Novice Dru{tva Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani UVODNIK Dragi ~lanice, ~lani in prijatelji dru{tva alumnov OMM NTF UL! Upam, da ste se razveselili nove, 15. {tevilke na{ega glasila, podobno, kot se veselimo pojemanja epidemije in rahljanja ukrepov, potrebnih za njeno zajezitev. Ti ukrepi so odpihnili tudi 47. skok ~ez ko`o, na~rtovan za april 2021. Nad predlogom o opustitvi leto{njega Skoka niso navdu{eni {tudentje/tke, saj bi generacija, ki je {tudirala na daljavo, ostala prikraj{ana {e za – za na{o {olo tradicionalno – slavnostno zaklju~no prireditev. Strokovne ekskurzije so prav tako odpadle. V tej {tevilki ~asopisa so nam avtorji pripravili prispevke o pomembnih dogodkih v zgodovini {tudija metalurgije pred 70 leti, leto{njih volitvah v [tudentski svet NTF, jeklarskem tekmovanju {tudentov, strokovnem obisku univerze RWTH Aachen, 400-letnici jeklarstva v Me`i{ki dolini, pridobivanju `eleza (jekla) po direktnem postopku ter poro~ilo o aktivnostih na{ega dru{tva. Brali boste lahko o zanimivi poklicni poti montanista, ki je tudi vrhunski alpinist in »Himalajec«. Zaradi zajezitvenih ukrepov smo morali prestaviti volilni ob~ni zbor dru{tva, ki je bil na~rtovan za december 2020. V skladu s predlogom in sklepom, sprejetim na ob~nem zboru dru{tva Alumnov OMM NTF UL dne 10. 12. 2019, citiram 10. to~ko zapisnika: »Prof.dr. Jo`ef Medved predlaga reorganizacijo Dru{tva alumnov OMM NTF UL in sicer tako, da postane organizacijska enota Oddelka za materiale in metalurgijo NTF UL. Vzrok reorgani­zacije je v pocenitvi delovanja dru{tva. Prof. Alojz Kri`man pove, da je to formalno-pravno mo`no. Sklep 5: Ob~ni zbor se je seznanil s predlogom o reorganizaciji dru{tva kot ga je podal prof. Jo`ef Medved. Ob~ni zbor poobla{~a prof. dr. Jo`efa Medveda, da pripravi vse potrebne akte vklju~no s Statutom dru{tva, da je mo`no na OMM NTF ustanoviti organizacijsko enoto Dru{tva alumnov OMM. Pri pripravi aktov sodeluje z Upravnim odborom dru{tva. Akti o reorganizaciji naj bodo pripravljeni do naslednjega rednega ob~nega zbora Dru{tva alumnov OMM NTF UL, decembra 2020.« Senat NTF je letos, dne 20. 5. 2021 sprejel Pravilnik kluba alumnov Oddelka za materiale in metalurgijo NTF Univerze v Ljubljani. O podrobnostih in o prenehanju delovanja dru{tva bomo {e poro~ali. Vsem, ki ste obljubili prispevke sporo~am, da je na~rtovana {e ena {tevilka dru{tvenega glasila. Sre~no! Jakob Lamut Vsebina: 01 Uvodnik 02 Zgodovina 03 Generacije metalurgov 08 Dogodki 15 Novice 16 Napovednik Zgodovina Kratka zgodovina {tudija metalurgije na Univerzi v Ljubljani Leto 1951 Rektor Tehni{ke visoke {ole, v okviru katere je delovala Fakulteta za rudar­stvo in metalurgijo je bil Alojz Hrovat, dipl. in`. Leta 1951 je bil v rednega profesorja za kovinarstvo izvoljen pro-fesor ing. Viktor Fettich, ki je bil med soustanovitelji Odseka za metalurgijo. V tem letu je prof. Fettich tudi izdal u~benik Metalurgija obojenih metala, prvo knjigo na obmo~ju tedanje skupne dr`ave o pridobivanju barvnih kovin, zato je napisana v srbskem jeziku. Knjiga je iz{la v Beogradu, pri zalo`niku Izdava~ko {tamparsko preduze}e Sa­veta za energetiku i ekstrativnu indus­triju Vlade FNRJ. Strokovno izjemno pomembno delo obsega 296 strani, knjigo so izdelali v trdi vezavi in ve~jem formatu (25 cm) v tiskarni v Subotici, Gradski {tampariji [1]. Viktor Fettich se je rodil leta 1897 v Ljubljani. V letih 1914-1915 je {tudiral na gradbenem oddelku tehni{ke visoke {ole v Gradcu. [tudij je nadaljeval na visoki rudarski {oli v Píbramu in tu leta 1921 diplomiral. Slu`boval je v @elezarni Ravne (1921-1922), nato do leta 1941 v topilnici svinca v Me`ici. Po drugi svetovni vojni je v letih 1945-1946 delal na zveznem Ministrstvu za rudarstvo v Beogradu. V letih od 1951 do 1956 je bil tudi prodekan in dekan Fakultete za rudarstvo in metalurgijo Tehni{ke viso­ke {ole oziroma Tehni{ke fakultete v Ljubljani. Svojo `ivljenjsko pot je sklenil v Ljubljani leta 1965 [2]. Na metalur{kem odseku fakultete je diplomiralo 18 diplomantov: Ivo Madro­ni~, Milko Starc, Ciril Urbar, Pavel Jagodi~, Franc Kikec, Radomir Popvi}, [tefan ^isar, Zdenko Leskovec, Gregor Pungartnik, Marin Gabrov{ek, Leopold Gams, Boris Ne~emar, Viktor Prosenc, Dragan Rejc, Jo`e Pir{, Miroslav Vrane{i}, Ranko ^endo, Aleksander Tripalo [3]. Za mlade je bilo nedvomno zelo pomembno, da so se splo{ne razmere normalizirale do te mere, da je leta 1951 ponovno potekal Skok ~ez ko`o – prvi po drugi svetovni vojni. Sre~no! Darja Steiner Petrovi~ Literatura in viri: 1. COBISS. https://cobiss.si/. 2. RTV SLO – Oddaja Na dana{nji dan, https://radioprvi.rtvslo.si/. 3. J. Lamut v XXV. Skok ~ez ko`o. Univerza v Ljubljani – FNT, RMZ. Ljubljana, 1977. Mag. Ivan Kotnik – Iv~ »@ivljenje s slu`bo in gorami« Generacije metalurgov Moja poklicna pot Ivan Kotnik – Iv~, letnik rojstva 1951, dolgoletni direktor [olskega centra Velenje, rudarski tehnik in magister metalurgije. Torej sem rudar in meta-lurg ali na kratko: montanist. Rudarsko tehni{ko {olo sem zaklju~il leta 1971 v takratnem R[C Velenje. Trajala je pet let, ker smo `e med {olanjem, poleg RLV, temeljito spoznali {e sorodne dejavnosti v Zagorju ob Savi, Me`ici in Idriji. Leta 1971 sem {olanje nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za naravo­slovje in tehnologijo, leta 1976 uspe{no diplomiral in si pridobil naziv univ. dipl. in`. metalurgije. [tudij sem potem ob delu nadaljeval in si pridobil {e naziv magister metalurgije. Del raziskav za magistrsko nalogo sem opravil v labo­ratorijih In{tituta ta metalurgiko (ka­tedra) na TU Clausthal v Nem~iji. Ves ~as je bil moj profesor, mentor in vzpodbujevalec prof. dr. Jakob Lamut. Ja, vedno me je znal na pravi na~in in ob pravem ~asu spomniti, da sem metalurg in da me ni pozabil, za kar sem mu {e posebej hvale`en. Po kon~anem rednem {tudiju sem se leta 1976 zaposlil na takratnem Rudar­skem [olskem Centru Velenje /R[C/ kot u~itelj strokovno teoreti~nih predmetov in to predvsem v rudarski in strojni usmeritvi. Med slu`bovanjem sem si pridobil tudi pedago{ko – andrago{ko izobrazbo, opravil strokovni izpit, dobil naziv svetnik in zaklju~il tudi speciali­sti~ni izobra`evanje, {olo za ravnatelje. Lahko se pohvalim, da sem zaprise`en [ale~an, ker tudi dela v sedanjem [ol­skem centru Velenje /[CV/ nisem nikoli zares prekinil ali zamenjal. Sem pa zno­traj R[C Velenje, ki je bil vsebinsko res zelo pester, dobrih sedem let delal tudi v proizvodnji. Takratni R[C Velenje je imel poleg {ol tudi svoj rudnik – Stari ja{ek, ki je danes zelo uspe{en Muzej premogovni{tva in rudarstva, imeli pa smo tudi velik kam­nolom, ki obratuje {e danes kot RGP Velenje. Na{a je bila tudi moderna Orodjarna in {e obrat za na~rtovanje in proizvodnjo razli~ne tehnolo{ke opre-me. Zanimivo je bilo, da smo v tem {olskem delu rudnika delali samo dijaki rudarske {ole in u~itelji prakti~nega pouka, in to ~isto zares. Imeli smo mese~ne plane in za to prakti~no delo smo dobivali tudi denarno nagrado, ki ni bila zanemar­ljiva. Poleg te proizvodnje pa smo imeli {e {tevilne druge dejavnosti in ena od njih je bila tudi razvoj in proizvodnja