena tehniška šola, Ljubljana, Aškerčeva 7, 80 N-din; Kmetijska zadruga, Žužemberk, 500 N-din; Delavska univerza, Postojna, 100 N-dinarjev; Zdravstveni dom, Črnomelj, 1000 N-din; Projektivni biro Region, Brežice, 500 N-din; Istra Benz, Koper, Ljubljanska 1, 10.000 N-din! Združeno železniško transport-| no podjetje, Ljubljana, 56.500 N-dinarjev; Cinkarna, Celje, 2000 N-din; Dolenjski »st, uredništvo, Novto mesto, 500 N-dinarjev. Sklad se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje. Številka žiro računa sklada je: 501-740-351/1 -Sklad za gradnjo Onkološkega inštituta v Ljubija' VVNAAA/VSAAAZVVSAA/VS/NZsAAZVVVVN/VVNAAVN/VNAZVNAAAAAA/VVNVN/^VNZVNZVVN/ NA ROB NEKATERIM POPAČENIM MNENJEM GLEDE PRIPRAV NA PREHA-JANJE NA NOV DELOVNI CAS V ZASAVJU_ V ČIGAVO KORIST Javna obravnava in polemika o pripravah na uvajanje novega delovnega časa v družbenih službah, javnih ustanovah in upravah gospodarskih organizacij je tud* v Zasavju sprožila različne komentarje, ugibanja, med katerimi so prišle v ospredji povsem napačne sodbe. Sindikati se bodo morali z vso resnostjo upreti vsem tisti*11 pogledom, ki bi že v začetnih razpravah o tem vprašanju skušali uveljaviti popa' čena stališča. Ničesar presenetljivega ni v tem, da so predlogi o uvajanju novega delovnega časa vzbudili tudi v zasavskih revirjih obilico razprav. Konec koncev se je že udomačilo prepričanje, da bomo morali zgledu osrednjih republiških ustanov, družbenih služb in gospodarskih delovr-ih organizacij slediti tudi vsepovsod drugod na Slovenskem. Ce se hočemo primerneje organizirati, to pa se moramo, če želimo hitreje napredovati, bo prehod na spremenjeni delovni čas samo eden izmed ukrepov za pospešeno uveljavljanje reformnih ciljev. V nobenem primeru pa prehod na novi delovni čas ni in ne more biti napad na sedanjo zaposlenost žensk, kot slišimo te dni nekatere posameznike v Zasavju. Očitno je, da se za takimi in podobnimi sodbami skrivajo več ali manj sovražne težnje že pred vsakršno konstruktivno razpravo o oblikah in načinu uvajanja novega delovnega časa povsem diskreditirati to novost. Po teh mnenjih je torej prišel čas, ko s tem ukrepom postavljamo zaposleno žensko — mater, nazaj pred domače ognjišče in odpiramo vrata uradov, služb, skratka delovna mesta trenutno nezaposlenim dekletom ali moškim. Stopnjevanje takih in podobnih mnenj ima za cilj odvrniti družbeno skupnost in subjektivne sile od osnovnega: namreč od iskanja vseh možnih oblik in načinov urejanja osnov za lažji prehod na novi delovni čas. Že prve razprave o tena so namreč opozorile na to, da bo tudi v Zasavju možen samo postopen prehod na spremenjen delovni čas ob pospešenem urejevanju vseh oblik varstva otrok, ustanavljanja obratov družbene prehrane do bistvene spremembe javnega prometa in kopice drugih neodložljivih opravil. In če smo že pri zaposlenih ženskah, ki za zdaj delajo samo v dopoldanskem času, potem je treba hkrati povedati, da okoli 70 odstotkov žensk v zasavskih delovnih organizacijah dejansko že vseskozi dela v dveh izmenah. Dopoldan in popoldan. Smešno bi bilo trditi, da te delavke nimajo družin ali otrok ali pa, da imajo vse zaposlene matere svoje otroke že v organiziranem varstvu. Narobe: nekaj osnovnih podatkov pove, da je za zdaj v tem varstvu največ otrok uslužbenk, bodisi iz delovnih organizacij v gospodarstvu ali družbenih služb. To pa je še en dokaz, kako smešna je trditev, da se bodo zaposlene uslužbenke raje odpovedale delu, kot pa da bi morale delati ves dan. Nihče pa ne zanika, da bo uveljavljanje novega delovnega časa sprožilo še vrsto drugih problemov, ki ne zadevajo samo žensk, ampak tudi moške. Tu imamo v mislih družbeno prehrano. Za zdaj so v Zasavju več ali manj problemi družbene prehrane malone isti, kot so bili pred leti. Samo v Hrastniku sta dva večja, sicer tovarniška obrata, katerih zmogljivost zadovoljuje in bi "jo bilo moč celo ne' koliko razširiti. V Zagorju od Savi razpolaga s takim obratom samo rudnik rjavega premoga m deloma Gradbeno podjetje. R°' temtakem je samo po sebi umevno, da bodo morali napo?'* iti v več smeri: hitreje povečevati zmogljivosti tako otroških' kot šolskih varstvenih ustan<>v in poskrbeti za družbeno prc' hrano. Končno kaže še omeniti re' akcijo sindikatov na dosedanje prve razprave o pripravah d novi delovni čas. Kot nam znano, so doslej samo na ob6' nem zboru sindikalnega svet^ mimogrede rekli nekaj besed tem. Sindikalni delavec, ki je lotil tega vprašanja, je h® dvoumno poudaril, da je preho" na spremenjeni delovni čas nUJ nost, da pa bodo morale sind kalne organizacije glede » vprašanj imeti zelo jasna sta šča pa tudi predloge in p°bu za odpravljanje vseh tistih ri žav, ki bi utegnile onemogo/^ normalen prehod na druga6 delavnik. Kot rečeno: subjektivne bodo morale v razpravah o Pr ^ hodu na spremenjeni delava nekoliko podrobneje P°/err/* j rati tudi z zgoraj omenjeni stališči in jih opredeliti škodljive, saj je popolnoma zumljivo, da so naperjene zop družbene koristi. _ -m- i f* naše družbe LJUBLJANA, 27. decembra: Danes je v prostorih republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije priredil predsednik slovenskih sindikatov Ivo Janžekovič intimen sprejem za tovariša Franca Lenkoška-Luko ob njegovi 70-letnicl in ob priložnosti, ko ga je predsednik republike Tito odlikoval z redom jugoslovanske zastave z lento. Mimo nekaterih sodelavcev republiškega sindikalnega sveta sta se sprejema udeležila tudi Leskoškova so-tovariša Rudolf Ganzitl in Jože Kopitar. Ob tej priložnosti so sodelavci republiškega sindikalnega sveta izročili slavljencu skromno spominsko darilo. N a 10 c ifi‘ r o1 a iv vi v vi u © Črnomelj: V prizadevanjih, da bi se v Črnomelj ski občini poživila kulturna prosvetna dejavnost, je občinska skupščina Črnomelj na zadnji seji sprejela sklep o razpisu natečaja za »Zupančičevo nagrado«. Pobudo za to so dale občinska konferenca SZDL in Zveza kul-. turno prosvetnih organizacij ter ostale družbeno politične organizacije v Črnomlju. Tekmovanje za to nagrado bo po razpisu trajalo do 15. aprila prihodnjega leta. Udeležijo se ga lahko vse dramske skupine, pevski zbori in instrumentalni ansambli iz območja te občine. Da bi tekmovanje zajelo čim širši krog, so se odločili, da bodo vse skupine za dvakratni nastop materialno podprli, in to: dramske skupine z zneskom 500 N-di;n. pevske zbore z zneskom 400 N-diin in instrumentalne ansamble z zneskom 300 novih dinarjev. Posebna žirija, ki bo spremljala vse kulturne prosvetne nastope, bo izbrala iz vsake skupine 5 najboljših ekip. Te na bedo nastopile na občinski mvi.ji kulturno prosvetnih organizacij občine Črnomelj, . ki bo predvidoma maja prihodnjega' leta. Vse tekmujoče ekipe bodo na občinski reviji nagradili z zneskom od 2.000 do 300 N-din. Prve prijave posameznih skupin kažejo, da se bo tekmovanja udeležilo preko 30 raznih skupin iz posameznih krajev te občine. Nedvomno Da velja pri tej zelo pomembni akciji omeniti to, da so na Do,moč priskočile delovne organizacije, ki bodo del sred-stev prispevale in tako skupno 2 občinsko skupščino Črnomelj omogočile izvedbo nadvse koristne in tudi za poživitev kUlturno-prosvetne dejavnosti Potrebne akcije. -vd €& Murska Sobota: Medobčinski odbor sindikata delavcev kmetijstva, živil-®ks in tobačne industrije za Pomurje je pred kratkim razpravlja! o samoupravnih odnosih v kmetijskih delovnih organizacijah in živilsko predelovalne industrije v Pomur-•]u- Osnova za razpravo je bila izdelana analiza, ki jo je v ta namen izdelal odbor. Osnovne ugotovitve iz analize m razprave odbora so, da le povsod tam. »kjer je skrb za družbeno - ekonomsko- izobraževanje članov organov opravljanja. in ostalih zapečenih delavcev bila na dostoj-P1' ravni, samoupravljanje pridobilo pri vsebini in se utr-d,:'-o v smeri odločanja, iskanja najboljših rešitev v skrbi za 0, uspešne j še gospodar j en je. ‘ Uibše pa je tam, kjer izobraževanju niso posvečali dovolj Pozornosti ob istočasni krep.it- 1 materialne osnove delovne Pfganizaeije in zaposlenih de-hQV.Cev' Tudi odgovornost sle-v^nesa delavca predvsem pa odtinih kadrov do dela in ri..KSeV3nia nalog ima svoje ^ vhre jn siafoe vplive na utrjeni e samouprav!j anja. , Jdbor je sklenil, da bo si* pristopil k delu v gi ®ri izobraževan ja vodstev ■‘dihalnih organizacij in nu-, ; konkretno pomoč pri n,ji-n,''em vsakdanjem delu. V ta 1. ,rnsn bo organiziral v sode-»hju z republiškim odbo- irr? sindikata delavcev kme-dutt živ|lske in tobačne In-ni, trii® seminar za predsed-e in tajnike sindikalnih ••Pdružnic. A. H. Z NOVIM LETOM V VELJAVI ENOTNE OSNOVE MERIL ZA FINANCIRANJE VZGOJNO-IZOBRAZEVALNIH DEJAVNOSTI_____________________ POSTOPNO USKLAJANJE pogojev Šolskega dela Na 1. seji redne skupščine republiške izobraževalne skupnosti, ki jc bila 22. decembra, je bil med drugim sprejet tudi izredno pomemben dokument: ENOTNE OSNOVE MERIL ZA FINANCIRANJE VZGOJNO-IZOBRAZEVALNIH DEJAVNOSTI V LETU 1968. Lani v istem času je bila Še v razmahu razprava o osnutku zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je nosila pečat razprav o tem, KAKO IN ODKOD ZBRATI IN OBLIKOVATI STALNA, STABILNA IN SAMOSTOJNA SREDSTVA za financiranje tega področja. S sprejemom enotnih osnov meril za financiranje vzgojno izobraževalnih dejavnosti v letu 1968 smo gotovo prišli korak naprej, saj smo s tem zaključili v Sloveniji javno razpravo o tem, KAKO SREDSTVA, NAMENJENA VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU, DELITI. Osnovna izhodišča za delitev so zdaj nedvomno postavljena: to so lahko le programi dela vzgojno izobraževalnih zavodov, njihovo ovrednotenje z enotno ceno pedagoške ure na posamezne vrste pouka in zavodov na območju iste temeljne izobraževalne skupnosti in uvajanje stimulacije kvalitete dela zavodov. TO PA SO PRAV TISTA IZHODIŠČA, KI JIH JE VES CAS JAVNE RAZPRAVE ZAGOVARJAL TUDI SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE. Zakaj smo vztrajali pri zakonskem določilu, da mora republiška izobraževalna skupnost določiti enotne osnove meril za financiranje vzgojno izobraževalne dejavnosti, to menda ni potrebno več na dolgo in široko razlagati. Usklajevanje razvoja na tem področju je bilo osnovno vodilo za tako zahtevo. Enotna šolska zakonodaja, a istočasno prevelike neenakosti v pogojih šolskega dela, to je zahtevo po enotnih osnovah meril financiranja tega področja povsem utemeljevalo. JAVNA RAZPRAVA JE BILA PLODNA Prvi osnutek enotnih meril, O katerem je tekla javna razprava v mesecu oktobru, je nastal pod vplivom številnih zahtev, da republiška izobraževalna skupnost v imenu »družbe« čimbolj natančno predpiše za vsako podrobnost v izobraževalni dejavnosti enotne kriterije in enotne vrednosti. Zato je ta osnutek tudi posvetil največ pozornosti ureditvi osebnih dohodkov prosvetnih, delavcev. Javna razprava pa je zahtevala ob tem osnutku vrsto konkretnejših opredelitev in določil. Prva skupina teh zahtev je našla polnega odraza v zdaj že sprejetih osnovah meni. Sem spadajo predlogi, da je financiranje treba tesneje vezati na delovne programe, ki jih sprejmejo temeljne izobraževalne skupnosti, dalje, da se naj kot osnovna enota za financiranje Druga skupina pripomb v javni razpravi je bila takšnega značaja, da jih bo mogoče upoštevati šele takrat, ko bo republiška izobraževalna skupnost predpisala najnižjo zagotovlje- nobene potrebe, da bi si izmišljali stimulanse za učitelje, ki naj bi zamenjavali predmetnega učitelja, če je tu dovolj ponudbe predmetnih učiteljev. Drugače pa je marsikje drugje, kjer nesti sestavijo le v najtesnejšem sodelovanju z občinskimi skupščinami, družbeno-politični-mi organizacijami, delovnimi organizacijami, skupnostmi otroškega varstva, kajti že zdaj je jasno, da materialna sredstva iz stalnih in obveznih virov za vse ne bodo zadoščala ln bi v bodoče tudi morali odklanjati vsako razširitev dejavnosti, če zanjo ne bomo imeli sredstev. Seveda morajo v skladu s tem programom dela (obveznim in dodatnim) sestaviti delovne programe tudi zavodi, saj bo na osnovi njih temeljna Izobraževalna skupnost morala jasno odločiti, kaj bo financirala v celoti, kaj pa bo le delno financirala in je torej potrebno za to zbrati tudi drugod potrebna sredstva. OSNOVNA MERSKA ENOTA JE PEDAGOŠKA URA Pedagoška ura. kot jo obravnavajo enotne osnove meril, Najlepše je na ljubljanskem novoletnem sejmu urejena hala A. Tu razstavlja svoje izdelke največ proizvajalcev, zato je tudi Izbira blaga najbolj pestra no ceno izobraževanja, se pravi, ko bo sprejela merila za delitev dopolnilnih sredstev vsem tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, ki same ne bi zmogle zagotoviti minimalnih potrebnih pogojev za vzgojno In izobraževalno dejavnost. Naj ob tej priliki tudi povemo, da sta tako Republiški sekretariat za pro- predmetnih učiteljev ne morejo (lil! 1 1 KONTRAFORIZMI Napredek: V naši vasi je strela zažgala hlev. Na novega je naslikal svetega Ferjana akademski slikar. Če vsakih sedem let odpreš časopis... • V naši menzi je zmanjkalo kolerabe. Upravnika so zaprli zaradi suma sabotaže. (1946) ® Inozemskemu turistu so prinesli juho prej kot meni Pritožno knjigo, prosim! (1953) # V juhi sem našel las. Direktorja pred sodišče! (1960) • Na natečaju za natakarje me niso sprejeli zaradi dolgih las. Vlagam točbo na Ustavno sodišče. (1967) Težave demokracije: Davke odmerjajo od tega, kar imaš, na škodo tistega, kar bi rad imel. Zato davkar težko zmaga na volitvah. P. K. V ČEM SO ENOTNE OSNOVE MERIL? Sedanje enotne osnove meril za financiranje vzgojno izobraževalne dejavnosti v letu 1968 zahtevajo prvič, da izobraževalne skupnosti napravijo programe vzgojno Izobraževalne dejavnosti na svojem območju. Ti programi pa morajo biti Sestavljeni iz tiste dejavnosti, ki je z zakoni in ostalimi predpisi povsem jasno določena in predstavlja pravno obvezo za posamezne izobraževalne skupnosti, pa tudi iz tiste dejavnosti, ki jo narekujejo dodatne potrebe in s katerimi bi morali zadovoljiti splošne družbene ln kulturne potrebe določenega območja (glasbeno šolstvo, izobraževanje odraslih, osemletke za odrasle, varstvo, domovi za učence itd.) Ta drugi del programa pa lahko temeljne izobraževalne skup* Hilli dejavnosti zavodov določi družbeno dogovorjena cena pedagoške ure in končno, da je treba določneje stimulirati kvaliteto dela zavodov, s čimer naj bi se tudi odprle realnejše možnosti za nagrajevanje posebne kvalitete dela znotraj samih kolektivov. Jlasllo KrpuMlSkega 4veta ZSj la Slovenilo Pilula CZh Delavska enotnost v t.jutitlanl M st le Bil uetafloVIJtn fO novembre I94S Urejale uredniški lduor Glavni ln odgovorni I rednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva m uprave ■ lubftana Dalmatinove ul, 4 onštm oreda! 113 VI telefon irednlštve .118-875, »18-685 iumii? m sifr-im uprave 110-035 Račun orl Narodni danki * Jubilant. št NB 501-1-861. de-drnl račun on Kreditni dank' n hranilni« Lluhliana. št >111 -620.7-32000- lrM»04-486 - Po iam»>ns »tevllk* «tane SO N-eat - so s-dtn. - Naročnina 1< 'etrtletna 8,60 N-dtn - oso #-dtn - polletna is N-dtn - laoo s-dtn h letna Š6 N-dtn - »800 s-dtn - Rnkopluov ne vračamo. -“osnima plačana a eotovinl TD k in kl1še11 CZP »ljudsko o-ntdra- t tohttana sveto in kulturo kot republiška izobraževalna skupnost predlagala, naj bi doslej republiški proračun ne dotiral več občinskih proračunov, pač pa naj bi republiške dotacije usmerili di» rektno v izobraževalne skupnosti. S 3 milijoni N din letošnjih dopolnilnih sredstev je republiška izobraževalna skupnost lahko pomagala le 17 občinam, medtem ko so se sredstva republiškega proračuna subvencioniranim občinam marsikje izgubila, vsaj delno, čeprav so v celoti bila namenjena predvsem šolstvu. V tretjo skupino pripomb iz javne razprave pa bi lahko uvrstili vse tiste, ki jih vsekakor kaže upoštevati, toda upoštevati jih morajo predvsem temeljne Izobraževalne skupnosti v svoji konkretni politiki. Primer: Kako nagrajevati učitelje, ki morajo po sili razmer poučevati predmetni pouk, pa čeprav za to nimajo kvalifikacije? Stališče zakona o osnovni šoli je jasno: predmetni pouk naj uči predmetni učitelj. A ker nam primanjkuje množica predmetnih učiteljev, je treba odgovoriti na vprašanje, kako nagrajevati učitelja tam, kjer mora zamenjati predmetnega učitelja. »Centralna« rešitev tu ni mogoča! V Ljubljani na primer ni liiBJ.. _ Pa še ris Je...!* ' lili L: Zn stari Latinci so rekli: Časi se spreminjajo in mi sc spreminjamo z njimi. In stari Latinci so bili moder narod, vedeli so, kaj govore. Včasih so pred božičem izginile vse pomaranče iz naših trgovin, sedaj pa že od Miklavža naprej dajemo poseben novoletni popust. Lani nas je Mladinska knjiga iz Ljubljane osrečila z Božičnimi pesmimi. Bile so šlager leta. Letos pa Cankarjeva založba s papirnatimi jaslicami. Kos potiskanega papirja,'ki se da razgrniti, in potem vidiš dete božje v jaslicah. Zgodil pa se je čudež. Slovenci, pravijo, da smo varčen narod, smo jih kupovali za med. Stale, pa so 2000 starih dinarjev najmanjše — večje so bile ie dražje! Ne govorimo torej, da nam je reforma pobrala denar. Sami ga zapravljamo. Za mistiko, ki se ji po domače reče »kšeft«!M. V. predstavlja ovrednotenje »živega dela«, se pravi, da vsebuje osebne dohodke prosvetnih in drugih delavcev na zavodih. Pedagoško uro bo moral za razredni, predmetni, praktični pouk ln druge vzgojno Izobraževalne dejavnosti določiti najprej vsak zavod za sebe, temeljne Izobraževalne skupnosti pa bodo po razvrstitvi zavodov v različne kategorije morale odobriti oziroma določiti enotno ceno pedagoške ure za posamezne vrste pouka. Pedagoška ura pa bo kot pomemben element v ceni izobraževanja omogočala tudi republiški izobraževalni skupnosti, da bo v prihodnjem letu razdeljevala dopolnilna sredstva temeljnim izobraževalnim skupnostim po čim bolj objektivnih kriterijih. NEKAJ ZELO KONKRETNIH DOLOČIL V enotnih osnovah meril pa so nekateri odnosi vendarle povsem konkretizirani. Prvič, konkretiziran je odnos, v katerem naj se na global sredstev iz naslova pedagoških ur zavodom priznajo sredstva za funkcionalne in režijske stroške. Konkretiziran je ta odnos takole: na global sredstev iz naslova pedagoških ur naj bi osnovne šole prejele za funkcionalne in režijske stroške najmanj 15 %, gimnazije in šole za vzgojo učnega kadra 18 %, tehniške šole 25 %, ekonomske in administrativne šole 18%, zdravstvene 20 % in poklicne 30 %. Od teh minimalnih stopenj pa bodo temeljne Izobraževalne skupnosti zagotovo morale odstopiti — Jih povečati — tam, kjer je opremljenost šol danes najilabša. Drugo, zelo konkretno določilo enotnih osnov meril pa je to, da morajo temeljne Izobraževalne skupnosti Iz globala svojega dohodka, ki se oblikuje lz stalnih In obveznih virov, Izdvajati 3 % sredstev, namenjenih Izključno nagrajevanju nadpovprečne kvalitete dela .zavodov. Ta sredstva naj bi se dodeljevala zavodom na osnovi ocene dela prosvetno pedagoške službe. Tretje, zelo konkretno določilo v enotnih osnovah meril pa je. da izobraževalne skupnosti priznavajo nižjo ceno pedagoške ure zavodom, kjer poučuje-Je delavci, ki nimajo potrebne Izobrazbe. Tako zadržana sredstva sme izobraževalna skupnost koristiti Izključno le za strokovno izpopolnjevanje pedagoškega kadra. SONJA GAŠPERŠIČ edel je za svojo pisalno mizo, se čehljal po dolgi ^ beli bradi, prebiral pisma, ki so ležala na mizi in jih sortiral: na levo tista, v katerih so mu ljudje popisali želje, ki jih bo lahko izpolnil, na desno ona, katerih želja ne bo mogel izpolniti. »Dovoli, dedek Mraz,« sem ga vprašal, »po kakšnem kriteriju ločuješ ta pisma?« »Po žepnem« je dejal in se zahehljal. »Veš, tudi mene ni obšla reforma in imam, kot mnoge vaše institucije, v žepu luknjo.« In je desni kup pisem vrgel v koš. »Za denar me prosijo,« je pojasnil. Jaz pa sem vzel is koša nekaj pisem in bral: »Dragi tovariš dedek Mraz, globalna bilanca sredstev federacije za prihodnje leto izkazuje 727 milijonov novih dinarjev primanjkljaja. Petletni družbeni plan razvoja pa terja, da federacija vloži la denar, ki ga nima, v investicijske projekte. Ce k omenjenemu primanjkljaju prištejemo Še primanjkljaj iz leta 1967, ki znaša 373 milijonov in ga je federacija prenesla v svoj proračun za prihodnje leto, potlej nam skupaj manjka milijardo in 100 milijonov Intervju z dedkom Mrazom novih ali 110 milijard starih dinarjev. Ker smo izkoristili že vse možnosti, da bi dobili ta denar, pa Od nismo, se v skrajni stiski obračamo na tebe, dragi tovariš dedek Mraz, in te prosimo, da nam pomagaš« ln drugo pismo: »Ljubi dedek Mraz, najbrž že veš, da je naš občinski proračun zelo pičel in da nimamo niti toliko denarja, da bt iplačati učitelje. Letošnjo pomlad smo si sposodili nekaj milijonov za njihove plače, ki jih moramo ob novem letu vrniti, pa ne vemo, od kod naj jih vzamemo. Morebiti veš ti?