Izvanredne izdaje. Ako bodo dospela važna poročila [o bitkah, bodemo lista „Glaa Naro-I da" izdali kako posebno izdajo. i List slovenjih delavcev v Ameriki. SI30-V-- 19. ISTo^t- "Y"or3s:3 11- tti aga, 1898. Xj©-bo "VI. I mm bojišča m novega. Zagotovo je bilo pričakovati v nedeljo iu ponedeljek čuti novosti iz Porto Rico in Havane. I'red Porto Rico bi se imela vršiti velika pomorska bitka, Spanci so tja poslali svoje brodovje iz Cap Verde oto-I kov, naše močno brodovje pa je šlo temu nasproti. Vtorek j«; naznanil brzojav, da so je Spanci odkunli [proti — domu v Cadix. Bitka pri Manili. Po izpovedi necega častnika ameriškega brodovja. edi toče krogelj jo stal admiral Bewej. Spancem uničili 13 vojnih [adij; Španci nad 200 mrtvih 500 do 700 ranjenih. ^o osem Amerikancev ranjenih. ',,Rkmembkk the Maine". H o n g k o n g, 8. maja. ('astnik istavne ladije „01ympia", bro-avja, ktnremu zapoved ni k je De-?v. noroča o morakei bitki Dr vorili baterijam z dvemi streli. Dalje niso streljali ker je zapoved-nik Dewey sprevidel, da ne more streljati na baterije, da ne bi gosto obljudeni del mesta razdejal in mnogo prebivalcev usmrtil. Vozili smo potem proti Ca vite in dva podmorska podkopa sta se razletela prav blizo zastavne ladije. To se je zgodilo 6 minut pred 5 Španci so se zaračunali v uro merjenju našega statišča. Ogromno seje voda dvignila v zrak, ali naše ladije niso trpele nikake škode. Nismo gledali na nevarnost; vozili smo naprej; ali nikak podkop se ni več lazlet 1. Malo minut kasneje je prifrčaia kroglja iz Cavite čez zastavno ladijo in malo da ne zadela baterijo v Manili. Ali kmalu so Spanci bolje merili in kroglje baterij in iz španskega brodovja se v bližini nas padale v morje. Vročina je nastala nazuosua. Naši pomorščaki so se razpravili do hlač. Ko se je ,.01ympia" približala, je bilo na ladijah vse tako tiho in mirno kakor bi nikogar gori ne bilo. Čuti je bilo le hropenje parnih cevi in stroje. Hkrati seje razletela nad našimi glavami kroglja iz topa v premeru pet palcev in naš krmar je s hripavim glasom zaupil: »Spominjajte se Maine!" (Remember the Maine!) Pet sto glasov je odgovorilo, in z vseh druzih ladij je odmeval isti klic. „01vmpia" je bila pripravljena na bitko. Comodore Dewev, njegov poglavar štaba, zapovednik Lamberton, njegov pobočnik, jaz, kakor tudi upravni častnik, poreč- mnogo bolj nadlegovali, nego oni nas, dasi bo imeli prednos.t vsled podpore baterij na obali. ,,Baltimore" je zadela kroglja, ktera k sreči ni nikogar rani'a, a prebila obe steni. Drugi strel mu je odtrgal kos krova in pokvaril top za kroglje po 6 palcev v premeri, kroglja je razstrelila omaro muni-cije, na kar je bilo osem mož ranjenih. „Ol3Tmpia" je bila zadeta na sprednjem delu; ali kroglja se je razletela zunaj ladije in le malo škode prouzročila. Poročniku Brumby je kos bombe strgal malo nad roko vrv za znamenja. V kabini zastavonosca Do-dridgea na ladiji „Boston" se je razletela kroglja, druga pa v pro štoru za viseče rogoznice (Hange-matten). Nastali ogenj vsled te razstrelbt? smo brzo pogasili. Tik pred kapitanom Wilde, kteri je stal na mostu ladije ,,Boston", je prifrčaia kroglja skozi jambor. Zastavno ladijo Špancev ,,Reina Cristina", so naše kroglje tako dobro zadele, da je bilo 60 mož, med temi kapitan, kaplan in poročnik, usmrtenih, kotli so se pa razleteli. Admiral Montijo je bil le lahko ranjen. Ko smo se štirikrat vozili ob