opreme za proizvodnjo mesa in jajc v na{i prej-{nji dr`avi. Farmin – In`eniring je bilo podjetje znotraj R[C, ki je v na{i nek­danji skupni domovini zgradilo in opre­milo ve~ino farm, najprej za proizvodnjo koko{jega mesa in jajc, kasneje pa tudi za svinje, govedo in kunce. V na{ Farmin, ki je bila poslovna skupnost, je bilo vklju~enih ve~ kot sto razli~nih izvajalskih podjetij, od gradbincev do ra~unalni~arjev in bankirjev. Ta dejavnost nam je ~udovito cvetela vse do razpada na{e skupne domovine, ko smo – ~ez no~ – izgubili ve~ino na{ega tr`i{~a. Jaz sem se, z bogatimi izku{njami, vrnil nazaj v vzgojno izobra-`evalno podro~je Rudarskega {olskega centra, kjer sem potem ostal do upoko­jitve. V proizvodnji sem bil projektni vodja, pa namestnik direktorja in direktor, v vzgoji in izobra`evanju pa sem bil poleg u~itelja in predavatelja {e predstojnik, ravnatelj in potem dvajset let tudi direktor [C Velenje. [C Velenje, ki sem ga vodil dvajset let, spada med najve~je vzgojno izobra`evalne zavode v Slove­niji. V na{em Centru smo v obdobju razcveta v {estih srednjih {olah, vi{ji strokovni {oli in Medpodjetni{kem izo­bra`evalnem centru, na 27.000 m2 {ol­skih povr{in izobra`evali blizu {tiri tiso~ dijakov, {tudentov in drugih udele`en­cev izobra`evanja. Pri nas je bilo 220 redno zaposlenih u~iteljev in predava­teljev ter okoli sto zunanjih sodelavcev. Ob poklicu sem vedno na{el nekaj pro-stora tudi za gore, za {tevilne vzpone, alpinisti~ne odprave in pristope na visoke vrhove. V prostem ~asu sem bil aktiven predvsem kot alpinist in gorski • Generacije metalurgov re{evalec, zasvojen z gorami, s tem, za • marsikoga »nekoristnim svetom«. Ve~ let sem bil poleg zelo odgovornega dela tudi vrhunski alpinist, ~lan {tevilnih himalajskih odprav, na Makalu, Everest, Lhotse in Nanga Parbat. Leta 1975 sem stal tudi na vrhu 8481 m visokega Makaluja, ki je bil med drugim takrat tudi na{ prvi uspe{no osvojeni osem­tiso~ak. Plezal pa sem takoreko~ povsod, kjer so gore, teh je pa za eno `ivljenje itak preve~. Tako sem bil na Kavkazu, Tien-[anu, v gorah Tibeta, Kitajske , v ju`no ameri{kih Andih, Novozelandskih Alpah, v Afriki. Tudi trije veliki problemi Centralnih Alp, Eiger, Matterhorn in Grandess Jora­sses, s slovitimi severnimi stenami, so moje trofeje. Obe fotografiji sta iz Himalaje in sicer je leva iz leta 1979, nastala na poti v bazni tabor pod 8848 metrov visoki Mt. Ever­est, druga pa je tudi nastala pod streho sveta, leta 2009, torej 30 let kasneje. Sedaj sem `e na pragu sedemdeset letnice, nekako {e vedno razpet med varnim in toplim doma~im ognji{~em , z uhojenimi potmi in negotovostjo, avan­turami v nekoristnem svetu s {tevilnimi vrhovi, ki bi jih {e rad dosegel. Zato {e vedno rad te~em, gorsko kole­sarim, turno smu~am, te~em na smu~eh, poleti potapljam, pa tudi pole­`avam v savnah. Nekako ugotavljam, da me varne aktivnosti {e vedno ne zani­majo. Ta novi korona virus nas je res prizemljil in nam zo`al maneverski prostor, zato mi sedaj marsikatera dejavnost in aktiv­nost nekako odpade, {tevilne `elje, na-~rti, cilji in poti pa ostajajo in se me{ajo s spomini, ki grejejo in me vzpodbujajo. Tako vedno malo potujem. Na eni strani so to kraji z rudarji, metalurgi, u~itelji in predavatelji (npr. iz Premogovnika Velenje, Zasavja, Me`ice in Idrije, Jese­nic, [tor in Ljubljane, pa vse do Yokkmoka in Bolidena na [vedskem, in ju`noameri{ke ^ikikomate v ^ilu), na drugi strani pa ostajajo moje Gore, svet, kjer smo vedno samo jaz in prijatelj, ki je z menoj in naslednja stopinja ali oprimek, ki ga `elim dose~i. Vse naokoli je ena sama svoboda in nekje nad nama vrh, cilj in nova pot. Ja, tako je v gorah, le obrne{ se, tako da {e sli{i{ ljudi za sabo, pa si v bistvu `e v drugem svetu. Pod zemljo in visoko na njej sega ~lovek v neokrnjeno naravo, ji jemlje devi{kost, jo krade in odkriva njene skrivnosti. Pod zemljo in v vi{inah je ~lovek sam in `iv­ljenjsko odvisen od prijatelja v mo{tvu ali v navezi. Zanimivo je, da so mi gore pokazali moji u~itelji, ko sem se nekako odlo~il za rudarski poklic oziroma za montani­stiko. Tako sem v poklicnem `ivljenju izredno ponosen na [C Velenje in na MIC, ki je bil prvi v na{i novi domovini. Most med izobra`evanjem in delom, namenjen izobra`evanju tako rednih dijakov in {tudentov, kot tudi brezposelnim in `e zaposlenim, za pridobivanje ~im bolj uporabnih znanj. Torej, MIC so tudi moderni prostori, vrhunska oprema, u~itelji in programi za ~im hitrej{e prilagajanje potrebam trga delovne sile. Ja, pri nas na [CV smo `e dale~ nazaj ugotovili, da bo na{e uspe{no pre`ivetje le z enim poklicem vedno te`je. Ves moj poklicni ~as sem imel tudi veliko sre~o, da sem lahko delal predvsem z mladimi. Vsako jutro sem bil vesel, ko sem stal na {olskem dvori{~u in za~enjal nov delovni dan. Zato `e dolgo vem, da ni ve~ enostavnih in lahkih poti, na sre~o pa tudi nemogo~ih ni. Vzgoja in izobra`evanje, tudi z osebnim zgledom, spo{tovanjem razli~nosti, krepitvijo samopodobe, individualno obravnavo, z iskanjem predvsem znanja pri mladih, so {e vedno osnova uspe{nega dela. Dati mladim ob~utek pomembnosti in potrebnosti v dru`bi pa gotovo pomeni tudi, da se {e kako zavedamo, da vzgajamo in izobra`ujemo na{o, svojo mladino, da druge ni, zato vsak mladi ~lovek {teje. Sre~no ! Ivan Kotnik – Iv~ Ogled RWTH in in{tituta IME, Aachen [tudijska izmenjava na RWTH Aachen Generacije metalurgov Iz Slovenske Bistrice strokovno v Aachen ^eprav je preteklo `e vrsto let od {tudija metalurgije v Ljubljani (generacija 1987/1992), {e vedno vzdr`ujem prija­teljske stike s kolegico Bernardo s Koro{ke. Ob tem je nanesla beseda, da prof. Lamut zbira prispevke za nasled­njo izdajo ~asopisa ALUMNI OMM. Pa sem pomislila, da bi z bralci lahko delila tudi nekaj svojih izku{enj. Zaposlena sem v procesnem in`eni­ringu v Impolu v Slovenski Bistrici, ki je v Sloveniji vodilno podjetje v proizvodnji stiskanih in valjanih polizdelkov iz aluminija. Ukvarjam se z valjanimi pol-izdelki kot so: rebrasta plo~evina, trakovi, rondele, tanki trakovi in kon­tejnerske folije. Sodelujemo tudi s kole­gi iz Impol Sevala iz Sevojnega (Srbija) in Impol TLM iz [ibenika (Hrva{ka), obe sta podjetji Impola iz Slovenije. Ravno to dobro sodelovanje s kolegico iz Srbije je omogo~ilo, da smo imeli mo`nost ogleda in{tituta za hidrometa­lurgijo v Aachnu, Nem~ija, ker nas je povezala s prof. Sre~kom Stopi}em. V dru`ini sva oba z mo`em metalurga in tudi moja sestra dvoj~ica, zato nam je bil ogled le-tega in{tituta v veliko veselje. Zahvaljujo~ izmenjavi Erasmus, ki jo je imel sin, {tudent strojni{tva na Univerzi v Mariboru, smo v Aachnu dobili pri-lo`nost spoznati {e prof. dr. Sre~ka Sto-pi}a, zaposlenega na RWTH Aachen. Predstavil nam je svoje delo, ki ga opravlja na in{titutu IME in razkazal prostore ter procesno opremo. Dejavnost in{tituta IME (Metallurgie Prozesstechnik Recycling = Process Metallurgy and Metal Recycling) je sestavljena iz aplikativnih raziskav in izobra`evanja na podro~ju ekstrativne metalurgije (pirometalurgija in hidro­metalurgija), pre~i{~evanja kovin in elektrolize ter recikliranja kovin. RWTH je sicer tudi vodilni