Leto XXVI. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt In denarništvo Številka 49. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za '/• leta 50 lir, za ’/» leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te denska Izdaja letno 50 lir. Hlača in toki se v Ljubljani. CONCESSIONARIO ESCLUS1VO per la pubbliciU di provenienza italiana ed estera: IST1TUTO ECONOM1CO ITALIANO-CH1 ARI (Brescia). II Orednlitvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor. Mčeva ul. 27. Tel. 47-«i. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri počtnl hranilnici v Ljubljani ftt. 11.953. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima 1STITUTO ECONOMICO 1TALIAN0-CHIARI (Brescia). Izhaia vsak torek In petek Uubliana, petek 18. iuniia 1943-XXf Cena MerllU Ur 0a80 Spremembe predpisov o številu točk za porazdeljevanje tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo nared bo: Člen, 1. — Postavki »Oblačila (izdelana) za novorojenčke« in »Na roko vezene tkanine, če je vezena več ko polovica njih površine« tabele B, priložene naredbi z dne 1. novembra 1942-XXI št. ‘203, se ukinjata in se navedeni naredbi priložena tabela .A takole dopolnjuje in spreminja: a) dodaje se oddelek III. bis. Oblačilni predmeti za utroke do I leta (izvzemši pletenine in nogavice). število točk (odrezki z arabskimi V r e d m e I, j Številkami) za vsak posa-mez. pred m. Oblekca ali kostumček: dolžina do 40 cm................... 10 Površniki: dolžina do 40cm 12 Plašči z oglavuico: dolžina do 60 em......................... 12 Životci: dolžina do 30 cm . 3 Spodnje oblekce (I. in II. velikosti): dolžina do 40crh Srajčke (I., II- in III. velikosti) : dolžina do 20 cm . 1 Spodnje hlačke: dolžina do 22 cin............................ 1 Cepiče (avbice)..................... 1 Obvojniea.......................... 10 Podbradniiki: |H> dva ... 1 Povoji iz riipea ali pikeja: a) Širine 10 cm, dolž. 1.5 ni 2 b) Širine 15 em, dolž. H m H Vrhnji povoj: dolž. do 90cm 12 Triofflate plenice fe mehkega blaga s stranico 70 cm 1 Kvadratne plenice s stranico 70 cm........................ 1 Podloge zo[>er vlago s stranico 70 cm....................... 2 b) Dodajejo se naslednje pislavke v oddelku IV7. Pletenine in nogavice. Nogavičke za novorojenčke (dolžina stopala do 13 cm) 3 pari............................ 1 Rokavičke za novorojenčke 1 par . ......................... 1 Čeveljčki za novorojenčke 1 par 1 c) V oddelku III. omenjene dolžine se pri sledečih predmetih za otroke spreminjajo takole: 1. Obleka v enem samem kosu: dolžina od 41 cm do 60 cm. 3. a) Zimske suknje ali površniki: dolžina od 41 cm do 65 cm. h) Plašči: dolžina od 41 cm do65 cm. 4. Srajce: dolžina od 30cm do 60 cm. f,. Spodnje hlačke: dolžina od 23cm do 26 cm. Postavka št. 6 »Prevleke za blazine« oddelka V. Konlekcionirano hišno perilo in predmeti za opremo se spreminja takole: 6. Prevleke za blazine: a) 30X43 cin..........................3 b) ostale.............................8 Ta naredba .je stopila v veljavo dne 16. junija*. Zunanja trgovi Statistika slovenskega zadružništva V Zvezi slovenskih zadrug je bilo lani, kakor se je poročalo na zadnjem občnem zboru Zveze dme 24. maja, včlanjenih 140 zadrug, od katerih je bilo 45 kreditnih, 23 nabavljalnih in produktivnih, 7 živinorejskih in pašniških, 8 'kmetij-sko-strojnih, 4 mlekarskih, 1 elektrarniška, 6 obrtnih, 24 stavbenih in naselbinskih, 3 vodovodne, 7 tiskovnih in založniških, 6 zavarovalnih in 6 raznih zadrug. Bilanca Zveze izkazuje. 7300 lir čistega dobička. Na občnem zboru Zadružne zveze, ki je bil 31. marca, se je ugotovilo, da je imela Zadružna zveza lani včlanjenih 244 zadrug. Čisti dobiček Zadružne zveze je znašal lani 9718 lir. Z vstopom Italije v vojno se je spremenila smer italijanske uvozne in izvozne trgovine, piše »Siid-ost-Echo«. V začetku se je ta sprememba izvršila zaradi nastalih omejitev v trgovini, kasneje pa je približanje na evropske celinske trge pomenilo tudi voljo, da se tudi po vojni italijanska trgovina z evropsko celino čim bolj poglobi. Prostorninsko bližino upoštevajoča blagovna izmenjava, ki se v prejšnjih letih zaradi političnih ovir ni mogla prav razviti, se je inogla sedaj uveljaviti in Italija si je pridobila svoj delež v evropski trgovini. Med deželami, s katerimi danes Italija trguje, je Nemčija odločno na prvem mestu. Sploh pridobiva sodelovanje držav Osi na gospodarskem polju vedno večjo veljavo ter se bo zlasti razvilo po vojni zaradi gospodarske pogodbe z Japonsko. Drugo mesto v italijanski trgovini zavzema danes Madžarska. Od 1. 1937 do 1939 se je dvignil madžarski delež v celotnem italijanskem uvozu od 2.9 na 4.1, v italijanskem uvozu pa od 1.9 na 2.2 odstotka. Čeprav se za vojni čas niso objavili nobeni |»odatki o italijansko-madžarski trgovini, se vendar ve, da se je ta trgovina med vojno zelo povečala. Posebno pomembna za povečanje italijansko-madžarskih trgovinskih oduo-šajev je priključitev na lesu bogatih pokrajin Madžarski. Zlasti se bo razvila italijansko-madžarska trgovina po vojni, ko se bodo v Italiji znova začele zidati hiše in delati ladje. Pristanišče v Fiume bo tedaj močno zaživelo. V začetku marca sklenjeni italijansko-madžarski tekstilni dogovor, ki po izvedeni ureditvi cen tvori podlago za močnejše italijanske dobave umetnih tkiv, umetne svile in mešanih tkiv Madžarski in ki je na novo določil nove kontingente za te dobave (zlasti proti madžarski dobavi lesa), bo znatno povečal italijansko-madžarsko trgovino. To tem bolj gotovo, ker se je na Madžarskem ustanovilo posebno nadzorstvo nad madžarskimi uvozniki umetnih tkiv in bo to zelo pazilo, da se dogovorjene kvote tudi v resnici dobavijo in da se dobavljeno blago pravilno razdeli. A tudi napredujoče razširjenje italijanske trgovine z drugimi državami jugovzhodne Evrope kaže bodoče možnosti za povečanje te trgovine. Sosedstvo s Hrvatsko se izraža že danes v gospodarskih zvezah med obema državama. Ko bo gospodarstvo nove hrvatske države čisto obnovljeno in se začeli tudi v polnem obsegu izkoriščati hrvateki naravni zakladi, se bo ta trgovina še bolj razvila. Zelo razveseljivo se razvija italijanska trgovina z Romunijo. Romunski uvoz iz Italije je znašal 1.1937 879, I. 1P38 j 1939 2Q17 jn 1. 1940 2610 milijonov lejev. Istočasno se je povečal tudi romunski izvoz v Italijo. L. 1937 je znašal po vrednosti 2069, 1. lggg 1340, I. 1939 3247 in 1. 1940 3445 milijonov lejev, S tem trajnim razširjenjem obsega ital i.iansko-romun-ske trgovine pa se more ugotoviti tudi padanje italijanskega pasivnega salda. Za bodočo trgovino jugovzhodnih evropskih držav je po- v vorn sebne važnosti njih potreba po industrijskih izdelkih in kapitalu. Italija bo mogla tem državam po vojni kriti velik del teh potreb. Glede gospodarskih odnošajev z Bolgarsko je [»osebne važnosti 11 stanov i t ev It a 1 i jansko-bolga rske-ga zavoda za melioracije, čigar predsednik je senator Prampolini, ki je znan tudi izven mej Italije, saj je on izvedel osušitev Pontin-skih močvirij. Vodijo pa se tudi pogajanja o italijanskem sodelovanju pri izkoriščanju bolgarskega rudnega bogastva in pri ustanovitvi bolgarskih tovarn za umetna tkiva in za kemične izdelke. Zagotovljeno je tudi že sodelovanje Italije pri izgradnji velike ceste, ki bo vezala Donavo z Jadranskim morjem. Da bodo vsi ti dogovori tudi dvignili italijansko-bolgarsko blagovno izmenjavo, je brez dvoma. Trenutno se je sicer ta izmenjava nekoliko zmanjšala, vzrok pa je le trenuten, ker ni mogla lani Bolgarska zaradi slabe žetve izvoziti večjih količin žita. Delež Italije v celotnem bolgarskem uvozu je znašal 1. 