špaaskej črti, je zaukazal admiral približati se jim do 2000 jardov. V tej daljavi so pa naši topovi s krog-Ijami po 6 palcev v primeri tako grozno delovali in metali pogosto kroglje, da so nesrečni Španci to zelo hudo okusili. Tri sovražne I o ^ jl^ arv ~ ■ n »vjjVi t. jedenkrat ustrele na ameriško brodovje. Imena ranjenih na ladiji „Balti-more" so: poročnik F. W. Kellog, zastavonosec A. E. Irvin in pomor ščaki Barlow, Rndinger, Covert, O'Keefe, Recciardilli in Smolgrove. Kako slabo so bili Španci pripravljeni na napad je med drugim tudi iz tega spoznati, da zastavna ladija admirala Montijoa ni niti dosti para imela, da bi manevrirala, kotle so še le ob pričetej bitki ku jili. ! Španska topničarka je zavozila v Pasig reko, zasledovala jo je „Pe-Jrel", kapitan topničarke je prišel e belo zastavo na ameriško ladijo |»r kapitan te zahteval brezpogojno ydajo. Španec je odgovoril, da bi se jaje bil še boril, samo naj mu dovolijo, da dobi strelivo in naboje, er mu ameriški kapitan v to ni ovolil, seje moral podati. H o n k o n g, 9. maja. Nadaljne robnosti o pomorski bitki pri Manila poroča očevidec na ladiji za poročila „Hugh McCulloch": „V ponedeljek smo dobili pod zapoved ništvom Lambertonom povelje zasesti orožarn i co pri Cavite. , Petrel' utes je dovedla do 500 čevljev dalja-v > izkrcališta, a mi smo bili zelo preseneteni, ko smo zagledali, da J€|03iia orožarnica zasedena z 800 z Mauser puškami oboroženimi Španci. Zato je bilo delu našega možtva tfkazano, da gre k topovom in strelja na orož^.rnico, ako 8e ne vrnemo Vrteku ure. imenovan admiralom zaradi njegovega čina. SeDat in ibornica so burno odobravale to, in obe zbornice ste mu v imenu naroda iz rekle zahvalo. Senat je dovolil $10.000 za častno sabljo, vojaki dobe pa kolanje iz brona. V Evropi treska. 7 Milanu krra^a bitka, blizo tisoč mrtvih Ljudstvo kriči po kruhu, a dobi svinčenke. V Španiji vstaja. Sagasta odstopil. V Španci so Madrid, 9. maja. V Linares 23 milj od Jaen, je včeraj naBtal resen izgred. Ljudstvo se je zbralo pred občinsko hišo, ker so bile vra ta zaklenjena, je vlomilo okna ter šli po vsem poslopju in i* njega vBe pometali kar ni bilo pritijeno. Meščanska garda je posredovala in nastal hud boj na mostovžih poslopja. Izgrednike je narodna garda, večkrat UBtrelivši na nje konečno segnala na ulico. Izgredniki so si omislili puške in samokrese ter streljali na narodno gardo. Ker je v Linares le 60 mož narodne garde in niso ti zadostovali, da bi mir vzdržali, je mestni z as top pros, vojake na pomoč. Pozneje vnovič napadle o usmrtenih so odnesli v veže in od tam jih odpeljali ambulance. Bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci. V Milanu ni prometa. Poštni urad v Milanu je zaprt in ves promet počiva. Mnogo begunov iz mesta je šlo čez švicarsko mejo v\ kanton Ticino in Fontana, med njimi je tudi urednik republikan-1 skega lista „Italia del Popoluf'. Nek švicarski trgovec, kteri je/ v soboto v Milanu, se je izjavil, so bile razmere grozne. Vodje; da so napravili dober načrti vseh strani so se izgredniki v kol nah pomikali proti sredini meBta, kjer so pričeli delati barikade. Ko so jih vojaki prepodili, so zbežali na strehe in od tam kamenje in, opeko metali na vojake, ter jih s tem prepodili. Vse dohode v mesto so vojaki zasedli po no&Ldelavci stanujoči izvan Milana, niso'Tsmgli iti drugo jutro na delo. ^^^ Danes zjutraj so poročali iz Milana, da