in{titut na podro~ju na~rtovanja in optimizacije procesov glede na u~inkovitost virov s posebnim poudarkom na kriti~nih toko­vih odpadkov (critical waste streams), katerih namen je podpreti trajnost kro`nega gospodarstva (circular econ­omy). Sodelujejo v proizvodnih teh­nologijah kompleksnih zlitin v vakuumu do demo-skale in sinteze prahov na nano-skali. Ker je eksperimentalno usmerjen in{titut, IME nenehno oprav­lja javne in industrijske raziskave. Projekti, s katerimi se ukvarjajo, so: HIDROMETALURGIJA: a) 8-column-percolation Podro~ja uporabe: • enostavno rokovanje in robustna oprema za simulacijo postopkov filtracije. Na primer eksperimenti lu`enja oksidnega bakra in nikljeve rude z `veplovo kislino. Simulacija elucijskega procesa (elu­tion process). Podatki o napravi: 8 PE stebrov, vi{ina 2,15 m, premer 300 mm, maksimalna vi{ina polnjenja 2 m. Vsak steber ima lo~en dozirni sistem sestavljen iz kislinsko/bazi~no od­porne ~rpalke, rezervoarja, magnet-nega ventila in naprave za enakomerno po{kropljenje vsebine stebrov. Stalno {kropljenje z majhnim volums­kim pretokom (<0,5 l/h) v dalj{em obdobju (> 1 mesec). 30 l posoda za zbiranje eluata. b) High pressure leaching autoclave Podro~ja uporabe: Izpiranje razli~nih rud in koncentra­tov. Recikliranje razli~nih metalur{kih prahov. Shranjevanje in uporaba CO2 in nje­gova uporaba kot karbonata. ^i{~enje oksidov. Podatki o napravi: Najvi{ja temperatura 300 stopinj Celzija. Prostornina avtoklava 1 – 10 l (2 reak­torja). Do 200 barov. Hitrost me{anja 2000 U/min. Na voljo je mesto vzor~enja. Mogo~e plinaste atmosfere: CO2, O2, H2, N2, Ar, zrak. Na voljo sistem za doziranje kisline. Na voljo je zbiranje podatkov. c) Cascade leaching Podro~ja uporabe: ^i{~enje odpadne industrijske vode. Varstvo okolja. Podatki o napravi: Konvencionalni postopek za obarja­nje (precipitation) raztopljenih kovin. • Generacije metalurgov • Selektivno odstranjevanje s pomo~jo pH-premika. Uveljavljena metoda za ~i{~enje odpadnih vod in kovinskih odpadkov Nevtralizacija s pomo~jo kavsti~ne sode ali apnenega mleka ( neutraliza­tion by means of caustic soda or milk of lime). Popolnoma avtomatizirano dodajanje kemikalij s pomo~jo pH-oddajnika. Spletni nadzorni sistem bele`enja podatkov. Prilagodljivost pretoka z modularnim pove~anjem. Stro{kovno u~inkovita poraba ener­gije in virov. d) Solvent Extraction Podro~ja uporabe: Hidrometalurgija. Ekstrakcija s topilom (solvent extrac­tion). Postopek selektivnega lo~evanja. Odstranjevanje ne~isto~. Koncentracija raztopin (concentra­ tion of the solutions). Podatki o napravi: Neprekinjeno delovanje. Ve~stopenjski postopek (skupaj 5 me­ {alcev). Nastavljiv pretok (do 10 l/h). Podatkom, ki sem jih dobila na strokovni ekskurziji dodajam {e kratko fotorepor-ta`o z ogleda. Sre~no! Leonida Ko~evar Z leve: Robert Ko~evar, Leonida Ko~evar in Aleksandra Robi~ Z leve: prof. Sre~ko Stopi} z `eno, {tudent metalurgije, Robert Ko~evar, Aleksandra Robi~, Marko Kristofi~ in Matej Ko~evar [tudijska izmenjava na RWTH Aachen Generacije metalurgov [tudentska izmenjava na RWTH Aachen RWTH Aachen ima bogato zgodovino in je z 260 in{tituti ter devetimi razli~nimi fakultetami ena vodilnih institucij v Evropi na podro~ju znanosti in raziskav. Gre za ogromno univerzo, ki ima cca. 45 tiso~ vpisanih {tudentov in 150 razli~nih {tudijskih programov. Veliko poudarka dajo na sodelovanje z in{titucijami iz drugih dr`av. Prav tako je okoli devet tiso~ tujih {tudentov, ki lahko {tudirajo v nem{kem ali angle{kem jeziku (v an-gle{kem jeziku so predvsem magistrski {tudijski programi). V {tudijskem letu 2019/2020 sem bil na 12-mese~ni izmenjavi prijavljen kot {tudent ~etrte fakultete RWTH Aachen, to je torej Fakulteta za strojni{tvo, po kateri je mesto tudi znano. V svetovnem merilu je ta program zasedal 19. mesto (https://www.topuniversities.com/uni­versity-rankings/university-sub-ject-rankings/2019/engineering-me­chanical). Prva razlika, ki sem jo kot {tudent iz Slo­venije opazil, je predvsem, kako velike so predavalnice – te lahko sprejmejo tudi ve~ kot tiso~ {tudentov. Ker ima univerza ogromno denarja, se to tudi vidi na modernih napravah, ki jih imajo na in{titutih, med drugim pa tudi v univerzitetni bolni{nici (Uniklinik WRTH Aachen). Samo na tej namre~ zaposlujejo 7000 ljudi in je najve~ja bolni{nica v Evropi. O poteku predavanj in vaj: Skozi vse leto te~ejo predavanja, z izjemo dveh izpitnih obdobij (februar – marec in sredina julija do konca septembra). Izpiti se od na{ih (Univerza v Mariboru) razlikujejo predvsem po te`avnosti in njihovi dol`ini. Izpiti, ki sem jih tam opravljal, so bili: Einführung in den Maschinenbau Production Management A Practical Introduction to FEM-Soft­ ware I Simulation Techniques in Manufac­ turing Technology Production Management B Practical Introduction to FEM-Soft­ ware II Production Metrology. Ker pa imajo {tudentje samo tri mo`no­sti pristopa k izpitu, se je potrebno res temeljito pripraviti. Mo`nosti, kot jih imamo v Sloveniji (3x zastonj in 3x pla~ljivo) tukaj ni. Upam, da bodo moje izku{nje zanimive za tudi bralke in bralce ~asopisa ALUMNI OMM , predvsem za {tudentke in {tudente NTF-OMM Univerze v Ljubljani. Matej Ko~evar Dogodki 400 let jeklarstva na Ravnah (1620 – 2020) Na{i kraji sedanje Koro{ke in tudi biv{e zgornje in spodnje [tajerske so bili `e v ~asu pred prihodom Rimljanov bogati z gozdovi, vodo in tudi `elezovo rudo. Iz lesa so pridobili oglje za kurjenje malih ognji{~, v katerih so pridobivali `elezovo gobo ali volka. Iz ~asov Keltov je slovelo kvalitetno nori{ko jeklo. Skozi ~as se je marsikaj spreminjalo, veliko fu`in na [tajerskem je propadlo, nekaj pa razvijalo in jeklo izdelujemo {e vedno na Koro{kem (na Ravnah) in tudi na [tajerskem (v [torah, v avstrijskem Kapfenbergu, Donawitzu). Proizvodnja jekla na Ravnah na Koro{kem je nadaljevanje metalur{ke dejavnosti v Me`i{ki dolini. V fu`inarskih obratih Melhiorja Putza so `e leta 1620 kovali `elezovo gobo. To leto {tejemo kot za~etek fu`inarstva na Koro{kem. Putz se je leta 1624 umaknil iz te dejavnosti in obrate odprodal grofu Georgu Thurnu – Valsassinne. Leta 1807 so Thurni kupili {e grajsko posest v Gu{tajnu. Prav tako so bili Thurni lastniki rudnika v @erjavu, a so ga leta 1827 prodali dru`bi Pretner – Brunner – Kompo{, ki je nadaljevala s pridobivanjem svinca. Vzporedno Gu{tajnski `elezarni sta leta 1835 Angle`a brata Rosthorna na Prevaljah, zgradila mogo~en `elezarski obrat s {estimi pudlovkami in {tirimi varilnimi pe~mi. Ravnatelj `elezarne J. Schlegel je prvi pri~el v pudlovkah uporabljati rjavi premog iz Le{. Leta 1871 so postavili prvi plav` in sami pridobivali grodelj. Tudi tu so bili inovativni – namesto koksa so pri~eli leta 1874 uporabljati rjavi premog. Prevalje so bile prvi proizvajalec valjanih `elezni{kih tirnic v monarhiji, znane po vsej Evropi, pa tudi vse do Kitajske. Leta 1869 se je `elezarna priklju~ila novoustanovljenemu koncernu koro{kih `elezarn – Hüttenber{ka `ele­zarska dru`ba. Leta 1881 je Länderbank zdru`ila vse avstrijske `elezarne (razen Ravenske) v koncern Alpinske montanske dru`be. Ta je najprej na Prevaljah