« In tretje pismo: »Dragi dedek Mraz, v naši tovarni stoji rotacijska peč in nimamo lastnih sredstev, da bi jo popravili. Prosili smo banko, ki pa je gluha na to uho, ker nismo nogometni klub, ampak čisto navadna samoupravna delovna organizacija. Lepo te prosimo, če bi pobrskal po svoji blagajni; morebiti boš našel tistih osem milijonov, ki jih tako krvavo potrebujemo.« ln še četrto pismo: »Dedek Mraz, kupil sem si avto, hladilnik, pralni stroj in televizijski aparat in sem se zadolžil, zdaj pa dolg vračam, toda obroki so tako veliki, da trti primanjkuje denarja za čisto navadno prehrano. Bi mi lahko ti kako pomagal? že vnaprej se ti zahvaljujem in te prisrčno pozdravljam.« Medtem ko sem bral, je poštar prinesel novo torbo pisem, dedek Mraz jih je sortiral in nov kup prošenj je romal v koš. »Pa bi Jim vsaj odgovoril,« sem predlagal, »Bi jim, pa nimam denarja za znamke.« »In če bt imel toliko denarja, kaj bi jim napisal?« Dedek Mraz Se je počohal po dolgi beli bradi in se zamislil. »Rekel bi jim ...« »No, kaj?« »Počakaj vendar, da razmislim. To ni tako preprosto. Ljudje me prosijo, ker so se znašli v stiski in moj odgovor jim ne bi smel te stiske še povečati. Torej, rekel bi jim...« Spet je umolknil in tedaj se mu je posvetilo. »Nič jim ne bi rekel. Tu nekje imam pismo, ki bi ga razmnožil in •jim ga poslal.« Pobrskal je po mizi in ml ga pokazal. Bilo je drobno pisemce in na njem je pisalo tole: »Dragi dedek Mraz, ne prosim te materialnih dobrin; vem, da si jih moramo ljudje sami ustvariti — s svojim znanjem in delom in preudarnim gospodarjenjem. Manjka pa nam samoupravljalskih sposobnosti in korajže. Vem, da nam tega ne moreš prinesti v si-ojem košu, lahko pa vsakega izmed nas ob svojem obisku opozoriš na to pomanjkljivost, ki se je mnogi med nami ne zavedajo. Samo to te prosim in v upanju, da bos moji prošnji ustregel, te pozdravljam.« JANEZ VOTiJC Kako gospodarimo KROJAČI | PREDPISOV | © Ob rob določanju pogojev gospodarjenja v prihodnjem letu Splošno mnenje gospodarskih krogov je, da za gospodarstvo prihodnje leto ne bo lažje, kot je bilo letošnje; bitka za uresničitev ciljev gospodarske reforme še ni dobljena, čeprav smo v njej do sedaj zabeležili nekatere pomembne uspehe. Tudi v prihodnjem letu se bo naše gospodarstvo moralo boriti za svoje mesto v mednarodni delitvi dela in to v ostri konkurenci na mednarodnem trgu. Pogosto poudarjamo, da levji delež boja za uspeh gospodarske reforme odpada na gospodarske organizacije, da se bitka za reformo mora odvijati predvsem znotraj gospodarskih organizacij, ki se morajo kadrovsko, organizacijsko in tehnološko usposobiti za uspešno nastopanje v konkurenci na domačem in na tujem trgu. Ta trditev drži — ni pa pri tem, treba pozabiti, da ni prav vse v rokah proizvajalcev in samoupravljavcev, da je marsikaj izven njihove moči in vpliva. Konkretno'- naši delovni ljudje res upravljajo in gospodarijo v svojih delovnih organizacijah, toda pogoje njihovega gospodarjenja določajo drugi. Ne nazadnje zvezna administracija, čeprav končno odločitev o pogojih gospodarjenja seveda sprejema zvezna skupščina. Način, kako se našemu gospodarstvu prav te dni določajo pogoji, v katerih bo moralo poslovati v prihodnjem letu, pa se zdi podoben dogajanju v izmišljeni zgodbi: Občan pride h krojaču naročit obleko, želi ižbrati blago in kroj obleke, mojster pa mu ne pusti do besede. Kar tako čez ramo mu odbrusi, da bo blago že sam izbral, pa tudi kroj obleke bo sam določil, saj je tega vajen. Kar pa zadeva mere, tudi ni nuje, da bi se okoli tega mudila — saj vidi. da ni nič posebnega ... Ta zgodba je seveda izmišljena: če bi kak krojač hotel tako ravnati s svojimi strankami, zelo kmalu niti za močnik ne bi več zaslužil. Ni pa ta zgodba čisto izmišljena, kar zadeva obleko, ki jo bo naše gospodarstvo nosilo prihodnje leto, oziroma razmere, v katerih bo poslovalo. Praksa namreč kaže, da imajo krojači te obleke kaj malo časa, da bi se z gospodarstvom menili o njegovih željah in' potrebah — in tudi kaj malo volje, da bi te želje in potrebe itpoštevali. Ni dvoma, da je določanje pogojev gospodarjenja izredno zamotano in zahtevno delo, ki terja številne podatke, analize, primerjave itd. In normalno bi bilo, da to delo, ki je — vsaj v pripravljalni fazi, izredno pomembno — v rokah zvezne uprave ne bi potekalo brez posvetovanja s tistim, za katerega »kožo« gre, to se pravi brez posvetovanja z gospodarstvom oziroma vsaj z zvezno gospodarsko zbornico. Tega posvetovanja pa do sedaj ni bilo; bolje rečeno — ni bilo takšnega posvetovanja, ki bi bilo vredno tega imena. Zvezna gospodarska zbornica je do sedaj dvakrat razpravljala o pogojih gospodarjenja v prihodnjem letu — in to obakrat »kar tako«, to se pravi brez gradiva, ki bi pomenilo neko otipljivo osnovo za razprave. Sem in tja v omenjeno zbornico zaide tudi kakšno gradivo — toda zdi se, samo zato, da bi ga čez čas — dogodilo se je tudi že, da še isti dan — njegovi avtorji zamenjali z drugim gradivom. Različni predlogi, kako naj bi bile določene stvari urejene, se menjajo večkrat z naravnost bliskovito naglico — vse to pa ne daje niti vtisa resnega dela niti vtisa spoštovanja zvezne administracije do predstavnikov gospodarstva. Dodajmo še, da je zvezna administracija v zamudi s pripravo mnogih zelo važnih predlogov, na primer tistih, ki zadevajo zunanjetrgovinski režim. Zaradi tega ima gospodarstvo že sedaj veliko škodo, saj je že v precejšnji zamudi s sklepanjem pogodb in bo to škodo težko nadomestilo. Naj zaključimo z naslednjo ugotovitvijo: če je gospodarstvo prevzelo na svoja pleča levji delež nalog gospodarske reforme, ima polno pravico zahtevati, da tudi zvezna administracija opravi svoj del nalog — in to pravočasno ' ob upoštevanju mnenja in argumentov predstavnikov gospodarstva. M. P. 1 I I I I ■ i 1 ^/y^\AAA/VVVW\AA/W'ArVWSA/\AA/Wy'AA/\AA/W\/\AA/WW'/VWNAA/'- Tovarna, čipk, vezenin in rokavic BLED LJUBLJANA, 26. decembra — Danes dopoldne je predsednik občinske skupščine Ljubljana Center Andrej Levičnik podelil odlikovanja šestini delavcem trgovskega podjetja Prehrana, s katerimi jih je ob 20. obletnici obstoja podjetja odlikoval predsednik republike Tito. Generalni direktor Franc Nebec je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem, red dela s srebrnim vencem pa so prejeli šef fakturnega oddelka Ivanka Ulaga, k njigovodkinja Ela Rohaček, šofer Karel Topole in skladiščnik Evgen Murovec. Z medaljo dela pa je bila odlikovana Dragica Pilih. Na naši sliki: posnetek s podelitve odlikovanj delavcem Prehrane SAVA SE JE POVEZALA S SEMPERITOM ! Prestiž la dlani s i s ? i i i i i i 8 Po dveletnem snubljenju se je kranjskim gumarjem posrečilo odkupiti od Semperita, svetovno znane avstrijske tovarne za avtopnevmatike, licenco za vse vrste avtomobilskih plaščev razen radialnih. Odkupljeno tehnologijo dela Sava že uvaja, prihodnje leto bo stekla poskusna proizvodnja, že sredi leta pa redna. gumijevih izdelkov zamrznjene. Aktiviranje notranjih rezerv je torej za Savo nujno. IZDELUJE: e strojno klekljane čipke in strojne vezenine • vse vrste ženske konfekcije e damske rokavice iz sintetičnih materialov, kombinirane s čipkami Vse svoje izdelke vam nudimo po konkurenčnih cenah V MODERNO UREJENI TRGOVINI NA BLEDU, LJUBLJANSKA CESTA 8 DELOVNI KOLEKTIV ŽELI VSEM KUPCEM SREČNO NOVO LETO 1968! ODPLAČILO S PROIZVODNIMI STORITVAMI Semperit je okleval s prodajo licence predvsem zato, ker jo je Sava želela plačati s proizvodnimi storitvami ali, kot se med proizvajalci po navadi reče, z »lohn poslom«. Ta je za inozemce zanimiv, kadar na svetovnem trgu primanjkuje blaga. Avtopnevmatike pa je celo,., preveč, saj je z orpejitvijo avto-’ mebilske proizvodnje zašla tildi industrija avtomobilskih plaščev v krizo, ki jo kajpak ob-, čuti tudi Semperit. In vendar se je Savi posrečilo doseči, da bo Semperitovo licenco plačala z izdelavo avtomobilskih gum. VEČKRATNI USPEH Ta uspeh kranjskih gumar-jev je pomemben že zato, ker jim prihrani devize. Pridružuje pa se mu še uspeh dolgoročnejšega pomena za Savo: z osvojitvijo Semperitove tehnologije dela je podjetju tako rekoč zagotovljena svetovna kvaliteta avtomobilskih plaščev, če dobi surovine, predvidene v odkupljeni recepturi. Prestiž Save v jugoslovanski proizvodnji avtopnevmatik je na dlani, svetovna kakovost avtomobilskih gum pa je hkrati najzanesljivejša izvozna viza. ADMINISTRATIVNE SPONE BODO ZNOSNEJŠE Gumarska industrija ima še vedno določene cene, vrhu tega dobiva devize za uvoz surovin iz globalne devizne kvote. Ti administrativni' posegi v politiko cen, skupaj z deviznim režimom, Savo gospodarsko utesnjujejo. Tovarna se je v zadnjih letih modernizirala in z novo strojno opremo povečala proizvodne zmogljivosti, ki so letos — po 14 % povečanju proizvodnje — komaj 70 ”/0 izkoriščene. Fiksni stroški preveč bremenijo polno lastno ceno. ki se bo s povečevanjem serij oziroma s proizvodnimi uslugami za Semnerit zmanjšala zaradi porazdelitve režije na več proizvodov. Pocenitev proizvodnje je za Savo, ki bo prihodnje leto poleg uslug za Semperit izvozila še za milijon dolarjev svojih izdelkov v Zahodno Evropo, gospodarski imperativ. Poleg svetovne kakovosti je pogoj tuiiH kupcev tudi svetovna cena. Da je izvoz še težavneiši, na primer. Zahodna Nemčija postavlja 25 °/o carinska bremena. S nroda-o na dnrnn*em trgu podjetje ne more pokrivati izvoznih zgub, ker so cene Bitka, ki jo bije Sava, ni lahka. Intenziviranje proizvodnje, racionalizacija gospodarjenja pa so daljnosežni ukrepi, s katerimi bo sčasoma kranjski gumarski kolektiv zmanjšal deficitarnost jugoslovanskega tržišča za avtopnevmatiko, ki se je še lani v 41 %> oskrbovalo z uvoženimi avtomobilskimi plašči. Ma- ..................................H™®™1™™111™...11111,1.Ilillllll!g 1 Novost pa tržišče! S i.' s, f 1 m I Za keramične ploščice, kopalne kadi, straniščne školjke, posodo, kamnite plošče, emajlirane in kromirane štedilnike Proizvaja © VA-MO čisti in daje sijaj © VA-SVIO vam prihrani trud © VA-MO polira in daje blesk .iiitiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiimiiimiimiiiiimiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Milinim....................................................... 15 LET PODJETJA SIJAJ V HRASTNIKU M ® ® Letos najvecji REZULTATI Hrastniško obrtno podjetje Sijaj so ustanovili leta 1955 v glavnem zato, da bi zaposlili delovne invalide in žensko mladino. Kolektiv pa je že prva leta gospodarjenja pokazal toliko žilavo-sti in prizadevnosti, da so mu upravičeno obetali vsestransko perspektivo. S prihodom strokovnjakov, z razširitvijo proizvodnje in predvsem s trdno voljo pa se je Sijaj danes uveljavil doma in celo v tujini. Enega izmed najlepših delovnih uspehov pa so dosegli te dni — milijardo realizacije, čeprav so za leto 1967 predvideli samo 730 milijonov S-din vrednosti proizvodnje. Kolektiv je dejansko začel praznih rok. Edino podporo je ime! pri hrastniških steklarjih, ki so jim zaupali svoje lestence in drugo razsvetljavno steklo, za katere so začeli izdelovati stojala, podstavke, ročaje različnih vrst m oblik. Za delovne pro~+" ’ so si uredili staro skladišče, medtem ko so bili prisiljeni uporabljati staro orodje in nekaj starih, že skoraj povsem izrabljenih strojev. Skratka: imeli so vse pogoje za životarjenje od danes do jutri ali neposredno iz rok v usta. Kolektiv je želel česa drugega. Razgledovanje po trgu, potrebe potrošnikov, njihove zahteve in okus so postali edino vodilo dela. In v tem tiči še danes ključ njihovih uspehov. Zato jih začetek uveljavljanja gospodarske reforme ni prizadel," pač pa spodbudil k razgledovanju po tujih tržiščih. Posebno skrbno so se lotili oblikovanja svetlobnih teles vseh oblik in vrst. Pred leti zgrajena nova tovarniška dvorana je postala pretfesna. Med drugim so se odločili za posebno razstavno dvorano, kjer bi dvakrat, trikrat na leto prirejali razstave svojih novih izdelkov za največje kupce in odjemalce. Lani so sklenili pogodbeno sodelovanje z nekim avstrijskim podjetjem, ki poteka obojestransko uspešno. Sicer pa so letos prodali v Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo za 70 milijonov S-din lestencev, namiznih in stropnih luči, svetilk vseh oblik in velikosti. Izdelke hrastniškega Sijaja poznajo no vsem jugoslovanskem tržišču, n ek ni laskavih priznanj pa utrjuje kolektiv v prepričanju, da so na pravi poti. 1’ neki ljubljanski delovni organizaciji, ime bomo molčali, ker ima lahko več dvojnikov, so razpravljali po delovnih enotah o predlogu gospodarskega programa za prihodnje leto. Tako kot mora biti, je predlog sestavila strokovna služba, pri njih analitski oddelek in njegov vodja je s svežnjem popisanih papirjev pod roko prišel razlagat načrt med delavce. Približno takole jim je rekel: »Tovariši proizvajalci, dobili ste plan za prihodnje leto, njegova dokončna usoda pa je v vaših rokah. Vi ste upravljavci, zato se odločite, ali boste večino dohodka namenili za osebne dohodke ali pa boste dali tudi kaj za sklade.« Potem je analitik obmolknil in čakal na besedo upravljavcev. Past, ki jim jo je nastavil, bi bila dobra za pouk v šoli, kjer bi slušatelji s praktičnimi primeri vadili razsodnost, utrjevali zrelost in presajali v prakso gospodarsko logiko. Za živo vsakdanjo prakso pa je takšno testiranje sila nestrokovno, in, če ne zamerite, celo izzivalno. Domišljam si namreč, da sem osveščen samoupravi! jav ec in če bi mene vprašal vodilni delavec v podjetju, če želim več za osebne dohodke kot za sklade, bi mu odvrnila: »Če si ti, vodilni strokovnjak, izračunal in ugotovil, da je vseeno, potem sem za višjo plačo!« Če so tako rekli tudi delavci v »našem podjetju«, jim prav nič ne zamerim. Analitik, ki si je pomel roke in se zatekel v zavetje delavskega samoupravljanja, ni delavcem prav nič povedal, da je podjetje potrebno modernizacije, da. imajo inženirji, tehnologi že pripravljene in proučene nove teh nnloške postopke, ki 'bi zagotovili večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, vendar jih ne morejo uresničiti z zastarelimi napravami. Ni jim tudi povedal, da kažejo izračuni, če so jih izračunali, da bi z novo tehnologijo lahko ustvarili tolikšen in tolikšen dohodek, da bi ta dohodek pomenil tudi višje osebne dohodke. Ni jim povedal, da je vredno zaradi tega oddvojiti toliko in toliko sredstev za sklade. Poudariti velja, da ustvari »naše podjetje« več kot 4 milijarde bruto dohodka letno, da šteje kolektiv blizu 400 delavcev, da govorimo torej o kolektivu, ki ustvarja znaten1 dohodek, ki ga je mogoče zelo gospodarno razdelili. Pod. jetje je zaenkrat v Sloveniji edini proizvajalec izdelkov, vendar mu v neki sosednji republiki meša poslovne načrte proizvajalec, ki je že nakupil moderno opremo. Vsega tega analitik delavcem ni povedal. Pač pa je »s kolom v roki« čakal v zasedi na odločitev delavcev. Zvedavo. je prisluhnil njihovemu mnenju, pri tem pa je pozabil, da ti delavci plačujejo njegovo strokovno delo in mu zaupajo. Jutri jim bo vrnil to zaupanje, ko jih bo proglasil za nezrele upravljavce, ki ne mislijo na drugo kot na svoj žep. Razpravo o gospodarskem načrtu bo v teh dneh zapečatil delavski svet Prav nič ne vem. kakšna navada je v tem kolektivu, ali pripravijo strokovne službe proučeno in utemeljeno zasnovo gospodarskega programa za prihodnje leto in postrežejo z izračuni za morebitne variante ali člani delavskega sveta namesto strokovnih služb računajo, rišejo, pišejo. potem pa glasujejo? I. V. Iz delovnih kolektivov IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM PISMA BRALCEV lllllllllll Pred dnevi sem v članku, ki ga je objavilo Delo, zasledil podatek, ki je menda uraden in najnovejši. Zame in verjetno še za marsikoga je ta podatek grozljiv. Ko pravim — še za marsikoga — nimam v mislih tistih ljudi, ki so pač nagnjeni k temu, da nekatere absurdne razmere v naši družbi presojajo bolj čustveno kot razumsko, jih dramatizirajo, pišejo in javno recitirajo na neko imaginarno družbo naslovljene epigrame. Za tistega, ki se trudi razumeti protislovje našega družbenega razvoja in ki iskreno želi, da bi se ta protislovja čim prej omilila, če že ne odstranila, pa je vseeno grozljiv najnovejši podatek Sekretariata za delo SRS, ki pravi, da imamo v slovenski strukturi zaposlenih komaj 6 °/o visoko izobraženih delavcev, v strukturi nezaposlenih pa ljudi s prav takšno izobrazbo že 7 Vo. Smo torej z našo nemočjo spreminjati stvari res prišli že tako daleč, da imamo v letu reformnem 1967 boljšo strukturo »na cesti«, v vsakem primeru pa izven naših delovnih organizacij?! Verjetno precej nenormalen pojav za družbo, ki se želi s svojim gospodarstvom vključiti v normalne tržno-blagovne odnose( doma in v svetu. Prav dobro vem, da bi za podrobnejšo opredelitev tega problema moral poznati tudi notranjo strukturo teh 7Vo nezaposlenih visoko kvalificiranih strokovnjakov (tisti, ki se s tem ukvarjajo, prav gotovo to tudi poznajo!). Poznati bi moral torej tudi poklicne profile teh nezaposlenih visoko kvalificiranih, kajti prav vsi gotovo ne čakajo le pred zaprtimi vrati delovnih organizacij našega gospodarstva. Tu so gotovo še zdravniki, stomatologi, arhitekti, kajti teh in podobnih poklicev je gotovo zabeleženih kar precej na spiskih naših zavodov za nezaposlene. Kvalifikacijska struktura zaposlenih na tako po krivici poimenovanem negospodarskem področju pa tudi ni brezhibna. Pri tem ne mislim na ' tisto kvalifikacijsko strukturo, ki je na negospodarskem področju slaba, ker nam pač manjka določen strokovni kader. (Pred dnevi sem v nekem časopisnem poročilu z zasedanja ali prosvetno-kulturnega zbora ali republiške izobraževalne skupnosti — ne spominjam se točno — prebral, da nam na primer manjka v Sloveniji še 1800 predmetnih učiteljev s primerno strokov- BOLJŠA STRUKTURA »NA CESTI« no izobrazbo za predmetni pouk!) Verjetno pa je vendarle še marsikje tudi na negospodarskem področju potrebno Popraviti kvalifikacijsko strukturo, jo spremeniti s strokovno izšolanimi ljudmi, ki so nam že na voljo. In to morda tudi tam, odkoder danes še letijo epigrami na družbo, ki da je tako neučinkovita pri spreminjanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Imam znanca — poslanca, ki se je v uradnem dokumentu prepričal, da so celo na tako imenitni instituciji, kot je naša univerza, v njenih strokovnih službah namreč, precejšnja odstopanja med strokovno izobrazbo, ki jo terja sistemizacija delovnih mest, in dejansko izobrazbo zaposlenih. Preteklo bo torej očitno še precej časa, da bomo uresničili načelo — pravega človeka na pravo mesto! V tem poslednjem mesecu koledarskega leta, ko povsod in od zveze navzdol razpravljajo, kako naj bi gospodarili v prihodnjem letu in ko mnogi izmed nas le preko tiska in ob televiziji sledimo tem razpravam, so mene prijetno presenetila nekatera razmišljanja in pobude. Prepričan sem, da bi bilo koristno, če bi jih začeli uresničevati. Gre za ideje, ki bi, če bi jih uresničili, gotovo pripomogle, da bi naše šolane, a nezaposlene strokovnjake vendarle spustili v delovne organizacije. Prva zamisel: mnoge delovne organizacije gospodarstva zatrjujejo, da imajo z vsakim mladim strokovnjakom nekaj časa le izgubo, kajti pri delu se še precej časa ne znajde prav, plačati pa ga vendarle morajo njegovi izobrazbi primerno. In zdaj je slišati iz Beograda predlog, naj bi delovne organizacije za dve leti oprostili družbenih prispevkov na osebni dohodek novinca-strokovnjaku. Druga zamisel: delovnim organizacijam naj bi predpisali, koliko mladih izšolanih ljudi naj bi obvezno sprejele na delovno prakso. Tretja zamisel: s Temeljnim zakonom o delovnih razmerjih naj bi delovne organizacije bile obvezane, da do določenega roka sestavijo sistemizacijo delovnih mest z opisom potrebne strokovne izobrazbe. Taka zahteva gotovo ni vmešavanje v samoupravne pristojnosti delovne organizacije, prispevala pa bi k temu, da v razpisih delovnih mest ne bi bilo več kriterijev, raztegnjenih kot harmonika, za isto delovno mesto, ki predpisujejo od nižje izobrazbe do najvišje. Obvezna sistemizacija delovnih mest z opredeljenimi zahtevami po strokovni izobrazbi za posamezna delovna mesta bi ne nazadnje omogočala tudi zaposlenim znotraj delovne organizacije, da napredujejo skladno s pridobivanjem višje strokovne izobrazbe. Mnogo je danes ljudi, ki v času svoje redne zaposlitve še nadaljujejo študij in tudi doštudirajo, zelo težko pa z novim in večjim znanjem dobe novo primerno delovno mesto v svoji delovni organizaciji. Teh nekaj zamisli, ki vse po mojem trdnem prepričanju govore v prid stvarnemu spreminjanju kvalifikacijske strukture, nikakor ne bi smeli zavreči. Saj je prvo in drugo zamisel gotovo možno uresničiti že s slovenskim samoupravnim dogovorom. V reformi pretežno govorimo o dinarju, manj o ljudeh. Zato se tudi ne morem strinjati s tistimi enosmernimi glasovi iz gospodarstva, ki terjajo le, naj področje izobraževanja »skrči svoje potrebe«, hkrati pa gospodarstvo razmetava družbena sredstva, ki so bila vložena v študij številnih mladih strokovnjakov, ko jih pušča ob lastni slabi kvalifikacijski strukturi na cesti. Za konec, dovolite, da se predstavim. Sam sem med delom doštudiral višjo komercialno šolo, a sem si bil Prisiljen delovno mesto skladno moji pridobljeni izobrazbi Poiskati si v novi delovni organizaciji. Tu pa žal zopet opravljam delo, ki bi ga lahko dekle le z administrativno šolo. Optimizem, kot vidite, pa me še ni zapustil. I. S. JELOVICA LESNA INDUSTRIJA IZDELUJEMO IN IZVAŽAMO e MONTAŽNE STANOVANJSKE HIŠE @ VVEEKEND HIŠE S MONTAŽNE FASADNE ELEMENTE © VRATA © OKNA © FURNIR © GRADBENE PLOŠČE © LIGNOFOL Telefon hišna centrala: 85-336, 85-337, 85-338, 85-339 ŠKOFJA LOKA VSEM DRŽAVLJANOM IN ŠE POSEBEJ POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO USPEHOV POLNO NOVO LETO 1968! y^A/WWWW^'V^^ryvWWWW^^AA/WW^AAAAr^^v^AAAy^AAAA/V^AAAAAAAAA/WWWV'rvWWWVWWWV Štirideset let ljubljanske tovarne baterij zma, DESETLETJE INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE Če smo kdaj morda z nejevoljo kupovali baterije tovarne ZMAJ, ki je pred 40 leti prevzela kot svoj simbol prav te prazgodovinske pošasti, kakršne sicer že šest desetletij krasijo tudi istoimenski most prek Ljubljanice, potem je dandanes bistveno drugače. Drugače v tem, da baterije tovarne ZMAJ po svoji kvaliteti vendarle že dosegajo povprečno evropsko kvaliteto, da pa bodo po rekonstrukciji, ki jo v ZMAJU zaključujejo, še boljše in da se jih pravzaprav preveč vztrajno drži le slab sloves iz preteklosti, ko niso imeli niti pravih surovin in ko še niso poznali industrijske proizvodnje, kakršno je že davno vpeljala konkurenca onkraj naših meja. svojega čutila tudi pretežna večina naših ljudi!