1940 6.6, pri izvozu pa 9 odstotkov. Kontinentalna trgovina Italije pa se ni po izbruhu vojne usmerila samo proti jugovzhodu, temveč tudi proti severu. V švedskem uvozu je dosegla Italija že drugo mesto, glede švedskega izvoza pa je na četrtem mestu (po Nemčiji, Danski in Švici). V prvem polletju 1939 je šlo italijanskega blaga na Švedsko za 21, 1. 1941 za 76 in 1. 1941 za 54 milijonov švedskih kron, dočim je istočasno znašal švedski izvoz v Italijo 26, oz. 4*2 oz. 43 milijonov švedskih kron. Italijanska blagovna izmenjava z Dansko je bila določena z dodatno pogod bo iz 1. 1942 na 29 milijonov danskih kron za vsako državo. Italija dobavlja tekstilno blago, sukanec, klobučevino, južno sadje, vino in kemične proizvode, Danska pa ribe, živino, kazein, stroje in motorje. Tudi v novembru s Finsko sklenjena trgovinska pogodba hoče doseči povečanje trgovine med Italijo in Finsko. Finska bo dobavljala staničnino, papir, rezan les. Italija pa tekstilne proizvode, južno sadje in povrtnino. Tudi trgovina Italije s Španijo napreduje, dočim ostaja trgovina a Francijo v ozkih mejah. Vso italijansko zunanjo trgovino vodi država. Izvoznik se mora kot čuvar državnih interesov zadovoljiti tudi z manjšim izvoznim dobičkom, kakor pa mu ga daje cena na domačem trgu. Da se nadzorstvo nad vso zunanjo trgovino izvaja tem bolj uspešno, so se letos izdali novi predpisi ter se njih dobri učinek tudi že pozna. Zamena starih obrtnih listov Po naredbi Visokega komisarja z dne 19. maja mora vsakdo, ki izvršuje trgovinski, industrijski ali rokodelski obrt po §§ 3., ‘23., 32. in 60. zakona o obrtih v šestih mesecih vložiti pri pristojnem občnem upravnem oblastvu nekol-kovano prošnjo za zameno starega obrtnega lista z novim. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajino sporoča članstvu, da je založilo obrazec prošnje za zamenjavo obrtnih listov. Obrazci so na razpolago v pisarni združenja. Enotno vodenje skega gospod malim štabom, ki pa je izbran iz najbolj sposobnih ljudi iz raznih gospodarskih sektorjev. Vsi gospodarski zavodi se bodo trdno združili v sodelovanju in križanje kompetenc se bo odpravilo. Vrhovni komisar je dobil, kakor smo že omenili, zelo dalekosežna pooblastila in odloča v vseh važnih vprašanjih vojnega gospodarstva. Nad njim je samo ministrski svet oz. ministrski predsednik. Navzlic velikim pooblastilom pa so naloge vrhovnega komisarja vse prej ko enostavne. Prevzeti mora težavne naloge in premagati bo moral marsikateri osebni odpor. Mnogo pa mu bo [»omagalo, da pozna vprašanja, katera bo moral reševati, iz lastne prakse. Pomagalo mu bo tudi to, da so gospodarstveniki spoznali potrebo, da se gospodarstvo vodi bolj enotno in da morajo biti tudi gospodarstveniki disciplinirani. Končno pa je treba omeniti še to, da računajo letos na Bolgarskem z zelo dobro žetvijo, kar bo delo vrhovnega komisarja bistveno olajšalo. Bolgarski ministrski svet je imenoval, kakor poroča »Sudost-Echo«, naj višjega komisarja za vojno gospodarstvo. S tem je dobila Bolgarska enotno vodenje, ki bo za nadaljnji razvoj bolgarskega gospodarstva odločilnega pomena. Ko je izbruhnila sedanja vojna, ni imela Bolgarska, kakor vse druge države evropskega Jugovzhoda, nobenega gospodarsko-po- l.itičnega aparata, ki bi omogočil, da bi prešla dežela brez trenja iz mirovnega v vojno gospodarstvo. V prvem vojnem letu je poleg, tega skušala Bolgarska čim bolj ohraniti stanje, kakor je bilo v mirnem času. Zato se je le obotavljaje odločila za poseg v gospodarsko življenje. Kopnitev zalog, več zaporednih slabih žetev, uvozne težave pa so kaj kmalu prisilile bolgarsko državo, da je vedno bol j prevzemala vodstvo gospodarstva v svoje roke. Državni getepodarski uradi so bili izpopolnjeni in ustanovili so se novi. Izvozni zavod se je spremenil v direkcijo za zunanjo trgovino, direkcija zn nakup in izvoz žita je dobila monopolne pravice. Velike pravice je dobila tudi Bolgarska kmetijska in zadruržna banka, tako zlasti glede tobačnih nakupov, ki so za bolgarsko gospodarsko življenje tako velike važnosti. Generalni komisariat za oskrbo in cene se je zelo povečal in njegovo osebje je naraslo tako, da je bilo enako osebju kakega ministrstva. Ustanovila se je direkcija za civilno mobilizacijo ter so ji bila dana izredna pooblastila. Poleg tega so se tudi gospodarski oddelki v posameznih ministrstvih razširili. Z enotnim vodstvom gospodarstva so se dosegli mnogi uspehi in marsikatero zlo se je preprečilo. Bilo pa je tudi nekaj neuspehov. Vzrok za te neuspehe je bil večinoma v pomanjkanju koordinacije uradov in mest, katerim je bilo poverjeno vodstvo vojnega gospodarstva. Seveda pa je vplivalo tudi to, da so si morali uradi in organizacije šele pridobiti potrebne izkušnje za vodstvo vojnega gospodarstva. To je bilo tem bolj težavno, ker so se za vodstvo le težko našli prikladni strokovnjaki. Zasebno gospodarstvo in država sta se zato že dolgo zavedala, da je treba vse organizacije, katerim je bilo poverjeno vodstvo vojnega gospodarstva, spraviti podi enotno vodstvo, da se ne bi delovanje enega poleg drugega spremenilo v delovanje enega proti drugemu. Izdelal se je zakonski načrt o ustanovitvi generalne direkcije za vojno gospodarstvo, kmalu pa je vsa stvar zaspala. Naenkrat pa se je vlada odločila, da imenuje na podlagi svojih pooblastil vrhovnega komisarja za vojno gospodarstvo in si s tem postavi aparat za vodstvo gospodarstva. Za vrhovnega komisarja je bil imenovan dr. Peter Aladžov, ki je šele 35 let star in ki prihaja iz zasebnega gospodarstva in ni torej nikak birokrat. Bil je dosedaj direktor neke zasebne banke in se je na tem mestu izredno izkazal. O njegovem delokrogu še ni bilo uradno nič objavljeno. Gotovo pa je, da dr. Aladžov ne namerava število gospodarskih direkcij povečati še z novo naddirekcijo. Skušal bo nasprotno delati s svojim Modri trak za ladje na Donavi Kakor plovba po Atlantiku tako dobi sedaj tudi plovba po Donavi svoj modri trak za najbolj hitro ladjo. Tekmovanje za pridobitev tega traku je zasnoval posebni pooblaščenec za nemško donavsko plovbo. Za odlično plovbo se razpisujejo posebne premije. Premijo dobi kapitan s povprečno najboljšo letno plovbo. Njegova ladja dobi posebno zastavico in denarno premijo, katere je deležno tudi njegovo moštvo. Prva premija znaša 12.000 mark, druga 9 in tretja 6 tisoč mark. Pri oceni se upoštevajo vse plovne možnosti na raznih delih Donave in tudi vso plovne možnosti, ki so odvisne od letnih časov. Za ocenjevanje plovne sposobnosti in plovnih uspehov posameznih ladij se ustanovi poseben odbor. Madžarski izvozni odbor za pristanišče v Fiume Na podlagi dogovora o pospeševanju madžarskega tranzitnega prometa skozi pristanišče v Fiume med Italijo in Madžarsko, se je sedaj ustanovil v Budimpešti madžarski izvozni odbor za fiumansko