zgradila nov sodoben plav`, nato pa zaradi pomanjkanja `elezove rude, visokih transportnih stro{kov in politike Alpinske dru`be le tega leta 1896 ustavila in z njim vso proizvodnjo leta 1899. Kompletno valjarno tirnic so demontirali in jo pre­stavili v `elezarno v Donawitzu. Thurnove fu`ine v ^rni, Me`ici in Gu{tajnu so se usmerjale v izdelavo kvalitetnih jekel. Najve~ja jeklarna je bila takrat v Mu{eniku v ^rni. Imeli so plav`, presnali `elezo, na dveh kladivih grobo kovali in izvla~evali `elezo, v valjarni z grobo in fino progo valjali `ico in jo v `i~arni vlekli. Manj{i obrati v Me`ici pa so bile kova~nice in `ebljarne. Jeklo je bilo ~isto, gosto in mehko, primerno za nadaljnje oblikovanje. Na trgih Italije in tudi Francije so dosegali vi{jo ceno od ostalih avstrijskih jeklarn. Njihova kakovost in sloves sta jim omogo~ila pre`ivetje. Zaradi nerentabilne proizvodnje in pomanj­kanja vode kot glavnega pogonskega vira, so konec 19. stoletja opustili proizvodnjo v ^rni in Me`ici in jo skoncentrirali v `elezarni Streiteben pri Gu{tajnu, ki je izdelovala bolj kvalitetna jekla in je bilo vode dovolj tudi pozimi. Le to so preimenovali v Jeklarna Grofa Thurna. Jeklo so pridobivali po takrat raz{irjenem postopku `ilavenja grodlja na ognji{~ih. V letih 1853 so postavili pudlovke in varilne pe~i. V njih so pridobivali jeklo za izdelavo razli~nih orodij, kot so `age, pile, svedri, kose… Lupe, te`e okrog 50 kg, so »potolkli« – predelovali na repa~ih ali pa prevaljali v valjarni na vodni pogon. Za utrjevanje povr{ine jeklenih izdelkov so uporabljali postopek cementacije. S proizvodnjo orodnega jekla, v kerami~nih loncih z imenom »Tiegelstahl« (masa jekla je bila 20-30 kg), so za~eli `e okrog leta 1870. Grodelj so Thurni kupovali pri Hütten­ber{kih rudarskih dru`bah, iz Hefta in Mosinca na Koro{kem, delno tudi v Pre­ valjah, po padcu Prevalj pa iz Donawitza. Naslednji mejnik v proizvodnji teko~ega jekla je bilo leto 1881, ko so postavili 10 tonsko Siemens-Martinovo (SM) pe~ – martinovko. Leta 1890 so v Gu{tajnu obratovale {tiri martinovke in {tiri pudlovke, valjarno za lupe, srednjo in fino progo, vse gnane na vodo, parno kladivo in sedem kladiv na vodni pogon – repa~ev in proizvodnjo do 2251 ton. Leta 1892 so dosegli proizvodnjo 10.000 t jekla. Takrat je imela jeklarna 8 uradnikov, 6 obratovodij ter 318 zaposlenih. (Z izdelavo jekla v mar-tinovkah so na Ravnah prenehali leta 1967, saj so jih zamenjale elektro oblo~ne pe~i). V za~etku 20. stoletja je proizvodnja jekla {e bila za tisti ~as normalna, leta 1913 je zna{ala 10.354 t. Med vojno so izdelovali ve~inoma izdelke za voja{ke namene – topovske granate, kopita, osovine vozov,... Konec vojne, ko je nastala Kraljevina SHS so leta 1919 izdelali le 1790 t jekla. Kljub nastanku nove dr`ave, so najprej lastniki ostali isti z dr`avni{kim nadzor-ni{tvom. Tako je ostalo tudi strokovno vodstvo, uradni{tvo in prodaja v nem{kih V znamenju obletnice 400 let jeklarstva na Ravnah Dogodki rokah. Ker se je po vojni jeklo slabo pro-dajalo, so Thurni za tr`enje najeli avstrijsko dru`bo Gebrüder Böhler iz Dunaja, lastnico tudi jeklarne v Kapfenbergu na [tajerskem, ki je skozi razli~ne posle za pla~ilo prejemala delnice Jeklarne Grofa Thurna – leta 1927 je tako bilo v njeni lasti `e 94 % delnic. Jeklarna je ostala delno v lasti grofov Thurnov do konca druge svetovne vojne, ko jim je bilo premo`enje zaplenjeno. Ve~inski lastniki Gebrüder Böhler z Dunaja so leta 1941 v Beogradu ustanovili h~e­rinsko dru`bo in nanjo prenesli svoj dele` v Jeklarni. Jeklarno so leta 1942 preimenovali v Jeklarno Gu{tajn. Nemci so proizvodnjo prilagodili voja{kim potrebam, veliko strojev uni~ili ali odpeljali v Avstrijo. Leta 1942 so zadnji v Evropi nehali izdelovati pudlano jeklo, ~eprav je bilo bolj{e kako­vosti od tistega izdelanega v martinovki. Postavili so nov obrat za torzijske vzmeti in za nosilce letal Messerschmit. Po vojni so Jeklarno nacionalizirali, a je v njej ostala le martinovka v dokaj slabem stanju, obrat za nosilce kril letal so demontirali in poslali v Sovjetsko zvezo (Rusija). Poleti 1945 so za silo usposobili martinovko, livarno, valjarno, kova~nico, obrat osovin in podkev. Za upravnika Jeklarne so leta 1946 iz Jesenic poslali v Gu{tajn in`enirja Gregorja Klan~nika, ki je skupaj s tamkaj{njim in`enirjem Franjem Mahor~i~em in 450 zaposlenimi pri~el obnavljati tovarno. Klan~nik je `e imel nekaj izku{enj iz @elezarne Jesenice, kjer se je nazadnje ukvarjal z novogradnjami. Med-tem, ko so na Jesenicah takrat proizvedli 100.000 ton, so v `elezarni proizvedli samo 7000 ton jekla. Ing. Mahor~i~ je »kuhal« jeklo v Gu{tajnski jeklarni in livarni `e od leta 1938 ter bil isto~asno laborant v kemiji in mehanskem laboratoriju, saj drugega kadra ni bilo. Bil je v vlogi {efa jeklarne in po vojni Klan~niku v veliko pomo~, ves ~as kot tehni{ki direktor. Po preimenovanju Gu{tajna v Ravne na Koro{kem je tudi `elezarna dobila ime @elezarna Ravne. Sledilo je obdobje industrijske rasti dr`ave in tudi `elezarne. Perspektivo so videli v proizvodnji ple­menitih in specialnih ter orodnih jekel ter ~im ve~ji mehanski obdelavi kovanih ter valjanih izdelkov in ulitkov. Tako so vpeljali proizvodnjo jekla v elektro oblo~nih pe~eh (EOP). Prva je bila 1,8 tonska leta 1948. Nato so sledile 5 tonska (1952), 10 tonska (1954), 25 tonska (1962) ter visokofrekven~ne pe~i 1 Proizvodnja jekla v obdobju @elezarne Ravne ( med letom 1950 in 1992 ), v tonah do 2 tonske (1953) za proizvodnjo specialne jeklene litine. Le to so delno proizvajali tudi na 5 in 10 tonski EOP. Ker ni zado{~ala stara minilivarna, so postavili novo jeklolivarno s sodobno pripravo peska in form ter novo minilivarno, ki je pri~ela obratovati leta 1983 in obratuje {e danes. Vzporedno so razvijali obrate mehanske obdelave, ki so dajali na trg velike koli~ine vzmeti za tovorna vozila in `elezni{ke vagone, sidra, pnevmatska orod­ja, mehanske stiskalnice, ladijske osovine, kro`ne `age, brusilni stroji, ravnalni stroji, valje, pilger valje, kolesa za `eleznico in `erjave, zobnike,… Metalur{ki del `ele­zarne je poleg vlo`ka za mehanske obrate dobavljal odkovke, valjane profile, hladno obdelane profile (vle~eno grelno `ico, bru{ena in lu{~ena ventilska jekla, nerjavna in hitrorezna jekla, specialna orodna jekla)… Posodabljali so kova~nico s hidravli~nimi stiskalnicami, kova{kim stro­jem, grobo mehansko obdelavo odkovkov in toplotno obdelavo. Prav tako je staro valjarno leta 1969 nadomestila valjarna gredic – blooming, ki so ga nadomestili z novim ve~jim in mo~nej{im leta 2008, {e prej pa nova srednja in lahka proga leta 1963 ter toplotna obdelava, tudi pe~i za `arjenje v Dogodki za{~itni atmosferi. V jeklarni so leta 1969 zagnali novo jeklarno z dvema 40 tonskima EOP. Dodatno so postavili naprave za vakuumiranje teko~ega jekla v ponovci (LF – VD – VOD). Za najbolj zahtevne kakovosti izdelkov odlito jeklo v jeklarni ponovno pretalijo pod `lindro – po EP@ postopku. Razvoju in kakovosti izdelkov dajejo veliko pozornost. Na Ravnah so uvedli kontrolo izdelkov z ultrazvokom (1962), kvantome­tersko dolo~anje kemijske sestave (1964), procesni