so oblasti oklicali proklama-cijo, v kterej zahtevajo od meščanstva, da se mirno zadrži. Vojaki še vedno dohajajo in so vso okolico, zasedli. Holandska kraljica bi ime la obiskati Milan, ali je obisk za nedoločen odložila. R i m, 9. maja. Vlada je daneB naznanila, da so po vsej deželi mir napravili, vstaši so bili pri Porta Ticinesa popolnoma tepeni. Rezervisti od leta 1873. in 1874. bo na vtorek Bklicani pod orožje. Agit cija traja še, več tako živi >iccaris je v< Entered as second clasmatter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Amerik L Izdajatelj in nrednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York Citv. Na leto velja list za Ameriko $2.—, za pol leta..............$1. Za Evropo za vse leto.....gld. 5, „ „ pol leta . . . . „ 2.50 , „ ,, čjtrt leta ..... 1.2-r ,Glas Narodda' izhaja vsako sredo Za oglase do 10 vrstic se plač a - 0 centov. Dopisi brez podpis?' i a osornosti 3e ne natisnejo. Mnar naj se blagovoli poslati po iey Order. *ri spremembi kraja naročnikov simo, da se i>ain tudi prejšnje tališče naznan, da hitreje najd<-ilovnika. [som iu pošiljatvam naredit** R)las Naroda", Greenwich St. New York Citv. Enih. Vlada je uvedla strogo cen-in zatre vsa poročila, ktera jej ugajajo. Vetaši so se včeraj postili kolodvora iu zabranili od-Ihajanje vlakov. General Bava [Beccarfs vlada sedaj neomejeno Vojaki so s« dobro pona-ili. Ko je kamenje najgosteje pa-lalo, so mirno stali dokler niso dojili povelje za streljati. Jtitka se je vlekla od Corso Vene-Ukozi notranje mesto, proti Piaz-deJ Duomo, via Torriuo,. via >po- "arlo AMiert « in , ia Orefiei. S minjali so 6e znamenitih pet dni od leta 1848, ko so konjiki dirjali po mestu, pokale puške, klici zapo-Lvodnikov in trobenje na rogove, posameznosti ni zvedeti, ker jih ^ia ne dopusti objaviti, a vendar 10, da so bile barikade v golih delih lAii izvau- Španske krivice na Kubi. Divje roparsko gospodarstvo že takoj odpočetka znamenuje sistem, kterega so Spanci uvedli na Kubi. Od izvanredno rodovitne zemlje, ktera bi rodila najboljše in najdražje pridelke, je bila le komaj desetina obd dana in to v najboljših razmerah. Tak del otoka kakoršna je Ogerska, je skoraj v notranjščini večinoma nepoznan. Na tem zem-ljšču biva danes le kake tricetrtine milijona ljudi, dobra petina jih je pa pomrlo vsled lakote, ali vsled bolezni, ali jih padlo v bitkah, ali so jih pa Spanci poklali, in to samo v poslednjej vstaji, kar je ,,sad" španskega sistema. Ni se čuditi, ako nameravajo Zjed. države konec napraviti tako sramotnim razmeram, dalje so vedno tudi zelo trpele ameriške trgovske razmere; španske nesramnosti so pa vedn< ovirale vsak razvoj otoka in njega prebivalstva. Ni se toraj čuditi, ako si Yankee z svojim bistrim pogledom želi, da odidejo ti nezmožni evropejski nasiluiki, kteri niso nič bolje postopali nego postopajo črno poltni vladarji, kteri nesramno postopajo v črnej Afriki — v obče pa Kuba tako gotovo spada k Ameriki kakor kvaruerski otoki in Vis k Avstriji ali Sicilija k Italiji. Aleksander Hurtiboldt se je pred sedemdesetimi leti v svojem gnevu zel • oljsojevalno izrekel glede groznega gospodarstva Spancev na Kubi. „Zdivjanost ljudstev", — tako je pisal glede bisera Antil, ko je najbolj tam cvela trgovina se sužnji, „je le povod zatiranja, kterega goji notranji despotizem ali ptuji osvo-jevalec; vedno jo spremlja ubožanje in nazadovanje občega blagostanja". in bičem vladali in pobijali. Na Kubi so bile pa razmere tako grozne, da jih niti tlačeni zamorci niso zamogli prenašati. Kako pa je mogoče od teh nesrečnikov zahtevati ljubezen in udanost proti deželi, ktere kralji so stoletja smatrali trgovino s črnim mesom kot nekako predpravico krone, ktero predpravico so dajali v najem proti mastnej odškodnini podjetnikom podobnim Peralta, R^ynaldu, El vasom e tutti quanti? Se leta 1815., ko je Amerika in Anglija odpravila trgovino z sužnji, se je španski kralj odločno izrekel, da bode še nekaj let ,,uži v al" dohodke te trgovine, to si je tudi zagotovil v pogodbi. Konečno se je seveda odrekel tej pradpravici, „toda pustil si je za njo izplačati — kar bode svet danes komaj vijel — od Anglije svoto 400.000 funtov šterlingov za odškodnino lovenja in prodajanja zamorcev". Tako piše Humboldt. Grozjo je bilo opustošeuje človeškega mesa za časa španske vlade na Kubi kakor tudi na ostalih naselbinah. Ko so domačini Kube v dotikanju s krvoželjnimi nasilniki pomrli kakor muhe, ko se je poleglo prvo poželenje po zlatu in je dobilo zemljišče za došlece vrednost, so ti hkrati sprevideli, da jim je za obdelovanje zemlje tudi potreba delaine moči. S^daj se je našel španski duhoven Las Oasas, kteri je svetoval vpleljanje zamorskih sužnjev, in to so odobravali španski posestniki na Kubi. Prve zamorce, kakih 300 glav, so že leta 1524. privedli na Kubo. Kupljeni so bili na trgu za sužujo v Lisaboni, kjer so bili preje v Španiji pod učen i v katoliški veri (bili proti katoliški veri prodani in trpinčeni) Delati so morali v rudokopih na otoku. Razvoj divjega <_»toka je le počasi napredoval iu zato niso tako — in poslednjih 25.000 sužnjev je bilo Oprostenih. Ali to oslobodenje od nesramnega suženjstva ne zadostuje še Kubancem, temveč se hočejo se otresti političnega tiranstva Špancev. Ko zasledujejo ta plemeniti cilj — politično slobodo — so zadeli ob velik del belopolnega prebivalstva, kteri vso svobodo sami zase smatrajo in sami vladati hočejo. Prihodnjost nas poduči kaj bodo dosegli. Ako si Kuba pribori lastno vlado, ali bode v kakej zvezi z obširnimi Zjed. državami, lahko že danes rečemo, da bodo razmere veliko boljše, nego so bile za kruto vlado Španije. Dopisi. Steelton. Pa . 30. aprila. Dragi mi ,,Glas Naroda", iz vseh Krajev širne Amerike čitamo dopise v tvojih predalih samo od tukaj ni nič čitati, zato danes prosim za vsprejem mojih par vrstic, da naznanim rojakom po širnej Ameriki iu v starej domovini o smrti našega rojaka in nepozabnega društvenega brata Matija Jurajevčiča. Pokojnik je bil dober ud našega dru štva sv. Alojzija in bil tudi član K. S. K. Jednote; bolehal je dalj časa, a )ležal komaj tri tedne, dne 28. arfrila je zdihnil svojo dušo. Poba se je udeležilo naše društvo svt Alojzija in tudi več Slovencev Hrvatov ; najpreje smo šli v cer v, kjer je bila peta sv. maša, po c6 rkvenih obredih se pa podali na P< in Glede slike špa nskega despotizma nam ,>odaje ta učenjak podrobnosti, ^bilo 8U^jev na Kubi potrebova»V, ktere je sam ^ pozno zasledoval, daj y druzih koloniiah še dandanes Kubanci, kot potomci j ^ 170'-' onih nesrečnih črncev iu mulatov j, e *. ^ • ktere prebivalci so se ob .i kar so z .. .......JsL rejo, ka- nravi suženjstva, roki^odpravili, Se vedno llrajjo smrtnim sovra večinoma bavili se žii 'Kubi, m času kih 30.000 sužnjev^jfiTd tega časa kopališče in tam izročili materi z