pristanišče. Odbor sedaj proučuje vprašanje, če se ne bi moglo doseči povečanje madžarskega tranzitnega prometa skozi Fiume tudi že sedaj v vojni. Nadalje je odbor razpravljal o centralizaciji vse madžarske zunanje trgovine na Fiume. V ta namen je odbor razpravljal o železniško-tehničnih, pomorskih, zunanjedrgovinskih in carinskih vprašanjih. Iz italijanskega gospodarstva Industrijski sporazum med zastopniki italijanske in madžarske industrije je bil dosežen. Pri pogajanjih so se proučila vsa vprašanja, ki zanimajo obe industriji. Po načelnem soglasju, da se doseže čim večje sodelovanje obeti industrij, so se v posebnih komisijah proučila podrobno vprašanja metalurgione, kemične, tekstilne in prehranjevalne industrije. Zaključni protokol o pogajanjih je že podpisan, in sicer ga je podpisal za italijanske industrijce nac. svet. Pirelii, za madžarske pa senator Heggenmacher. Med zastopniki Italije, Madžarske in Hrvatske so se začela posvetovanja o zgraditvi avtomobilske ceste, ki bi vezala Budimpešto s Triestom skozi Hrvatsko in ki bi bila dolga približno 500 km. V Triestu bi dobila nova cesta zvezo na cestno omrežje v Padski dolini. •Posvetovanja niso veljala samo tehničnim delom, temveč tudi njih finansiranju. Poskuse za izkoriščanje vetra kot pogonske sile so začeti delati v Italiji po nalogu Višjega sveta za javna dela. Observatorij na Monte Cimone (‘2167 m) je ugotovil, da bi lahko dajal zračni motor s kolesom v premeru 50 m letno 4 milijone kilovatnih ur in to pri srednjem trajanju vetra. Uredbo o razširjenju socialnega zavarovanja tudi na pokrajino Fiu-me je objavil rimski Uradni list. Italijanska filmska družba Ente Nazionalc Industrie Cinematogra-fichc (ENIC) v Rimu je dosegla pri glavnici 24 milijonov lir, od katere pa je bilo vplačano 15.6 milijona lir, 1.27 (predlani 1.07) milijona lir čistega dobička. Družba ne proizvaja samo filmov, temveč jih tudi izposoja in ima poleg tega fclnogledališča v vseli večjih italijanskih mestih. Poslovno poročilo družbe navaja, da so se proizvajalni stroški zelo povečali in da bo mogla družba izvažati filme v tujino le, če se bodo proizvajalni stroški stabilizirali. Pri novi španski industrijski družbi, ki bo pridobivala celulozo iz evkalipta in ki v ta namen zida veliko tovarno pri Santandru, je kapitalno soudeležena velika italijanska družba Snia Viscosa s 25 odstotki. Italijanska družba je dala španski družbi na razpolago tudi svoje strokovnjake. Romunska vlada je pooblastila upravo pravoslavnega cerkvenega fonda v Bukovini, ki ima velike rudnike manganove rude, da dobavi vso razpoložljivo količino manganove rude Italiji. Skupno bo dobila Italija 5)000 ton manganove rude po ceni 2200 lejev za tono. Finančno podjetje za italijanske telefonske družbe Societk Torinese Esereizi Telefonici (STET) v Turinu je lani pri glavnici 440 milijonov lir dosegla 38.1 milijonov lir čistega dobička (predlani 31.3 milijona). Družba je lani zvišala svojo glavnico od 400 na 440 milijonov lir. Družba kontrolira tri telefonske družbe, vseli telefonskih družb v Italiji pa je pet. Prodaja češenj je letos v Italiji natančno urejena. Kraji, v katerih rode češnje, so razdeljeni v osem okrajev. Za vsak tak okraj je določen izvoznik, ki zbere in pokupi ves pridelek. Z avtomobilom pride po češnje, jih pretehta na kraju in jih takoj plača, in sicer v gori-zianskem okraju po 2.30 do 3.20 lire za kg. Nakupljene češnje pripelje trgovec v mesto, kjer dobi pri Uradu za oskrbo s sadnimi proizvodi (Ufficio approvvigiona-mento prodotti ortofrutticoli ali na kratko pri »Upapo«) navodilo, kam naj dobavi sadje. Pred tedni je ustanovil ta urad, ki ima svojo centralo v Rimu, svojo podružnico tudi v Gorizii. Iz Gorizie dobiva tudi Ljubljanska pokrajina češnje. Pridelek češenj je letos zelo dober in bogat. V zadnji polovici maja so v Gorizii na dan prodali po 500 do 600 stotov češenj, v juniju pa celo po 1000 stotov. Zvišba pristoibine za uvoz iz inozemstva izvozne pristoibine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal na podstavi člena 3. kr. ukaza dne 3. maja 15)41-XIX št. 291, pretvorjenega v zakon z dne 27. a-prila 1943-XXI št. 385, glede na kr. ukaz z dne 19. aprila 1943-XXI Št. 340 z določbami o izvozu in uvozu za bivša jugoslovanska ozemlja, priključena Italiji, glede na svojo naredbo z dne 29. decembra 1942-XXT št. 289 o uvedbi posebne uvozne pristojbine za blago, za čigar uvoz v pokrajino so odrejene omejitve, smatrajoč za nujno potrebno spremeniti uvozno pristojbino za blago, uvoženo iz inozemstva in uvesti takšne pristojbine za blago, ki se izvaža v inozemstvo, na-lično z določbami za druge pokrajine Kraljevine po kr. ukazu z dne 15. aprila 1943 - XXI št. 249, naslednjo naredbo: Člen 1. — Uvozna pristojbina za blago, uvoženo iz inozemstva jx> členu 1. naredbe z dne 29. decembra 1942-XXT št. 239, se določa n;i 5% vrednosti uvoženega blaga. Člen 2. — Za blago, za čigar izvoz v inozemstvo je potrebno dovolilo ali dopustilo po sedanji ureditvi izmenjave z inozemstvom, se uvaja posebna izvozna pristojbina. Te pristojbine so oproščeni blago navedeno v razpredelnici A, priloženi tej naredbi, in predmeti, ki se izvažajo po členu 9. zakona o tarifi brez izvozne carine. Člen 3. — Pristojbina iz prednjega člena se določa na 2% vrednosti izvoženega blaga, izvzemši blago iz razpredelnice B, priložene tej naredbi, od katerega se pobira pristojbina 4 oz. 5% vrednosti. Člen 4. Pristojbina iz členov 2. in 3. velja v vsakem pogledu za carinski dohodek, ni je pa šteti med izvozne carine. Člen 5. — Izvozna pristojbina se im pobira za blago, ki se začasno izvozi radi obdelave ali predelave z nepreklicnim pogojem, da se zopet uvozi. Vendar se mora v vsakem takem primeru dati zanjo varščina kakor za vsako drugo carino. Člen 6. — Tzvozno pristojbino za izvozno blago odmerjajo in pobirajo pokrajinske carinarnice z isto dovolilnico, ki se izda za izvoz blaga in za dejansko izvoženo količino. Za davčno osnovo se mora vzeti cena po fakturi, pribivši stroške za zaobalo in prevozne stroške do meje, izvzemši pa izvozno carino in pripadke. Člen 7. — Dohodek od pristojbine za izvoz blaga se steka v isto poglavje dohodkov proračuna Visokega komisariata, kakor je določeno za uvozno blago in osnovano s členom 2. naredbe z dne 29. decembra 1942-XXI št. 239; naslov tega poglavja se spreminjal v »Pristojbine za uvozno in izvoz- no blago na podstavi ureditve izmenjave z inozemstvom«. Člen 8. — Zvišana uvozna pristojbina iz člena 1. se |x>bira tudi za blago, ki se je uvozno deklariralo in overilo pred dnem uveljavitve te naredbe in je še v carinskih prostorih, četudi so bile druge pristojbine že plačane. Člen 9. — Izvozna pristojbina iz člena 2. se mora pobirati za blago, ki dejansko zapusti ozemlje pokrajine po dnevu uveljavitve te naredbe, tudi če je bila izvozna dovolilnica izdana že prej. Člen 10. — Določbe členov 8. in 9., prvi odstavek, naredbe z dne 29. decembra 1942-XXI št. 239 se morajo uporabljati tudi na netočne prijave vrednosti izvoženega blaga. Drugi odstavek tega člena 9. se spreminja takole: Vsote, ki se poberejo kot kazen v primerih netočne prijave vrednosti tako za uvoženo kakor za izvoženo blago, se razdeljujejo po določbah