« Tako je povedal direktor Karel Primožič. Njegovim besedam bi dodal še nekaj podrobnosti. Če je dandanes drugače, potem velja povedati tudi to, da je za njimi prvo desetletje sicer zapoznele, vendar zelo potrebne in tudi uspešne industrijske revolucije. »NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA!« Pred kratkim, ko je tovarna ZMAJ praznovala štiridesetletnico obstoja, je njihov direktor, sicer diplomirani ekonomist Karel Primožič dejal: »Leta 1958, ko smo kupili prvi stroj, se je tpdi pri nas sprožil proces oblikovanja industrijske miselnosti. Morda bi se to zgodilo tudi nekaj prej, če pri nas vseh takratnih gospodarskih načrtov ne bi potiskali v ozadje, češ da se ukvarjamo z neperspektivno proizvodnjo. Nove vrste baterij na nikelj-kadmijevi in še na drugih osnovah so tedaj namreč grozile, da bodo dejansko iztisnile klasične baterijske proizvodnje. Vendar so te nove vrste baterij še danes bistveno dražje od klasičnih in jih zato proizvajajo predvsem za posebne namene in potrebe. Dokler pa se spoznanje o bodočnosti klasične baterijske proizvodnje ni utrdilo, je moralo miniti več let... Prvemu stroju, ki sem ga že omenil, so pred tremi leti sledili še vsi drugi, ki smo jih potrebovali za osnovne proizvodne faze. Nova tehnologija pa je s tem do konca zaostrila različne konfliktne situacije, saj smo imeli denar in najpotrebnejše stroje, ne pa ljudi, ki bi bili vešči nove tehnologije in ki bi tudi bili pripravljeni delati drugače, kot so bili navajeni. Trda je bila, trda, da se je zlagoma le začela spreminjati tudi miselnost naših ljudi; da so počasi začeli razumevati, da poleg kemikov potrebujemo tudi strokovnjake drugih profilov: strojnike, ekonomiste... In kar je najvažnejše’: da se je končno utrdila misel, da le s skupnimi močmi lahko uresničimo tak razvojni program, ki ga bo za SEDEMNAJST VARIANT ZA REKONSTRUKCIJO! Po dve leti trajajočih razpravah, med katerimi so pretresli kar 17 variant bodoče usmeritve njihove tovarne, so se slednjič odločili za adaptacijo sedanjih proizvodnih prostorov namesto novogradnje in za nakup dodatne angleške opreme in licenco tehnologije, kakršno uporablja tovarna VIDOR, ki zaseda vrh svetovno priznanih proizvajalcev baterij. V prid takšni odločitvi je marsikaj govorilo. O novih ali o prenovljenih delovnih prostorih so morali razmišljati v vsakem primeru, saj prejšnji nikakor niso ustrezali in bi pravzaprav zaradi upravičenih zahtev inšpekcije za delo sploh morali prenehati z obratovanjem. Ko pa so še računi pokazali, da bo adaptacija sedanjih prostorov najmanj za petkrat cenejša od novogradnje in da torej za ureditev sodobnih proizvodnih prostorov potrebujejo le 80 milijonov S-dinarjev, odločitev ni bila več težka. Prihranek, ki so ga dosegli s takšno odločitvijo, pa so takoj tudi »pretopili« v nove stroje. Tako bo ZMAJ do polovice naslednjega leta v celoti mehaniziral in delno tudi avtomatiziral proizvodnjo, kar ne bo vplivalo zgolj na boljšo kvaliteto, marveč tudi na 30 do 70 ”/i> višjo proizvodnjo posameznih izmed šestih osnovnih vrst baterij, kolikor jih vsebuje njihov proizvodni program. ZA TRETJINO VEČJA PROIZVODNJA KOT LANI še to-le: dosedanje investicije v nove stroje so delavcem v ZMAJU omogočile, da so samo letos v primerjavi z minulim letom povečali proizvodnjo za tretjino, produktivnost pa — upoštevaje še vpliv nove organizacije dela in proizvodnje — kar za štirideset odstotkov. Kot rečeno, v naslednjem letu računajo s še višjo proizvodnjo in produktivnostjo ter prvič tudi z večjim obsegom izvoza. Poraba baterij na domačem trgu je namreč tako majhna — komaj dve bateriji na prebivalca ali šestkrat manj kot v zahodnoevropskih državah —, da so v izvoz tako rekoč prisiljeni. Vendar pa jih prav dejstvo, da je poraba baterij na domačem trgu izredno majhna, sili v izredno obsežne tržne in druge raziskave ter v propagando. Tako skupaj z zagrebško tovarno baterij CROATIA, s proizvajalci radijskih sprejemnikov, električnih gramofonov in otroških igrač ter slednjič še s trgovci, ki tovrstne izdelke, za katerih delovanje so potrebne baterije, tudi uvažajo in prodajajo, ZMAJ začenja obsežno propagandno akcijo, katere edini namen je povečana prodaja baterij. MILAN GOVEKAR Kadar pridete v Celje, obiščite hotel Avtoturističnega podjetja »IZLETNIK« Celje Telefon HOTEL 20-41, 20-42 CELEIA Obiščite nas, če , potujete skozi Celje, če ste na službenem potovanju, če ste na dopustu. Sodobna oprema vseh sob. — Prvovrstna kuhinja. — Domače in tuje specialitete. — Sončna terasa. — Poleti možnosti kopanja, pozimi zimski športi. Sprejemamo aranžmaje po naročilu. Skupinam nudimo popust. Cene zmerne — postregli vam bomo vljudno in v vaše zadovoljstvo. Premog razprodan, prihodnost neznanka Razgovor s Petrom Peterkočem, sekretarjem rudniškega komiteja ZK v Senovem »Ponoči prihajajo šoferji s kamioni k nam, takšen naval je na naš premog,« je vsako besedo posebej poudaril jamski nadzornik v senovskem rudniku in sekretar rudniškega komiteja Peter Peterkoč. »Me veseli, da ste zaloge razprodali. Torej se vam še ne bo treba tako hitro prekvalificirati?« Slutila sem, da bo Peterkoč ob tem vprašanju izpraznil malho dokazov, da" senovski rudarji še lahko ostanejo rudarji. In res je bilo tako. »Naš premog je boljši kot zasavski, četudi se govori in piše, da rudnik nima perspektiv. Kopali ga bomo, dokler se bo splačalo. Rentabilnost se zmanjšuje, to je res, toda zato, ker izkop ni moderniziran. Takoj po vojni je bil naš rudnik najbolj akumulativen, z našim denarjem je družba izgrajevala industrijo, zdaj pa bi mi potrebovali denar za modernizacijo, pa ga ne dobimo.« Večina senovskih rudarjev je Peterkočevih misli, vendar z njim vred trmoglavo ne vztrajajo, da morajo dobiti kredit za modernizacijo rudnika. Pred petimi leti mu je namreč strokovna komisija napovedala kratko življenjsko dobo — komaj petnajst let še. Toda ob tej napovedi so se začeli rudarji spraševati, kaj potem? Na predlog taiste komisije, ki je opravila geološke raziskave, so zaprosili Zvezno investicijsko banko za kredit, da bi zgradili lastno cementarno. »Štirideset milijonov smo žrtvovali za raziskave,« je nadaljeval Peterkoč, »a na poslani elaborat in prošnjo za kredit pa niti odgovora nismo dobili. Mogoče res ne kaže graditi v Senovem cementarne, čeprav je surovin na pretek, če je bolj ekonomično širiti trboveljsko. Takšna pojasnila smo namreč dobili na naših republiških predstavništvih, kmalu zatem pa smo brali, da cement uvažamo. Ne vem, ali res ne bi mogli mi izdelovati gradbenih elementov namesto zasebnih obrtnikov.« Premalo vem o potrebah po gradbenih elementih, da bi karkoli odgovorila. Prihodnost senovskih rudarjev pa še zdaj ni jasna. Nad tem’ se je Peterkoč pred najinim razgovorom obregnil na konferenci občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta Krško o zaposlovanju. »Če bi vedeli, kam naj se usmerimo, bi že davno začeli graditi nove objekte,« je Peterkoč zopet pribil med najinim razgovorom in se razhudil, da se ne morejo zanesti na tuja priporočila. 1 »Lani smo prosili za nasvet,« je dejal, »rečeno nam je bilo, naj zgradimo tovarno za predelavo plastičnih mas, z lastnim raziskovanjem tržišča pa smo ugotovili, da je takih tovarn že preveč. Potem so nam rekli, naj bi izdelovali fino litino in tudi s tem nasvetom si. nismo pomagali. Investicije so zelo velike, dela pa za malo ljudi. Nas je pa blizu tisoč ... Odkrito rečeno, zaupanje izgubljamo v strokovnjake, ki sedijo na odgovornih mestih. Pred kakim mesecem smo spet sestavili svojo komisijo, ki naj bi v srednjeročnem programu gospodarskega razvoja Slovenije našla zanesljiv kos kruha za nas. Do zadnjega vendar ne moremo odlašati! Preveč nas je, da bi nas rudnik preživljal, dokler ga ne zapremo. Negotovost, v kateri živimo, pa, verjemite, ni prijetna. No, tudi to je krivo, da smo postali nezaupljivi in nestrpni in da želimo čimprej zvedeti, katero gospodarsko panogo bo skupnost pomagala razviti in kje bo naš prostor na soncu.« MARIOLA KOBAL ® VPRAŠANJE: Prosim vas, da mj v vaši rubriki »Arhitektov kotiček« svetujete! kako naj bi si opremil kuhinjo i,i dnevni kot v vrstni hišici, ki jo pravkar dokončujem. Dimenzije kuhinje so 303 X 460 cm, s tem da je na krajši steni okno, da je na nasprotni steni vhod iz dnevne sobe, in da ima ta prostor še vhod iz predsobe. Zaradi lažje ponazoritve prilagam skico tlorisa kuhinje in dnevnega kota. A. L., Maribor. Z vprašanjem bralca A. L. iz Maribora smo se obrnili na arhitektko Dorotejo Dozet. Posredovala nam je takole skico opreme: Sicer pa prepustimo besedo arhitektki Dozet: Kuhinjski elementi so izdelek podjetja Marles iz Maribora, gre pa za tip kuhinje »Elegant«. Vrata elementov so obdelana s po!yestrom bele barve, ličnice predalov pa s polyestrom pastelno modre barve. Na vratih in predalih so montirani beli linearni PVC ročaji, ki dajejo opremi zaključen estetski videz. Delov- ne plošče, omaric so obložene s sivim ultrapasom, ki je odporen zoper mehanične in kemične poškodbe. Vse površine omaric se da tudi sila lahko čistiti, in sicer z mokro krpo, namočeno v raztopino detergenta. Pomivalna omaric,a pa ima vgrajeno dvojno pomivalno korito, lahko pa se odločite tudi za omarico z enojnim pomivalnim koritom dimenzij 80 X 100 cm. Stoli so izdelani iz bukovega lesa, sedeži so iz vezanih plošč, prav tako v naravnem bukovem lesu. Če vam to ne ustreza, lahko na sedeže položite blazinice iz blaga sivka-stomodre barve. Proizvajalec atolov je podjetje Brest iz Cerknice. Za mizo v dnevnem kotu priporočam raztegljivo mizo, ki jo proizvaja podjetje Marles, ki jo lahko na vsaki strani raztegnete za 30 cm. Obložena je z ultrapasom sive barve, ogrodje pa je iz bukovega lesa. Kotna klop, izdelek varaždinske tovarne »Florijan Bobič« je iz naravnega bukovega lesa, sedežne plošče so tapecirane z modro sivim blagom, lahko pa se odločite tudi za kak enobarvni ton. Sedežne plošče se odpirajo navzgor, tako da lahko notranjost kotne klopi izkoristite za shranjevanje najrazličnejših predmetov. i K temu še tole: pod lahko prekrijemo z drap vinaz ploščicami. Stene naj bodo ople-skane z belo ali pa z nežno rumeno sinkolit barvo, tako da jih boste lahko umivali. Zavese v kuhinji oz. dnevnem kotu pa naj bodo iz belega diolena. Arhitektka Doroteja Dozet v odgovoru tudi pojasnjuje, da lahko A. L. iz Maribora dobi celotno opremo v prodajaln; podjetja Slovenijales na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Priložila Pa je tudi cenik posameznih elementov, ki jih predlaga za opremo. 1. visoka omara 50 X 52 X 1940 cm 394 N-din 2. pomivalno korito 150 X 55 X 85 cm 687 N-din 3. omarica s predalom ; / ' - in izvlečno desko 50 X 55 X 85 cm 220 N-din 4. omarica-predalčniik 40 X 55 X 85 cm 341 N-din 5. kotna omarica 100 X 55 X 85 cm 359 N-din 6. vrtljiv stol 68,10 N-din 7. stol-sardan 41 N-din 8. miza raztegljiva 100 X 67 cm 234 N-din 9. kotna klop 164 X 124 om 409 N-din 10. viseča omarica 150 X 30 X 59 cm 296 N-din 11. viseča omarica 100 X 30 X 59 cm 210 N-din 12. napa 59 X 30 X 59 cm 162 N-din 13. viseča omarica 40 X 30 X 59 cm 125 N-din 14. viseča omarica 50 X 30 X 59 cm 137 N-din Illlllll!!!!llll!!llll]|!lllll!llllllllllll|lllllllllllllllllllll!lllllllll!l!lllillllll!lillllllllll!lll!illlllllllllllllillllllllllllllllllllilllllllll®lllllllllllll!lilllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!!lllllllllll | | lf • i. 1 ' »*. - - - NOVINARKA PRISLUŠKUJE KUPCEM IN PRODAJALCEM OTROŠKE KONFEKCIJE Po trgovinah s konfekcijo nisem iskala samo senzacionalne ocvirke, ki bi kompromitirali našo konfekcijsko industrijo in trgovce, ampak sem želela zvedeti samo, če kupci dobe, kar želijo in, seve, če jim cene ustrezajo. Odgovor na prvo vprašanje: NE. Odgovor na drugo vprašanje: ŠE KAR. »KAR JE LEPO, SE SAMO PRODA« Mislim, da bi bilo za vodstva trgovskih podjetij zelo poučno, vče bi si prodajalke zapisovale. kolikim kupcem so dopoldne ali popoldne rekle: »Na žalost, zmanjkalo je.« Ta stavek sem sama kdove kolikokrat' slišala med nakupovanjem zase in sedaj, med zbiranjem gradiva za tole reportažo. V Ljubljani in v Kranju. Ljubljanska Modna hiša je zelo dobro založena s konfekcijo. Vendar jo veliko kupcev še vedno zapušča praznih role. »Ubogi naši otroci.« m; je rekla prodajalka otroške konfekcije Julka Bevčičeva, »če ne bi bilo Jutranjke iz Sevnice. Kar je lepega, je od Jutranjke. Poglejte tole oblekico. Ali ni srčkana? Štirideset smo jih dobili, pa jih je samo še pet. Če pridete jutri, jih ne bo več.« Ogledovala sem si oblačilce iz zelenega svilenega žameta z drobnim ornim karom ;n z bubi ovratničkom z,a punčke od 4 do 6 let starosti, ko je prišla k prodajni mizi mlada mamica. »Imate pleten volnen komplet za šestletno punčko? Pri nas smo jih imeli deset, pa jih je zmanjkalo.« »Mislite na tiste iz Rašice? Tudi m; jih nimamo več,« odvrne prodajalka. Mlada mamica je zaposlena v ljubljanski Na-Ma. Iskala pa ni kompleta od Rašice, ampak od nekega zasebnega pleti! j-stva... »Kar ie lepo. se samo precej proda,« sta vzajemno rekli prodajalki iz dveh največjih ljubljanskih. trgovin s konfekcijo. »Torej je premalo lepega?« Julka Bevčičeva skomigne z rameni, češ, kaj hočemo in kaj moremo, potem stopi k obeše-nim otroškim plaščkom: »Če l»pe stvari prepozno dobimo, nam tudi ostajajo. Za prvi november bi tele plaščke razprodali v nekaj dnevih. Jutranjka pa je za tri tedne kasni la ...« »Mogoče so pa predragi?« »Oh, kar je lepo. gre. Tiste čedne oblekice so po 10.788 S-dinarjev, pa so jih kupovale delavke ravno tako kakor intelektualke. Starš; imajo radi lepo oblečene otroke, cene niso najvažnejše.« Ljubezen do otrok, kakor sem se kasneje prepričala, resnično premaga varčnost. Dve nadstropji niže je postarana žena ogledovala otroške predpasnike. Kdove kolikokrat je vzela cenejšega v roke in potem dražjega, iz uvoženega bombaža, z našiti stkanimi punčkami : »Za tole cunjico naj dam 2160 dinarjev? Veste kai, zase dobim lep predpasnik za 800 di- narjev,« se je jezila. Oči pa le ni mogla odlepiti od vtkanih punčk. In ... Ja, kupila jih je. MOČNA TUJA KONKURENCA Kakor sem si ob moskovskih izložbah s konfekcijo rekla: »Daleč smo pred Moskovljani« in s .podobnim, občutkom zmagoslavja odhajala od izložb v Sofiji, Budimpešti. Varšavi in Bukarešti, tako me je , ob izložbah v Trstu in na Dunaju obhajala rahla zavist, pomešana z občutkom sramu ... Podobna čustva so me prevevala med ogledovanjem otroške konfekcije v ljubljanskem izvozno-uvoznem podjetju Cen-tromerkur. Izbira je zelo velika, toda. .. kupci so posegali predvsem po nemških in italijanskih izdelkih. Otroške žabice kočevskega Trikona so v primerjavi z uvoženimi nemškimi tako revne ... Kupcev ni premamila niti za 1300 S-dinarjev nižja cena. »Slabo ne gre,« je rekla prodajalka. »Marsičesa pa sploh od domačih podjetij ne dobimo. V dokaz mi je pokazala oblekice iz draiona po 7.950 S-dinarjev. Rdeče, kričeče modre, zelene... Z živobarvnim životkom in obrobo. »Od Rašice srno kupili nekaj kompletov, pa smo jih težko prodali. Dvaintrideset tisočakov ie le malo preveč za osem do desetletnega otroka, ki hitro raste.« »Dvaintrideset tisoč?« se začudim. »Mhm, ampak poleg krilca in puloverja še jopica, dokolenke in kapa ... Idealno, le predrago!« Na splošno pa: domača otroška konfekcija ne vzdrži v konkurenci s tujo, niti estetsko niti v cenah. Par švedskih hlačk iz polivinila za dojenčka stane 1400. S-dinarjev, slabše domače pa ene same 1035 dinarjev. Kupci so kajpak posegali po švedskih. Čedni puloverji iz 36”/o volne in 64 % sintetike. Jci jih izdeluje Rašica za šolarje, so po 10.000 S-dinarjev. n:ic manj lepi uvoženi pa po 7480. dinarjev. »Imate morda tudi za štiriletne fantke?« skeptično vpraša kupec, potem ko si skupaj z menoj ogleda, uvoženi pulover. »Zal jih je zmanjkalo.« Tudi v Gentromerkurju naj-bo.j cenijo Jutranjko iz Sevnice. V plaščkih samo ta konkurira italijanskim proizvajalcem. Kar zadeva estetiko; v cenah pa ne. Italijanski moher je resda malo tanjši, toda najbrž je imela prodajalka prav. ko je rekla: »V hudem mrazu ostajajo triletni otroci doma, razen tega v enem letu prerastejo takle plašček. Osem tisočakov je kar zadosti za eno zimo, Jutranjki-ni pa so po 13.200 S-dinarjev.« Verjetno je ta pripomba prišla tudi n.a tista ušesa, kjer utegne koristiti. Nova pošiljka otroških plaščev iz Jutranjke ie bolj praktična in cenejša. Morda celo lepša. Temnomoder poliester, podložen z vatelinom in obrobljen s sintetičnim krznom, ljubek kroj... Marsikdo se ustavi ob teh plaščkih, ki so za poldrugi tisočak cenejši, kakor tisti iz moherja. V KRANJU — MAJHNA IZBIRA V veleblagovnici Kokra sem zaman iskala otroško konfekcijo. »Premalo prostora imamo, zato je ne prodajamo,« se je,izgovarjala prodajalka. »Od dvanajstih let naprej jo dobite.« »Kaj pa dobim?« »Raztegljive hlače in jopiče... Zdaj je malo manjša izbira, ker se pripravi jamo na inventuro. Tudi tovarne nam zaradi tega. ne pošljejo naročil.« Pred vrati pa je dedek Mraz... Toda, kaj bi dopovedovala prodajalki. Ta prodaja, kar ima. Bolj ali manj spretno. Ravno tako ne dobite otroške konfekcije v novo odprti konfekcijski trgovin; Elite. Poslovalnica Modnih oblačil pa je od rok . .. Tako imajo Goren jska oblačila v središču Kranja s svojo specializirano poslovalnico za otroško konfekcijo tako rekoč monopol. Toda direktor Gorenjskih oblačil je sušo v otroški konfekciji opravičil: »Kranj ima močno tekstilno industrijo. Marsikdo dobi tovarniške ostanke... Za majhne otroke je škoda denarja.« Ne vem, če to drži. Mislim pa, da se boste strinjali z menoj v naslednjih lastnih ugotovitvah : Otroške konfekcije je vedno več. lepe je pa premalo, zlasti tiste po zmernih cenah. MARIOLA KOBAL Akcija v miniaturi Ko zapade sneg, začno ra* dijski napovedovalci opaža®* jati šoferje: vožnjo brez zim* skih gum in brez snežnih verig odsvetujemo na naslednjih cestah... Zato smo se odločili v teh dneh, ko pričakujemo snežn* padavine, da zavrtimo nekatere telefonske številke prodajaln, kjer si-lahko šoferji oskrbe snežne gume. Izbrali sm° pet tipov avtomobilov, za katere bi lahko rekli, da so najbolj pogosti na naših cestah-Zastavo 750, Voikswagen, V°" pularno »Katrco« — Renault L 4, Zastavo 1300 in Škode 100 MB. Dobili pa smo takele odgovore. ® KOMBINAT BOROVO' LJUBLJANA, PRODAJALN* NA TITOVI CESTI v Ljubljani: Prodajamo samo izdelk® našega kombinata, lahko P® dobite zimske gume za Zastav® 750 in Zastavo 1300. Drugih nimamo. ® VELETRGOVINA ASTR* LJUBLJANA, TITOVA CESTA: Trenutno so na zalof samo zimski plašči brez zračnic tovarne Tigar iz Pirot®1 dimenzij 5,60 X 15, ki so pd" merni za Vo!kswagen in stanejo . 