ra~unalnik za pomo~ v proizvodnji ter statisti~ne obdelave podatkov (1977), certifikate ISO9001, ISO14001, OHSAS 1800, ISO/IEC 17025 in EN 9100. To omogo~a izdelavo specialnih visoko kakovostnih orodnih, nerjavnih in specialnih jekel za valje, energetske naprave, velika orodja, avtomobilsko in letalsko industrijo za kupce {irom sveta. @elezarna je po osamosvojitvi Slovenije do`ivela velike organizacijske spremembe, del mo~ne tovarne je propadel, del je pridobil tuje lastnike, metalur{ki del pa je zdru`en v podjetju SIJ Metal Ravne, d.o.o. Danes v SIJ-Metalu d.o.o. izdelamo vse jeklo v 45-tonski UHP EOP pe~i ter ponov~ni metalurgiji in odlijemo okrog 125.000 ton ingotov te`e med 400 kg in 45 tonami. Stanko Petovar Literatura in viri: Oder, Karla idr. (2008), Tri tiso~letja `elezarstva na Slovenskem, Slovenska pot kulture `eleza, Ravne na Koro{kem. Oder, Karla (2015), Mati fabrika. Informativni fu`inar – mese~no glasilo ravenskih `elezarjev, med leti 1964 in 2009. Klan~nik, Gregor (1997), Moj `ivljenjepis, Ravne, 1.4.1987, Koro{ki zbornik 2. Arhiv SIJ Metala Ravne. Tekmovanje v jeklarstvu Steel Challenge-15 @e leta 2019 smo pod vodstvom doc. dr. Matja`a Knapa spoznali spletno orodje oz. platformo za u~enje jeklastva imenovano SteelUniversity in njihovo tekmovanje SteelChallenge na katerem se {tudentje z vsega sveta vsako leto pomerijo v izdelavi jekla. Tekmovanje me je takoj pritegnilo in za~el sem spoznavati razli~ne simulacije. V za~etku {tudijskega leta 2019/20, ko smo pri~eli s predmetom Jeklarstvo pa sem za tekmovanje navdu{il {e kolega Gregorja [egla in Noela Gregorija. Udele`ili smo se 14. edicije tekmovanja. Tekmovali smo sicer vsak zase, vendar smo si med sabo veliko pomagali, kar ni v nasprotju s pravili tekmovanja. Spletno tekmovanje poteka 24 ur z neomejenim {tevilom poskusov. Na koncu {teje najbolj{i rezultat, torej cena izdelanega jekla na tono. Tekmuje se lo~eno v petih regijah in sicer ju`na in severna Amerika, osrednja Azija (Kitajska), vzhodna Azija z Oceanijo (J. Koreja, Japonska,…), zahodna Azija (Indija, Paki­stan, ZAE,…) in na{a regija, ki obsega Evropo s celotno Rusijo in Afriko. Zma­govalci posameznih regij se uvrstijo na svetovno tekmovanje, kjer se pomerijo med seboj. Samo zmagovalci prejmejo nagrado, zato je vsaka druga uvrstitev nehvale`na. Vsako leto sta izbrana dva med seboj povezana simulatorja realnih procesov. Na 14. ediciji sta bila to simulatorja elektro­oblo~ne pe~i in sekundarne metalurgije. Uspe{no {ar`o izdelano v EOP lahko le enkrat uporabi{ za simulacijo sekundarne metalurgije, tako da mora{ biti za uspeh mo~an na obeh podro~jih. Na na{em prvem tekmovanju, v letu 2019, je Gregor zasedel 4. mesto, Noel in jaz pa 7. oz. 6. mesto. Pohvale tu gredo tudi kolegoma Juretu Bo`anku in Marcelu Grnjaku, ki sta dosegla 2. in 5. mesto. Zmaga in posledi~no udele`ba na svetovnem prvenstvu se nam je izmuznila le za mi{jo dlako. Prvo mesto je pripadlo tekmovalcem iz Francije, ki so imeli sumljivo dobre rezultate. Na koncu se je izkazalo, da gre za brazilske {tudente na delovni izmenjavi v Franciji. Za Brazilce pa vemo, da so v samem svetovnem vrhu, ko gre za Steel University Challenge tekmo­vanje. Malce smo bili razo~arani, ko smo izvedeli, da so nam zmago na evropskih tleh vzeli tekmovalci, ki v resnici ne prihajajo iz te regije. A ker pravila to dovoljujejo nismo mogli ni~esar spremeniti, le bolje se pripraviti za naslednje tekmovanje. Nova edicija tekmovanja – november 2020 Odlo~eni, da zopet poka`emo svoje znanje, smo se {e bolje pripravili na novo edicijo tekmovanja, ki je potekala 25.11.2020. Tokrat je bil izbran postopek sekundarne metalurgije in kontinuiranega litja. Priprave je ote`evalo zaprtje dr`ave in {iritev virusa. Poskrbeli smo za primeren ~as samo­izolacije, bili v mehur~ku, in se na dan tek­movanja sestali s sotekmovalci. Izkoristili smo izku{nje iz preteklega leta, zelo hitro Tekmovanje Steel Challenge-15 Volitve v {tudentski svet NTF Dogodki ugotovili kako izdelati kvalitetno {ar`o in jo tudi uliti. Rezultat smo iz ure v uro izbolj{evali in se bli`ali celo rezultatom Kitajcev, ki veljajo za mojstre v tem tekmovanju (cene njihovih jekel so po navadi ni`je za ve~ $/tono). Ob 22. uri smo bili le {e dobra 2 $/tono slab{i od njih in izgledalo je, da bo tokrat tekmovanje potekalo gladko. Vendar se je na lestvici rezultatov pojavil mo~an konkurent. Tudi ostali {tudentje na NTF so bili konkuren~ni, a mo`gani ob 1 uri zjutraj niso bili ve~ sve`i in morali smo se odpraviti spat. Ob 7h smo se zbudili, zajtrkovali, Gregor je odtekel svojih 10 kilometrov in zopet smo se lotili dela. Uspel nam je preboj in cena je bila vedno bolj{a, {e vedno pa slab{a od na{ega konkurenta. V zadnji uri smo opravili {e zadnjo izbolj{avo in le 8 minut pred koncem nam je uspel res vrhunski poskus. Dosegli smo ceno 57,4807 $/tono. S tem je bilo tekmovanje zaklju~eno, za razglasitev rezultatov pa smo morali ~akati kar 1 teden. Vedeli smo, da bo bitka za 1. mesto tesna. Vedno se pojavijo ob`alovanja v smislu »~e bi imel 15 minut ve~, bi mi sigurno uspelo« in prav tak{ne misli so se pojavljale v na{ih glavah. Na koncu nam je za zmago zmanjkalo 1.38 centa na tono, za Kitajci pa smo zaostali zgolj 0.0857 $/tono. Zasedli smo 2. 3. in 4. mesto, kar je seveda super rezultat, vendar nam je pustil grenak priokus. Sploh zato ker smo po zaklju~ku tekmovanja ugotovili, da je razlog za vse (tudi za na{e) vrhunske rezultate napaka v simulaciji kontinuirnega litja, ki pa je vodstvo tekmovanja ni na{lo pri pregledu in je bilo prepozno, da bi jo upo{tevali. Lahko bi rekli, da smo bili vsi tekmovalci »v istem zosu«. Napaka je bila tako skregana z logiko, da do zadnjega poizkusa, ko nismo imeli ve~ kaj izgubiti nismo niti pomislili na tak na~in izvedbe litja kot ga je program dopu{~al. [lo je za enostavno napako v programu oziroma napako v kon~nem prera~unu cene. Na koncu smo se odlo~ili, da mogo~e naslednje leto zopet poskusimo, seveda, ~e nam bodo simulatorji ustrezali. Upamo, da rek »V tretje gre rado« res dr`i. Na svoje dose`ke smo vsekakor ponosni. [e enkrat smo dokazali, da smo {tudentje Naravoslovnotehni{ke fakultete konku­ren~ni ostalim {tudentom {irom po svetu, seveda pa bomo vedno stremeli k osvojitvi naziva najbolj{ih. Bla` @erjav Jereb Ponovne volitve Ob pri~etku teko~ega {tudijskega leta smo bili vsi polni upanja, mislili smo, da smo se od virusa SARS-CoV 2 do kon~no ali vsaj v ve~ji meri poslovili. Hitro se je izkazalo, da virusa na{e `elje niti najmanj ne zanimajo in {tudenti smo morali ponovno spakirati svoje stvari, zapustiti u~ilnice in se udobno namestiti doma pred ra~unalni{ke zaslone. Mnoge dejavnosti in dogodke je bilo potrebno preklicati ali odlo`iti za nedolo~en ~as. Med pomembnej{imi tudi volitve v {tudentski svet NTF. Kot je bilo predstavljeno `e v enem izmed prej{njih ~lankov, volitev ni bilo mogo~e izvesti v koncu meseca oktobra 2020. Zaradi tega so bili mandati ~lanov, ki so sestavljali prej{nji svet avtomati~no podalj{ani dokler bi se na{el na~in kako volitve izvesti. Re{itve pa kar ni in ni bilo. V mesecu novembru je bilo `e vsem jasno, da