člena 23. naredbe z dne 30. januarja 1943-XXT št. 14. Člen 11. — Ta naredha stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 9. junija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Razpredelnica A Seznam blaga, ki je oproščeno izvozne pristojbine Sveža- povrtnina in krompir, namizno grozdje, sveže, sadje, sveže, ostalo,ne imenovano sadje, sveže, limone, pomaranče, smokve, sveže, navadno vino v soditi, balonih in vagonskih cisternah, mošt (grozdni), mošt (grozdni), vkuhan brez sladkorja ali zgoščen, esenčna olja in esence, iz katerih niso izvlečeni terpeni. Razpredelnica B Seznam blaga, zavezanega izvozni pristojbini A. št i r i odst o t n i : Surovi bombaž, ovčja volna, kozja dlaka, konjska žitna itd., ščetine, blago, ki se da uvrstiti pod |Krsta vk e V. dela, 1. oddelka (Bombaž) tarife, vstevši blago, ki je celoma ali deloma iz kratkih umetnih vlaken, blago, ki se da uvrstiti pod postavke V. dela, 3. oddelka (volna) tarife, blago, ki se da uvrstiti pod postavke V. dela, 4. oddelka tarife, izključno le za blago, ki je celoma ali deloma iz dolgih umetnih vlaken. B. petodstotni: Obleka/ perilo in ostalo šivano blago. Industrializacija Argentine , Letno poročilo Argentinske osrednje banke navaja zanimive podatke o razvoju argentinskega gospodarstva pod vplivom spremenjenih razmer. Zaradi pomanjkanja kuriva in zmanjšanega uvoza se je morala potrošnja številnih predmetov racionirati in njih izvoz prepovedati. Argentinska vlada je skušala povečati lastne surovinske vire ter je pospeševala domačo proizvodnjo rud, premoga, zemeljskega olja in lesa. V industrijski izdelavi gotovih izdelkov se je moglo že ugotoviti znatno povečanje proizvodnje, zlasti tekstilnih izdelkov, papirja, kemikalij, farmacevtskih izdelkov, barv, stekla in kovinske predelave. Argentinska osrednja banka ceni vrednost te industrijske pro- (Kidatki pa še niso objavljeni. Istočasno so se zvišale dnevne mezde od 0.94 na 1.24 milijona pezosov. Vrednost predelanih surovin se je dvignila od 3.1 v letu 1940 na 4.3 milijarde v I. 1941. Od vse vrednosti industrijske proizvodnje je odpadlo na živila 35 odstotkov, na tekstilne izdelke 15, stroje in vozila 8, kovinske pred- izvodnje v 1. 1942 na 7 milijard pezosov, to je za 1.95 milijarde pezosov več kakor v 1. 1940. Količinski obseg argentinske industrijske proizvodnje je sedaj za 55 odstotkov večji kakor ob izbruhu vojne. Vrednost kmetijske proizvodnje pa se je le malo spremenila. Za leto 1935 se cenj ta na 25>00 milijonov, za leto 1939 na 3100, za 1. 1940 zopet na 2900 in za 1. 1942 na 3500 milijonov pe zosov, V »agrarni« Argentini je torej bila vrednost industrijske proizvodnje še enkrat tako velika ko vrednost vse kmetijske proizvodnje. Dvig industrijske delavnosti se vidi tudi v številu industrijskih delavcev. Teh je bilo L 1937 643.000, ob koncu 1. 1941 pa jih je bilo že 780.000. novejši mete 7, električno industrijo 5, kemično - farmacevtske izdelke 4, usnjene izdelke 2, steklo in keramiko 2, rudarstvo in kamnolome 2 ter na papir in kavčukaste izdelke po 1 odstotek. Zaradi forsi-ranega industrijskega razvoja so postali že mnogi predmeti, ki so se prej morali uvažati, argentinski izvozni predmeti. Problem pogozdovanja v Italiji Pod tem naslovom poroča rimski dopisnik dunajski reviji »In-ternationaler Holzmarkt« naslednje: Težkoče, ki jih mora Italija premagati pri pogozdovanju, se izven Italije dostikrat ne ujx>števajo zadostno. Glavni vzrok za le težkoče je v klimi, kakor je naglasil znani general Gozdne milice dr. Giovanni Sala v predgovoru k ravnokar izišli knjigi »Vivai Fo-restalk (gozdne šole). Bolj kakor druge države z bolj surovo klimo se mora v Italiji zavzeti država za pogozdovanje, ker gozd glede svojega gospodarskega donosa ne more konkurirati z drugimi kulturami. Zaradi tega se tudi gozd omejuje v Italiji samo na one pokrajine, ki ijhrajo izrazito alpinsko klimo. »II clima italiano e piu adatto a produrre frutta che le-gna« (Italijansko klima je bolj prikladna za gojitev sadja ko iesa), kakor je izjavil profesor Sala. Pomoč, ki jo daje država za jx>-gozdovanje, je predvsem v brezplačnem dobavljanju sadik, kar je bilo sklenjeno že 1. 1873., torej kinalu po ustanovitvi moderne Italije. Če se po novem fašističnem gczdnem zakonu z dne 30. decembra 1923 pobira čisto neznatna pristojbina za sadike, se pač pobira samo zato, da ostane živo zanimanje za sadike, ker se je prej dogajalo, da so se porabljale brezplačno razdeljene sadike za druge namene ali pa so tedne dolgo ležale na železniških kolodvorih, dokler se niso posušile ali pa Izostale nerabne. V I. 1873. sta se ustanovili tudi prvi državni gozdarski šoli, in sicer na pobudo Adolfa di Beren-gar, ravnatelja 1. 1869. ustanovljenega gozdnega zavoda v Vallom-brosi. Ti dve gozdarski šoli sta imeli površino 2 in pol hektarja ter sta proizvajali na leto 500.000 sadik. Z drugim gozdnim zakonom z dne 20. junija 1877 se je omogočila ustanovitev novih gozdnih šol in drevesnic in se je tudi omo- gočilo s tem še večje dodeljevanje sadik in semen. L. 1886. so imele državne drevesnice že 83 hektarjev površine. Tretji gozdarski zakon z dne 2. junija 1910 je potrdi I brezplačno razdeljevanje sadik ter omogočil še večje razširjenje drevesnic. Leta 1911. so imele te že 328 hektarjev i»ovr-šine ter so mogle brezplačno raz-delitj 16 milijonov mladih rastlin in 8500kg gozdnih semen. Z nastankom fašistične dobe so se še bolj energično poprijeli pogozdovanja. Mnogo prerano umrli Ducejev brat Arnaldo Mussolini je posvetil vse svoje življenjsko delo pogozdovanju. Novo razširjenje drevesnic je omogočil gozdni zakon z dne 13. II. 1933, ki je skušal doseči pogozdovanje v vseh pokrajinah Italije. Danes ima Italija nad 550 ha drevesnic, v katerih se vsako leto vzgoji približno 60 milijonov sadik. Vse te šole so nastale na pobudo države, kajti zasebna iniciativa se ne bavi s tem vprašanjem, če ne upoštevamo sporadičnih izjem, ko so si večji gozdni posestniki ustanovili za lastno potrebo male drevesnice. Druge drevesnice v Italiji pa se zanimajo samo za sadna drevesa in okrasne rastline. Pogozdovanje v Italiji je odvisno od državnih drevesnic in dela drugih državnih organov, predvsem Gozdne milice. Funkcija gozda ni v Italiji kakor v drugih državah pretežno gospodarskega značaja, temveč gozd ima v prvi vrsti nalogo obrambe, dokler ni pogozdovanje v največjem slogu spremenilo klime in padavinskih razmer. V večini pokrajin, kjer ni izrazito alpinsko podnebje, dajejo kmetovalci prednost kostanju pred vsemi drugimi gozdnimi drevesi. To morajo upoštevati tudi državne drevesnice. V drugi vrsti pa prihaja za kraje v dolinah v poštev topol, za čegar gojitev si zlasti prizadevata država in les predelujoča industrija. Zboljšan gospodarski položaj v Grčiji Zaradi zboljšanja gospodarskega položaja Grčije je sedaj grška vlada ukinila razne omejitve v svobodni trgovini, tako zlasti glede koruze in pšenice. Nadalje so bile odpravljene tržne komisije, katerih naloga je bila, da kazensko preganjajo prekrške tr/jnih predpisov. Istočasno se je vlada odločila, da poskrbi za zboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev. Uradniki in državni nameščenci dobivajo od 1. maja dalje po 1290 drahem dnevne draginjske doklade. Poleg tega so se jim dovolile zelo pomembne davčne olajšave. Končno se jim je dovolila denarna pomoč pri nabavi letne obleke, dveh srajc, 6 parov nogavic in 1 para čevljev. nazadoval. Ameriški izvoz je po vrednosti naraščal takole (v milijonih dolarjev); 1. 