24.525 S-din ter sneži)® gume 5.63 X 13 za Zastavo 1-'®" po 18.000 S-din. <8 VOLAN, LJUBLJANA KERSNIKOVA ULICA:: R®‘ zen za Renault 4 L lahko dobite snežne gume za vsa drug® vozila: za Zastavo 750 stanei® zimske gume znamke Metzel®* 16,109 S-din. Ceatovi plašči 2® vozila VW 25.400 S-din. Weitb" Pirellijevi plašči za Zastav® 1300 26.800 S-din, plašči kranjske tovarne Save z žebljih so, za 30 S-din cenejši, zitn.sk plašči za škodo 101)0 MB Pa veljajo 22.800 S-din eden. @ SLOVENIJA , AVTO' LJUBLJANA, VOŠNJAKOV* ULICA: Trenutno so na voli6 samo Zimski plašči velik®5* 5,50 X 12 za Fiat 850. še Pre” novim letom pa dobimo zi0*' ske plašče za vozila, za katera sprašujete. @ ASTRA, KRANJ, PR®' ŠERNOVA ULICA: Zimski gum za vozila VW, Rena®* 4 L in Škodo 1000 MB nfin®' mo. Lahko pa dobite zim5**6 plašče za Zastavo 750, ki nejo 23.170 S-din, in plašče Zastavo 1300, ki veljajo 18-1® starih dinarjev. Tak je torej barometer 23 ločenosti nekaterih pomeni1 nejših prodajaln avtomobil5**3 opreme. Še sreča, da nisrn° vprašali, kako je z zi-mski,rrl gumami za nekatera d^a vozila, morda nič manj P sta na naših cestah. Torej zares srečno pot! M. V. NOVO! Kino- projektor ISKRA 8 Kar je pomenil našim staršem družinski album, pomeni modernemu človeku projektor. Osemmilimetrski projektor ISKRA 8, ki vam ga danes predstavljamo, je nastal v tovarni Združenega podjetja ISKRA KRANJ po dolgoletnem študiju in na temelju izkušenj pri proizvodnji profesionalnih in polprofesionalnih projektorjev. ISKRA 8 je kvaliteten, sodobno oblikovan 8-milime-frski projektor za trajno uporabo. Za estetsko dognano obliko je dobil priznanje na I. mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani in na razstavi LGA — Zentrum Form v Stuttgartu. S projektorjem ravnamo preprosto in to samo s tremi tipkami, ki se zelo mehko vklapljajo in ob preklopih ne povzročajo nobenih tresljajev. Projektor je iz- delan za priključek na omrežno napetost 110, 127, 220 in 240 voltov. Hitrost projekcije filma naprej in nazaj se da naravnati od 14 do 25 slik na sekundo. Osemmilimetrski projektor je na voljo v več izvedbah. ISKRA 8 stane v maloprodaji 99.800 starih dinarjev, ISKRA 8 super, ki ga vidimo na sliki, pa stane 115.000 starih dinarjev. O SMUČARSKIH ČEVLJIH IN MONTIRANJU STREMEN CE LE MOREMO Pozor, mamice! KADARKOLI POTUJETE V TRST IN HOČETE RAZVESELITI VAŠE MALČKE IN ZADOVOLJITI SAME SEBE, OBIŠČITE SPE' ALIZIRANO OTROŠKO KONFEKCIJSKO TRGOVINO Via CanclucciAS rete?. 96-908 NASPROTI POKRITE TRŽNICE NUDIMO VAM VSE, KAR POTREBUJEJO DOJENČKI IN OTROCI DO 10 LET STAROSTI NIZKE CENE, POSTREŽBA SOLIDNA IN V SLOVENŠČINI KUPUJMO KVALITETNO! r Tu'di za smučarsko opremo velja staro pravilo: za tnalo denarja malo muzike! Zato bodimo »izbirčni« vsaj Pri nakupu smuči, vezi in čevljev. Od teh rekvizitov je namreč precej odvisno, kako bomo smučali, medtem ko je vsa preostala smučarska oprema že bolj stvar okusa kot pa dobrega smučanja ... V prejšnji številki našega časopisa smo vsem bodočim smučarjem posredovali nekaj splošnih informacij o tem, na J morajo posebno paziti, ko uPujejo smučarsko opremo, •o-er pa smo morali zaradi omejenega prostora pustiti na strani marsikatero aktualno vprašanje v zvezi s smučarsko opremo, bomo danes spregovorili malce več o smučarskih čevljih in o montiranju stremen. Prav tako x pomembne kot smuči so namreč za dobro smu-tudi vezi in čevlji. Vezi pa moramo pritrditi na smuči strokovno. V nasprotnem primeru ?am namreč še tako draga in kvalitetna smučarska oprema ne 0 omogočala takšnega veselja na snegu, kakršnega si želimo. Kot že rečeno: mimo smuči in vezi so čevlji najpomembnejši smučarski rekvizit. Pri kupovanju se nikakor ne smemo odločiti niti za tesne niti za široke čevlje. Univerzalni čevlji so enojni in primerni tako za smučanje kot za hojo. Lahko jih kupite v dveh izvedbah, v smučarski, s tanjšo gumo na podplatih in v izvedbi za hojo, z debelejšo, močno nazobčano gumo. Primerni so za vse manj zahtevne smučarje in za mladino, ki čevlje hitro prera-se. Ker še do nedavna takih čevljev ni bilo dobiti v naših trgovinah, pomenijo precejšnjo pridobitev na našem »športnem tržišču«. Dvojni smučarski čevlji na vezavo eo že znan in preizkušen V tej srajci boš eleganten labod izdelek. Na trgu jih je mogoče dobiti v najrazličnejših izvedbah. Za čevlje te vrste je značilno, da jih lahko smučar zelo natančno zaveže in da v njih noga ne trpi. Tudi hoditi je v njih laže. Slaba stran je le v tem, da je obuvanje precej dolgotrajno. V zadnjem času pa se vedno bolj uveljavljajo čevlji brez vezalk, ki jih nadomeščajo posebne kovinske sponke. Prednost teh čevljev je v tem, da jih lahko smučar zelo hitro obuje in tudi sezuje. Slaba stran pa v tem, da v njih noga dokaj trpi. posebno pri hoji. Ker so ti čevlji zelo trdi, so primerni le za ljudi, ki veliko smučajo. Tudi ortopedi zanje niso navdušeni. Res pa je, da današnji smučarji pogosto dajejo prednost praktičnosti. V zadnjem času tovarne že izdelujejo sponke na peresa, ki pomenijo lep napredek, saj blažijo premočno stiskanje nog. Na trgu so že več let znani tudi dvojni čevlji z notranjim lahkim čevljem, ki služi smučarju za domač čevelj v smučarskem domu.„ Po zaslugi tovarne Alpina lahko kupijo smučarji take čevlje že v domačih trgovinah. Mimo velike praktičnosti — zunanji čeveli ie na sponke — takšni čevlii nimajo drugih prednosti in jih bodo v tovarni delali, kot so nam pojasnili, v večjem številu le, če bo zanje kaj več povpraševanja. Seveda so eni kot drugi smučarski čevlji zelo dragi, saj veljajo celo do 40.000 S-dinar-jev. K temu pa moramo dodati, da so kljub vsemu še vedno razmeroma ceneni, saj stanejo enako kvalitetni čevlji v tujini tudi dvakrat toliko. Torej, ko prenese naš žep izdatek za smučarske čevlje in se za , nakup končno tudi odločimo, upoštevajmo predvsem naslednje: @ Ko čevlje pomerimo, moramo imeti na nogah vsaj en par tankih in en par volnenih nogavic. Noga mora »sedeti« v čevlju sicer trdno, toda še vedno udobno, da bo kos zahtevnim nalogam na smučeh. Če le moremo, se odločimo za kvalitetno usnie, to ie za dražje čevlje, da jih že Prva mokrota ne bo povsem deformirala in jih napravila neuporabne. Precejšen problem predstavlja za vse. ki kupijo nove smuči, montiranje stremen. Ob tem moramo povedati, da ponekod — na primer v ljubljanskem Siovenijašportu — montirajo trgovine kupcem vezi brezplačno. Vezi montirajo v Ljubljani tudi nri Centromer-kurju, Lovcu. Kolešariu in pa seveda pri Elanovem servisu na Vidovdanski cesti. Če v ceno smuči oziroma vezi ni všteto tudi montiranie. pot/ei je treba ponavadi odšteti za to uslugo blizu 2000 S-dinarjev, kar vsekakor ni malo. In ker ie poleg stroškov vezano montiranie stremen v trgovini ri»grwaf» tu/P z dolgotraipim čakan^m. ''orno v nasledki vrsticah povedali, kako lahko opravimo to nalogo sami, če imamo' seve pri roki vsaj najnujnejše domače orodje. Ker je pri montaži vezi največjega pomena mesto, kjer se odločimo pritrditi čeljusti oziroma varnostne glave, si najprej poglejmo nekaj načinov, kako izračunamo najprimernejšo točko, kjer jih moramo pritrditi. Pri prvem, do nedavnega najbolj razširjenem načinu, pomnožimo pol dolžine smučke — za dolžino smučke velja celotna dolžina, merjena čez krivino — torej tista, ki je označena na smučeh ob strani — s faktorjem 0,95. Dobljene centimetre iztoe- Smučarski čevlji s sponkami na peresa pomenijo lep napredek v sodobni obutvi za smučanje, saj blažijo premočno stiskanje nog rimo od repa smučke proti krivini. Na označeno mesto pride sredina prstnega jermena ali sredina stranskega držalca podplata. Fale tor 0.95 pa velja le za čevlje številk 41 in 42, medtem ko ga je treba pri večjih čevljih povečati na 0.955 ali tudi na 0,96. Pri manjših številkah čevljev pa ga je treba znižati na 0,945. Pri markerjevi formuli, ki je danes vse bolj v veljavi, vzamemo pol absolutne dolžine smučke — dolžine, ki jo dobimo pri merjenju smučke pri ravni črti — pri dolžini smuči 210 cm je absolutna dolžina 208 cm — dodamo 2 cm in ha dobljeno točko, merjeno od repa navzgor, postavimo sredino vijakov ria glavo markerja. Na drugačen način lahko izrazimo, isti postopek tako. da polovični dolžini smučke — absolutni — odštejemo 1 cm in na dobljeno točko, merjeno spet od zadnjega konca navzgor, postavimo prednji rob čevlja. Na podlagi obeh navedenih načinov dobimo ustrezno mero le za turne in kombinacijske smuči. Pri smučeh za slalom pomaknejo tekmovalci vezi do 1.5 centimetra nanrej, pri smučeh za smuk pa do 2 cm nazaj. Pri montaži turnih smuči se moramo izogibati montiranja nreveč "'^►'ej. saj ie vedno m-miša napa Ka. če pomaknemo vezi za spoznanje preveč nazaj. lR#veti in se kaj Nekaj nasvetov k novoletnemu jedilniku Zadnjič sem sicer obljubila, da bom spregovorila 0 zamrzovanju gotovih jedi ter kruha in sladic. Toda ker smo na pragu novoletnih praznikov, sem se odločila, da to temo preložim za kasnejšo številko; namesto tega pa v kratkih besedah nekaj nasvetov k novoletnemu jedilniku. Lepo in prijetno je, če se praznik pozna po boljšem jedilniku Vendar pa ni potrebno, da prav zaradi tega prazničnega jedilnika jemo potem ves mesec slabše. Tudi ni prijetno, da takšen praznični jedilnik prekomerno obremeni z delom družinske člane. Izberimo torej jedilnik, ki bo boljši, ne predrag ter hitro pripravljen. Za sestavo jedilnika izberimo takšne jedi, ki smo jih lahko pripravili že prej, jih za slovesnost le pogrejemo, prevremo ali do kraja pripravimo. NEKAJ RECEPTOV: SRNIN HRBET Z GOBAMI (za 4 osebe): 3/4 kg srninega hrbta, 5 d,kg prekajene slanine, 1 dkg surovega masla, žlička limoninega soka, sol, poper, mast za pečenje. Meso očistimo kožic ter porežemo kite, ga pretaknemo s prekajeno slanino ter natremo s soljo, poprom in limoninim sokom. Tako marinirano meso pustimo stati pokrito v porcelanasti skledi vsaj 1—2 uri. Nato prelijemo meso z vrelo mastjo in počasi pečemo uro in pol. Med pečenjem polivamo pečenko z mastjo, mesnini sokom ali juho. Na pol zmehčano meso ločimo od kosti, narežemo na primerne kose, damo nazaj v ponev, priložimo drobno zrezane gobe, prilijemo z juho in dušimo do mehkega. Če je omaka preredka, jo zagostimo s kislo smetano. K mesu v omaki serviramo lahko kruhove cmoke, mlince ali zabeljene široke rezance. SARMA IZ KISLEGA ZELJA 1 /2 kg zmlete sveže svinine, 5 dkg prekajene slanine, strok česna, 2 žlici kisle smetane, 2 dkg masti, 2 stroka česna, pol srednje debele čebule, 12 dkg riža. sol, poper, 1 jajce, 8—10 lepih listov kislega zelja, 1/2 kg zrezanega kislega zelja. Omaka: 4 dkg masti, 1/4 čebule, žlico moke, 4 žlice paradižnikove mezge, sol, 15 dkg, prekajenih svinjskih reberc, 1 del kisle smetane. Na masti prepražimo drobno Sesekljano čebulo, dodamo zmleto sVinino, zrezano slanino, sesekljan ali zmečkan česen, na pol kuhan riž, jajca, sol in poper ter vse dobro zmešamo. Klobasice nalagamo v posodo, ki smo jo na dnu obložili z narezanim kislim zeljem. Po klobasicah tudi naložimo zrezano zelje, pokrijemo s prekajenimi rebrci ter prelijemo s paradižnikovo omako. Paradižnikova omaka: na masti prepražimo sesekljano čebulo in moko, dodamo paradižnikovo mezgo ter zalijemo z mrzlo vodo. Pustimo, da prevre, osolimo ter prelijemo sarmo. Sarmo počasi kuhamo do mehkega, pred serviranjem primešamo še kislo smetano. K sarmi serviramo kronamo lahko pripravimo že dan pirjeve cmoke, kruh ali krompir v kosih s peteršiljem. Sar-prej in jo pred uporabo le prevremo in legiramo s kislo smetano. HITRA OREHOVA POTICA 1/2 kg ostre bele moke, 10 dkg kvasa, 7 dkg sladkorja, 10 dkg masla ali margarine. 2 rumenjaka, mleko po potrebi, dišave po okusu. Nadev: 40 dkg lepih orehovih jedrc, 1 del vrelega mleka, žlica surovega masla, rum, cimet, 1 jajce, sladkor po okusu. Moko presejemo, med njo zdrobimo margarino, dodamo sladkor, dišave, rumenjake in vzhajan kvas. Na hitro po-gnetemo testo, ga razvaljamo na pol centimetra debelo, pomažemo z nadevom, zvijemo, damo v pomazan pekač in tako! spečemo v srednje vroči pečici. Vročo potico potresemo s sladkorno moko. Nadev: Orehe zmeljemo in polovico poparimo z vrelim mlekom ter ohladimo. Posebej umešamo rumenjak, maslo in sladkor do penastega, dodamo poparjene in ohlajene orehe ter dišave in dobro zmešamo. Testo enakomerno pomažemo z nadevom, nato pa še potresemo s suhimi orehi, ki smo jih prej oddelili. SADNA KUPA Kupljen ali doma pripravljen biskvit narežemo na kvadratne rezine, po pol centimetra debele. Na vsak košček biskvita položimo vloženo marelico. Na marelico kanemo malo marmelade ter jo potresemo s sesekljanimi mandeljni. Tako delamo izmenoma do vrha, na vrhu pa z brizgalko oblikujemo stolpič sladke smetane. ELA KOVAČIČ Izobraževanje in kultura 7^ počastitev stote obletnice gledališča na Slovenskem nas je ljubljanska televizija presenetila sredi decembra V z imenitno oddajo, za katero se res ne kaže prepirati, ali je bolj zabavna kot kulturna ali bolj izobraževalna. Gre za quiz (NE)ZNANA TALIJA, ki bo odslej do junija prihodnjega leta na sporedu vsake štiri tedne. Po prvi kritiki, javni, pa tudi tisti, ki ji prisluhnemo takole privatno (in sodeč tudi po 200 odgovorih na vprašanje, zastavljeno gledalcem ob televizijskih sprejemnikih!), se zdi, da so to kulturno oddajo z zanimanjem sprejeli tako tisti, ki sicer na TV zaslonu iščejo le zabavno in da so tej zabavni oddaji prisluhnili prav tako oni, ki so sicer bolj naklonjeni kulturno resnobnemu programu. A kar zadeva njen izobraževalni značaj, jo je najbolj uganil kolega novinar, ki je v »Delu« zapisal, da dvomi o tem, če široka publika ta trenutek ve o katerem drugem našem dramatiku več kot o A. T. Linhartu, ki mu je prva quiz oddaja bila posvečena. Odslej vsake štiri tedne zanimiva kulturno-izobraže-valna TV oddaja, ki sicer nosi popularni naslov QUIZ (NE)ZNANA TALIJA h ahko torej zapišemo; bravo, režiser FRAN ŽIŽEK, »oče« te domiselne oddaje! Kratko kramljanje z njim pa nam m J ie razkrilo, da se v zamisli te oddaje vendarle skriva več kot to, da je bil Žižek tokrat »srečne roke«. Zanima nas, smo ga na primer vprašali, ali je TV quizu (Ne)znana Talija bila stota obletnica gledališča na Slovenskem le pretveza (koristna in dobra prilika), ali pa je Žižkov motiv za tovrstne oddaje vendarle globlji? Fran Žižek meni, da televizija po svetu danes deluje na dva načina. Prvi način, da na ljudi vpliva z dokončnimi odgovori in jih poleg tega skuša še zabavati. Jaz nisem pristaš takšne televizije, je dodal Žižek. Drugi način, mnogo pomembnejši, pa je v tem, da skuša televizija gledalca pripraviti k razmišljanju, ne le z namenom, da bi se izobraževal, temveč da bi tudi začel spreminjati sebe in svet, v katerem živi. Bojim se, je dejal Žižek, da bo prvi način vplivanja televizije prevladal tudi pri nas, ko bodo gledalci lahko izbirali med, dvema programoma. V svetu se to že dogaja, da gledalci obračajo gumb na tisti kanal, ki prinaša le zabavo. In vendar je televizija medij, ki lahko ogromno stori za kulturo narodov. Italijanska televizija je na primer v svojih začetkih ogromno storila za odpravo nepismenosti, v afriških deželah je pomenila televizija prvi stik ljudstev z neko širšo kulturo. Toda, če danes pregledujemo programe zlasti velikih TV hiš, lahko hitro opazimo, da prevladuje v njih zgolj informativno in zabavno. Kar se mene tiče, je dejal Žižek, sem pristaš čiste televizije. Pod tem razumevam predvsem žive prenose in take zvrsti televizijskih oddaj, ki jih ne moreta nadomestiti niti gledališče niti film. Največjo draž za gledalca gotovo nosi v sebi živi prenos oddaje. Gledalec ima občutek, da prisostvuje dogodku, ki se pravkar dogaja. S takim živim prenosom seveda vedno tvegamo določen riziko, razne spodrsljaje in napake, ki jih pri magnetofonskem zapisu vedno lahko odstranimo. Mislim pa, da nam občinstvo raje odpusti kak spodrsljaj, kot pa da mu postrežemo s hladno perfektnostjo magnetoskopskega zapisa. In quiz je prav takšna oddaja. živa, direktna in je ne moreta nadomestiti ne gledališče ne film. Spodbuja gledalca in ga sili. da skupaj z nastopajočimi (ki odgovarjajo na zastavljena vprašanja), razmišlja, preverja svoje znanje. /W °ip nwt^ve v PTid oddajam sem torej razložil, je V'! dejal Žižek. Sicer pa je (Ne)znana Talija doslej tretja ▼ JLserija mojih quiz oddaj. Pred 10 leti je bila prva, »Poznaš svoj domači kraj«, sledila ji je »TV transverzala«. Stota obletnica gledališča na Slovenskem pa mi je pravšnji okvir za quiz oddajo s področja gledališča, čeprav bi podobno lahko zasnovali kdaj kasneje tudi o filmu ali npr. o likovni umetnosti. Z (Ne)znano Talijo bomo v določenem smislu lahko storili za popularizacijo gledališča več, kot to lahko store vsa gledališča skupaj. Pravim, v določenem smislu, in naj to ne izzveni domišljavo. S tem mislim na prednost, da televizijski sprejemnik zbira okrog sebe množico ljudi, od katerih mnogi le malokdaj ali nikoli ne pridejo V stik z živim gledališčem; imamo prednost, da s filmskimi zapisi predstavimo vsa naša poklicna gledališča in v tekmovalnih skupinah tudi naše najbolj vrle slovenske gledališke amaterje; imamo prednost, da v določenih programskih okvirih zaobjamemo v auiz oddaji tudi vse gledališko zgodovinsko gradivo. ki je že zbrano in ki ga bomo oh tej priložnosti skušali še dopolnjevati. V vsaki izmed osmih auiz oddaj va bomo predstavili tudi po enega naših najbolj priznanih gledaliških igralcev, in sicer vedno v sedmih različnih vlogah iz dramskih del obravnavanega avtorja. Skratka tako, kot se nam je v prvi oddaji predstavil sedemkrat Stane Sever. Pri vseh teh zamislih se je bati le priganjevalca — časa —, saj so štirje tedni kratka doba za obsežne priprave. o je tovariš Žižek pojasnil, da se bomo v te) kulturni sezoni tako po Linhartu srečali še s Shakespearom, Uk Cankarjem, Moličrom, revolucionarno dramo iz časa med obema vojnama do partizanskega teatra, s srbskim gledališčem in Nušičem, dubrovniškim in Držičem in s hrvaškim gledališčem ter Krležo, smo ga seveda tudi vprašali, kako so pritegnili k sodelovanju gledališke amaterje. Izbirali so med tistimi gledališkimi amaterji, je odvrnil Žižek, ki so se v zadnjih letih s svojim delom najbolj uveljavili. Ti ljudje, ki se v svojem prostem času trudijo popularizirati gledališko umetnost mnogokrat tudi tam, kamor poklicni sploh ne dosežejo, zaslužijo, da prav zaradi tega tudi njih televizija popularizira. Mi bi zato v tekmovalnih ekipah resnično radi videli amaterske igralce in režiserje, je dejal Žižek, da bi jih predstavili, žal pa imajo nekateri določene pomisleke, ali pa tudi tremo. Toda mi pravimo, kot sem že prej dejal: važno je sodelovati ne zm.agati! Pošiljamo jim nekaj gradiva, da ga lahko do oddaje preštudirajo. Za resničnega gledališkega nepoklicanega ljubitelja ne sme biti važen le njegov nastop na odru. Pomembno je tudi njegovo znanje o gledališki kulturi, če hoče biti resnični popularizator te lepe umetnosti. Končno naj povem še to, da bomo v vseh oddajah poskušali pokazati, v kakšnih razmerah delajo naši amaterji in kdo pravzaprav so ti ljudje. Doslej smo pridobili za sodelovanje gledališke amaterje iz Kranja in Maribora, pa iz Velenja. Jesenic. Murske Sobote. Raven, Celja. Trbovelj. Zagorja, Novega mesta, Tolmina. Nove Gorice in skupino iz ene od obalnih občin. Le Šent jak občanov doslej nismo navdušili. SONJA GAŠPERŠIČ 0 DELAVSKA ENOTNOST - St. 51-52 - 30. decembra 1961 KULTURNO ŽIVLJENJE NAŠIH MEST IN VASI « KULTURNO ŽIVLJENJE NAŠIH Radovljiški primer KULTURNO ŽIVLJENJE V RADOVLJIŠKI OBČINI SE JE PO ZASLUGI JASNO DOLOČENE TEMELJNE USMERITVE IN OPREDELJENEGA ODNOSA DO VSEH ZVRSTI V USTVARJALNIH PRIZADEVANJIH, RAZRASLO IN RAZŠIRILO DO ZAVIDLJIVIH MEJA Profesorja JOŽETA BOHINJCA sem poiskal na osnovni šoli v Zgornjih Gorjah, kjer službuje kot ravnatelj šole. Mimo tega je še predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij v radovljiški občini. Ob poklicnem delu na šoli verjetno niti minute prostega časa ne Izpusti, da se ne bi posvetil bogatenju kulturnega življenja v občini. Takšnih »Bohinjcev« pa je v radovljiški občini Še več. Kultura, tista vsakdanja, bodisi v prosvetnih društvih, bodisi v katerikoli drugi obliki, jim je postala del življenja. Prof. JOŽE BOHINJC, JOŽE SMOLEJ, JUSTI AŽMAN, prof VODOPIVEC, FRANC KOROŠEC, tov. CERKVENIK, FRANC MENCINGAR in še mnogi drugi, ki delajo bodisi v okviru občinske Zveze kulturno prosvetnih organizacij bodisi v prosvetnih društvih ali Svobodah v Kropi, Zasipu, Srednji vasi. pri Bohinju, v Bohinjski Bistrici, Lancovem, Gorjah, Podnartu, Lescah itd., zaslužijo nedvomno vse priznanje za dejansko amatersko delo, ki ga opravljajo na kulturnem področju našega podeželja, če ga lahko tako imenujemo. Morda smo koga, verjetno še bolj prizadevnega kulturnega amaterskega delavca pri tem naštevanju izpustili. Pa naj nam ne zameri. Tudi njega bomo ob priložnosti obiskali in se z njim pogovarjali. NAJBOLJ DELAVNA IGRALSKA SKUPINA Na treh področjih se pravzaprav odvija kulturno življenje v radovljiški občini. ® Najprej je na vrsti amaterska dejavnost v okviru petnajstih prosvetnih društev , in Svobod. @ Potem so gostovanja poklicnih kulturnih ustanov, zlasti poklicnih gledališč iz Ljubljane. © In organizacija raznih kulturnih prireditev, za popestritev turistične sezone, kajti radovljiška občina je z Bledom in Bohinjem prava turistična dežela. »Med amaterji so še, zmeraj najbolj delavne igralske skupine« pripoveduje prof. Jože Bohinjc. Zategadelj ni tudi prav nič nenavadnega, da občinska Zveza kulturno prosvetnih organi- zacij vsako leto organizira dvodnevne seminarje za režiserje in aktivne igralce. Seminarji so razdeljeni na dva dela. Najprej se pod strokovnim vodstvom — mimogrede povedano na seminarjih sodelujejo priznani gledališki strokovnjaki kot Mirko Zupančič, Mirko Mahnič itd. — pogovorijo o tem, kakšna dela bodo v tekoči sezoni naštudirale posamezne amaterske gledališke skupine po raznih krajih v' občini. Drugi del seminarja pa je posvečen strokovnemu delu, s konkretnimi napotki, tako za režiserje kot aktivne igralce-amaterje. Rezultati takšnega, že nekajletnega načrtnega dela pa so na dlani. Največ so prav gotovo pridobile gledališke amaterske skupine v Bohinjski Beli, Bohinjski Bistrici, Lancovem in deloma tudi v Mošnjah, Zasipu, Rudnem, kjer se amaterji lotevajo že zelo zahtevnih gledaliških del. V Bohinjski Beli so letos naštudirali »Vojaka Tanako« in z njim imeli že sedem predstav. Pripravljajo pa še »Jakoba Rudo«, »Razvalino življenja« in mladinsko gledališko delo. Ob koncu vsake amaterske gledališke sezone pa Organizirajo v občini, vsakič v drugem kraju, tudi srečanje vseh amaterskih gledaliških skupin. »Na zaključnih razgovorih.