o volitvah v `ivo, kot smo jih bili vajeni lahko le sanjamo. Fakultete so iskale re{itve, kako na najbolj varen na~in izpeljati volitve prek spleta. To je bil kar dolg postopek in poln nejevolje, saj se odgovorni niso mogli dogovoriti o skupnem sistemu, ki bi bil enostaven za uporabo, predvsem pa varen. Ker platforme za volitve {e kar ni bilo, se je na{a fakulteta odlo~ila, da volitve vseeno poizkusi izvesti in je objavila razpis za oddajo kandidatur. Prijav je bilo 13, na razpolago pa 12 mest. Volitve v `ivo so bile kljub decembrski rahli sprostitvi ukrepov le utopi~na ideja. Zaradi zapletenih okoli{~in je bilo odlo~eno, da lahko v izredni situaciji in ob strinjanju vseh ~lanov preteklega sveta, potrdijo vseh 13 kandidatov. ^lani novega [S smo takoj po potrditvi v mesecu decembru poprijeli za delo. Opravili smo `e kar nekaj dol`nosti, se dogovorili za nekatere dogodke, sodelovali v komisijah in organih fakultete itd., ko je sredi meseca februarja sledil {ok. V mesecu februarju so tudi ostale fakultete izvedle volitve in sicer prek sistema Simply voting. Zaradi tega smo od {tudentov in Radia [tudent prejeli mnogo vpra{anj in grdih pogledov, saj nikjer niso zasledili podatkov o na{ih spletnih volitvah. Nesporazume smo hitro razre{ili, vseeno pa je nekaj prito`b doseglo tudi Univerzo v Ljubljani. Prejeli smo poziv, da bo volitve po­trebno ponoviti. Med ~lani [S je to povzro~ilo veliko nejevolje, saj smo imeli za~rtal `e celoten plan, prav tako smo veliko ~asa `e vlo`ili v delo. Po ve~ kot dveh mesecih je volilna komisija `al ugotovila, da so bile volitve kljub izrednim razmeram napa~no izvedene. ^utili smo nespo{tovanje do na{ega dela. Priznam, tudi sama sem se vpra{ala zakaj se sploh trudim, ~e na koncu izpademo tako slabo in resno nas je veliko ~lanov razmi{ljalo o tem, da sploh ne bi ve~ kandidirali. Po za~etni jezi smo globoko vdihnili in se prepri~ali, da bomo v korist nas in drugih {tudentov ponovno vlo`ili kandidature in sestavili [S. 22. 3. 2021 so bile volitve prek spletne platforme Simply voting kon~no lahko izvedene. Moramo pohvaliti {tudente na{e fakultete, saj je bila volilna udele`ba precej vi{ja kot po navadi. Kljub prito`bam, novih kandidatov ni bilo in 12 ~lanov starega sveta je bilo ponovno izvoljenih v [S. Do~akali smo sre~en konec, sedaj pa gremo s polno paro naprej na{im ciljem naproti. Jerneja [e{el ^eprav do konca {tudijskega leta ni ve~ dolgo, poglejmo kako so novi ~lani predstavili sebe, svoje funkcije, vizije in `elje: MARIKA GÖNC »Ime mi je Marika Gönc in sem {tudentka 3. letnika Na~rtovanja tekstilij in obla~il ter Dogodki tutorka. [S NTF sem se pridru`ila iz ve~ razlogov, glavna izmed teh pa sta, da sem zelo radovedna oseba in se `elim preizkusiti na razli~nih podro~jih. V leto{njem letu sem postala namestnica podpredsednika [S NTF ter `e drugo leto zapored ~lanica senata [S NTF. Sem ~lanica disciplinske komisije za {tudente, kjer obravnavamo huj{e prekr{ke in namestnica v komisiji za {tudijsko dejavnost. Moja najve~ja moti­vacija in hkrati tudi cilj je {e naprej pomagati pri izbolj{avah na{e fakultete in odpravljanju te`av s katerimi se sre~ujejo {tudenti. Pomembno se mi zdi izbolj{ati medosebne odnose med {tudenti, peda-go{kimi delavci, vodstvom in organi fakultete ter pomagati pri izvedbi razli~nih projektov. @elim prisluhniti in uresni~iti `elje {tudentov, ker verjamem, da imamo na fakulteti veliko zagnanih {tudentov in profesorjev, ki so pripravljeni na sodelo­vanje.« BLA@ @ERJAV JEREB »Sem Bla` @erjav Jereb, {tudent 1. letnika magistrskega programa Metalurgija in materiali. [S sem se pridru`il, ker sem `elel biti del procesa odlo~anja in me moti splo{na pasivnost {tudentov. Rad imam razpravo in pripravljen sem se soo~iti z razli~nimi mnenji. Ostale {tudente `elim spodbuditi k izra`anju mnenja in jih zastopati. Za svojimi stali{~i trdno stojim in jih znam argumentirati. [tudentom vedno prisko~im na pomo~ in pomagam najti re{itve. v zadnjem letu delujem kot tutor 3. letnika in pomagam brucem, ki so najbolj prizadeti zaradi zaprtja fakultete. Letos sem postal tudi predsednik [S in upam, da bom lahko nove ~lane dobro vpeljal v sistem ter, da bomo nadaljevali pozitiven trend dela. Za naslednjih nekaj let imamo postavljene visoke cilje in upam, da jih bo mo`no uresni~iti.« TIA JAN^I^ »Sem Tia Jan~i~, {tudentka 1. letnika Geologije. V [SNTF letos sodelujem prvi~. Za [S sem se navdu{ila predvsem zato, ker smo vstopili v ~as sprememb in zaradi tega je pomemben tako vsak posameznik kot tudi skupnost. Moj cilj je dose~i predvsem to, da smo {tudentje sli{ani in da se na{a mnenja upo{tevajo. Zelo rada sodelujem z ostalimi ~lani, profesorji, vodstvom in ostalimi organi, s katerimi skupaj stremimo k ~im bolj{emu delovanju fakultete in ~im ve~jemu udobju {tudentov med {tudijem. Letos sodelujem v senatu in opravljam delo tajnice.« JAN VODU[EK »Sem Jan Vodu{ek, {tudent 1. letnika magistrskega {tudija Geotehnologije na NTF, UL. ^lan [tudentskega sveta NTF sem `e 4 mandat. V prvem mandatu sem bil {tudent senator na NTF, v drugem pred­sednik [S NTF ter v zadnjih dveh podpred­sednik [S NTF. V 4 letih je [S NTF prerastel iz osebne radovednosti v orodje za soustvarjanje bolj{ih pogojev za {tudente. Ve{~ine, kot so timsko delo, pogajanja ter sprejemanja odlo~itev, pridobljene pri delu v svetu so prav tako odli~na podlaga za nadaljnjo karierno pot. [tudentski svet zato ostaja pomemben del mojega vsakdanjega `ivljenja.« MATIJA ARZEN[EK »Sem {tudent 3. letnika prvostopenjskega dodiplomskega univerzitetnega {tudijskega programa In`enirstvo materialov na Naravoslovnotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. V {tudentski svet me je pripeljala stanovska pripadnost in predanost. Kot {tudent ~utim dol`nost prispevanja v {tudentskem svetu, predvsem poslu{anju {tudentov vseh smeri fakultete. Sem ~lan komisije za tutorstvo in namestnik v komisiji za znanstveno-raziskovalno in strokovno dejavnost.« URH TO[ »Moje ime je Urh To{ in sem {tudent 2. letnika programa In`enirstvo materialov. Letos sem se pridru`il [S NTF predvsem zato ker si `elim izbolj{ati polo`aj {tudenta na fakulteti, dose~i bolj{e sodelovanje med profesorji in {tudenti ter doprinesti k ve~ji kakovosti in prepoznavnosti mojega {tudija. Zato sem se odlo~il sodelovati v senatu, kjer se mese~no pogovarjamo o teko~ih zadevah na fakulteti s profesorji, ki prihajajo iz vseh {tudijskih smeri. Sodelujem v komi­sijah za promocijo in tutorstvo. Najbolj{i del [S NTF je, da sodeluje{ z nekaj 10 nado­budnimi {tudenti iz vseh {tudijskih smeri, ki si `elijo stvari premakniti na bolje. Iz tega kasneje ~rpam motivacijo in ideje za svoje delovanje ter za {tudij.« PIA WALLNER »Sem Pia Wallner, {tudentka 2. letnika programa Oblikovanje tekstilij in obla~il. [tudentskemu svetu sem se pridru`ila predvsem zato, da bi tudi oblikovalci imeli svojega predstavnika. Kot predstavnica [S sodelujem v habilitacijski komisiji in ker verjamem, da vsakdo lahko prispeva v dobro skupnosti, spodbujam k izpolnjevanju {tudentskih anket – brez va{ega mnenja namre~ ne moremo spremeniti ni~esar, s pozitivnim komentarjem ali konstruktivno kritiko pa lahko dose`emo marsikaj.