1938 3094, leta. 1939 3177. I. 1940 4022, 1. 1941 5147, I. 1942 7826. Nazadovanje ameriškega izvoza Uvoz Združenih držav Severne Amerike je znašal 1. 1938 1969 milijonov dolarjev, 1. 1939 2318, leta 1940 2625, 1. 1941 3345, nato se je v 1. 1942 znižal na 2743 milijonov dolarjev. V 1. četrtletju 1943. je uvoz nazadoval od 730 na 711 milijonov dolarjev. Tudi ameriški izvoz, ki je po izbruhu vojne zelo narastel, je v 1. letošnjem četrtletju nekoliko švedska zunanja trgovina V aprilu se je švedski uvoz v primeri z lanskim aprilom povečal od 98.82 milijona švedskih kron na 131.4 milijona kron, izvoz pa je istočasno nazadoval od 99.2 na 95.26 milijona švedskih kron. V prvih letošnjih štirih mesecih je dosegla vrednost švedskega uvoza 593.4 (predlani 376.8) milij. švedskih kron. Tzvoz pa se je v istem času zvišal od 280.1 na 330.5 milijona švedskih kron. Trgovinska bilanca Švedske je torej bila v prvih letošnjih štirih mesecih pasivna za 262.8 milijona kron. Da bi se švedska zunanja trgovina po vojni [K>veča la, nameravajo na Švedskem izdati velik katalog, v katerem bi bili vsi potrebni podatki o vseh švedskih izvoznih predmetih. Ta katalog bi se izdal v 10.000 izvodih in bi se brezplačno dostavil vsem svetovnim trgovskim firmam, kakor hitro bi se nehala vojna. Podoben katalog so Švedi izdali že 1. 1935. Poravnajte naročnino! Gostilničarski vestnik Nova razvrstitev vin in določitev niih ten tretja skupina: normalni tip, ki Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč /-a umestno, da se na-lično z določbami, iki veljajo v drugih pokrajinah Kraljevine, predpiše razvrstitev v im in njih cen, izdal naslednjo naredbo: Čl. 1. — Radi maksimiranja prodajne cene se vina domače proizvodnje in uvožena iz drugih pro-krajin Kraljevine, namenjena potrošnji, razvrščajo takole: A. Navadna vina. 1. vrsta: bela in rdeča vina, ki imajo vsaj 11“ alkohola. IT. vrsta: rdeča vina, ki imajo vsaj 9° in ne več 'ko 11" alkohola. III. vrsta: bela vina, ki imajo vsaj 89 in ne več 'ko 11° alkohola. Za navadna vina, za katera ostane v veljavi cena za pridelovalca P0 L. 21 za vsako hektolitrsko stopnjo (vštevši nastajajoči alkohol v razmerju sladkor — alkohol 1 ;0.6), se določajo sledeče potrošile cene: I. vrsta . . L. 7.(K) za liter IT. vrsta . . L. 7.15 „ „ III. vrsta . . L. 6.90 „ „ Navadna vina se sinejo dajati v potrošnjo samo v odprtih posodah. B. Boljša vina. I. vrsta: nad tri leta stara vina dobrega domačega slovesa, vpeljana v trgovinj kot stara vina znanih tvrdik. II. vrsta: razdeljena v prvo in drugo skupino. Vina, ki spadajo v te skupine, so navedena v razpredelnici A*. III. vrsta: tudi razdeljena na dve skupini in navedena v razpredelnici B*. Prodajne cene za boljša vina se določajo takole: I. vrsta; za buteljko (renska, bordojska ali druga podobna enake velikosti) L. 31.40. fl. vrsta: za vina Barolo, Bar-baresco, S. Maddalena, za liter L. 10.80, za vina iz prve skupine, za 1 liter L. 10.10, za vina iz druge skupine, za 1 liter L. 9.20. III. vrsta.: prva skupina, za 1 liter L. 9.20. druga skupina, za liter L. 8.30. Pri vinili druge skupine III. vrste je dovoljen pribitek po L. 0.10 za vsake V2 stopnje počenši od 10“ pa do tiste najmižje stopnje, ki je določena v razpredelnici za vsak tip vina. Boljša vina se morajo dajati v potrošnjo: I. vrsta: izključno z izvirnih zaprtih buteljkah. Na vsaki buteljki mora biti v'razločnem tisku letnik proizvodnje; II. vrsta: izključno v buteljkah, steklenicah ali opletenkah (polnjenih pri proizvajalcu ali pTi ra/prodajalcu); III. vrsta: izključno v odprtih posodah. Za tipe, ki so označeni v razpredelnici z eno zvezdico, je dovoljeno tudi polnjenje v buteljke, steklenice in opletenke. Tipi druge skupine, ki so označeni v razpre-delnici z dvema zvezdicama, se smejo dajati v potrošnjo samo v buteljkah, steklenicah in opletenkah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu. C. Posebna vina. Posebna vina se delijo na 6 vrst: I. vrsta: vermut in aperitivna vina: prva skupina bela, druga skupina rdeča. II. vrsta: maršala, prva skupina: tip S. 0. M., ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 18° alkohola, druga skupina: sladki tip, ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 17° alkohola, * Obe razpredelnici A in B objavimo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. vsebuje (brez sladkorja) vsaj 16.5" alkohola. HI. vrsta: likerska vina prva skupina, kvalificirana vina, a) krema maršala z vsaj 17.5* alkohola in 10° Beaumeja, b) aromatska vina iz suhega grozdja (muškati, aleatična vina in malvazija) z vsaj 18° alkohola, c) druga vina iz suhega grozdja, vina »santi« in aromatična vina, ki niso iz suhega grozdja (muškat, aleatična vina in malvazije) s skupno vsaj 16° alkohola. druga skupina: nekvalificirana vina s skupno vsaj 18" alkohola. IV. vrsta; močna kiselkasta vina (sardinska Vernaccia, sardinska malvazija in sirakuški Albanello) z vsaj 18" alkohola. V. vrs'ta: šumeča in kipeča vina (ki so nato podrobneje opisana). VI. vrsta: bela in rdeča sladka aromatična vina (muškati, malvazije, aleatična vina in Brachetto) s skupno vsaj 11° alkohola. Cene za posebna vina se določajo takole: I. vrsta, prva' skupina b. 24.70 za liter, druga skupina L. 22.90 za liter. II. vrsta, prva skupina, za tipično marsalsko buteljko L. 27.50, druga skupina L. 22.90 za liter, tretja skupina L. 20.60 za liter. III. vrsta, prva skupina a) L. 27.50 za liter, b) L. 25.20 za liter, c) L. 21.70 za liter, druga skupina L, 16.— za liter. IV. vrsta: za buteljko 0.7 litra L. 25.20. V. vrsta, prva skupina, prvovrstna (za celo buteljko): a) L. 50.50, b) L. 35.50, c) L. 33.20, d) L. 29.80; drugovrstna: za celo buteljko L. 22.90; druga skupina, za celo buteljko L 20.60. VI. vrsta L. 12.60 za liter. Posebna vina se morajo dajati v potrošnjo: I. vrsta tako v odprtih posodah kakor tudi v buteljkah in steklenicah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu; II. vrsta — prva skupina izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu, druga in tretja skupina tako v odprtih posodah kakor v buteljkah in steklenicah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu; III. vrsta tako v odprtih posodah kakor v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu; IV. vrsta izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu; V. vrsta prva skupina — prvovrstna izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu — drugovrstna izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu ali pri razprodajalcu; drijga skupina izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu. Na etiketi mora biti v dobro razločni barvi in z vsaj en centimeter visokimi črkami natisnjeno besedilo: »Umetno dodana ogljikova kislina«; VI. vrsta samo v odprtih posodah. Dovoljeni pribitki K prodajni ceni boljših in posebnih vin se smejo pribiti kot stroški za posodo in stroški za polnjenje: za buteljko L. 2.20, za malo buteljko L. 2.