« dopolnjuje prof. Jože Bohinjc, »sodeluje tudi več kot 150 gledaliških amaterjev. Tu se pogovorimo, kaj je bilo dobrega in kaj slabega v minuli sezoni. Mislim, da s takšno obliko dela in na koncu še razgovorov, dovolj spodbujamo naše amaterje k še kvalitetnejšemu delu I ! V M<:< V Iy Doslej je bilo govora le o amaterski gledališki dejavnosti. Amaterji v radovljiški občini pa^ pridno delajo tudi na področju glasbene dejavnosti. Pevski zbori iz Krope, Podnarta, Radovljice, Bohinjske Bistrice, so že upravičili pojem dobrega petja. Potem so tu še folklorne skupine v Gorjah, Bohinjski Bistrici in na Bledu. In bogata likovna dejavnost. Že več kot 50 razstav znanih in manj znanih likovnikov, tudi domačinov, se je zvrstilo v festivalni dvorani- na Bledu ... In slednjič literarno glasbeni večeri, ki jih občinska Zveza <,v^z^zv^zvvv^AZV^zv^/^/^y^z^z^y^y^y^y^zyv^y^AZ^y^y^y^Av^y^z^y^^v^zv^v^zv^zvv^y^z^y^y^y^✓szv 0 USTANOVLJENA LETA ISIS KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE — CELJE ■ GOSPODINJSKA IN DEKORATIVNA KERAMIKA ■ GRAFITNI LONCI ■ OPEČNI IZDELKI ww^WW\AAA/VWvA/WV^AA/W^AA/\AAAAAAAA/\AAA/W^VNAAAAAA» Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. Če pa pije, pije Hermeliko lili l kulturno prosvetnih organizacij prireja v sodelovanju s Prešernovo družbo. In še, in še ... BLIZU 15.000 OBISKOVALCEV V tem letu pa se je v Radovljici, na Bledu in v Kropi zvrstilo kar 36 gledaliških pred ■ stav ljubljanskega Mestnega gledališča, Drame in Mladinskega gledališča iz Ljubljane ter gledališča »Tone Čufar« z Jesenic. Tako je pravzaprav minila že tretja sezona gostovanj poklicnih gledališč v radovljiški občini. »Želeli smo obogatiti delo amaterskih kulturnih skupin,« opravičuje omenjena gostovanja prof. Jože Bohinjc, »in jih spet spodbuditi h kvalitetnejšemu delu. Drugo, kar nas je vodilo k organizaciji gostovanj, pa je tudi to, da v Radovljici in na Bledu amaterske gledališke skupine ne uspejo nuditi občanom trajnejšega kulturnega življenja. Nivo publike zlasti v Radovljici in na Bledu je že namreč takšen, da terja kvalitetnejšo raven prireditev. To pa lahko dosežemo le z gostovanji poklicnih kulturnih ustanov.. .« Petnajst tisoč ljubiteljev gledališča se je zvrstilo na teh predstavah. Med njimi tudi Minka Pokljukar iz Zgornjih Gorij pri Bledu, ki se vedno abonira za vse predstave. Nasploh pa je abonentov v Radovljici in na Bledu za te predstave blizu 300. »Edino zveza kulturno prosvetnih organizacij nam še nekaj nudi, sicer pa v Gorjah tako nimamo nobene kvalitetne prireditve. Še kakšno operno delo bi radi videli na naših odrih,« je povedala. Delavka iz radovljiške Almire pa dodaja: »Prej sem se vedno vozila v gledališče v Ljubljano. Zdaj pa sem neskončno vesela, da ljubljanska gledališča prihajajo v Radovljico. Dve moji prijateljici, ki nikdar nista Šli prej v gledališče, sta se zdaj, ko gresta lahko v gledališče kar v Radovljici, tako navdušili, da sta se abonirali na vse predistave.« Franc Mencingar iz Bohinjske Bistrice se tudi strinja z gostovanji poklicnih gledališč v Radovljici in na Bledu, ». .. toda gostovanja teh gledališč bi morali organizirati tudi po vaseh, vendar z manj zahtevnimi in dostopnejšimi gledališkimi deli za preproste ljudi« »Ne smemo pa dopustiti, da bi bilo po finančni plati, zavo-ljo gostovanja poklicnih gledališč, okrnjeno delo domačih amaterskih prosvetnih društev in Svobod,« je še pristavil Tone Plestenjak iz Krope. z IZKAZALE SO SE DELOVNE ORGANIZACIJE Z denarjem za kulturo je povsod križ, V radovljiški občini pa niti ne. Iz občinskega, proračuna so v tem letu dodelili 110.000 novih dinarjev za amatersko kulturno dejavnost in 20.000 novih dinarjev namensko za gostovanja poklicnih gledališč. Nadaljnjih 32.000 N-dln so za gostovanja poklicnih gledališč namensko prispevale delovne te veliko zelenik1 in mnogofr:' rož po zemk1 Hermelin 'je naj imenitni' organizacije v občini, 27.000 novih dinarjev pa je Občinski zveza kulturno prosvetnih organizacij dobila za omenjen® gostovanja iz Republiškega sklada za pospeševanje kulturi nih dejavnosti. Delovne organizacije radovljiške občine so se res izkazal6' Le Veriga iz Lesc ni prispeval® niti dinarja. Lepo pa bi bilo, če bi prav domače delovne organizacije s® bolj podprle tudi amatersk6 kulturno dejavnost, ka.jti 110.000 novih dinarjev iz občinske?8 proračuna je še zmeraj premalo, JASNO OPREDELJEN ODNOS DO KULTURNO PROSVETNEGA DELA Kulturno življenje v radovljiški občini se je tako po z®' slugi jasno določene tem el j n6 usmeritve in opredeljenega odnosa do vseh zvrsti v ustvarjalnih prizadevanjih razrasl® in razširilo do zavidljivih mej®' Občinska zveza kulturo0 prosvetnih organizacij v radovljiški občini, v teh prizade' Vanjih za popestritev in obc5®J titev kulturnega ozračja, o’ ostala zgolj povezovalec tel pobudnik kulturnih akcij, mat' več je s svojimi koncepti te? zamislimi usmerjala vse dej a'" nike na področju kulture. Hkrati pa izoblikovala nekako op®6' deljeno smer nadaljnjega raz* voj a kulturno prosvetnega del® v občini. Velika njena zasluga je n6' dvomno v tem. ker je jas®® opredelila svoj odnos do vseh zvrsti kulturno prosvetne®3 dela in podpirala ustvarjal®3 prizadevanja na vseh področ.®1’ in v vseh smerel). Kulturne ori ganizacije so ob takšni temelj®1 usmeritvi in v določeni!) okvirih lahko sproščale ustvarjal®3 sile kulturno umetniških sekcil-zborov, amaterskih skupin itd' Odločno pa se je ZKPO z®' vzemala tudi za sožitje me® poklicnimi kulturnimi instit®' cijami ter amaterskimi kult®1’' nimi organizacijami. Tako so f poklicne kulturne institucije se še enakovredno uvrščal" med ustvarjalce kulturnega žri' ljenja v radovljiški obči®1’ hkrati pa bogato dopolnjuje!" delo amaterskih skupin. MILAN ŽIVKOV iC Prišel je dedek Mraz, prinesel kup igrač A Zima je včasih prav prijetna. Posebno tista, ko tako krepko skriplje prod nogami, da človek ve, kje je lepše. Doma na toplem ali zunaj, pod milim nebom, kjer sta za nekaj časa Zagospodarila sneg in led ..'. Prav zares, tudi pozimi je 'ahko lepo. Še posebej, če ne sodimo med zaspance in radi izkoristimo svoje proste urice za rekreacijo, šport, za prijetno razvedrilo na prostem. Prepričan sem, da se bo marsikdo ob prebiranju teh vrstic Vprašal, kakšne imamo sploh možnosti za rekreacijo v teh mrzlih zimskih mesecih? Možnosti..,? Tudi mi smo si v zadnjih dneh - nc|Vim letom zastavili to Prasanje in sklenili, da poiz-em°, kaj vse je v tem času na Voljo tistim prebivalcem mesta Ljubljane, ki se želijo vsaj enkrat ali dvakrat ha teden pošteno pretegniti in malce poskrbi za svoje zdravje. Dokaj temeljiti smo bili pri Vpjem »obhodu«. Da nismo na 'cesar pozabili, boste opazili ami. Na gornje vprašanje pa 5 bo težko odgovoriti, ker ... No, preberite, pa boste videli Zal}8j! SEDANJOST MOČNO SPOMINJA NA PRETEKLOST Pad se spominjam starih po--irnenelih fotografij moje ba-v1Ce: na katerih sem videl sani .obliki naslanjačev, ki so jih z Pirni gospami vred potiskali snegu elegantno oblečeni go-“Podje s košatimi brki in viso-*tlrr,i klobuki. rr,. je bila zabava in pol...«, rn . je večkrat pripovedovala Sa la stara mama. »Pa tudi dr-v na ledu je bilo že takrat h!0® • • > V0, ko danes brskam za odgo-n ,0rh na naše vprašanje ter ^upte vzporejam današnje iz Zn°sti za rekreacijo s tistimi ^ Pred 50 in več let, ugotavljam, se vse skupaj ni kdove kako bremenilo. .Vsaj za tistega ne, ki nima j ko polnega žepa., da bi lahko J11®! svoj avto in se vsaj ob cdeljah odpeljal tja, kamor bi 63 pač vleklo, pretiravam ...? Niti najmanj. Kdor,mi sedaj pr yeriame, mi bo potlej, ko bo n Dyal moje zapiske z obhoda - decembrski Ljubljani. p0,.6.Pa tudi to ne bo dovolj, n-/6! preostane slehernemu JPVerniku le še možnost, da sam vzame pot pod noge in se na lastne oči prepriča, kaj je res in kaj ni res, kaj je izmišljeno in kaj so dejstva. DRSALIŠČE VSEKAKOR SLUŽI SVOJEMU NAMENU Moja prva pot me je vodila v Tivoli. Točneje: v park inž. Stanka Bloudka. Tu smo namreč . pred petimi leti zgradili umetno drsališče, ki pomeni da-' nes glavno pridobitev za zimsko rekreacijo Ljubljančanov. Resnici na ljubo je treba povedati, da se velika investicija v umetno drsališče danes zares dobro obrestuje. Omenjeni športni objekt namreč s pridom Uporabljajo tako številni ljubitelji drsanja, ki so seveda, amaterji od nog do glave, kot tisti, ki se s športom ukvarjajo zato, da tekmujejo, da nabirajo točke in ugajajo svojim ljubiteljem. Urnik za drsanje je v Bloudkovem parku sestavljen tako, da lahko pride na vrsto sleherni ljubitelj športa na gladkem ledu. Med tednom je treba odšteti za dve uri drsanja 150 starih dinarjev, ob sobotah in nedeljah pa 250. Navidez vstopnina ni visoka. V resnici pa je za marsikaterega mladega človeka, ki pogosto okleva, ali bi si kupil obloženo žemljo ali pa bi svoj denar prihranil raje za kaj drugega — previsoka. V marsikaterem primeru celo nedostopna! Ko smo že pri ljubljanskem drsališču in s tem tudi v vedno lepem Tivoliju, nikakor ne smemo prezreti umetne proge za sankanje, ki se je vsako leto znova veselijo tako mladi kot stari. Sankaška proga v Tivoliju je redek primer — lahko bi dejali skoraj edinstven — da smo vložili sredstva v športni objekt, ki služi vseskozi edinole razvedrilu, rekreaciji in ne samo v tekmovalne namene. Proga sicer ni dolga ne vem koliko kilometrov, je pa zato toliko prijetnejša in kot nalašč za vse tiste, ki se radi sankajo in nič več. Lahko si mislimo, koliko sprejme vsako zimo hvaležnih mladih obiskovalcev, saj so za ta šport nujno potrebne samo sanke. Te pa veljajo danes približno le toliko, kot en slab smučarski čevelj ali na primer drugorazredno okovje za smuči. ZA MNOŽIČNO SMUČANJE BI MORALI IMETI MNOŽIČNE TUDI JURČKE! Kpj pa smučarji? Je zanje poskrbljeno...? Naš odgovor: tako kot pred dvajsetimi ali petdesetimi leti. Nič boljše in nič slabše. Kot nekoč imajo še danes ljubitelji belega športa v Ljubljani na voljo le klance na Golovcu, Gradu, Šišenskem hribu ali v Podutiku. V Ljubljani, ki ima toliko in toliko deset tisoč mladih ljudi, ki ima toliko in toliko tednov na leto sneg, še zdaj nimamo ene same najpreprostejše, najbolj cenene smučarske vlečnice. Imamo pa več smučarskih ska-' kalnic, med njimi celo plastično! Že več kot deset let stari načrti za gradnjo vlečnic na Golovcu, Šmarni gori in Šišenskem hribu so danes že močno porumeneli. Do načrtov smo se še nekako dokopali, od tu dalje pa nismo storili enega samega koraka več. Privlačni tereni na Šmarni gori, Katarini in To-škem čelu pa tudi drugod danes žalostno samevajo. Ene same lopate nismo zasadili, da bi nekaj storili za naše mlade smučarje. Celo nasprotno! Na Šišenskem hribu, tako rekoč v centru mesta,. smo prepredli lepo smučarsko stezo, ki je nekoč služila za tekmovanje, z bodečo žico. Seveda se smučarji, posebno mladi, srečujejo danes še z drugim problemom, ki je po eni plati še bolj pereč, kot pa debelina snežne odeje, vprašanje terenov, vzpenjač ... Znano je namreč, da stanejo danes najpreprostejše dilce približno 20 tisočakov. Smuči so torej presneto drage. In če računamo, da veljajo solidni smučarski čevlji okoli 30 tisočakov, smu- 5 LJUBLJANA Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-819, 21-141 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 • Projektiramo, izdelujemo in montiramo opremo za vse vrste kuhinj, samopostrežnih restavracij in gostinskih obratov • Primerne cene! — izdelava solidna! ^^^V^^^VNA/VSZsZSZSAZsAZVVVVVVVVZSAA/VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVSA/VVVVNrvVVVVVV^AZV^VV1^ PREDPRAZNIČNO RAZMIŠLJANJE O NEPRAZNlCNIH DEJSTVIH Spet z dolgim nosom v leto 1 S Kaj nudi pozimi Ljubljana svojim prebivalcem — športnikom, da bi jim bili hladni zimski dnevi čim krajši # Zimski športi samo za petičneže... ® Ljubljana še vedno nima dovolj objektov za rekreacijo in razvedrilo čarske hlače od 12 do 15 itd. itd., bomo prišli do zaključka, da je danes smučanje sila draga zabava. Točneje: smučarski šport je danes tako drag,- da otroci staršev s povprečnimi dohodki nanj niti pomisliti ne smejo. Tako se je povsem upravičeno uveljavilo načelo, da bi morali imeti za množično smučanje v žepu tudi množične jurčke. ŠE VEDNO BREZ ZIMSKEGA KOPALIŠČA! Pred leti, ko sem bil še študent, sem preživljal poletne mesece v inozemstvu. Preko dneva sem bil v službi, večer pa je bil moj. Pogosto šem se odločil za priljubljeno zabavo — plavanje. Kadar se mi je mudilo, sem, stopil kar čez cesto, kjer je bilo pokrito kopališče z olimpijskim bazenom. Vedno pa čas ni bil problem. Takrat sem stopil s prijatelji do drugega, dvajset minut oddaljenega zimskega kopališča, ki je imelo poleg običajnega zimskega bazena še za spoznanje manjši bazen z 10-metrskim stolpom za skakanje in manjši bazen za mladino. No, danes, ko živim v Ljubljani, sem za vse omenjene užitke, seveda tako kot vsi drugi, prikrajšan. Pa nočem biti krivičen! Kdor namreč pravi, da v Ljubljani ni zimskega bazena, ta se moti. Kdor pa trdi, da se v zimskih bazenih v Ljubljani ne more kopati, temu pa lahko samo prikimamo. Je pač tako. Bazenček na Kodeljevem v poslopju Visoke šole za telesno kulturo namreč zares ni mogel rešiti vprašanja našega plavalnega športa v najširšem pomenu besede. Saj so njegove dimenzije tako skromne, dolg je komaj dobrih 12 metrov, da zadovoljuje le svoje lastnike in bližnje šole. Ko smo gradili omenjeno visoko šolo, smo zatrjevali, da je bazen dovolj velik, da za kaj bolj »impozantnega« nimamo sredstev. Danes pa se po starem običaju že tolčemo po glavi in godrnjamo. Skratka, možnosti za razvedrilo in oddih Ljubljančanov v zimskih mesecih so še vedno na moč skromne. V Ljubljani sicer nimamo tako malo športnih objektov. Pravzaprav precej. Ce pa jih začnemo takole po vrsti naštevati od prvega do zadnjega, bomo ugotovili, da smo skoraj vse zgradili za tekmovalni šport. Z drugimi besedami bi lahko dejali; večina obstoječih športnih objektov služi danes le tistim ljudem, ki se s športom ukvarjajo zaradi razvedrila, zdravja, zaradi športa samega. Na množico drugih, ki pa jim šport pomeni izključno le rekreacijo, sprostitev po delu oziroma nabiranje nov''1 moči. na vse tiste smo doslej pozabljaliin pozabljamo š« da-nes. u. Le še 38 dni vas loči od X. zimskih olimpijskih iger. Na pariško letališče Orly je s posebnim anionom Air France že prispela iz Grčije olimpijska bakla. Sedem tisoč francoskih športnikov bo v teh dneh izmenjalo olimpijski ogenj, preden bodo v Grenoblu, mestu sira, mleka, univerz in atomskih reaktorjev, zazvenele fanfare in se začele X. zimske olimpijske igre. Dvanajst dni bedo .praznovali športniki vseh petih celin, dvanajst dni bodo oči vsega sveta uprte p francosko mesto Grenoble v svečanem belem oblačilu in dvanajst dni bo trajalo olimpijsko slavje. Vprašanje, ki si ga iz dneva v dan zastavljamo ob vsem tem predolimpijskem vrvežu, pa je, s kakšnimi upi pošiljamo naše športnike v francosko zimsko prestolnico, kaj bo pokazal nastop naših najboljših smučarjev, ki 'jih bomo že čez ?S dni postavili vštric z najbolj izbrano svetovno smučarsko elito? Napredek...? Stagnacijo...? Morda spet korak nazaj...? Težko bi se že danes natančneje pogovarjali o bližnjih uspehih oziroma neuspehih naših predstavnikov na X. zimskih olim.pijskih igrah v Grenoblu. Dejstvo pa je, in tega nikakor ne smemo podcenjevati, da smo že danes lahko razmeroma zadovoljni s pripravami naših tekmovalcev na to največjo preizkušnjo v beli areni. Priprave so'bile dobro premišljene, dolgotrajne in ne navsezadnje tudi vsestranske. V nasprotju s pripravami na tako pomembna tekmovanja izpred let, to pot ničesar nismo pozabili. Napravili smo vse, kar je bilo v naših močeh. Kandidati za Grenoble so bili deležni tako poletnega kondicijskega treninga in zgodnjega smučanja na Triglavskem ledeniku kot vodnega smučanja v Seči in pozneje temeljitih treningov v Cervinii in St. Moritzu. In od koga pričakujemo to pot največ? Vsekakor od skakalcev, ki so imeli za vadbo največ priložnosti. Poleg vsega omenjenega so se namreč s pridom posluževali iz v vročih mesecih 35-metrske plastične skakalnice na Mostecu v Ljubljani in potlej »65-metrske plastike« v Rožnavu, pa skakalnice v Obersdorfu in St. Moritzu. Da so bile to pot priprave naših skakalcev zares odlične, potrjujejo med drugim tudi predolimpijske tekme v Grenoblu, kjer je osvojil Peter Eržen odlično- drugo mesto in postavil nov rekord skakalnice. Nam■ v prid govore tudi rezultati drugih naših tekmovalcev na predolimpijskem tednu v Grenoblu in pa osmo mesto Marjana Pečarja na »Pokalu Kongsberg« v GA-PA. Pa naši alpinci...? Tudi ti so razmeroma dobro pripravljeni. Morda tako dobro, kot že več let ne. Tehnična komisija smučarske zveze Jugoslavije predlaga, da ' odpotujejo v Grenoble 4 alpski smučarji: Andrej Klinar — mojster v smuku, Blaž Jakopič — odličen slalomist, M dve dekleti. V mislih imamo seveda Ankeletovo Majdo in Vido Tevževo, ki sla se v minuli smučarski sezoni odrezali več kot odlično. V Grenoblu sta na primer osvojili peto in šesto mesto ter med drugim potolkli tudi sijajno Annie Famose. V vsakem primeru čaka naše smučarje v Grenoblu težka naloga. Se posebej, če pomislimo, kako naporen, trd in pogosto Uidi malo učinkovit je bil njihov trening, ko so na primer na višini 2500 metrov ob pomanjkanju kisika ure in ure pešačili navkreber z dilcami na ramah, da so lahko potlej smučali nekaj minut. Istočasno pa so njihovi konkurentje onstran meje presmučali ob žičnicah na stotine kilometrov, ne da bi pri tem morali trošiti dragoceno energijo za pešačenje in prenašanje smuči. Na vse lo in tudi druge stvari, ki postavljajo naše smučarje še vedno v neenakopraven položaj proti tekmovalcem v tujini, bo treba misliti, ko bomo čez 3S dni ocenjevali rezultata svojih predstavnikov na X. zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu. V vsakem primeru jim bomo morali vo končanih tekmah toplo stisniti roko. Tudi tistim, ki se bodo uvrstili v »slabše« polovico, saj bodo vsi vidnejši -ezultati samo še v nameček. Za nastopajoče, kot tudi za nas gledalce, pa bodo pomenili več kot popoln uspeh. ■ A. VLAGA TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA CELJE Izdelujemo vse vrste bombažne tkanine: ® inlete, damaste, modne popeline, kanafase itd. Ne pozabite! Izdelujemo vse vrste posteljne konfekcije ter ženske in moške robce. ♦ * ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t I I ♦ ♦ ♦ ♦ 'AA/'AAAA/V'AAAAAAA/WVSAAAA/V^>WAAACJVV ywWV/7^yWWWWv Ekskluzivni modeli za jesen in zimo modna hiša Ljubljana—Maribor—Osijek /NAAAA/\AAA/WVWWWWWWVWWWW'AAAC«C// / * ' r rsy y r • r r /-.a Kako gospodarimo 0 ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO 3 H h CO < ►2 o cc C Cl X M h TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Tehimo-mercator w CELJE m > 9fl < GRADBENI MA FER1AL • ŽELEZNINA • GRADBENI MATERIAL e ŽELEZNINA • GRADBENI MATERIAL e ŽELEZNINA • GRADBENI MATER INDUSTRIJA APNA KRESNICE: IIII1IIIIIIIIE V znamenju zniževanja stroškov NOVOLETNA IZJAVA LEOPOLDA KRESETA, PREDSEDNIKA GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE: Še naprej ohranimo prednost Med kolektive, kjer namenjajo v zadnjih letih dokajšnjo pozornost odkrivanju notranjih rezerv, je prav gotovo mogoče prišteti tudi Industrijo apna Kresnice. Prizadevanja te delovne organizacije so usmerjena zlasti v modernizacijo tehnologije, da bi tako povečali proizvodne zmogljivosti, obenem pa znižali stroške poslovanja. Spremenjeni način kurjenja, boljši apnenec, boljši premog, večji ventilatorji in nekatere druge izboljšave so omogočili v zadnjem letu znatno povečanje proizvodnje žganega kosovnega apna; predlanskim sd ga nažgali v Kresnicah 40.000 ton, letos pa že 45.000 ton, čeprav niso ves čas obratovali z vsemi pečmi. V Industriji apna Kresnice računajo, da bi lahko na leto nažgali najmanj 60.000 ton kosovnega apna. »■Gospodarjenje n minulem letu se je spričo delovanja gospodarske reforme v vsej državi odvijalo v znamenju zaostrenih ekonomskih razmer. Ob tem je nastajala precejšnja razlika med gospodarskimi panogami in posameznimi gospodarskimi organizacijami, se razume, odvisno od tega, koliko je bila že sama njihova investicijska zasnova skladna s načeli rentabilnosti, pa tudi, kolikšno sposobnost in vitalnost so pokazale gospodarske organizacije pri vkjučevanju v reformo. Mislim, da smo v Sloveniji lahko vsaj relativno zadovoljni z minulim gospodarskim letom, saj smo kljub znanim in splošnim težavam jugoslovanskega gospodarstva — velika verižna zadolženost, pomanjkanje za investicije sposobnih sredstev, določena recesija v svetovnih merilih in nenaklonjena uvozna politika zahodnih ekonomskih grupacij — vendarle dosegli znatno višjo stopnjo rasti proizvodnje kot v drugih republikah. Seveda je tudi znotraj slo- venskega gospodarstva potekala občutna selekcija. Kot sorazmerno uspešno naj orne nim zlasti nekovinsko tekstilno, kovinsko-predelovalno, lesno in kmetijsko panogo, medtem ko so v precej slabšem položaju črna metalurgija, premogovniki, kemija m gradbeništvo. Osnovna skrb slovenskega gospodarstva v prihodnjem letu mora biti, da še naprej ohrani in razvije to prednost. To pa pomeni, da si moramo v podjetjih še naprej prizadevati za dobro in preudarno gospodarjenje, da moramo skrbno in pravočasno reagirati na tržne razmere ter zlasti odločno, z družbenimi silami in brez slehernih manjvrednostnih kompleksov prodirati v vseh smereh prek svojih meja. Slovensko gospodarstvo se mora bolj kot kdajkoli — enotno med seboj in skupaj z drugimi republiškimi dejavniki — odločno boriti za dosledno nadaljevanje gospodarske reforme. To še tembolj, ker se v zadnjem času ponekod pojavljajo težnje, da bi se pro- blemi, ki jih je razkrila reforma, začeli reševati po Uniji najmanjšega odpora. Vzemimo na primer predloge o spremembi tarif prometnega dav- . ka, ki bi objektivno pomenili, da predpisujemo globo na kvalitetno proizvodnjo v prid manj kvalitetnim proizvajalcem, ali pa za predloge sprememb v nekaterih blagovnih režimih ter carinskih stopnjah, ki pod pretvezo zaščite domače proizvodnje večkrat diše po neupravičenem protekcionizmu. Predvsem pa nasprotujemo poskusom, da bi z nezmernim in povečanim obdavčevanjem gospodarstva reševali nekatere probleme splošne potrošnje, ki niso od včeraj in se jih, očitno da rešiti šele postopoma, spored-no z naraščanjem nacionalnega dohodka. Sam princip go spodarske reforme terja, da gospodarstvu dajemo tudi materialne možnosti za modernizacijo opreme in tehnologije ter da mu omogočimo tako strukturo stroškov, da bodo le-ti konkurenčni na svetovnem trgu.-« »Illl!l!llllllillllllllllllll!llllllllllllllllllll!llllll!lj|llllllllllllllll!llllll!!llllllllllllll !l!!!l|!!!!lll llllllllllllllllll!llllllll!ili!:!!|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llli!i!l!!!lll Na izboljšave računajo tudi .pri pečeh; pri treh pečeh so že zamenjali navaden šamot z vi-sokokvalitetnim, ki bi moral zdržati najmanj dve ali tri leta ter v tem času omogočiti nemo- kako so v lip Češnjica zaposlili zaradi modernizacije ODVEČNE DELAVCE teno proizvodnjo. Zdržljivost Samotnih oblog peči hi se s tem povečala najmanj za enkrat do dvakrat. Tudi v kamnolomu bodo z izboljšavami znižali proizvodne stroške, zlasti še z odpi- Če volje ne manjka_ ranjem vzhodnega dela kamnoloma. Na ta način bodo izboljšali kakovost apnenca, zmanjšali pa tudi stroške spravila apnenca do žičnice. Z odpiranjem vzhodnega dela kamnoloma pa bo mogoče začeti pridobivati apnenec skorajda brez fosforja, kakršnega uporabljajo v tovarni dušika v Rušah. —mk— Nobena skrivnost ni, da sindikati podpirajo prizadevanja za modernizacijo podjetij in da hkrati zahtevajo, da je treba zaradi modernizacije odvečnim delavcem pravočasno preskrbeti dru- |iiiiiiiiiiiiiii[[[iii[iiiiiiiiiiiii[iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinii[iniii[!!i!iiiiinniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinirniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiniiiiiiiiiiii F" ' " ' A I ..........................................................................................................................•••■>' ga delovna mesta. Drži, da v današnjem času ni lahko ustreči takšnim zahtevam. Vendar pa številni primeri iz prakse opozarjajo, da tudi to ni nemogoče, samo če prizadeti pokažejo potrebno voljo in prizadevanje. Kjer pa takih subjektivnih prizadevanj posameznikov in političnih organizacij zmanjka, se seveda lahko zgodi nasprotno, da pod plaščem samoupravnosti delavci sami odklonijo modernizacijo, ker vedo, da mnogi izmed njih ne bodo imeli več dela. Dogaja se celo, da razbijejo ali kako drugače poškodujejo najvažnejše dele novih strojev, samo da bi še naprej delali po starem in da bi vsi obdržali delo in kruh. Kadar se odločite za nakup pletenin, zahtevajte samo izdelke z zaščitnim znakom »Almira«, alpska modna industrija Radovljica. Izdelujemo kvalitetne moške, ženske in otroške pletenine po najnovejši modi. fli!ir»!ii!,miiiiiinii lllI!lllll!!!lllllll!!ll!!lI!l!l!!!l!l!lllll!l!!II!llllllll!ll!il!llllll!IIIIII!llli!ll!!II!ltH!!nill!!!lllllIl!lll!IIIIIill]|!ll!!llll!ll]!l!l|||J||t|||||[!]||||j|||i]]||||||||j||||||||]][||]|[j|j]|jj|i Očitno torej gre za zelo različne pojme o delavski solidarnosti in o smotrnem gospodarjenju. Zato se omenjeno stališče sindikatov marsikje le stežka uveljavi. No, tokrat smo obiskali enega izmed kolektivov, kjer so vnaprej mislili na zaposlitev zaradi modernizacije odvečnih delavcev in kjer so stroške za odpiranje potrebnih novih delovnih mest pravzaprav vračunali v celotne stroške rekonstrukcije. Gre za Lesno industrijsko podjetje iz Češnjice, kjer bi zaradi dograditve nove žage moralo izgubiti delo 17 ljudi, pa so vsi ostali pri podjetju in še novih 29 delavcev so zaposlili. Ce na kratko pogledamo razvoj LIP Češnjica v zadnjih letih, potem lahko ugotovimo, da so pred sedmimi leti začeli gradit; novo mizarn# itn jo v dveh letih z lastnimi sredstvi tudi dogradili. Če bi takrat obdržali dotedanji notranji transport, bi za novi obrat potrebovali tudi kakih 50 novih delavcev. Kupili pa so si viličar, ki jih je sicer veljal 15 milijonov S dinarjev, toda v notranjem transportu so potrebovali samo še 48 izmed dotedanjih 94 delavcev. Odvečne delavce so prekvalificirali in jih zaposlili v novi mizami, ki je z vedno večjo proizvodnjo začela ustvarjati tudi sredstva za gradnjo nove žage. Le-to so izročili namenu za letošnji praznik republike. Med 48 delavci žagarskega obrata jih je zaradi modernizacije spet bilo 17 odveč. Tudi zanje pa so našli delo v drugih oddelkih podjetja. Proizvodnja v njihovi delovni organizaciji je namreč iz leta v leto večja — samo letos za četrtino višja kot lani — in so zaradi tega že minulo leto začeli uvajati tudi tretjo izmeno, s čimer odpravljajo predvsem ozka grla v proizvodnji. Takih grl pa je v podjetju vedno več in torej toliko več možnosti za zaposlovanje novih delavcev. Tako so lahko zaposlili ne le delavce, ki bi zaradi modernizacije žage bili odveč, marveč so — kot že' omenjeno — v letošnjem letu na novo zaposlili še 29 delavcev; med njimi zlasti ženske in mladino. Povedati velja, da so te delavce sprva sprejeli le v delovno razmerje za določen čas, ki pa je bilo zaradi potreb podjetja in proizvodnje spremenjeno V delovno razmerje za nedoločen čas. Drugače povedano je torej bilo takole: LIP Češnjica se zaradi modernizacije ni zaprla v dotedanje okvire, marveč se je odločila za ekspanzijo. Njihov primer torej opozarja, da modernizacija ne poraja nerešljivih problemov odvečne delovne sile, če jo razen na tehnološkem področju spremljajo potrebne spremembe tudi v poslovni in zlasti komercialni politiki. Se to: kolikšni so bili stroški sedanje etape njihove rekonstrukcije, to je dograditve žage in opremljanja novih delovnih mest za odvečne delavce? Vse skupaj je veljalo nekaj manj kot 600 milijonov S dinarjev, pri čemer pa znašajo stroški za opremljanje novih delovnih mest samo milijon in 200.000 S dinarjev. Gre za nakup drobnih delovnih pripomočkov, kajti vse preostalo so imeli, le da ni bilo v polni meri izkoriščeno —ir G PO STOPINJAH BRALCEV »Na željo bralcev Delavske enotnosti vas vljudno prosimo, da bi v naslednjih številkah našega časopisa pisali o integraciji slovenskih železarn in o položaju tel o perspektivi jugoslovanskih železarn.« Tako nam je v imenu štorskih železarjev pred dne' j vi napisal tovariš Jože Mastnak, poverjenik našega li j sta. Pismo smo prebrali tovarišu Tugomerju Vogi, di'j rektorju železarne Štore, in ga zaprosili, da postane pr'1 sodelavec v naši akciji. V nekaj naslednjih številka! vam bomo s pomočjo nekaterih strokovnjakov v naš železarski industriji skušali odgovoriti na splet vpra šanj, ki vroče zanimajo slovenske železarje. V V IZHODIŠČA F t C c s ZA INTEGRACIJO Tovariš Voga, prosim, povejte, v kakšnem gospodarskem p? ložaju je črna metalurgija po skoraj triletnem uresničevanj11 gospodarske reforme? »Po uskladitvi cen je v začetku delovanja gospodarske refoč me kazalo, da se bo položaj podjetij črne metalurgije popravil' Pričakovali smo celo, da bodo podjetja ob polni izrabi svojil1 zmogljivosti^ povečala tudi druge možnosti za produktivno i*1 ekonomično proizvodnjo. Pri uresničevanju teh ciljev pa srt10 zadeli na najtežjo oviro — na nezadostno izrabo razpoložljivi!* in novozgrajenih zmogljivosti. Glavni vzrok za nastale razmere je zmanjšanje potroši*? jekla na domačem trgu, kar je posledica delnega nazadovanj® kovinsko predelovalne industrije, zmanjšanja investicij in n*°' dernizacije. Hkrati z manjšo zasedbo zmogljivosti seveda upad® tudi ekonomičnost. Tako se pri izkoristku proizvodnih zmot' ljivosti do višine 70 °/o lahko poveča delež stvarnih stroškov d° 60% realizirane vrednosti proizvodnje. Po vsem tem je razumU*' vo, zakaj prihaja do izgub v proizvodnji. Sf0 Če z novim gospodarskim gibanjem zmanjšujemo porab?^ jekla, potem bi pričakovali tudi zmanjšanje uvoza izdelke' h črne metalurgije. Ugotavljamo pa nasprotno: letošnji uvoz v2' ljanih proizvodov cenimo v skupni količini na 820.000 ton. Tak^p no, za nas nenaravno trgovinsko izmenjavo pa še bolj zapletaj0 ^ uvozno-izvozna podjetja, teh je blizu 110, ki so obenem slab V. plačniki železarnam, ker nakupujejo potrebne devize za uvo tu jekla. Podobnih trgovskih poslov, kot se jih poslužujejo potroš' \ niki jekla, bi se lahko posluževale železarne, če bi uvažal6 10£ surovine in reprodukcijski material po ugodnih uvoznih cenah Vendar vemo, da bi s tem prizadeli druge proizvajalce, na pr* Qc mer proizvajalce feroligur, ognjeodpornega materiala, rU< koksa, kovinsko predelovalno industrijo in še nekatere drugej. Končno ugotavljamo, da se tudi glede carinske zaščite ^ -veliko spremenilo. Še vedno je naše jeklo najslabše carinsk* zaščiteno. Predelovalci »cenejšega« uvoženega jekla uživajo k' ščitno carino celo do 50 %>. Cene domačega jekla so tudi ostal® na ravni, kot jih je uzakonila reforma, medtem pa so cene prF delovalcev jekla v porastu. Opažamo, da so cene pri izdela'1 opreme porasle celo do 40 °/o, v primerjavi s cenami v začetk1* reforme. Vseh problemov, ki spremljajo težave naših železarn nezadostni zasedenosti zmogljivosti, tako ne moremo naslovi'1 le na gospodarsko organizacijo. Terjajo namreč veliko bo*1 obširen odgovor na vprašanje: kje so meje racionalnega izkF ristka zmogljivosti posameznih delovnih organizacij, kje se f! interesi križajo s splošnimi gospodarskimi interesi, v kakS*1 meri jih je potrebno uskladiti, še posebno ko imamo v tej pt°' izvodnji opraviti z visokim deležem stalnih stroškov že Pfl normalni stopnji zaposlitve.« V spletu težav, ki spremljajo črno metalurgijo, je mnoi? vprašanj naslovljenih na delovne organizacije. Če smo P*-5' seznanjeni, slovenske železarne že odgovarjajo nanje in postoP1*6 rešujejo v pripravah na integracijo treh slovenskih železa*-? Povejte, prosim, kakšna so temeljna izhodišča za integracij0 in kaj je doslej preprečevalo takšne poslovne dogovore? »Glede na manjšo izrabo zmogljivosti je nujno potreb**” razdeliti delo in specializirati proizvodnjo, da bi dosegli raci0' nalnejše in bolj ekonomično poslovanje. To je bilo temelj1*” izhodišče za dogovor o integraciji. V združenju jugoslovanskih železarn so si sicer stalno P*l' zadevali, da bi se sporazumeli o taki organizaciji proizvodnje L dela, vendar so se dobri nameni za specializacijo in delitev izjalovili spričo dokaj svobodnih komercialnih poslov posarn?, nih železarn v prizadevanjih za rentabilno poslovanje. Relat.i'?, manjšo izrabo zmogljivosti in zato manjšo ekonomičnost posamezne železarne pokrivale z bolj ali manj domiselnim* lj donosnejšimi komercialnimi akcijami. Zato so pri nas nek a'1 F, proizvodni programi podvojeni ali celo potrojeni. Zaradi 1*, se seveda nismo mogli dogovoriti za usklajene razvojne k0*1 cepte in raziskovalno dejavnost.« « Kakšne prednosti ima slovensko železarstvo za nadali1’ razvoj v združenem razvojnem programu? . »Slovenske železarne so locirane v neposredni bližine mol5'\ obale, srednja oddaljenost meri komaj 150 kilometrov. To > ena izmed prednosti za razvoj, četudi v Sloveniji ne razpodi mo z osnovnimi surovinami. Imamo pa razmeroma močno r?jj vito strojno in elektro industrijo in prav ta odpira moŽr»°f*i za večjo porabo proizvodov slovenske črne metalurgije, zla5?' gd' ker se le-ta preusmerja na višje kvalitetna jekla. Vse ‘te Pfl nosti lahko izrabimo in dosežemo boljše uspehe v enotni 1-5 vojno-proizvodni in komercialni usmerjenosti. Znano je tudi, da bomo lahko v takem enotnem delu s skl*P nimi službami bistveno zmanjšali stroške strokovnih služb, Pr X rr*Am t r IrAiVn a^ai -P _■ 1 »1_ _ i /—i 1 l .. 1 -- T! V’ vsem v komercialno finančnih službah. Glede na perspekti^. razvoj proizvodnih programov bomo lahko optimalno izkoris** ■ Artl i t 1 t —J : 1_ __1 • 1 _ . ? t-1 L z-itTl ** zmogljivosti po specializiranih proizvodnih programih. S te*** loŽ' odpravili dvotirnost, veliko bolj smotrno pa izkoristili razpol° 1J1 Vel STGClstVS d ol r~\ in 'r *-! >-\ lili 4- /1L v-x 1 A t l*n t\aCTI^ za delo in zaposlili tehnični kader pri pospe6 vanju novih programiranih dosežkov.« Prihodnjič bo odgovoril tovariš Tugomer Vuga na dve nini vprašanj: temeljni kamen integracije, kot so ga po'sta?jJ,i predstavniki samoupravnih organov in vodstva treh slovens inteeri' železarn, in proizvodna u^n^ritev štorske že^^rne v ranem železarskem podjetju. I. VRHOVČAK Na rob občnemu zboru Oforiških sindikatov današnja posebna izdaja Delavske otfiosti v Novi Gorici je pravzaprav že sfala na osnovi sklepa občnega zbora l Vo9°riških sindikatov, da o delu in sta-tega delovnega sestanka občinsko «uo y kar najkrajšem času informira e °tno članstvo. ^ Seveda pa na tako skopo odmerjenem °stom ne bo možno zajeti celotnega in 6 e<^Wo bogatega delovnega dogovora no-sindikatov, saj so samo pripra-„ na ta občni zbor segale nekaj mesecev ( 'a^ delegati dobili v roke že nekaj djvn°* v Pred občnim zborom obsežno gra-Zato so se redaktorji te posebne iz-korali odločiti, da iz gradiva za obč-„ 2bor in iz razprave povzamejo samo !( ,Qtere odlomke, medtem ko bo o drugih n in problemih novogoriških sindi-,atoy Delavska enotnost še poročala na °jih rednih straneh. s(Q0b tcm naj povemo, da se je mimo go-in udeležil° občnega zbora 130 od 162 eOatov. v razpravi pa so sodelovali: V«™™ BRODNJAK iz Podjetja Go-hi v . Gorici je razpravljal o pro-jljjL varstva >ri delu, o nalogah sin- ,aini°V Ua tern Področju dejavnosti in mo-\trpi Vlate^nx škodi, ki jo naša družba ANCPnC° nezgocl pri delu. Inž. JOŽE i^ho 12 tovarne cementa in salonita Sfv° sv°j° razpravo posvetil proble-laa„l skrajševanja delovnega časa in na-^A\ ^ndikatov v tem primeru. ALBIN %rjTA iz P°sebne osnovne šole v Novi 6an Cl razPravlial o problemih zaposlo- Izvleček iz referata Aleksandra Cerčeta, predsednika ObSS Nova Gol1 Obdobje med našim 8. in 9. občnim zborom je za naše narode, zlasti pa za to področje, zelo pomembno. V tem času smo se spominjali in praznovali vrsto pomembnih dogodkov: Pred petdesetimi leti so delavci in kmetje pod vodstvom velikega Lenina strli oblast buržoa/.ije in s tem pokazali, da se je za naš svet začelo obdobje novih družbenih odnosov — obdobje socializma. V tem času praznujemo tudi dvajset let, odkar se je naše področje priključilo k Jugoslaviji. S tem je bila uresničena dolgoletna želja nas vseh, saj je za 'j' ničitev teh ciljev dalo toliko borcev svoja življenja. Prav v tem letu slavi cela vrsta d‘ nih kolektivov svoj 20. rojstni dan. stih skromnih začetkov pa do danes ■ vrstile delovne zmage, rastli so novi jekti, začeli smo izgradnjo Nove Pred dvajsetimi leti je začela na področju delovati tudi naša Zveza katov kot ena najbolj množičnih d^' no-političnih organizacij. Od nalog, h bile ozko povezane z izgradnjo in lidi, dsj ah n resegC^^vine, do uresničevanja idej delav-i skui samoupravljanja je naga organiza-aj v vseskozi zastopala interese, prežete s od Pa ^r°§ramskimi usmeritvami Zveze komu-i nilJ lsW Jugoslavije. preii1' . Letos poteka tretje leto, ko smo spre-imeZJjjL vrsto pomembnih odločitev, s katerimi ^7°, začeli uresničevati gospodarsko in fUzbeno reformo. Menim, da se posamez-* Procesi reforme že odražajo v gos-po-arstvu in družbi sploh. . Delovni kolektivi so prešli iz eksten-ivnega na intenziven način proizvodnje, arelo »nagrajevanja po delu« je postalo ahova pri oblikovanju sistema delitve °®ebnih dohodkov, dosežena je določena ‘abilizacija med proizvodnjo in potrošil:10- naš izvoz pa se približuje tistemu dednemu prilivu, ki ga naše gospodarstvo nuino potrebuje. Priče smo tudi številnim ukrepom in aktivnostim, ki imajo za cilj urediti še Vsa tista področja zakonodaje in drugih Predpisov, ki povzročajo številne ovire za Uspešnejše delo v pogojih gospodarske re-torme. Danes naš gospodarski prostor daje zaposlitev vsakemu tretjemu prebivalcu ter “o znašal narodni dohodek okoli 856.500 starih dinarjev na prebivalca, kar je dvakrat toliko, kot je bilo v letu 1965, ko smo Začeli gospodarsko reformo. Čeprav ni naloga referata, da poda obširnejšo analizo tega obdobja, ker je dele-Satom dano za današnji občni zbor še dru-Sn gradivo, iz katerega se razvidni števil-n* Podatki, bom vseeno skušal opozoriti na nekatera vprašanja, ki so pomembna za “nboče delovanje sindikatov. Tu gre predvsem za: — vlogo sindikata pri nadaljnjem uresničevanju gospodarske iri družbene refor-me v Pogojih samoupravljanja; 77 za odnos in delovanje naše organi-zaci]e pri oblikovanju sistemov delitve čilega in osebnega dohodka; ~ stališča sindikata do problemov zaposlovanja in odpustov.; odnos sindikata do prisilne uprave V delovnih organizacijah. INTERESI SAMOUPRAVE IN SINDIKATA SO ISTOVETNI Posamezne delovne organizacije so še Vedno usmerjene na ukrepe in proizvodnjo »od danes do jutri« in ne razpolagajo s podatki in analizami za srednjeročno oziroma dolgoročno usmerjanje proizvodnje ;n prodaje. To povzroča celo vrsto. posledic, od tistih, ki vežejo pretirana sredstva na zalogah, do tistih, ki ogrožajo obstoj Podjetja. Delavci so prepuščeni psihozi negotovosti in malodušja, izgubljajo zaupanje v samoupravo ter obračajo oči po tisti državni oblasti iin intervenciji, ki smo jo v procesu samoupravljanja prenesli na delovne organizacije. V tem obdobju še nismo uspeli delavcu odpreti oči in mu na številnih primerih z našega področja pre-dočiti rezultatov tistih podjetij, {istih organov samoupravljanja, ki so v vseh odločitvah znali povezovati le-te s strokovnimi programi in predvidevanji strokovnih služb in strokovnjakov. V sodobnih pogojih je družbena produktivnost dela čedalje manj odvisna od fizičnega napora delavcev, čedalje bolj pa od nenehnega napredovanja tehnike, tehnologije, organizacije dela in znanstveno raziskovalnega dela. Za izpopolnjevanje teh nalog so potrebni strokovnjaki, delavci, ki morajo nenehno izpopolnjevati svoje Znanje, delovna organizacija pa jih mora k temu spodbujati. Interesi samouprave in sindikata so istovetni, zato je nujno, da naša prizadevanja tudi v bodoče usmerimo k izboljšanju strokovnosti in znanja delavcev. PRISTOJNOSTI UPRAVNIH ORGANOV JE POTREBNO PRILAGODITI KONKRETNIM RAZMERAM Tam, kjer je samoupravljanje , šibko, mu je potrebno še s posebno prizadevnostjo pomagati. Voditi ga je potrebno, toda ne tako, da mu odvzamemo pomembne funkcije, temveč tako, da bo sprejemalo, v smislu dobrega gospodarja, tiste odločitve, ki zagotavljajo optimalne rezultate. Samoupravljanje je potrebno utrjevati in stremeti za tem, da odločitve samoupravnih organov ne bodo samo formalnost, ki daje soglasja ob že gotovih dejstvih, včasih celo naknadno. Zato bomo z večjo pozornostjo in z močjo vseh argumentov, znanstvenih in drugih, še bolj organizirano branili pridobitve delavskega razreda tako, da se bomo sproti idejno spoprijemali z vsemi, ki prikrito ali pa javno razglašajo, da delavsko samoupravljanje ni dalo pričakovanih uspehov. Prav ti s svojim odnosom in stališči v sistemu samoupravljanja ne najdejo svojega mesta, ne iščejo rešitev v sodelovanju s kolektivom in organi samoupravljanja, temveč v svoji vlogi, ki ima za izhodišče željo po oblasti nad ljudmi in odločanje o vsem. Ko analiziramo samoupravljanje in delovanje samoupravnih organov, nas na določene pomanjkljivosti opozarjajo tudi podatki, da je pri nas veliko delavcev, 49 "/o, ki izjavljajo, da se ne čutijo samoupravljavce. Ta podatek nam — poleg,že znanih dejstev, bi so navedena v analizi Občinskega sindikalnega sveta — priča, da se do neke mere lahko tudi samoupravni organi odtujijo kolektivu, da ga ne ob- Pozdravi tujih delegacij Fulvio Bergamas, tajnik CGIL Gorica: Prinašam vam prisrčen in iskren pozdrav tisočerih delavcev in delavk in mladih delavcev, ki so organizirani v Zvezni delavski zbornici v Gorici in pokrajini. Poseben pozdrav vašim voditeljem z zahvalo za vsa prizadevanja v medsebojnem spoznavanju in poglabljanju vprašanj, ki zanimajo delavce iz novogoriške občine in Goriške pokrajine. Naši stiki, ki trajajo že leta, kažejo pozitivne izkušnje na poti utrjevanja prijateljskih vezi med našima sindikalnima organizacijama in bratstva med prebivalci obeh področij. Za nas so v tem trenutku važni razgovori, ki potekajo med tremi velikimi delavskim; zvezami — CGIL, CISL in UKL — razgovori, ki težijo za tem, da premagajo ovire sindikalne neenotnosti pri izgradnji enotnega sindikalnega gibanja v Italiji, ki bo v skupno korist vsega delavstva v naši državi. V tem trenutku se delavstvo goriške pokrajine bori v okviru podjetij in na različnih ravneh za izbolj-Sanje delovnih pogojev, zvišanje mezd, za čim širše zaposlovanje. Sindikalne organizacije naše pokrajine in napredne stranke si aktivno prizadevajo, da bosta goriška pokrajina in dežela Furlanija — Julijska krajina most in ploden instrument go-spodarskih menjav z vašo državo in z vsemi deželami Podonavja. Bistveni instrumenti za nadaljnji razvoj prometa z vašo državo in za gospodarski razvoj goriške pokrajine pa so: — izgradnja hitre ceste Gorica—Ljubljana; — usposobitev železniške zveze Nova Gorica—Gorica za prevoz vseh vrst blaga tretjih držav; — obojestransko povečanje zmogljivosti in izboljšanje mejnih prehodov, da pospešimo trgovino in turizem. Kot vidite, dragi prijatelji, je mnogo vprašanj, ki zanimajo obe strani in ta vprašanja bo mogoče rešiti z miroljubno politiko, z razumevanjem in s prijateljstvom med narodi. Naše prebivalstvo ie po lastnih grenkih izkušnjah zadnjih let spoznalo škodo, ki so jo gospodarskemu razvoju goriške pokrajine in dežele Furlanija—Julijska krajina prinesle težke vezi vojaških sužnosti. Zato delavstvo, ki je bolj kot drugi občutilo krvne žrtve, trpljenje in bedo, ki jo povzročajo vojna in vojne naprave, hrepeni po miru in še bori za izgradnjo miroljubnih naprav in ustanov, za poglabljanje medsebojnega spoznavanja prebival- stva tu in onstran meje, za razširitev trgovske menjave in izmenjav na kulturnem področju, za učvrstitev prijateljskih vezi med našimi in vašimi sindikati. Boi za mir je prvenstvena naloga vseh narodov, boj za mir je sočasno tudi boj z3 konsolidacijo demokratičnih svoboščin znotraj vsake države. Boja za mir ni mogoče ločevati od boja za socializem. Nova družba, ki jo hočemo zgraditi tako, kot je v veliki merj naznačena v ustavi republike, porojena iz odpora s krvavimi žrtvami italijanskega naroda, se lahko gradi edinole v miru. Tako je tudi nadaljnji razvoj v gradnji socializma v vaši državi neločljivo povezan z obrambo miru in z učvrstitvijo vezi solidarnosti med naprednimi narodi v svetu. Nočem jemati še več dragocenega časa delu vašega zbora, izražam vam, delegati, in vašemu vodstvu najboljše želje za dobro delo in za nadaljnje uspehe v izgradnji socializma v vaši državi. Naj živi prijateljstvo narodov Jugoslavije in Italije! Naj živi mir! n prodni Sb g hotrdii. n°Ve k. znai CIS1 sodi, i*n c >nj za Zeli Gi C< Giovanni Radovan, tajnik CISL Goriške pokrajine: & 2as " Dr k hcr N , Dri; Vel Na ob< ‘dri Ob Nir M, Z veseljem sem sprejel vabilo vaših voditeljev, da se naj udeležim vašega sindikalnega zbora in se vam prisrčno zahvaljujem za pozornost in vljudnost, ki ste mi jo izkazali. Štejem si v čast, da sem ved vami, prijatelji in tovariši iz novogoriške sindikalne organizacije, in vam prinašam naj-toplejše in bratske pozdrave v imenu CISL goriške pokrajine. Ta pozdrav želim razširiti na vse delavce vašega območja, ki v tem trenutku gotovo s pozornostjo spremljajo delo vašega zbora in pričakujejo rezultate, ki jih bo le-ta dal. Ob tej slovesni priliki moram tudi ugotoviti, da so stiki sindikalnih organizacij Slovenije z našo učinkovito pomagali postaviti temelje za uspešno in odkritosrčno sodelovanje. Med raznim; srečanji je bilo mogoče izmenjati izkušnje, kar je pripomoglo k boljšemu poznavanju vprašanj in delovnih ljudi v obeh obmejnih področjih. V teh srečanjih in teh pobudah za sodelovanje med sindikalnim; organizacijami različnih smeri in različnih držav, vidimo nujen pogoi. da se lahko uspešno borimo za čim popolnejše osvobajanje delovnih ljudi in da zagotovimo uresničitev politike miru in sodelovanja vseh narodov, da s tem premagamo razdobje preprek in da začnemo življenje narodov, ki si med seboi pomagajo. k' £a: Itiej Ni tel n Ko bo vaš zbor razpravljal o m odhodnih stikih, bo gotovo upošteval pozida gledišča prijateljskega razvoja in jih s čimer bo vlil nove sile in dal g Ve konkretne pobude tudi gospodarskega čaja, ki zanimajo obe naši področji. CIsl zato po meni pozdravlja vaše delo tjlvSt>di. da je vaš zbor pomemben in pozi-iJ6|j dejavnik pri razpravljanju o vaših *Usnjah, ki so po našem mnenju koristma vse delavsko gibanje. ^lim mu torej popoln uspeh! Giovanni Migliorini, tajnik CGIL okrožja Pordenone: .Zastopstvo CGIL okrožja Pordenone je ij^.^red nedavnim doseglo samostojnost v f11 videmske pokrajine, zato se danes n na taki ravni udeležuje občnega zbo-^0VoSoriškega sindikalnega sveta, če-naši stiki, ki so bili vedno bratski nsrčni. segalo že v leto 1964. „ enko je problemov, ki jih lahko skup-^su.iemo in jih tudi moramo skupno t Skupen ie tudi cilj, za katerega C°.ii nenehno prizadevamo, to je iz-rv]a socializma pri nas in v svetu. Hajnški vaših organizacij v Italiji, stiki 2 ’lfni sindikalnimi organizacijami pa tu-s pokalnimi oblastmi kažejo obojestran-iu2elio in voljo po sodelovanju in so- ^^nvnljujem se novogoriškemu sindi-svetu za prijazno vabilo in za n'e bratske stike, ki so postavili ■le za nadaljnje delo z željo seve, da Iz razprave na Jože Ivanc, Tovarna ^en*a 'n salonita Anhovo: Psihični napor delovnega člo-NrL lndus^-ii in uradih je posledica ) vnosti visokospecializira-ne delitve tl0 'Vnaprej predpisanimi gibi in odzivi. ^ določena organizacija dela vprega x zap:*e'ten mehanizem, v katerem Ulj ^ovek le vzvod, kolesce, del stro- del proizvodnega procesa. Stalni H t in . aP°r v težnji po čim bolj pravilih ^Pesnih odločitvah, skrb za jutriš-!oVpk0.mi in neuspehi, vse to pritiska in njegov živčni sistem, skrat-njegovo človeško bistvo. Kot sOdnk° zahtevam in delovnim razmer ^ žr.6116®3 življenja, pa ima naš člo-,°sti soustvarjanja in soodločanja samoupravljanja. Ljudje si po- •av . samoupravljavci vedno bolj n;. Vendar to nadomestilo samo “e zadostuje. se le-to še razširi in poglobi zlasti na ravni stikov med neposrednimi proizvajalci enakih ali sorodnih strok. Naša sindikalna organizacija se bo nenehno trudila za dosego tega. Posebej pa se zahvaljujem predsedniku občinskega sindikalnega sveta tov. Čerčetu in sodelavcem, ki so si prizadevali za razvoj dobrih odnosov, zboru pa želim uspešno delo. Antonio Basso, tajnik CISL okrožja Pordenone: Tudi naša delegacija se prvič udeležuje občnega zbora vašega sindikalnega sveta, ker je bila naša sindikalna organizacija do nedavna le del pokrajinske sindikalne organizacije v Vidmu. Iskreno se zahvaljujem za prijazno povabilo, da se naj udeležimo vašega zbora, da se tako spoznamo z vašim delom, z vašimi izkušnjam; pri reševanju problemov, kar je za nas tembolj koristno, ker še nimamo tolikšnih izkušenj. Vesel sem, da lahko povabim vaše sindikalne delavce, da nas obiščejo, s čimer se bodo naši stiki, ki so bili že doslej dobri, še izboljšali. Mislim, da so prav sindikalni delavci tisti, ki lahko največ prispevajo k mednarodni solidarnosti, saj lahko izvršujejo in tudi morajo izvrševati svoje naloge ne glede na strankarsko pripadnost in državo, kjer delajo, ter sii prizadevati. da bo delu in delovnim Hudem dano v družbi tisto mesto, ki jim gre. Vašemu zboru obilo uspeha in iskren pozdrav! občnem zboru Industrijska utrujenost in celo izčrpanost, ki je posledica sodobnega tempa in načina življenja, zahteva še več prostega časa. Ta naj omogoči povečanje fizične in intelektualne sposobnosti in povečanja splošne kulturne ravni. Samo človek, ki je zdrav, strokovno usposobljen in kulturno razgledan, se bo lahko uspešno uveljavljal kot samoupravljavec, kot enakopraven in ustvarjalen delček družbe. Zato je nujno, da naša družba vložj vse napore za povečanje produktivnosti, kar nam bo omogočilo nadaljnje postopno skrajševanje delovnega časa, brez poslabšanja standarda posameznika in celotne družbe. Pred nami je torej velika naloga, da omogočimo vsem zaposlenim delo v skrajšanem delovnem času, pov-prečnp tedensko največ 42 ur. Pri nas je bilo z zakonom z dne 4. aprila 1965 določeno 5-letno prehodno obdobje z« prilagoditev delovnih organizacij razmeram v skrajšanem dilovnem času. Po # zakonu bi morale imeti vse gospodarske organizacije do konca leta 1966 izdelane programe za prehod na 42-urnj delovni teden. V naši občini je od skupno 85 delovnih organizacij že prešlo na delno ali v celoti skrajšan delovni čas 46 organizacij ali 54%. Te organizacije zaposlujejo 10.866 delavcev ali skoraj 62 % vseh zaposlenih v občini. Do z zakonom predpisanega roka za popolni prehod na 42-urni delovni teden nas ločita le še dve leti in pol. V naši občini so sicer rezultati pri uvajanju skrajšanega delovnega tedna znatno boljši od jugoslovanskega povprečja, vendar sindikati s tem stanjem ne moremo biti zadovoljni. Marsikje so ostrejše razmere, v katerih seda.i posluje gospodarstvo, potisnile na stranski tir prizadevanja za skrajšani delovni čas. Sindikati za to ne moremo najti opravičila. Priprave za skrajšanje delovnega časa so vsota ukrepov, usmerjenih v boljšo organizacijo dela in boljše poslovanje. Prav to pa je ena od glavnih teženj gospodarske reforme. Zato morajo občinsko sindikalno vodstvo in vodstva sindikalnih podružnic začeti široko in ustvarjalno akcijo tam, kjer ni bilo še nič ali premalo storjenega za prehod na 42-urnj delovni teden, da čim-prej nadomestimo zamujeno. V tej akciji je treba zahtevati od vodstev delovnih organizacij, da izdelajo jasne perspektivne načrte razvoja podjetij, temelječe na solidnih analizah tržišča in proizvodnih možnosti. Čemprej moramo uvesti sodobno organizacijo in delitev dela ter izkoristiti vse možnosti, ki nam jih nudi znanost za povečanje produktivnosti. Aktivirati je treba pamet, ne pa le mišice. Dolga bi bila lahko lista ukrepov, ki bi jih marala podjetja uvesti, da izboljšajo produktivnost in delovne razmere ter znižajo lastno ceno izdelkom. Bruno Tutta, podpredsednik ObSS Nova Gorica: Eno od pomembnih vprašanj, ki si ga moramo postaviti danes, je, ali smo uspeli v tem, da je vsaj pretežni del članstva vedel za aktivnost sindikalnih vodstev in v kakšni meri in ob kakšnih prilikah je članstvo lahko aktivno sodelovalo pri oblikovanju stališč in zaključkov, ki so bili sprejeti na raznih ravneh. O tem, kako ,ie za delovanje sindikalnih podružnic potrebno informiranje, sem se lahko prepričal na številnih občnih zborih, kjer so postavljali tudi vprašanja, kot so: — kaj delajo sindikalni organi? — zakaj imamo sindikalne organe v občini jn republiki? atel — ali bomo zmanjšali število profe*1'] nalnih sindikalnih delavcev? — kam gredo sredstva pobrane čl& rine in podobno. Mnog naši člani niso seznanjeni z lom, še manj pa s stališči, kj jih spi majo sindikalna vodstva. Ne vem, kako si predstavljamo, da bodo neinformifj člani lahko aktivno sodelovali v sindi' tu? V bodoče bomo morali posvečati pozornosti temu bistvenemu elementu, ^ katerega si ne moremo obetati uspeš11, delovanja. Menim, da je naša osn0' naloga organska povezava z osnovnirti licami. to je s podružnicami in da s omogočimo članstvu objektivno oceno šega delovanja. Čeprav je komuniciranje na osnovi Stankov nenadomestljivo, pa ga m Or dopolnjevati s pisano besedo, ki bo stopna ob pravem času vsakemu članu dikata. Obstoječa sredstva za ob veš*; bi morali vsekakor dopolniti. Ko ie sedstvo Občinskega sindikalnega sveti ravnavalo to vprašanie. je ugotovilo, bilo potrebno vzpostaviti na relaciji ,. — članstvo tesnejše stike s pogoste)^ številnejšim izdajanjem informacij, sproti seznanjale članstvo z delom, „„ logi in zaključki, in bi tako ust^ J^Q možnosti za aktivnejše poseganje čti1 v oblikovanje stališč in politike s1!1 tov. Da bi to dosegli, pa bi morali časno omogočiti članom sindikata, e: 0 »= 'ovni rad 'har; |ŠOV( 4l>re SS tj) ®t>čj V 15. členu temeljnega zakona 0 (.• da nih razmerjih določa ta zakon. d*, efeg£ lovna skupnost pri nastajanju inj, 3^ c delovnih razmerij opira tudi na aktivnost sindikatov in zagotavlja *9tep,-pri obravnavanju predlogov. ki sc 1 U, na delovna razmerja, njeni člani -' z mnenji in predlogi sindikatov načel tega zakona ob konkretnih^ jih in odločbah s področja delo, _ Va^ meril. Drugi odstavek tega člena! °t oblašča sindikalno organizacijo. v Sj- delavca na njegovo zahtevo ali z njegovo bri volit vij o zastopa pri uveljavljanju pra-vic iz delovnega razmerja. Sindikati v delovnih organizacijah pa se ne poslužujijo teh pravic, ki jim jih daje jrfkon, ali pa se jih poslužujejo zelo redko, ■temu je poleg nepoznavanja vsebine dela Nedvomno v precejšnji meri kriva nezašči-tenost sindikalnih funkcionarjev v delov-bih organizacijah pri njihovem delu v ko-rist delavcev — članov sindikata. Zato se ®'ti redko odločno postavijo po robu vojnim delavcem v delovni organizaciji, j®dar gre za zaščito pravic delavcev. Nepoznavanje zaščitne funkcije sindikata je v n ■ - do 6» 6 Podružnice, ki ga je delavec izbral za ^govornika v postopku zaradi kršitve de-V.vnih dolžnosti, izjavil na javni obravna--1' da je prepričan v delavčevo krivdo in a Piu naj komisija izreče najstrožjj ukrep. - orna.njkanje pravnega znanja tudi ne ore biti opravičilo za neaktivnost sin-dei nib Podružnic glede pravne zaščite « lavcev v delovnih organizacijah. Noben edsednik IO nima pri sebi niti statuta de/ dostovitnih pravilnikov, da bi lahko , lavcu, ki bi se obrnil nanj, pojasnil, kasni -ie Posamezno vprašanje urejeno v .‘osnem aktu delovne organizacije. V bolj d Pletenih pravnih vprašanjih pa bi lahko y. avca napotil na službo pravne pomoči Pa bi se sam pozanimal pri tej službi £imeru. kar pa se dogaja zelo redko. °t>Ia5A .da v sv°.iem 146. členu tudi po-k>]«»S sindikalno organizacijo, da lahko " ViCa" .delavca, kj mu je bila kršena pra-^Psk m Pristojnega upravnega organa ob-0 nrV.^pščine predlaga uvedbo postanka frhebn *U po tem zakonu. V 3. delu $0 na« x zakona o delovnih razmerjih [Ovnih našteta dejanja s področja de- azmerij, ki predstavljajo prekršek, Parno a/eresa. lahko sodnik za prekrške 0 kaznuje delovno organizacijo in temelj r ,iči. nam sk0l, nih .neradi imol^arn vit* ”govo: v* vHsk: ''orno osebo. Tak; primeri se dogajalo vsak dan, ven-Sikoraj nikoli ne pridejo do sodnika , t^PPekrške. Delavci sami za te določbe rt1® Skvua..n€ vedo ali se iih ne upajo uve-»5 ‘»ti, upravni organ občinske skupščine 0? ,pve za take prekrške. „ o |Hl, /, "ski sindikalni svet je zato skle->n d* dosledno za vsak prekršek, za lopka * b° fvedel- predlagal uvedbo "°- 1 sfiilan ^M.vdSedstV0 RS ZSS: Men*,! ^iSj^/ni zboir sovpada z intenzivnimi aio. sind’v na ob^n‘ zbor republiškega “dikatov in s pripravami na kon- Lj! Sla na' če delovna organizaci.ia ne bo ho- ^ L vonrfl-trff: X ^ _ _______ ,isey anl kgyl^ svoiega napačnega ravnanja. nrri ie oškodovala delavčeve pravice !tin Pogačnik, greš sindikatov Jugoslavije, ki bosta oba pomenila mejnik za naše nadaljnje delo. Težišče borbe za nadaljnji gospodarski razvoi in hkrati težišče dela sindikata smo prenesli v delovne organizacije. Znano pa je, da se Slovenci ne moremo pohvaliti z moderno industrijo, večjih uspehov ob hudi mednarodni konferenci pa ne moremo pričakovati, če ne bomo modernizirali, naše proizvodnje. Nujno je tudi, da izboljšamo strukturo vodilnih kadrov v delovnih organizacijah, od katerih je v znatni meri odvisen nadaljnji napredek. Struktura kadrov v delovnih organizacijah se ne izboljšuje. čeprav o tem govorimo že več let. Eden glavnih vzrokov za to je določen oportunizem, ki vlada v mnogih delovnih organizacijah. V samoupravnih aktih delovnih organizacij bi moralo biti zapisano, kakšne kadre potrebujejo, nokm pa bi vse subjektivne sile v teh organizacijah morale brezkompromisno iti. na to, da se te zapisane zahteve tudi uresničijo. Nedvomno je vprašanje nezaposlenosti vezano s problemi, ki sem jih že omenil. Imamo nezaposlene ljudi, ki so bili odpuščeni iz delovne organizacije, ker so z modernizacijo proizvodnje ukinili njihovo delovno mesto, in mlade ljudi, ki prvič iščejo zaposlitev. Delovni ljudje bodo proti modernizaciji, dokler bodo v nevarnosti^ da zaradi n.ie izgubijo zaposlitev. Kar zadeva mlade ljudi, ki prihajajo iz šol, pa moramo vztrajati, da jih delovne organizacije zaposlijo na delovnih mestih, ki so neustrezno zasedena, in na tistih mestih, ki jih zasedajo upokojenci s polnim de^ lovnim stažem in z visokimi pokojninami. Delovnj ljudje potrebujejo tako sindikalno organizacijo, ki bo znala braniti njihove interese. Prav gotovo je težko delati v delovni organizaciji, kjer je vodstvo proti sindikatu ozircima kjer so razni konflikti. Sindikat mora gledati, da je v dobrih odnosih z ostalimi faktorji, vendar mora zastopati interese delavcev in se boriti za svoja stališča. Poseben problem v sindikalni organizaciji ie . status sindikalnih delavcev; člani delavskega sveta so zaščiteni, sindikalno vodstvo na ne. To vprašanje bomo morali urediti, saj je sedaj sindikalnim funkcionarjem večkrat onemogočeno delovanje. Dejstvo je tudi, da je sindikat premalo skrbel za svoje kadre, predvsem pa za njihovo izobraževanje. Kadrovsko politiko bomo morali v prihodnje voditi bolj skrbno in bolj načrtno. Na koncu še nekaj o naših težavah. Zdi se mi, da večkrat govorimo samo o težavah, ne povemo pa, da smo dosegli tudi mnoge uspehe in da bomo z uspehom prebrodili tudi sedanje težave, če bomo enotni v naši akciji. Sporočam vam pozdrav predsedstva republiškega sveta sindikatov, in niegove iskrene želje za uspehe pri vašem delu. Stališča 9. občnega zbora I. SINDIKATI V URESNIČEVANJU INTERESOV DELAVCEV PRI RAZVIJANJU SAMOUPRAVLJANJA II. SKRB SINDIKATOV ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV ganizacijah, kjer namenijo znatna sredstva 25 izobraževanje, pa opažamo nezanimanje in ce1° odpor delavcev do izobraževanja. Sindikati h10* rajo zato vplivati zlasti na mlajše delavce, Id 56 nočejo dopolnilno izobraževati, niso pa dovotf Nadaljnja krepitev samoupravljanja je osnovna naloga sindikatov na vseh ravneh. Z ukrepi gospodarske reforme so se zaostrili pogoji gospodarjenja, kar je vplivalo tudi na delo sam©, upravnih organov. Krog odločanja se je marsikje zožil le na strokovne sodelavce. Uveljavljanje intenzivnejšega gospodarjenja je povzročilo v nekaterih podjetjih pri delavcih tudi občutek negotovosti, kar zavira sproščeno, demokratično izmenjavo in sodelovanje pri reševanju problemov v delovni organizaciji. Analize dela samoupravnih organov potrjujejo, da se v vseh samoupravnih organih pojavljajo dokaj številne skupine delavcev, ki se ne udeležujejo razprav na sejah, kar vse slabi moč in učinkovitost samoupravnih organov. Taka neaktivnost posameznikov pa je predvsem posledica premajhnega znanja, kar jim le-to onemogoča spremlja, ti dogajanja v delovni organizaciji, nemalo pa tudi posledica bojazni, da bi se z morebitnim drugačnim stališčem zamerili vodstvu delovne organizacije. Sindikalne podružnice ši morajo prizadevati, da stalno -dvigamo izobrazbeno raven delavcev, posebno pa še 'članov samoupravnih organoxr. Naloga sindikalne podružnice je tudi, da si prizadeva, izvoliti v samoupravne organe le tiste člane, kolektiva, ki bodo sposobni zastopati interese delavcev in ki bodo znali svoja stališča tudi zagovarjati. Sindikati si morajo prizadevati, da bodo neposredni proizvajalci informirani o vseh bistvenih razpravah v samoupravnih organih ter da bodo imeli vsi delavci možnost preko članov samoupravnih organov vplivati na spreminjanje sklepov samoupravnih organov. Sindikalne podružnice morajo spremljati izvajanje določil interne zakonodaje in samoupravnih aktov in zagotovili, da bodo v te akte sproti vnesene vse spremembe v delovni organizaciji. strokovno usposobljeni za opravljanje dela določenem delovnem mestu, posredno ali nePy sredno, z različnimi personalnimi ali stimula^' nimi ukrepi. Podpiramo sleherno prizadeva*1 posameznika za izobraževanje in prizadevati mora, da ga bo kolektiv k temu vzpodbujal * mu to omogočil. Za organiziranje družbeno ekonomskega strokovnega izobraževanja delavcev se mori ■ai»' sindikati in delovne organizacije tesneje povi vati z . izobraževalnimi institucijami, DelaV5 univerzo, ob čemer je potrebno že sedaj mišljati o problemih izobraževanja v pogojih vega delovnega časa. III. SINDIKATI V URESNIČEVANJU GOSPODARSKE IN DRUŽBENE REFORME J. Nadaljnje razvijanje intenzivnega gosp0^ jenja postavlja pred sindikate obilo nalog’ je od gospodarske rasti neposredno odvisna ^ osebnega dohodka in družbenega standarda . lavcev. Intenzivno gospodarjenje pa pogoj • zlasti večja rentabilnost in produktivnost. ^ ,zahteva načrtno in smotrno odločanje in darjenje. Sindikati se morajo v delovni 0" zaciji zavzemati za program razvoja, ki nom kolektiva in novim delavcem, ki Nenehna naloga sindikatov je skrb za splošno družbeno in strokovno izobraževanje delavcev, zato se bomo morali bolj' kot doslej vključevati v razreševanje problemov izobraževalne skupnosti Nova Gorica. Prizadevanja sindikata naj sežejo tudi na področje izboljševanja kadrovske strukture zaposlenih. Rezultati, ki jih odkriva analiza Zavoda za zaposlovanje Nova Gorica, niso ugodni, zato* morajo sindikati vplivati, da bodo delo-vne organizacije namenile za izobraževanje še več sredstev kot doslej. V posameznih delovnih or- omogočena vključitev v delovni proces, zoval perspektivo. Sindikati v občini moT*J^ htevati srednjeročni program razvoja k^J ki bo s predvidenjem gospodarskega ^J, občine in ob upoštevanju komporativnih M nosti področja zagotavljal realnejše persPy za zaposlovanje novih delavcev, usmerja1 / meznike k izobraževanju in s tem povezo*'5 trebe po kadrih s sistemom in razvoj etn mreže. Osnovo za nadaljnji razvoj področja no bolj predstavljala akumulacija gosp0^ v občini in vedno manj drugi viri sredstevj diti in podobno. Referat in poročilo ug°[ neskladnost v gibanju osebnih dohodki' duktivnosti in skladov, kar pa ni znači^ našo občino, temveč tudi za republiko ^ racijo. Menimo, da so na te neskladnosti ^ kje vplivali številni činitelji: porast ži stroškov, povečanje amortizacije, nove -j ki bremenijo osebne dohodke; marsikaj jetje dušijo prekomerne zaloge, v k3*^, zamrznjena znatna obratna sredstva; podjetja porabijo velik del dodatnih Sp za kreditiranje potrošnje, ker jim ban^ \ C t č- g r< th te ti£ d* go gr trč ko im nai Ujs izv int< živi inv ijiv tet; hro< napi ki § ttiair veča tiarg. y®0j< j 116 zagotavljajo normalnega obtoka; obojestran-ska zadolženost delovnih organizacij na zmanj-^anje likvidnih sredstev itd.; nekateri delovni kolektivi pa šele sedaj žanjejo sadove dolgolet-neSa vlaganja in so v teh kolektivih porasli 0seb.ni dohodki, ker so se jim v preteklosti za-Vestno odpovedovali. Tem ugotovitvam moramo ti°dati pomembno dejstvo, da je skrb za akumulacijo vendarle dolgoročni interes delovnih ^udi, saj je od nje odvisna perspektiva celotne družbene skupnosti in je torej potrebno obrav-n^Vati ta problem celovito in z vseh vidikov, ^odpiramo pa nenehno družbeno skrb za kontroliranje gibanja osebnih dohodkov, produktivnosti in skladov, ob čemer se zavzemamo za Nadaljnji razvoj sistema delitve dohodka po vložnem delu, menimo pa tudi, da je potrebna kitra in učinkovita politična akcija v primerih, ko delitev ne poteka po načelu dobrega gospodarjenja. Pomembna naloga sindikatov v delovnih organizacijah je nadaljnje razvijanje sistema nagrajevanja po delu, ob čemer se bomo morali zavzemati za proučeno in analitično delo na tem' Področju, tako da bi se ^>ri delitvi osebnega dohodka optimalno odražal zlasti stimulativni d^l, ki naj bi upošteval prizadevanja celotnega kolektiva, predvsem pa prizadevnost posamez-nikov. Kolektivi premalo teoretično obdelujejo to vprašanje, za kar pa bo potrebno pritegniti ^rokovne sodelavce. Tudi v bodoče ne bomo sindikati le opazo-valci, temveč predvsem pobudniki za urejanje Posameznih nalog s področja gospodarstva: v krvi vrsti se zavzemamo za enakopravno vključevanje gospodarskega prostora Goriške v programe razvoja republike. Dosedanji gospodarski rezultati na tem področju opravičujejo težnje Po nadaljnjem vlaganju v gospodarski razve? tega območja. Podpiramo realizacijo načrta za Vgradnjo hitre ceste Vilesse—Ljubljana, ki bo Ustvarjala nadaljnje možnosti za porast gospodarstva občine. Zavzemamo se za mesto elektrogospodarstva našega področja v razvojnem programu te panoge v republiki; za nadaljnji razvoj rgovine, gostinstva in obrti tako v družbenem, i‘°'t .v Osebnem sektorju, kajti te dejavnosti ajo na našem področju posebne pogoje za ... j® razvoj. Podpiramo prizadevanja kme-i^S zadrug za doseganje rentabilnejše pro-odnje in razvijanja programov nadaljnjih utogracijskih procesov. Ob podpiranju intenzivnega gospodarjenja se zavzemamo za tako investicijsko politiko, ki bo širila sedanje zmog-^ivosti obratov, ter za odpiranje novih kapaci-tet; razvoj poslovnega sodelovanja, integracijskih Procesov in sodobne organizacije dela je z uve-j^vijanjem moderne tehnologije osnovni pogoj d^Predka, ki bo omogočal delovnim kolektivom, 1 še niso prešli na skrajSani delovni čas, nor-‘dalno prehajati na 42-umi delovni tednik. Po-^•čana proizvodnja, ki terja vključevanje gospodarstva v mednarodno delitev dela, zahteva tudi ecjo udeležbo pri ustvarjenih devizah za tiste, 1 Jih ustvarjajo. Razvoj terciarnih dejavnosti v zasebnem sektorju pa nalaga sindikatom ne* nehno skrb za delaVče, zaposlene pri zasebnikih, zahteva tudi družbeno kontrolo dohodkov posameznikov, ki. se' 'močijo z družbenimi regulatorji, davčno politiko spravljati, v normalne okvire delitve po delu. J ' Ob upoštevanju naraščanja števila brezposelnih sindikati ne podpiramo dela posatneznih odgovornih delavcev * v delovni . organizaciji in v zasebni obirti, temveč .-smatramo, da se morajo ti posamezniki odločiti zameno ali drugo. Sindikalne podružnice bodo morale od delavskih svetov zahtevati sklepe za ukrepanje v zvezi z delom v zasebni obrti svojih vodilnih in odgovornih delavcev. Sindikati predlagamo, da bi v primerah prisilne uprave predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v sodelovanju z izvršnim odborom sindikalne podružnice zastopalo interese kolektiva, razpravljalo z njim ter dajalo pobude, ker smatramo, da je v primeru prisilne uprave možnost za delovanje sindikalne podružnice omejena, čeprav gre prav v teh primerih za -izredno pomembna vprašanja. Eno izmed važnih vprašanj, ki so v središču pozornosti delovnih ljudi, je sistem social* nega zavarovanja. Kljub reformnim prizadevanjem za izravnanje’ razlik med razpoložljivimi sredstvi in stvarnimi potrebami v zdravstvu, teh razlik ni bilo mogoče odpraviti in je nevarnost, da se bodo še povečale. Iz tega razloga Si bo v bodoče nujno prizadevati, da se ustvari tak sistem v zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu, ki bo zagotavljal usklajenost dohodkov in izdatkov. Smo v obdobju, ko se organizacija zdravstva korenito spreminja. Ta gibanja so za nas tako pomembna, da, se moramo zavzemati za take rešitve, ki bodo za nas sprejemljive. Zato pa je nujno, da o00000^yN>^VNZ\/'vX/XA/\ZV\/V*V\Z«y\Z\ZX telefon 39-71 telex 033516 telegram KOVIT Celje Kvalitetna jekla, barvne kovine, kroglični ležaji, izdelki črne metalurgije, gospodinjske potrebščine m predmeti široke potrošnje, orodje, vijačno blago in žičniki, inštalacijski material, gradbeni material. NAŠA velika zaloga garantira najširšo izbiro tako po kakovosti KAKOR PO ASORTIMENTU TER SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO! VSEM KUPCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1968! IIIIMIIiilliillll DAVOR) LESNA INDUSTRIJA PIVKA 1 IZDELUJE: m LITA © KOVANA IN © VALJANA JEKLA VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1968 ,V“Vw/wvv v vvvvvvVVVVNrvVVNAZVV-VVWvVVVvVVV'VViZVVVSArvVVvVVVVVyvVWWVVZ v PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP KOSOVNEGA POHIŠTVA, ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA! • PROIZVAJA TUDI KVALITETNO PRIZNANE VEZANE IN PANEL PLOŠČE • PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE • LEPLJENE SEDEŽE IN NASLONE • LESNO EMBALAŽO • ŽAGA MEHKI IN TRDI LES VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1968! iiuififini[iiHfliiiiiiin]ii!nNiiHUini!nNiiiiinininiitniiiBe!!nnH0niiffini|iniiniiwniiiui!nininnniiiiiniiniiMiiffl(RniniHniiiiKiniiiiiiiiiiHiniiiR9itBinNii!iiininDifli!iiiHHiiiiniBiiijiiuiuinu NOVOLETN NAGRADNA KRIŽAN VODORAVNO: 1. ženska v letih, 7. ženin ali možev oče, 11. spisek, seznam, 16. bližnja sorodnica, 22. v tanke lističe zvaljan kositer, 23. ljubljansko gradbeno podjetje, 25. pristaš filozofske šole s sedežem v Elei, 26. oder, podstenje, 28. nemški romantični pisatelj (Achim von), 29. ž. ime, opera Flotowa, 31. duhovniški molitvenik, 33. prvina iz skupine redkih zemelj, 35. »Varnostni svet«, 36. afriška država, 37. slovenski skladatelj (Ksenija), 38. prestolnica Hercegovine, 39. zobna gniloba, 40. glavni števnik, 41. če, 42. poljska ptica, 43. veter z morja, morščak, 44. pevec, učitelj petja, 45. ameriška filmska igralka (Deborah), 46. kemični simbol za natrij, 47. umazanija, iztrebki, 48. ljubljanski vodja televizijskih oddaj (Sandi), 49. del gledališča, 50. aktovka, 51. domača žival, 52. morje na severu Evrope, 53. okrajšan naziv zelo močnega razstreliva, 54. indonezijski otok, imenovan včasih raj na zemlji, 55. mesto v severozahodni Španiji, 57. nekdanja mera za žito, 58. čitatelj, 59. vmesni obrok hrane, 61. vrsta žita (kaša), 62. glavna pogonska os pri avtomobilu, 63. ^/WW\AAA/'yWWWVWVWVWVW'vAAAAAAA/'yWVVWVW\A/WWW NAGRADE 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 6. in 7. nagrada 200.00 N-din 150.00 N-din 100.00 N-din 50,00 N-din celoletna naročnina DE polletna naročnina DE Rešitve pošljite do 15. januarja 1968 na naslov: Uredništvo Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4 v zaprti kuverti z oznako »Križanka«. ‘AAAAAAAWAAAVNAAAAAAAAAA< spor, svaja, 64. Izidorjev oče v Tavčarjevi Visoški kroniki, 66. večanje, naraščanje, 67. pomorščak, 68. hrbtni del ustrojene živalske kože, najdebelej" „ usnje, 69. glavno mesto balkanske države, 70. medmet smeha, 71. bajeslovni rimski kralj, 72. muslimanski menih, 73. besednjak, slovar, 74. država v Severni Ameriki (orig.), 75. zabava, veseljačenje, 76. osebni zaimek, 77. okvir za sat, satovnjak, 78. gora blizu Reke z zanimivimi smučišči, 79. gozdni sadež, 80. letni čas, 81. plin, ki se razvija, če karbid polijemo z vodo, 83. velik glasbeni instrument, 84. močnejši kol v plotu, 85. oblika rastlinskega plodu, 86. najvišja gora Turčije, 87. glivična bolezen, 88. neobdelana zemlja, 89. starogrška pokrajina, 90. lahko hlapljiva tekočina, 91. ladijski kljun, 92. morska ožina in mesto v Grčiji, 93. tros, klična spolna celica, 94. slovenski skladatelj (Risto), 96. pristaš misticizma, 97. skrajni konec hrbtenice, 98. kraj, zaključek, 99. enaka soglasnika, 101. prav tak, 102. kdor živi na gostiji, 103. pripomoček za pretakanje, 104. ime ameriškega filmskega igralca Ladda, 105. dolina, 186. krajevni prislov, 107. grško podzemlje, 108. olika, lepo vedenje, 109. šolska potrebščina, 110. kokoš, 111. ime črke, 112. gostinski uslužbenec, 113. velikani v grškem bajeslovju, 114. muza ljubezenskega pesništva, 115. arabski polotok, 116. angleški ekonomist, zadnji veliki predstavnik buržoazne klasične politične ekonomije, 118. nravoslovje, 120. starogrški traged, 122. pozemsko življenje po budizmu, 124. obljubljena dežela Izraelcev, 125. del alpinistične opreme, 126. najmanjši delec snovi, 127. velika azijska država. NAVPIČNO: 1. delovno področje, panoga, 2. družabni ples, 3. staro ime za italijansko reko Aniene. 4. glavno mesto sosedne države, 5. kadar, 6. glavno mesto Kazahske SSR, 7. materina ali očetova sestra, 8. nekdanji turški velikaš, 9. začetnici slavnega partizanskega komandanta, 10. skavt, gozdovnik, 11. človek, ki vse dela z levo roko, 12. praprebivalec na naših tleh, 13. vrsta ujede, (tokati...), 14. kemični simbol za tantal, 15. mesto v ZDA, v državi Iowa, 18. nasprotno od junior, 17. organska kemična spojina, 18 postava, život, 19. rastlinska bodica, 20. egipčanski bog sonca, 21. prislov, 22. hudič, vrag, 23. neubogljivost, samovoljnost, 24. zavora pri vozu, 27. vrtna cvetlica, 30. reka, ki teče skozi Firenze, 32. nra-voslovec, 34. zadruga v carski Rusiji, 37. jus, 38. sredstvo za uničevanje moljev, 39. bencinski tank na vozilu, 40. ženska, ki pere, 42. moško ime, 43. madžarski pesnik in pisatelj, 44. porcelanska glina, 45. črevesna bolezen, 47. listnato drevo, 48. madžarski narodni ples, 49. zastava, 50. raztaljena snov, 51. poulična prodajalna časopisov, 52. sodobni slovenski slikar, 53. ukrajinski ples, 54. vrsta pesmi, 55. oprema, 56. notranji organ, 57. pomemben angleški pesnik (Dylan), 58. izdelovalec in prodajalec brusov, 59. slovanska boginja smrti, 60. znamenit grški matematik, 62. poštni rog, 63. udnica, skrnlna, 64. bolj redko drevo z značilno krošnjo, 65. veletok v Južni Ameriki, 67. izdelovalec metel, 68. mesar, 69. prirodna nadarjenost, 72. pristanišče v južni Kitajski s poldrugim milijonom prebivalcev, 73. tenak, šibak glas, 74. uvozna pristojbina, 75. železov kršeč, 77. znanstvenik, ki računa trdnost in ravnotežje sil v konstrukciji, 78. aristokrat, plemenitaš, 79. staroslovanska pijača, 80. slovenski prešernosiovec (Črtomir), 82. glavno mesto Armenske SSR, 83. gostinski uslužbenec, 84. železna spona, tudi tovarna v Lescah, 85. kraj na Krasu, tudi zid pred istejami v kuhinji, zapeček, kamin, ognjišče, 87. eden izmed prstov, 88. igra na srečo, 89. Zevsova ljubica v grški mitologiji, 91. pristajalna steza, 92. izrit kupček zemlje, 93. italijanski komediograf (Krčmarica Mirandolina), 94. prvak ljubljanske drame, 95. malokrvnež, 96. pripadnik ameriške verske ločine, 97. veliko jezero v Etiopiji, 98. podzemeljski prostor v stavbi, 99. reka, ki teče skozi Karlovac, 100. živinska krma, 102. telesna straža. 103. ime nekdanjega slovenskega tekmovalca v kanuju Bernota, 104. veliko jezero v SZ, 105. glavno mesto Avstrije, 107. teža embalaže, 108. ime risarja Mustra, 109. hrib blizu Ljubljane, 110. ptič, ki živi le na Novi Zelandiji, novozelandski noj, 112. vladarjev namestnik na Hrvaškem, 113. značilen predstavnik vrste, 114. glasilo jugoslovanske loterije, 115. jeza, bes, 117. kemični simbol za kalcij, 119. kemični simbol za telur, 21. okrajšava za »starejši«, 123. veznik. RN T-: I rt dni sem sedel na posvetovanju, posvečenem ekonomskim enotam v delovnih organizacijah, in ko sem četrti dan zjutraj prišel v uredništvo, sem moral svoji urednici obljubiti, da bom do popoldneva napisal kozerijo. »Samo še nate čakam.-« »Brez skrbi!« In sem razložil svoje zapiske s posvetovanja ter si skiciral tele osnovne misli: Praksa je potrdila, družbeno korist ekonomskih enot, pogledov nanje pa še nismo 'iskdaiti, odtod odstopanja. © Precej razširjeno mnenje, da te enote razbijajo delovne organizacije, je neutemeljeno in škodljivo: dokazano je, da tam, 'kjer dobro delajo, celo utrjujejo kompaktnost podjetij. © Kampanjski posegi na to področje se maščujejo. ® Ekonomska enota ni božji dar; mora biti rezultat prizadevanja samoupravljavcev, da bi boljše gospodarili. Kozerija V sobo je pogledala urednica: »So kaj?« — »Že pečem.« — »Pohiti, prosim/« Toda, ko sem napisal prvo stran,' sem spoznal, da takšno pisanje sploh ni kozerija, ki bi bralca pritegnila, ga spodbudila k razmišljanju in ga hkrati nasmejala. Tedaj je zazvonil telefon. Tukaj ,Grakpos\ Ste vi? Prav vas želim. Ne morem razumeti, da tako pomembno temo, kot je vloga ekonomskih enot, obdelujete v tisti vaši kozeriji. Kot novinar bi morali vedeti, da v našem podjetju ne nasprotujemo ekonomskim enotam in da smo to že nekajkrat javno izjavili. Trdim pa. da so te enote stvar prihodnosti, ko bo imel vsak obrat enako tehnično strukturo proizvajalnih sredstev. Zdaj prihajajo k meni delavci z vašim člankom v rokah in terjajo nekaj, česar jim ne moremo dati.« In mi je razlagal, kaj vse se lahko zgodi, če so v enem obratu zastareli stroji, v dru- ZGODBA BREZ KONCA Zapičil sem pogled v nevidno ločko ha zidu in začel razmišljati, na kakšno kopito bi nategnil te resnice. Pa je prihrumel v pisarno možakar, ki ga še svoj živ dan nisem videl, vrgel na moje zapiske naš časopis in pokazal na kozerijo, ki so mi jo objavili v eni prejšnjih številk. >>Ste vi napisali tole...?« Šlo je za čisto nedolžno zgodbo o delavcu, ki je po ustanovitvi ekonomskih enot spoznal, da bo poslej potreboval več znanja in se je zapisal v večerno šolo; ko pa je šolo končal, so v njegovem podjetju ukinili ekonom,ske enote. »Kako si drznete.. .?« Zadeva je postajala vedno bolj zanimiva. »Zakaj niste prišli v upravo in mi bi vam povedali resnico. Nič' kolikokrat sem že rekel vratarju: Ne puščaj novinarjev v tovarno; čvekajo po obratih in kdo ve, kaj bodo napisali. Jaz bi vam lahko povedal, da v našem podjetju sploh ne potrebujemo teh enot, ker moramo vsak dinar dati za rekonstrukcijo ir. da nam v takšnih razmerah delajo ekonomske enote le zgago.« »Od kod pa ste?« »Ne veste, kaj« je zajed1 ji-vo dejal, »iz ,Peteksa‘ vendar, iz podjetja, o katerem ste pisali.« . »Toda jaz nisem...« »Niste nas imenovali. Vsipa vedo, da gre za nas« »Pravim, da sploh nisem pomislil na vaše podjetje, da nisem govoril z nobenim članom vašega kolektiva in da do tega trenutka sploh nisem vedel,- kaj vi sodite o ekonomskih enotah.« »Pa dobim lahko to črno na belem ?« Napisal sem mu izjavo in ko je možakar pomirjen odšel, sem se spet zagledal v nevidno točko na zidu in razmišljal) Kaj, če bi preprosto napisal, da je bilo posvetovanje, že četrto, kar jaz pomnim,, in da so na, njem povedali vse tisto, kar so ugotovili na prejšnjih, in d.a so se predstavniki delovnih organizacij vnovič zavzeli za krepitev ekonomskih enot in sklenili, da se bodo čez leto spet sestati. gem pa sodobni in potem se delavci kregajo, ker ne vedo, kako bi pravično delili dohodek. In spet sem moral povedati, da nisem mislil nanje, ko sem pisal tisto kozerijo, in ko sem odložil slušalko, me je urednica zbodla: »Imaš kakšno veliko sliko? Tvojo, seveda, jo bom objavila namesto kozerije.« »Samo še malo,« sem jo poprosil, »nekaj časa in malo naru.« In v tistem hipu se mi. je posvetilo: Mož v sivem flanelastem plašču se vzpenja v temni noči po strelovodu v direktorjevo pisarno, vlomi v vitrino, kjer hrrnijo notranjo zakonodajo, vzame nekaj listov, se spusti po sireloimdu na tovarniško dvorišče in jih pripne na razglasno desko. Zjutraj berejo delavci pravila o dejavnosti ekonomskih enot, ki so jih njihovi predstavniki nekoč tako vehementno sestavljali, potem pa zaklenili v vitrino. Oni so pozabili nanje, delavci pa ne. Pisal sem s takšno ihto, da nisem slišal prihoda novega obiskovalca. »Vidim, ustvarjate,« je dejal. »Upam, da ne kaj takega, kot zadnjič. Povem vam, da naših delavcev ne poznate. In, če ste s tisto kozerijo ivsHli na nas, potem bi morali "s-ti, da delavci v ,Koprol- še niso zreli za samoupravljanje. Vi bi jih morali učiti, ne pa hujskati. Da, dragi moj tovariš ...« Pokazal sem mu vrata. Nekaj je mencal o demokraciji, pa sem mu dejal: »Tisto zgodbo sem si izmislil. Zdaj pa vem, da se je ne bi smel. Pisati bi moral o vas. Z imenom in priimkom« Mož je pobegnil, jaz pa sem i> svojem, pisanju prišel do odstavka, v katerem, delavci berejo stara in neuveljavljena pravila o delovanju ekonomskih enot, in začel razmišljati, kaj naj napišem za zaključek. Kozerija mora namreč imeti jedrnat in SFODBVDEN KONEC. »Ne morem več čakati,« je rekla urednica. »Moram poslati v tiskarno. Daj, kar imaš.« Nič ni pomagalo, oddal sem zgodbo brez konca. Sicer pa, napišite ga sami. VSAK V SVOJI DELOVNI ORGANIZACIJI. AVTOELEKTRO TOLMIN je dobil letos jugoslovanskega oskarja stično embalažo svojih vžigalnih svečk Vsak kupec vžigalne svečke je lahko nagrajen dvakrat. Prvič s kvaliteto svečke, ki je trenutno med najboljšimi na svetu, in drugič, če vrne plastično embalažo podjetju AET. Za štiri poslane plastične embalaže ste lahko izžrebani za dobitek — avtomobilski radijski sprejemnik, za eno vrnjeno plastično embalažo' pa lahko prejmete denarno nagrado v. višini 100 N-dinarjev. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll!lllllll!i:i!IIIHIIIIIII!llll!!lllllll!lllllllllllli!llllll!l!l!llllllllllllill!llll!l!lll!lllllllll!l!IIIIIIIIIIIHini A>^yYsAA/VVWWWWVW''yVvrVW‘\/W'VVWV' /'VV^V'V"VVVVV VVVVVV1 vfWVWWWVWWr WVV* V"sZV V'V V VVWr V* J~ WV W W V* V'\Zv,V wwvwwv^