« BO[TJAN IGLAR »Sem absolvent magistrskega {tudijskega programa Metalurgija in materiali. Pri {tudentskem svetu sodelujem `e tretje leto. V tem ~asu sem deloval v ve~ odborih. Bil sem ~lan habilitacijske komisije, komisije za znanstveno in raziskovalno dejavnost ter senata NTF. V tem mandatu pa sem postal ~lan {tudijske komisije. K {tudentskemu Marika Gönc Bo{tjan Iglar Matija Arzen{ek Bla` @erjav Jereb Jan Vodu{ek Gregor [egel Volitve v {tudentski svet NTF – Simply voting dne 22. 3. 2021 Dogodki An`e [uc Maja Zupanc svetu sem se pridru`il, da bi skupaj naredili {tudijsko okolje bolj kakovostno in poskrbeli za dodatne (ob){tudijske dejavnosti. Sodelo­vanje v [S je dobro, saj si pri tem pridobi{ nekaj znanj in ve{~in, ki ti lahko zelo koristijo pri nadaljnji poti.« GREGOR [EGEL »Sem Gregor [egel, {tudent 1. letnika magistrskega programa Metalurgija in materiali. [tudentskemu svetu sem se pridru`il leta 2019 z `eljo po izbolj{anju kvalitete {tudijskih programov na fakulteti. Sem ~lan komisije za promocijo in ~lan disciplinske komisije. V zadnjem letu se je pod okriljem [S NTF kljub »koronskim« ukrepom izvedlo mnogo virtualnih pro-jektov, kar me zelo veseli. S projekti se {tudente ozave{~a o novostih in spremem-bah na fakulteti prav tako pa smo uspeli izvesti nekaj promocijskih predavanj. Veseli me, da se je v [S letos pove~alo {tevilo ~lanov, sploh pa, da so zelo motivirani.« Tia Jan~i~ Jerneja [u{el AN@E [UC »Sem An`e [uc, {tudent 3. letnika In`enir­stva materialov na NTF in sem letos prvo leto v {tudentskem svetu. Pridru`il sem se, ker v prvi vrsti rad spoznavam nove ljudi, hkrati pa sem `elel sodelovati v re{evanju te`av, s katerimi se soo~amo vsi {tudenti. Sem ~lan komisije za mednarodno sodelo­vanje, kjer skrbimo za povezovanje in sodelovanje s tujimi {tudenti, gostujo~imi predavatelji, skrbimo za potek {tudijskih izmenjav in sodelujemo v mednarodnih projektih ter na konferencah.« MAJA ZUPANC »Sem Maja Zupanc, {tudentka 2. letnika programa Oblikovanja tekstilij in obla~il. V {tudentskem svetu sem letos prvi~. Vklju-~ila sem se, saj sem `elela biti bolj vklju-~ena v organizacijo {tudijskega procesa in pomagati pri ustvarjanju dobrih vsebin za {tudente na{e fakultete. Letos v {tu- Pia Wallner Urh To{ dentskem svetu opravljam funkcijo sena­torke.« JERNEJA [U[EL »Moje ime je Jerneja [u{el in sem {tu­dentka 2. letnika magistrskega programa Metalurgija in materiali. V [S NTF sode­lujem `e ~etrto leto. V letih delovanja v [S sem si pridobila mnogo novih izku{enj in poznanstev. Veseli me, da lahko s svojimi dejanji, odlo~itvami in idejami pripomorem k izbolj{anju stanja na na{i fakulteti. V leto{njem {tudijskem letu sem postala ~lanica komisije za znanstveno-razisko­valno in strokovno dejavnost, namestnica ~lana v disciplinski komisiji in namestnica v upravnem odboru. [S sem se priklju~ila saj imam mnogo idej kako izbolj{ati oz. popestriti {tudij na na{i fakulteti. Veseli me tudi, da se po navadi zbere ekipa, s katero se zelo dobro ujamemo in ob delu tudi zaba­vamo.« Pridobivanje `eleza v pe~i na volka Sodelavci In{tituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) se v prostem ~asu lotimo tudi redukcije `elezove rude na pra­zgodovinski na~in s pe~jo na volka. Vse skupaj se je za~elo, ko nas je leta 2017 k sodelovanju na Fu`inarskih dnevih v Bohinju povabil kolega Boris Arzen{ek. Prvo pe~ smo sezidali kar pri Borisu na vrtu, ~eprav je bilo prvo »taljenje« neuspe{no, smo videli, da je to nekaj kar bi z veseljem ponovili. Tako smo, kmalu za tem, v Bohinju na Fu`inarskih dnevih 2017 pod Borisovim vodstvom spet kurili pe~. Od 2017 naprej smo bili prisotni vsako leto. Iz prve tri~lanske ekipe (Arzen{ek, Burja in Majer) z eno pe~jo je zrasla pet~lanska ekipa (Arzen{ek, Burja, Kraner, Majer in Snoj), ki se loti tudi po dveh pe~i naenkrat. V tem ~asu smo spoznali tudi nove prijatelje, ki jih veseli odkrivanje starih metalur{kih po­stopkov. Zadnji in do sedaj najbolj uspe{en poizkus reduciranja `elezove rude v pe~i na volka je bil izveden na dvori{~u Narodnega muzeja Slovenije, kot spremljevalni program raz-stave »Ko zapoje kovina«. 25. 8. 2020 sta na Metalur{kem dnevu pri izvedbi sodelovala In{titut za kovinske materiale in tehnologije (Burja, Majer, Snoj in Kraner) in Oddelek za Arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (^re{nar in Vinazza), pri kon~nem kovanju volka pa je pomagal kova~ Timotej Kru{ka. Pe~, ki je v vi{ino merila dobrih 110 cm, njen presek pa je meril pribli`no 20 cm je bila postavljena, posu{ena, uporabljena in podrta v enem dnevu. Za su{enje pe~i smo 45 min kurili oglje. Prej{nje rekonstrukcije so obsegale ve~dnevno udejstvovanje, tako da je za postavitev in su{enje bilo namenjeno ve~ ~asa. Zalaganje pe~i z rudo, ogljem in tudi reciklirano `lindro je potekalo 4 h in 48 min. Skupno je v tem ~asu bilo zalo`enih 39 kg oglja v manj{ih kosih in 17,8 kg drobljene magnetitne rude. Ob zalaganju Dogodki oglja in rude smo uporabili tudi 6,6 kg reciklirane `lindre, pridelane ob prej{njih, podobnih poizkusih reduciranja `elezove rude in pa 2,3 kg `lindre, ki je pritekla iz tokratne pe~i. Po zadnjem zalaganju pe~i smo pe~ dodatno kurili {e 25 min. Kot kon~ni produkt tokratnega reduciranja `elezove rude smo iz dna podrte pe~i potegnili 5,2 kg te`kega volka. Le-tega smo takoj kovali z lesenimi kladivi, ko pa smo se prepri~ali o kompaktnosti volka, smo ga kovali z jeklenimi kladivi in ga razpolovili. Del volka smo zaupali kova~u, ki ga je kasneje v delavnici prekoval v palico. Tako imamo primerjavo mikrostrukture volka in kova­nega izdelka. @elezo pridobivamo z redukcijo `elezovih rud, predvsem oksidnih. Med najbolj zastopanimi so hematitne (Fe2O3), limonitne (Fe2O3·H2O), magnetitne (Fe3O4) in sideritne (FeCO3). V na{em primeru smo uporabili mleto magnetitno rudo. Redukcija `elezovih oksidov, poteka tako, da v ogreto pe~ z ogljem izmeni~no dodajamo plasti `elezove rude ter lesnega oglja. Med zgorevanjem oglja se spro{~a toplota, ki rudo segreje na temperature redukcije `elezovih oksidov z ogljikom. Med posedanjem nasipa rude in oglja se temperatura vi{a in poleg redukcije `eleza poteka {e taljenje nereduciranih oksidov – `lindre. Redukcija poteka s trdim ogljikom, predvsem pa s plinom, ogljikovim monoksidom. Dvigajo~i se plin v spodnjem delu tako hkrati reducira in predgreva vsip. Del `elezove rude je tako reduciran do kovinskega `eleza, del pa reagira z v rudi prisotno jalovino (predvsem silicijevim oksidom) in tudi stenami pe~i (silicijev in aluminijev oksid). Z reakcijo med FeO in SiO2 nastaja fajalit (2FeO·SiO2), z razmeroma nizkim tali{~em pri 1205 °C. Teko~a fajalitna `lindra polzi proti dnu pe~i, kjer se nabira »kopel« `lindre. V teko~i `lindri se reducirano `elezo skeplja v ve~je skupke, ki se kon~no zbirajo v obliki kepe na dnu pe~i. Ko raven fajalitne `lindre dose`e nivo pihalic je potrebno `lindro spustiti iz pe~i, saj v nasprotnem primeru prepre~i dotok zraka. Na koncu ostane skepljena gmota Pogled prereza kompaktnega volka reduciranega `eleza in `lindre, ki lahko vsebuje tudi oglje, temu pravimo volk. Volka se nato potegne iz pe~i in {e vro~ega prekuje, z namenom, da se odstrani ~im ve~ `lindre in ostalih ne~isto~. ^eprav se opisani postopek imenuje »taljenje rude«, je `elezo ves ~as procesa v trdni obliki, teko~a je le `lindra. Za tako pridobljeno `elezo je zna~ilno, da ne vsebuje legirnih elementov kot so Mn, Si, Cr itd., ampak vsebuje le ogljik, ki pa je nehomogeno razporejen po celotnem volumnu. V pe~i se pri visokih temperaturah nad 1200 °C ogljik raztaplja v avstenitu, difuzija v samem avstenitu pa ni dovolj hitra, da bi se homogeno razporedil po celotnem volumnu. Pri sobni temperaturi tako vsebnost ogljika lahko lokalno ocenimo iz mikrostrukture. Predeli s feritom vsebujejo zelo malo ogljika, obi~ajno je prisoten {e terciarni cementit po mejah zrn. Ti predeli dokaj ostro prehajajo v feritno perlitna obmo~ja in obmo~ja perlita ter perlita s sekundarnim cementitom. Pridobljen material smo analizirali kemijsko in mikrostrukturno. Kemijske analize volka so pokazale, da dele` C niha med 0,15 in 0,9 mas.