—, za steklenico z oljem L. 1.90, za strojno zamašeno steklenico L. 2.10, za steklenico 1 litra, strojno zamašeno L. 1.90, za malo pollitrsko steklenico, strojno zamašeno L. 1.60, za opletenko L. 38.—. .Za vrnjeno ali ne s seboj vzeto posodo ima kupec pravico do naslednjega najmanjšega povračila: /.a buteljko L. 1.50, za malo bu- teljko L. 1.30, za steklenico L. 1, za opletenko L. 25.—. Vse cene po tein členu so navedene brez državne in občinske trošarine. Cl. 2. — Gostilniški obrati in kavarne smejo pri prodaji vin v odprtih posodah, izvzemši posebna vina, pribijati cenam, navedenim v prednjem členu, naslednje zneske: obrati posebne kategorije in prve kategorije L. 5.50 pri litru, obrati druge kategorije L. 4.50 pri litru, obrati tretje in četrte kategorije L. 4,— pri litru; za boljša in posebna vina v steklenicah in buteljkah: obrati posebne kategorije 70%, prve kategorije 60%, druge kategorije 50%, tretje in četrte kategorije 40%. Trgovci, ki prodajajo vino na drobno v izvirnih steklenicah v prodajalnah, smejo pribijati k cenam iz prednjega člena po 15%. Cl. B. — V primerih ko je polnjenje v buteljke, steklenice in opletenke dovoljeno poleg proizvajalca tudi razprodajalcu, jih sme razprodajalec polniti le ako ima pooblastilo proizvajalca, in morajo biti na posodah nameščene izvirne etikete in drugi znaki. Oprema steklenic Za veljavnost cen je vsekakor potrebno, da so vina, katera je dovoljeno prodajati v zaprtih posodah, polnjena v buteljke, steklenice dn opletenke, ki so takole opremljene: buteljke strojno zamašene z dobro in popolnoma zapirajočo plu-tovino, s kapico in etiketo, na kateri je ime proizvajalne tvrdke in ime vina, in z morebitnim paskom na vratu in tvrdkino znamko; steklenice, strojno zamašene z dobro plutovino, s kapico in prepasko, na kateri je ime proizvajalne tvrdke In ime vina, z morebitnim paskom in tvrdkino znamko; Naša javnost se dokaj zanima za slovarje tujk, ker se pri nas mnogo bere in so zaradi tega taki pripomočki nujno potrebni. Glo-nar je izdal »Žepni slovarček tujk« v obširni izdaji 1. 1934^ Bradač »Slovar tujk« v prvi izdaji 1. 1939. ter v drugi 1. 1942. Sicer ne vem, če je ekonomično, da ima naš skromni knjižni trg kar dve knjigi, ki sta izšli druga za drugo in obravnavata isto. V obeh slovarjih je obravnavana tudi zavarovalna terminologija, ki je pa precej slabo odrezala. 1. Premija. Glonar (druga izdaja) tolmači to tujko kot zavarovalno vsoto, kar je seveda docela napačno. Kaj je zavarovalna vsota pove § 49. zakona o zavarovalni pogodbi: Do višine zavarovalne vsote, ki je navedena v polici, jamči zavarovalnica za nastalo škodo. Preko te zavarovalne vsote zavarovalnica n ikakor ne jamči. Razen tega tvori zavarovalna vsota podlago za preračun premije, nikakor pa to ni premija. Napako je napravil tudi Bradač, ki pravi, da je premija zavarovalna vrsta, kar je pa zopet nekaj drugega: imamo življenjsko, požarno, vlomsko zavarovanje in podobno. To so zavarovalne vrste. Premija je tujka, ki se v vsakdanjem življenju vsak dan uporablja in je tudi med narodom povsem razumljiva beseda. Tudi »Slovenski pravopis« (Breznik) v steklenice z oljem in čepkom, s kapico in prepasko, na kateri je ime proizvajalne tvrdke in ime vina, in z morebitnim paskom in tvrdkino znamko; opletenke z oljem in zamašene, s kapico in prepasko, ki ima ime proizvajalne tvrdke in ime vina in z morebitnim paskom na vratu in tvrdkino znamko. Na etiketah posod z boljšimi vini se morajo uporabljati imena iz razpredelnice. Čl. 4. — Pri prodajah vina kakršne koli kakovosti, najsi je prodajalec ali kupec kdor koli, je prodajalec dolžen navesti nadrobno kupcu vse podatke (kakovost, ime, alkoholno stopnjo itd.), ki so potrebni za uvrstitev vina te prodaje v katero izmed vrst, skupin in kakovosti iz te naredbe. V prostorih za nadrobno prodajo morajo biti na posodah, v katerih se hrani vino za točenje, označeni podatki iz prejšnjega odstavka kakor tudi prodajna cena za potrošnika, slednja tudi za vina, ki se prodajajo v zaprtih posodah. Čl. 5. — Prepovedano je dajati v prodajo potrošniku neposredno sladke filtrate, tihe in zgoščene mošte. polsladke, kakor tudi uporabljati zgoščene in polsladke mošte za popravo navadnih in boljših vin. Kazni. Čl. 6. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in po določbah naredbe z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 v denarju do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se lahko izreče zapor poleg denarne kazni. Odrediti se sme začasni ali trajni odvzem obrtne pravice. Cl. 7. — Razveljavljajo se naredbe z dne 6. maja 1942-XX št. 83, z dne 10. junija 1942-XX št. 116 in z dne 28. julija 1942-XX št. 152. Čl. 8. — Ta naredba stopi v veljavo od dneva ob ja ve v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 8. junija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Gr&zioii tolmačenju besede »premija« ni točen, ko jo razlaga samo kot nagrado in darilo. Premija je namreč tudi plačilo zavarovalnici, ki nosi riziko. Pravilno pa tolmačita besedo Pleteršnik in Babnik v »Pravni Terminologiji« (1894). V naslednjih izdajah bo treba to neljubo napako vsekakor popraviti. 2. Polica. To tujko oba sestavljalca pravilno tolmačita kot zavarovalno listino; beseda polica je v splošni rabi, četudi imamo lep slovenski izraz zavarovalna listina. Oba pa napak navajata izvor te tujke iz francoščine. Tzvor sicer v zavarovalni literaturi ni povsem pojasnjen in trdijo nekateri, da izhaja iz grške in latinske besede poli-ceor — obljubiti; zavarovalnica za primer škode nekaj obljubi. Pleteršnik navaja pri besedi polica: prim. it. polizza. Ne upal bi si z vso gotovostjo trditi, da izhaja beseda iz francoščine, morda iz pro-venzalščine. Poudarjam, da je izvor v literaturi nepojasnjen. Ker uporabljajo slovar v veliki meri naši dijaki, bj bila večja točnost na mestu. B. Riziko. Oba pisca enako hlapavo in dokaj preprosto tolmačita to besedo kot nevarnost pri kakem podjetju. To tolmačenje je preozko. Vsekakor je treba to tujko tolmačiti tudi v zvezi z zavarovalnim rizi- kom, ker je prav v zavarovalni literaturi ta beseda največ v rabi kot terminus technicus. Z besedo »riziko« razumemo skupnost nevarnostnih subjektivnih in objektivnih momentov, ki kažejo na to, če lahko nastopi pri zavarovanem življenju ali predmetu škoda, oziroma s kako verjetnostjo lahko nastopi škoda (zavarovalni primer). Govori se o slabem in dobrem riziku. Slab riziko je lahko subjektivno slab, ker je zavarovanec nezanesljiv, lahko je pa objektivno slab 11. pr. hiša, ki je krita s slamo. Dober riziko je hiša v mestu. 4. Rezerva. Oba pisca tolmačita besedo kot pomoč v sili; zaloga na strani za primer potrebe. Pri tej besedi bi vsekakor bilo treba razložiti premijsko rezervo, ki se tako pogosto in splošno uporablja v zavarovalnem slovstvu; beseda je dobila že domovinsko pravico. V splošnih zavarovalnih pogojih se včasih čita: zavarovalna prihrana, vendar se pa ta izraz nikakor ne more udomačiti, ker malo pove. 5. Asikuracija. Oba pisca sta sprejela v svoje slovarčke besedo »asikuracija«, vendar se ta izraz danes skoraj ne uporablja več. Včasih se že še sliši »asekuranc«, toda bolj v narečju (žargonu), nikakor pa ne v zavarovalnem slovstvu in v lepem jeziku. •. Taka beseda bi brez škode lahko izostala, še bolj pa nadaljnje besede, ki jih navaja samo Bradač, kakor asekurančen (zavarovalen), as e k u ran t (zavarovalec), aseku-rant (zavarovanec) in asekurirati (zavarovati). Te besede se v slovstvu danes sploh ne uporabljajo več in tudi ne v govoru onih, ki imajo vsak dan posla z zavarovalstvom. Te tujke so izumrle, kar nam ne more biti žal, ker imamo polnovredne slovenske izraze. Med narodom se uporablja beseda asekuranca nekako na isti način, kakor uporabljajo naši Dolenjci še danes za davek izraz fronki; slednjo besedo imamo iz dobe francoske okupacije in naravno ni sprejeta v slovar tujk, ker je to beseda iz preprostega govora, kamor spada danes tudi beseda asekuranc. Babnik, Pravna Terminologija ima pri nemški besedi Asseku-ranz samo slovensko besedo zavarovanje. Tudi Tavčar »Slovenski Pravnik« (1883) navaja poleg tujke asekuranca že zavarovanje. Menim, da bi se moral vsak se-stavljalec takih slovarjev pri izrazih s področja prava informirati pri pravnikih, potem ne bi prišlo do tako deloma nemogočih in napačnih razlag in sprejemov tujk, ki že niso več v rabi. Dr. Anton Urbanc. Promet na zagrebški borzi Promet na zagrebški borzi izkazuje padajočo tendenco, čeprav je se vedno čezmerno velik. Tako je padel promet v zadnjih1 treh tednih od 191 na 153, oz. na 134 milijonov kun. Povpraševanje po de-vizi Berlin je popustilo ter sta bila povpraševanje in ponudba v ravnovesju. Ves promet v markah je znašal 6.33 milijona mark (nad 126 milijonov kun). Promet v de-vizi Milan je znašal 3,059.500 lir. Trg je bil miren. Ponudba pa se je v splošnem gibala v ozkih mejah in je bila zato potrebna Intervencija Državne banke. * Češka banka v Zagrebu, ki je nedavno zvišala svojo glavnico od 7 na 10 milijonov kun, je lani dosegla 0.066 milijona (predlani 0.06) milijona kun čistega dobička. Švedski narodni dohodek je po podatkih švedskega zavoda za proučevanje konjunkture narastel v 1. 1939 do 1942 za 32 odstotkov, t. j. od 10.9 na 14.4 milijarde kron. Istočasno so se zaradi pomanjkanja blaga dvignile hranilne vloge od 1.2 na 2.5 milijard kron. Denarništvo in zavarovalstvo Zavarovalna terminologija In naši slovarii tuik Angleške banke v volni »N. VViener Tagblatt« je objavil ■daljši članek o stanju angleških bank v vojni. Iz članka posnemamo naslednje: Po objavljenih podatkih se je z. vi šal čisti dobiček 5 največjih angleških bank v 1. 1942. od 6.83 na 7 24 milijona funtov ter je ostala višina dividend neizpremenjena. 0 tem dvigu dobička »Big Five« piše Mac Kenna v nekem članku, da se ni stabilnost dobička bank dosegla zaradi davka na vojne dobičke, ker dosegajo banke od soudeležbe pri vojnem finansiranju zelo skromne dobičke. Javnost je posodila zakladnemu ministrstvu od začetka vojne S1.5 milijarde funtov, ki se obrestujejo po 3 odstotke, d oči ni so dale banke državi s sprejemanjem zakladnih bonov in drugimi vlogami pri zakladnem ministrstvu 1.35 milijarde funtov, ki pa se obrestujejo samo po 1.75%. Po odbitju pasivnih obresti in režijskih stroškov ostaja zelo skromna marža za dobiček, da se je mogla doseči stabilnost dobička samo z razširjenjem poslov. Dobički petih največjih bank — »Big Five« so bili naslednji: Trgovinski register v mil. funt. dliv. v % vrnil. funt. div. v % teta 1942. 'teta 1941 Bardays Bank . . . . 1.53 10 1.35 10 Lloyds Bank 1.35 12 1.27 12 Midland Bank . . . . 1.90 16 1.96 16 Nat. Prov. Bank . . . 1.13 15 1.06 15 Westminster Bank . . 1.24 18 1.19 18 Skupno . . 7.24 6.83 Za razvoj bančništva v Angliji so v splošnem odločilni isti činitelji ko v Nemčiji. V obeh deželah se je razširila bilanca, zmanjšali so se zasebni krediti in v raznih oblikah so se povečala posojila državi. Razvoj glede dviga vlog pa je bil v Angliji drugačen, ker je tu vplivala nova okoliščina, namreč prisilna prodaja inozemskih vrednostnih papirjev. Zaradi likvidacije inozemskih papirjev so se nakopičile vloge pri bankah, ker se je po vsej verjetnosti naložba teh zneskov v zakladne liste izvršila le obotavlja- je. Druga razlika je v tem, ker se je angleškim bankam še posrečilo, da so mogle znatne zneske svojih tujih sredstev naložiti v posojila podjetjem. To je deloma omogočila praksa angleških državnih uradov, ki dajejo pri oddaji oborožitvenih naročil majhna naplačila ter silijo podjetnike, da se za potrebna sredstva obrnejo na banke. L. 1941. so znašali predjemi pri »Big Five« še 695 milijonov funtov ali 25% vlog, 1. 1939. pa so znašali 41 in v kon-junkturnem letu 1929. celo 53% vseh vlog. Bilančni razvoj »Big Five«: kancem bilančna depoziti prodjemii vrednost, menice vloge ,v ' ‘ ‘ ~zalktad. min. Leta vsiota papirji v 'niiidrijioOTilh funtov 1938 2175 1954 847 519 217 1939 2309 2094 861 500 300 1940 2616 2410 803 «38 243 1941 3061 2862 715 821 150 282 671 Pregled o poslovanju 11 london-skih klirinških bank kaže podoben razvoj. Industrijsko sodelovanje Nemčije in Bolgarske Generalni tajnik Zveze bolgarskih industrijcev je izjavil novinarjem, da so bila pri pogajanjih med bolgarskimi in madžarskimi jndustrijci razčiščena vsa vprašanja, zlasti ona, ki zanimajo Bolgarsko. Prihodnjič se sestanejo bolgarski in nemški industrijci v Sofiji V dneh od 11. do 16. oktobra. Na tem sestanku se bo zlasti govorilo o oskrbi Bolgarske s-' surovinami, o s tem zvezanih transportnih vprašanjih in o bodočih načrtih bolgarske industrije. kateri že poslujejo od 1. maja dalje. Na teh tečajih se poučujejo delavci in tudi kmetje, kako se iz lesa izdelujejo čevlji, ki se morejo uporabljati pri delu na prostem. Kot vzorec služijo čevlji, kakor jih izdelujejo na Nizozemskem. Udeleženci tečajev bodo potem prirejali podobne tečaje na deželi, da bo čim več ljudi znalo izdelovati lesene čevlje. Leseni čevlji v Srbiji V Srbiji je, kakor tudi v drugih dežeiah, veliko pomanjkanje čevljev iz usnja, kar je posledica vojnih razmer. Zaradi tega vedno bolj narašča uporabljanje lesenih čevljev. Da bi se izdelava lesenih čevljev povečala, se je ustanovilo na i>obudo gospodarskega/mini st ra 12 poučnih tečajev, od katerih ne Vpisi: Čefuta-Kajer, trgovina i lesom, Logatec. Obratni predmet: Nakup in prodaja ter izvoz vsakovrstnega lesa in drv. Družbena oblika: Javna trgovska družba. Družbeniki: Cefuta Valentin, trgovec z lesom in Rajer Boris, trgovec, oba iz Logatca. Družbo zastopata oba družbenika samostojno. Anton Gradišar, trgovina z lesom, Velike Lašče. Obratni predmet: nakup in prodaja, ročna in strojna predelava ter izvoz lesa. Imetnik: Anton Gradišar, trgovec v Vel. Laščah. Spremembe in dodatki: Splošna maloželezniška družba d d. v Ljubljani. Spremenila sta se §§ 12. in 13. družbenih pravil in sestoji upravni svet iz 5 članov. Sejam upravnega odbora prisostvuje tudi zastopnik tvrdke Sie-mens-Schuckert Werke z Dunaja z glasovalno pravico ter vodja obratov in generalni tajnik mestne občine s posvetovalnim glasom. Te spremembe je odobril Visoki komisariat. Izbrišejo se člani upravnega sveta: Mencinger Anton, banski svetnik v Ljubljani, dr. Ažman, odvetnik, ing. Hrovat, univ. profesor, Kralj Ivan, trg. poslovodja, Mašič Pavel, železniški kontrolor, Bahovec Josip, trgovec, Der-mastia Karol, profesor, Miklavec Franc, ravnatelj, škof Rudolf profesor in Krivina Ivan, vsi v Ljubljani. Vpišejo pa se novi člani upravnega sveta: comm. dr. Salva-tore Tranchida, generalni inšpektor in podžupan v Ljubljani kot predsednik, dr. Kr&l Alojzij, univ. prof. in dr. Maks Samec, univ. profesor v Ljubljani. Ranco di Koma, Filiale di Lu-biaua. Vpiše se pod ravnatelj Paolo Roncagli, dosedanji podružnični prokurist na službi pri osrednjem ravnateljstvu. Iz zadružnega registra Pri Hranilnici in posojilnici na Ježici se izbrišejo člani upravnega sveta: Strah Franc, Presetnik Janez in Lenarčič Simon, vpišejo pa se člani upravnega odbora Rotar Jože, profesor, Dovč Franc, posestnik in Žitko Janez, posestnik. Glavno ravnateljstvo za prehrano v Zagrebu je prepovedalo do 20. junija izkopavanje in prodajo mladega krompirja, da bi se s tem povečal pridelek krompirja. Da bi se olajšala oskrba prebivalstva s čevlji, se bodo pod kontrolo ministrstva za narodno gospodarstvo ustanovile na Hrvat-skem v vseh večjih krajih od države nadzorovane čevljarske delav. nice, ki bodo hitro in poceni izdelovale in popravljale čevlje. Nemčija bo Hrvatski v najkrajšem času dobavila še naslednja živila: 18.350 ton žita oz. ustrezajočo količino krušne moke, 5000 ton krompirja In 2500 ton sladkorja. AROMATIZIRANA JEDILNA SODA — Proizvo«l Laboratorija Žika. V Srbiji je bilo posejano s sladkorno peso 20.000 hektarjev, za 4000 hektarjev več, kakor je bilo prvotno določeno. Romuniji se je posrečilo, da je zmanjšala svojo potrošnjo papirja od 5106 ton v 1. 1941 na 4372 ton v 1. 1942. Romunski monopolski urad je dosegel v prvem četrtletju 1943 1.8 milijarde lejev dohodkov, za 300 milijonov več ko v 1. četrtletju 1942. V proračunskem letu 1942-43 so znašali vsi dohodki romunskega monopolskega urada 8.9 milijarde lejev ter je dal urad državi 8 milijard lejev. Romunsko gospodarsko ministrstvo je poverilo 15, podjetij, da prevzamejo vso romunsko bombažno žetev. S proizvajalci morajo skleniti pogodbe o nasaditvi bombaža in jim dobaviti potrebna semena. Nadalje morajo stalno nadzorovati vse bombažne kulture. Za lastno porabo se bo prepustila proizvajalcem določena kvota, ki pa se bo določila šele kasneje. V zvezi s prevzemom vžigalične tovarne po turškem monopolu se e objavilo, da porabi Turčija na leto 225 milijonov škatlic vžigalic. V notranjem ministrstvu v Budimpešti je bil pretekli teden podpisan sporazum o likvidaciji bivših jugoslovanskih socialno-zavaro-valnih ustanov. Sporazum so podpisali zastopniki Italije, Nemčije, Madžarske, Bolgarske in Hrvatske. Pri gospodarskih pogajanjih med Slovaško, Italijo in Romunijo se je dogovorilo, da: se cene izvoznih predmetov ne smejo več zviševati. Zaščita rožne kulture na Bolgarskem V zadnjih letih so mnogi bolgarski kmetovalci opustili gojitev rož, ker je odjem zelo nazadoval in zato cena rožnega olja močno padla. Sedaj pa je bolgarski ministrski svet odredil, da v bodoče ni več dovoljeno nadomestiti rožnih nasadov z drugimi kulturami, če gre za oljnate rože. Ker se je gojitev rož zmanjšala, upajo na Bolgarskem, da se bo za zmanjšano proizvodnjo rož z lahkoto našel odjemni trg. NI H POLAVTOMATIČNE. 15 KG DOBAVLJA RADIOVAL UUBLim. DALMATINOVA 15 Prve rečne ladje s hladil niki Neka nemška ladjedelnica je začela izdelovati rečne parnike s hladilniki. Tehnična novost teh ladij je v vzidavi hladilnikov. Za enkrat sta bila dana v promet dva dakšna parnika, ki sta v službi nemške rečne plovbe. Vsak par nik ima dva diezlova motorja. Prvi motor s 375 konjskimi silami služi za pogon ladje, drugi s 100 konjskimi silami pa za hladilnik, ki ima vse potrebne izolacije. Skladišče vsakega hladilnika meri 800 kub. metrov in more sprejeti 500 ton mesa, rib in drugih živil Temperatura se more v hladilniku znižati na —15 stopinj. Vse druge tehnične naprave so v skladu z najbolj modernimi zahtevami. Tako je krmilja lopa pogrezljiva, da more pluti parnik tudi pod niz kimi mostovi. Nova parnika sta višja ko druge rečne ladje in moreta nesti za 5000 stotov več bre mena ko druge rečne ladje. IZDELOVALNICA HARMONIK FLEISS JOSIP UOBUIDM, BLEIWEIS0V135 VAM NUDI VELIKO IZBIRO PIANO IN DIATONIČNIH HARMONIK Že 121 ul barva, plesir* In kemično 8 n » i obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce ovratnike/in maniete. Pere, suii, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova Telefon it. M-78. Med slovaškimi in madžarskimi železnicami so bili sklenjeni trije dogovori o prevozu slovaških oz. madžarskih vlakov skozi madžarsko oziroma skozi slovaško ozemlje. Odbor za gospodarske informa- j cije se je ustanovil na Madžar- i skem. Njegova naloga je, da dobi f stike z zasebnimi in državnimi go- ' spodarskimi zavodi inozemstva, zlasti glede vprašanj, ki se tičejo gospodarskega razvoja srednje in južne Evrope. Povprečni letni prirastek na ka-tastralnem johu na Madžarskem znaša samo 1.5 polnega kubičnega metra lesa. Strokovnjaki hočejo sedaj ta prirastek dvigniti vsaj na 3 kub. metre, da bi potem znašala letna lesna proizvodnja 18 milijonov kub. metrov. Trgovci v Slovaški so protestirali pri trgovinskih in obrtnih zbornicah proti ustanavljanju konsum-nih zadrug v krajih, kjer so trgovine. Zbornice so se pridružile protestu trgovcev ter sporočile gospodarskemu ministrstvu, da v bodoče takih ustanovitev ne bodo mogle več priporočati. V Nemčiji je bila izvedena racionalizacija v tiskarski stroki. Za leto 1944' se bodo smeli tiskati stenski in namizni koledarji le v tiskarnah, ki so za to posebej urejene. Za vso Nemčijo je določenih 13 tiskam za tisk stenskih in namiznih koledarjev. Tabelarični stavek za koledarje se bo v bodoče tiskal na rotacijskih strojih in bo 13 tiskarn opravilo vse delo, ki ga je prej opravljalo 1000 tiskarn. Tabelarični stavek bodo morale tiskarne naročiti pri teh 13 tiskarnah, ostali del koledarjev pa bodo smele tiskati same. Plače nameščencev v Švici so se zvišale za 26 %>, dočim so se zvišali življenjski stroški za 56 »/o. Najbolj so se zvišale mezde pri plačah do 3000 frankov, kjer so se zvišale za 38 °/o, pri plačah nad 6000 frankov letno pa samo za 24 %>. V prvi skupini krije zvišanje 82 odstotkov povečanih življenjskih stroškov, v drugem primeru pa samo 56®/o. ACITRON — Vam nadomesti svežo citrono. Proizvod Laboratorija Žika. Švica je racionirala potrošnjo premoga, ker mora uvoziti 95 %> vsega njej potrebnega premoga iz inozemstva, v glavnem iz Nemčije. Dovoz premoga iz Nemčije pa še ni zagotovljen, ker Se ni obnovljena trgovinska pogodba. V prihodnji zimi bodo smeli v stanova" njih porabljati kot kurivo samo drva, njih potrošnja pa. bo tudi racionirana. Krema za nega otrek BABV-KOL TfU. PA./. KotU dobi se v vseh lekarnah in drogerijah Občni zbori Kmetska posojilnica Vrhniške okolice ima 61. redno letno skupščino 30. junija ob pol 15. v zadružni pisarni na Vrhniki. Ce ob določeni uri ne bi bilo zastopanih dovolj članov, bo čez pol ure druga skupščina, ki je sklepčna ne glede na število navzočih zadružnikov. OKVIRJE izdeluje specialist V/olfova 4 KLEIN Lepa tiskovina doigK<>n>«rn, Trvovtkpcit »•»'<. njeffov prediturnik dr. Ivan P1m*. »rfdnik Al«k«ander Želeienikar. tl»ka tiakarna >Merkur<. d. d.. b)«d piedatavnik Otmar Mihalek. r.i t Ljubljani