%. Po ve~ini volka se gibljemo med feritno perlitnim podro~jem in podro~ji perlita s sekundarnim cementitom. Za bolj plasti~en prikaz nehomogenosti ogljika lahko povemo, da se na nekaterih predelih v enem milimetru spremeni sestava iz pod 0,1 do ~ez 0,8 mas.% C. Upamo, da bomo v prihodnosti lahko zopet izvedli tak{na taljenja, saj v dobri dru`bi od teko~i `lindri nikoli ni dolg~as. Sre~no! Jaka Burja Jakob Kraner Dru{tvene novice Novice Letno poro~ilo o aktivnostih Dru{tva alumnov OMM NTF Univerze v Ljubljani za leto 2020 Dru{tvo alumnov OMM NTF Univerze v Ljubljani je prostovoljno, samostojno, nepridobitno zdru`enje posameznikov in pravnih oseb, ustanovljeno dne 23. 10. 2012 na ustanovnem ob~nem zboru dru{tva. Na njem so sprejeli namen in program delovanja. Dru{tvo je vpisano v poslovni register Slovenije, z dne 5. 2. 2013. Organe dru{tva predstavljajo: ob~ni zbor, upravni odbor, predsednik dru{tva, dva podpredsednika, nadzorni odbor ter ~astno razsodi{~e. Dru{tvo za svoje delovanje pridobiva sredstva iz naslova ~lanarin. Konec leta 2020 je dru{tvo {telo 159 ~lanov. Prihodke v letu 2020 so predstavljali prispevki od ~lanarin (izstavljeni ra~uni = 2.860 EUR, pla~ano = 1.910 EUR/ teko~e leto + 440 EUR/za nazaj + 300 EUR/donacija Talum, d.d.), odhodke pa stro{ki ban~nih storitev, nabave mate-riala in storitev (odhodki = 1.771,40 EUR). Sourednica dr. Darja Steiner Petrovi~ vse od leta 2015 ureja in lektorira ~asopis ALUMNI OMM pro bono. Na~rtovane aktivnosti dru{tva za leto 2020 smo zaradi ukrepov za zajezitev epidemije kratkoro~no spremenili tako, da je delo potekalo v skladu s sprejetimi in priporo~enimi navodili. Na~rtovane strokovne ekskurzije in ogledi labora­torijev so premaknjeni na poznej{i ~as, vklju~no z izvedbo ob~nega zbora. Prav tako je odpadlo za junij 2020 na~rtovano gostovanje na{ih ~lanov na partnerski TU Clausthal, na tradicionalnem Ljub­ljanskem univerzitetnem tednu. Obisk je premaknjen na junij 2021. Zamrznjene so priprave na 47. skok ~e ko`o. Odpadlo je tudi jesensko sre~anje metalurgov v Portoro`u. S ~lani smo ohranjali stik na daljavo. Pove~ali smo aktivnosti v povezavi s pripravo ~lankov za spletni ~asopis. V letu 2020 smo pripravili in izdali tri {tevilke ~asopisa Alumni OMM: {t. 12, ki je obsegala 20 strani, {t. 13 (22 strani) in {t. 14 (28 strani), skupaj torej 70 strani besedila, tiskanega na A4 format, kar predstavlja 14 strani ve~ kot prej{nje leto. V ~asopisu je bilo opisanih okrog petdeset razli~nih dogodkov, predstav­ljenih v rubrikah: zgodovina, generacije metalurgov, dogodki in novice. V zgodovinskem prispevku je bilo govora o Pengovovih freskah v avli stavbe Montanistike, o otvoritvi Meta-lur{kega in{tituta leta 1950, o zgodovini livarstva v Ljubljani in o varilstvu, o rudniku `ivega srebra in amalgamih ter o 80-letnici postavitve elektri~ne oblo~ne pe~i leta 1940 v takratni Kranj-ski industrijski dru`bi na Jesenicah. Med bralci so pozitivno odmevali ~lan-ki, ki jih ~lani pi{ejo o svoji poklicni poti. Zgodbe so zanimive in pou~ne, saj pri~ajo o razli~nih poklicnih poteh na{ih diplomantov metalurgije in materialov. Z znanjem, pridobljenim med {tudijem in izobra`evanjem so na{i diplomanti praviloma delali v doma~ih in med-narodnih znanstvenih, tehnolo{kih in projektnih skupinah ali jih celo vodili. To so dragocena medgeneracijska sporo-~ila ~lanom Dru{tva alumnov OMM. ^lani dru{tva so pripravili prispevke o aktualnih strokovnih in znanstvenih dejavnostih: o nacionalnem energet­skem in podnebnem na~rtu za podro~je jekla in aluminija, o Evropskem zelenem dogovoru, o uspe{ni izstrelitvi satelita NEMO – HD, o 3D tisku kovin, o oprav­ljenih diplomah na OMM in o pregledu raziskav na IMT. ^lani dru{tva so soorganizirali Mednarodni livarski kon-gres-IFC septembra v Portoro`u. Na njem so predstavili tudi svoje znan­stveno-raziskovalne dose`ke. [tudentke in {tudenti OMM so s pri­spevki obogatili vsebino ~asopisa in bralcem prikazali svoje delo v dobro fakultete in univerze. Poro~ali so o poteku {tudija na daljavo doma in na drugih univerzah, kjer so na izmenjavi. V ~lanku z naslovom »Pisma iz karan­tene« so spregovorili o tem, kako so pre`ivljali epidemijo. Predstavili so tudi sestavo novega [tudentskega sveta NTF. Na{i »Erasmus {tudenti« so povedali, da je {tudij na daljavo podoben kot doma, pogre{ali pa so osebni stik s profesorji in {tudenti. [tudij na daljavo jih je prikraj{al za dru`enje in sklepanje novih prijateljstev. ^asopis so prek {tudentskega referata prejeli {tudentke in {tudenti vseh {tirih {tudijskih programov OMM: Metalur-{ka tehnologija VS, In`enirstvo mate-rialov UN, Metalurgija in materiali MAG ter Znanost in in`enirstvo materialov. Skupaj smo razposlali 252 izvodov. Na OMM je leta 2020 kon~alo {tudij 61 diplomantov. Pri njihovem izobra`e­vanju in raziskovalnem delu so sode­lovali tudi ~lani na{ega dru{tva. Predsednik dru{tva ALUMNI OMM Jakob Lamut Dru{tvo ALUMNOV OMM Napovednik Odprtje razstave Sijaj jekla – 400 let jeklarstva v Me`i{ki dolini bo v petek, 11. junija 2021, ob 13. uri v Koro{kem pokrajinskem muzeju, Muzej Ravne na Koro{kem ([tauharija, Koro{ka cesta 12). Koro{ki pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koro{kem ([tauharija, Koro{ka cesta 12) vas v soboto, 12. junija 2021, ob 10. uri vabi na javno vodstvo po stalni razstavi Sijaj jekla, 400 let jeklarstva v Me`i{ki dolini, napredek, kro`no gospodarstvo, posluh za okolje. Odprtje razstave »Ko zapoje kovina« bo 23. junija 2021 v prostorih NTF-OMM na Lepem potu 11-13 v Ljubljani. Za 23. junij 2021 je na~rtovan tudi ob~ni zbor dru{tva. Vabila s podrobnej{imi informacijami sledijo. Vse prireditve bodo izvedene skladno z aktualnimi priporo~ili NIJZ. Vse podatke o Dru{tvu ALUMNOV OMM NTF UL najdete na internetni strani: http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni strani dru{tva. ISSN 2591-1392 Izdajatelj: Dru{tvo ALUMNI OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana Uredni{tvo: prof. dr. Jakob Lamut, dr. Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef Medved Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar