34. številka. Ljubljana, v petek 12. februvarja 1897. XXX. leto. Izhaja vsak dan tvcfcr, izimfti nedelje in praznike ter velja po pofit i prejernan za av s tro-oge rBk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt letu 4 gld., za jeden JMN gld. 40 kr. — Za Ljubljano brat puAiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor poštnina znaša. Za i-?, na ni 1 a plačuje se od Btiristopne petit-vtste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., de se dvakrat, in po 4 kr., Ce so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dp i a v ii i E I v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Boj ali mir? ,S 1 o v e n h k i List", to glasilo ljubljanskih političnih intrigantov, si v svoji doslednosti seveda ni mogel pomagati drugače, nego da je spregovoril raz visoko stališča svoje velikanske politične zrelosti nekaj sentimentalno osoljenih psovk na narodno stranko, k* r se ta ni uklonila klerikalnim kcmpro misnim zahtevam ter ni v vsej ponižne ti prepustila notranjskega državnozborskega mandata ,Slovencu vcem*. Zavit sedaj v jako moderno, a za vladajoče, sila mrzle razmere predeč lahko in prozorno togo miru in sprave, javka »Sloven. List" kakor svetopisemski prerok nad razvalinami razpadlega kompromisa. Kako interesantna, kako hvaležna, pa tudi kako lahka je pač ta javkajoča uloga I Saj po litični otroci gU dajo, poslušajo in čita jo z največjo slastjo prav take jokave, javkajoče, grozovito patri jotične in z naj debelejšimi ocvirki sloge zabeljene pravljice I To vs prav dobro gospod Vinko in — kalini ne izostajajo. Vedno in vedno omami Se koga melanholično-sentimentalna svirala t« ga ptičarja, da se ujame v nt stavljene lepenke. Nu, spoznanje ne izostane nikoli I — .Slov. List" se sklicuje vedno na obmejne slovenske liste. S koliko upravičenostjo, to je znano. Piše pa tudi: „Veseli so bili (nameravanega kompromisu) zlasti somišljeniki, zl rani okrog BS1. L", saj je ta list bil zato ustanovljon in iskreno (po naročenih dopisih seveda I) pozdravljen, da bi pomogel k zjedinjenju Slovencev*. — Že dolenjski članki .Kaj hoče dr. Gregorič?" v našem listu so strgali kr nko dr. Gregoriču in njegovemu glasku, pa dokazali, da je »SI. List" le spletka nekaterih klerikalcev, jako umetna past za meščanske sloje, ki so ostali doslej še vedno in navzlic velikanskemu aparatu klerikalcev — naredno napredni, vneti in zavzeti za svobodo in pravo prosveto. Vendar pa bodi vnovič konstatirano, da si dr. Gregorič in nje govi somišljeniki niso ustanovili Tata, da bi jedinili Slovence v slogi in mirnem delu, nego da nas s Svojim javnim, še bolj pa s svojim tihim in prikritim ruvanjem Se bolj razdru že! »SI. L.* hoče raz piha'i še bolj ogenj strankarskega prepira m Kranj skem, ker se nedeja, da bodo njegovi očetje in etrijci, ko bukne zubelj prav do neba, tedaj zasedli " LISTEK. „Slovenska Matica". Letopia za leto 189G. — Uredil Anton Bar tel. Po sklepu 10G. odborove seje, da neguj Matica poleg leposlovja v tretjini knjig, vzlasti pa v „Letopisu", znanstvo, za katero drugod ni mej Slovenci nikjer prostora, pn tem premišljenem sklepu je letos prostor v Matičnih publikacijah strogo znanstvenim razpravam odmerjen le v tej knjigi. Vi e ostale knjige so pisane bolj aH manj v poljudnem, na pol leposlovnem slogu, tako da bodo dobro došlo čtivo tudi neučenjakom in nestrokov njakom. Za to treba izrekati Matičnemu odboru, posebno pa njenemu neumornemu predsedniku vso hvalo! Kdor pozna različne, često upiav kontradikto-rično si ugovarjajoče Želje in zahteve Matičnih so-tiudnikov in naročnikov, tisti ve, da ima odber sila težko stališče. Nekateri zahteyajo, da naj goji Matica senco leposlovje, drugi bi pa radi, da postani Matica kar „akademija" znanosti. Odbor po resnem preudarku ni pritrdil niti prvi niti drugi zahteti. Da bi bila Matica izl ^učno leposlovna, ni ugledne prostore sredi našega m roda. To je nnnrn .SI. L * in načrt dr. Gregoriča! Na mi in ne narodna stranka, nego ,SI. L * slepi ljudi s svojimi cenenimi, votlimi puhlicami, pa bnjska na tak boj, ki bo narodu v sramoto in škodo! In prav dr. Vinko Gregorič je, da rabimo beseda »Slovenskega Lista", jeden tist h — „mrkačev, ki se hočejo na vsak način trkati". Poskušal je igrati »mrkača" že v vseh strankah, nu, sedaj si je ustanovil na videz še svojo, da stopi v areno a tem v o jo samozavestjo. Da si pa razbije i pri tem »trkanju* svoje trdo čelo — (brez »kraških pečinl") — ob epoz uju slovenske inteligence, o tem ne dvomimo. »SI. L:stu pisari v svoji 6 št, da je nedostajalo pri sklepanju kompromisa obema strankama odkritosrčnosti in da »sta hoteli stranki s kompro misom samo spraviti nekoliko svojih prijateljev v državni zbor in sicer tako, da bi ne pele m o d -n j i o e". V koliko zadene očitanje neodkritosrčnosti »Slo-venčevo" stranko, ne vemo. Za narodno stranko pa moremo jamčiti, da je imela, uvažajoČ želje svojih zaupnib mož, pa ozirajoč se na prošnje obmejnih rojakov, do cela odkritosrčen in pešten namen. Tako je tudi jasno in razločno formulirala svoje pogoje za sklenitev kompromisa, reda bi v svojih načelih količkaj popustila ali pa na svojo politično posest količkaj resignirala. O kaki »kapitulaciji liberalcev", ni bilo torej n ti govora f Kar se pa tiče »petja mošnjic", bodi povedano »SI. Listu", da je žrtvovala narodna stranka vselej rada in z veseljem veliko svoto za agitacijo v korist naroda, dasi seveda njena .mošnjica" ni bila teko velika in polna, kakor ona — klerikalnega katoli škega sklsda. ,SI. L'stu trdi tudi goroetasnost, da sta si programa obeh nasprotnih strank »podebna*. Že leta in leta trajajoči kulturni in politični boj mej nami in „Slovenčevci* je moral odpreti oči tadi vsakemu političnemu ctročaju, da nas ločijo načela, v katerih ss ne bomo mogli složiti povsem nikdar in nikoli. Kaka načela zastopa klerikalna stranka glede narodnega vprašanja, kaka načela ima ista stranka glede šofstv;*, glede društvenega življa, glede umetnosti, 1 terature i. dr, o tem sam ni treba ponavljati stanh jeremijad. Dovelj značilno za Kranjski kleribalizem je, da je 7. t. m. pohitel s svojo deputac jo na čela vsem drugim v Gorico, poklonit se novemu krškemu škofu dr. A. Mahniču. In obsipajoči ga s čestitkami, vdanost nimi izjavami in darili sprejeli ao odgovor M »hniča, da je »kot Oletni urednik „ R, K" speznaval, kako se je njegovih idej najbolj goreče poprije-mala duhovščina ljubljanske škofije". — M slimo torej, da so strankarji, ki se ideotifiku-jejo s politikom, fiiozt fom in estetikom dr. Mahničem, karakterizirani dovelj. S takimi možmi napredka željna stranka ne more skleniti nikdar bratstva, k večjemu ] romirje. In le za to zadnje se je potezal ob potrebi naš list! Naš narod je politično že toli proavetljen — osobito po mestih in trgih — da ee mu ni bati dveh strank. Mislimo celo, da sta neizogibni, ker vladajo toli različna na-č e 1 a o b i s t v e n i h , kulturnih in političnih vprašanjih Stranki nadzirati, ki kri-tikujeti druga drugo, tako pa napredujemo. Boj je dandanes povsod potreben, ker apatičen mir rodi vedno le mrtvilo — uazadovsnje — propad. Opo-z'cja je neizogibno potrebna in plodonosna! — To je naše mnenje o toli »žalostnem tratomornem" boju, ki se konča — kakor prorokuje otročji senti-mentalec »SI. Lista" — baje z »uničenjem rodnega brata". Razume se pa, d t želimo kot poštenjaki in omikanci, da ostani boj nasprotujoč h si strank vedno v mejah dostojnosti in mejaebojnega spoštovanja! Le tako bo imel naš narod navzlic »nejedi-nosti v veri", t j. v načtlh od vsega boja prej ali slej zaresno korist! *** Državnozborske volitve Shod okrajnih zaupnih mož, kateri se js vršil včeraj, je z navdnšsnjem se izrekel za kandidaturo g. dr Ferjančiča v notranjskih in gorenjskih mestih in trgih ia za kandidaturo gosp. Višnikarja v trebanjskih kmetskih oačinah. * Izjavo krščanskih socijalistov, oziroma gosp. Go8tinčarja na našo zadnjo opazko o shodu krščanskih socijalistov, objavlja včerajšnji megeče, ker imamo Že itak mnogo preveč lepo-slovega časopisja, mnogo premalo plodovitih lepo-slovcev, pa najmanj trikrat premalo odjemalcev — naročnikov. Da bi si pomagala Matica s prevodi, tudi ne kaže, ker bi bila s tem zadovoljna samo mladina. Za znarstvo je pa tudi pri nas vse premalo skrbljeno. Samo muzejsko društvo objavlja kratke zcanstvene epise in še to le zgodovinsko in pri rodopiene. Naši: glavna leposlovno znanstvena časopisa »Ljubljanski Zven" in »Dom in Svet" sta se do malega, neznatnega, poljudnoznanstvenega gradiva cmejila izključno le na beletristike. Prav je tf rej, da najde vsaj v Matici zavetišče Blovensko jezikoslovje, mcdroslovje, naša f ikloristika, domača knjižna zgedovina, nače starinarstvo in druge vede. Ako nočemo, da so prisiljeni vsi naši znanstveni pisatelji pisati v — neuškem jeziku, moramo pritegniti profesorju Levcu, ki meni, da mora vs«k nt red, ki heče resnično ornikati se, resno gojiti tudi znenstvo, ker n u jednostranaka gojitev lepo* slovja nikakor ne moie zadeščati. Seveda je želeti, da se ozirajo nasi znanstveniki pri rc stavi svojih v Matici Objavljenih opisov tudi na širše, nestrokov-njaško čitateljstvo ter da pišejo kolikor le možno popularno in lahkoumijivo. Da je to res možno, kaže letošnji Bnopič »Letopisa". Skoro vsi — izjema jo Majcigerjev in dr. Štrekljev spis — sestavki so zanimivi in mulj vi tudi preprostejšemu občinstvu. Temeljiti sestavek danes, žal, že pokojnega I. Navratila: Slovenske »orodne vraže in prazne vere, primerjana drugim slovauskim in neslovenskim, ta sila nataično seitav'jeni narodopisni sestavek bo izvestr.o razveselil vsakogar, ki ee zanima za slovensko folklorist ko. Strokovnjaki teveda bodo morali Navratilovim bogatim zbirkam Se marsikaj dodati, pa mnogokaj popravljati in črtati, ker je znano, da je bi dobrodušni star'ek prečesto-krat žrtva hudomnšueže/ ia lažnjiveov. Dejstvo pa vender ostale, da je ti velikanska razprava, ki je izhajala v 7. nadaljevanjih, rajnemn pisatelju spo-n mik „acro ppreuniun". G. Majeigcr dokazuio v svoji, ist^tako poljudni razpravi, da je »G a m 8tf= Kainica ter zaključuje svoje vđleiuteresanbn raziskavanje tako!« : »Ako pa pripoisuarro za resnico (da je ime Game = Kamioa), te Uj je prebivalo prod R?xrani in Germani po planinskih deželah ljudstvo, katerega jezik je hranil koren za basedi garate«, camczsa itd. in ta koren je kauaen, in to koreninsko besedo »Slovenec*. Isjavo, katera z dragimi besedami potrjuje ravno isto, kar smo mi pisali, vzamemo za danes na znanjo s pristav-kom, da bodemo o stvari fte govorili. * Glede dijurnistov došlo je našemu kandidatu ia V. kurijo pismo z vprašanjem, kako stališče zavzema glede njih želj in zahtev. Naprošeni emo objaviti, da se bode naš kandidat g. Matija Kune, ko bi bil izvoljen, ne da bi to še posebej naglasa I, v prvi vrsti potegoval za vse tiste stanove, ki so takorekoč parija v sedanji družbi, in mej te spadajo pač gotovo tudi dijurnisti. O posebnostih se beda rad infor-moval, če boda izvoljen in dajal bode volilcem po vsej deželi priliko stopiti ž njim tuđi v osobno dotiko. ♦ « * Volitve volilnih mož Ž> izza zadnjih de-želnozborekih volitev je znano, da »Slovenec* vo-lilce tudi na ta način bega, da poroča o »zmagi* pri prvotni volitvi, katera je pa bila prav za prav poraz katoliško narodne stranke. Njegovim poročilom ni desti verjeti. Doslej so klerikalci zmagali le v Planini, kjer eo \V.nd;schgraetzovi uradniki pritiskali na krneti, in v Šmartnem pri L tiji, a drugod — kolikor nam je doslej znano — še nikjer. * * # Iz Litije smo dobili naslednje poroči'o z dne 11. t. m.: Uieležba pri današnji volit/i je bila jako a'aba. — Od 337 volilcev iz pete kurije prišlo je samo 01 volilcev na volišče in sta bila izvoljena za volilna moža dva pristaša nasprotne stranke, jeden pa naredne. V skupini kmetikih občin udeležilo se je volitve izmej 122 volilcev le 47 Volilnim možem izvoljeni so (štirje) vsi odločni narodnjaki. Sigurno bi bili vsi pristali narodne stranke tudi v peti kuriji zmagali, kobi se bilo kaj sgitovalo od narodae stranke — in le to slednje bilo je povod, da sta dva nasprotnika prodrla. — Iznej dalavjev bila je udeležba malenkostna. * Dne 7 t. m. je bil v Sovcdnjem (Gmilndu) na Koroškem shod nemškega, drašt ;a kmetovalcev. Na tem shodu je bil govcril Sjhoierer. Ujovarjal je očitanju, da njegova stranka ni zvesta cesarju, lojalna in patrijotična. Potem je pa oaglašal, da vera ni v nevarnosti, temveč le gospodstvo duhovščina. Vera in gospodstvo dabovš'ine sta čisto raz lijni stvari, kaW no; in dan. Volite nemške kmete, kateri so neemaJeževaai in gospodarski spretni, ne pa tacih, ki so le marijonete duhovščine. S (len li so postaviti kmeta Rudolfi \V Jterja za kandidata v pet« kuriji. Nemški n.icij malci mislijo na Korcškaaa po Slaviti z i kand.diti dr L ca h In, grajš'aka pri S t. Vidu. Krščanski socijalisti pa baje rnidijo za peto kurijo kandidovati benadektinca dr O lila Frankla. Kaodalatov torej na Koroškem tudi ne manka. * * V iglavBkem okraju na M savskem imajo za p-to kurijo ogromno število kandidatov Poleg sj-cijaliita Krapka kandidujejo cd češke stranki šs inžener Večera iz Vel kfga M«zeriča, dr. Prakeš, advokat is Brna, iglavski odvetnik dr. Malat ia obrtnik FramI iz Boskoviča, kandidata krščanskih socijalist)v sta: tovarnar Kroka iz Velikega Mesarica in Jakubskv iz Trsbiča. Pri volitvi je pričakovati vslike razcepljenosti glasov. • Poljski osrednji volilni odbor je izdal volilni oklu:, v katerem naglasa, da morajo Poljaki biti složni in solidarni v vseh zastopih, v katerih so v manjšini. V jednotnem poljskem kluba vidijo druge stranke zastopnike poljskega naroda, ne pa le te ali one stranke. Poljski klub mora biti eklatanten do« kaa, da so Poljaki poseben narod in hočejo tudi poseben narod ostati. Tudi ne amejo Poljaki popustiti vero v boljšo bodočnost. Z nesle g o ne smejo dajati Poljaki dosti priložnosti nasprotnikom, da bi se jim nasprotniki škodoželjno smejali. Varovati mo rajo samostojnost Galicije. Gališki poslanci ne smejo biti drugega, kot zastopniki poljske dežele in biti morajo jedini. V klabn lahko vladajo različna mnenja, a proti drugim strankam mora klub biti jedaoten, ker ima izražati poljsko narodno idejo, idejo vsega naroda, ne pa Is jednega stanu. Napačna je misel, da se mora solidarnost raztszati le na nekatere stvari, kajti slednje politično vprašanje upliva na osodo in veljavo vsega poljskega naroda. Ca bi dru6e stranke videle, da se dajo nekateri poljski glasovi v tem ali oaem slučaju pridobiti, pa zgine sloga p ljske delegicije in cpliv poljskega kluba. Solidarnoeti se poljski klub ne sme odreči, in on sam sme svoja pravila preminjati, kolikor to ne škoduje njega jednotnemu postopanju. Vse to naglašanje pa nima drugega pomena, kakor da poljska šlabta hoče, da bi vsi poljski poslanci zastopali njene koristi. To se pa več ne zgodi. Izvoljenih bode gotovo nekaj poslancev, ki ne bodo hoteli plesati po piščalki plemstva, če jim v poljskem klubu ne bodo dovolili potrebne svobode, bodo pa osnovali svoj klub, in poljski klub s tem postane samo stranka in se ne bode smel več ponašati, da je zastop poljskega narodi. V 1J uhlju ni, 12. februvarja. Češka u dresa Dne 9. t. m. je dr. Hirold utemeljeval svoj predlog, naj se sklene državnopravna adroda na casarja. R akel je, da je obnovljenje državnopravne ideje zvezda vodnica češke politike. Obnovljenje češkega državnega prava bi ugodno uplivalo na gmotno stanje dežele in obeh narodov. Tudi mej Nemci državnopravna ideja pridobiva privržencev. Kakšno veselje bi bilo, ko bi se vladarju posrečilo napraviti državnopravno spravo na Ciskem in bi se dal kronati za češkega kralja. Sjhlesinger je pa takoj v imenu Nemcev izjavil, da se ne udeleže glasovanja o tej stvari in ne bodo delovali v cdseku, ko bi se volili za sestavo adrese. Namci ne bodo nikdar gksovali za češko državno pravo, ker bi bilo škodljivo za vso drža/o. Nemci se bodo vedno upirali češkemu državnemu pravu. Namci so potem ostavili dvorano in predlog se je izročil o J-s ku, ker so zaaj glasovali tudi veleposestniki. Moravski deželni zbor je izročil odseku predlog dr. Zička, naj se osnuje češko vseučilišče in češko višjo tehniške Šole za Moravsko, in predlog kamen imajo in govor«'- še d.inlanašnji deloma po planinskih deželah živači Slov*nc;, stvorivši iz nje ranego raznovrstnih in raznoohličnJi krajevnih imen ... Po vsem tem pa so morali pred Lihi in Nemci po planinskih deželah biti Slovenci prebivalci. Oe so torej znanje živali in njeno ime Romani in Germani sprejeli od Sloveccav, prapre-biva le v planinfkh dežel, koliko in kako kulturo je po planinskih deželah zasul romanski in germanski j naplav in nasip!' G Lah je podal — pe svoji navadi — vrlo pregleden in poljuden političen opis vojvodine Kranjske iz leta 1817, in sicer na podlagi glavnega izkaza o razdelitvi ljubljanskega poglavarstva. V razpravi »Domoznanska črtica" rea kar mrgoli zgolj imen in številk; veuder pa je znal ubrati g. pisatelj tako pot, da zanima vstViozi. Dr. M Murko je marljiv pisatelj. Vsak hip BrečavjOio iz njegovemu peresa velezanimive spise, bodisi v slovenskem ali nemškom jezika. Dr. Murko ima poseben dar, da ume najsuhoparnejšo stvar tako obdelati in tako presukati, da izide iz njegovih rok vedno splošno dobrodošlo, navzlic temu pa vedno strokovnjaško temeljito delo. Kot tak pisatelj naj bi dr. Marko prav pridno zalagal našo Matico, zakaj njegove razprave bo čital rad i najbolj za D' EI ve rta, naj aa osnuje na Moravakem nemško vseučilišče. V galiakem deželnem zbora je poslance Michal >ki atavil predlog, naj es npelja poljski notranji uradni jezik pri železniški upravi, pošti ia žandarmeriji. Predlog ea je izročil pravnemu odseku. Deželni zbor se bode najbrž izrekel aa ta predlog, a na ve se pa, če se boda vlada ozirala na sklep deželnega zbora, ker ta stvar ae spada v delokrog deželnega zbora. Vlada se ntegne is zaradi tega ustavljati, ker bi potem čehi tadi za Čaško kaj podobnega zahtevali. Grof Badeni pa dela pač obljube Cehom, a resne volje z »res kaj storiti pa dosedaj šs ni pokazal. Madjari v Srbiji V Srbiji se je nastanila nekaj madjarskih Židov. Ti ljudje so hoteli vpeljati v Belemgradu madjarščiao v javno življenje. V ni -nagogi so imeli jedino naidjarska posvetovanja. Vlada jim je pa to prepovedala. »Pester L!oydu je zaradi tega silno razburjen in poživlja ogersko vlado, naj tudi na Ogerskena prepove Srbom v cerkvah tabo srbščine. V Belemgradu izhajajoče »Mala Novine" odgovarjajo na to, »1» mej Srbi na Ogsrskem in mej Madjari v Srbiji je velik razloček. Ogerski S.bi niso tuja narodnost, kajti Ogrska je njih domovina, z\ katero so že prelivali svojo kri in bi zatorej morali biti z Madjari jednakopravni. Madjarski židje pa še niso nikdar ničesar za Srbijo storili, temveč ji le ovire delajo. Ni ga batalijona, v katerem bi služil jeden mudjarski žid. Srbski uradniki se zaradi madjarskih i do v madjarščine ne bodo učtli. Oj pe poslednjim ni prav, naj pa oeta-vijo Srbijo. Dopisi. lubin beletrist. — V razpravi o narodopisni razstavi češkoslovanski v Pragi 1. 1895. je podal dr. Marko toliko gradiva, da bi morali napisati o njej še posebno razpravico. Njegove mnogobrojne opazke o JjudopiSjU, o narodnem života, o šegah, navadah, o jeziku in književnosti, o ženetvu, šolah, o Sokolstvu i. dr. so toli znamenite, da so vredne najtemeljitejšega razpravljanja. Ker pa nam, žil, brani to odmerjeni prostor, konstatiramo le, da si želimo še mnogo tako poučnih spisov za Slovence, kakor je prav ta! Dr. K. Štrekelj je prinesel zopet lepo število tujih besed v slovenščini s strokovnjaško filološkimi razlag imi. Dr. K. (i laserje v spis o rgvedskih slavo-spevih bo zanimal prav posebno naše literarne in kulturne historike, nič manj pa slovenske pesnike, saj spoznajo iz spisa staroindijske pesni in njihovo modrost. H koncu »Letopisa" je pridejana ša natančna biblijografija slovenska od g. Peraška, poročila odborovih in zborovih sej, računska poročila in imenik društvenikov. — Naj bi ostali »Letopisi vedno na takem niv6, kakoršnega ima letošnji! le l)iil»l|nusl&e olcollc«, 7. februvarja. Močvirski odbor je dne 6. t. m zboroval. Na dnev nem redu je bil dopis c. kr. deželne vlade kranjske, s katerim se je priziv odbora proti razsodbi v vo -dopravni obravnavi prve instance kot nepopoln zopet vrnil močvirskemu odboru v popolnitev. V tem odloku deželne vlade kritikuje deželni stavbinski urad nedostatnosti, katere bi imel po p d it k h poljedelskega m.nisterstva izdelani projekt, rekše, da vodna množina, na katere podlagi je n ičrt osvovan, ni prava, da ne znaša o povodnji ali najvišji vodi 370 m8, temveč 400flts, da je treba o povoinjih v barji se zastajoSo vodo preračunati in v načrtu zarisati. Stavbinski urad pogreša nadalje od jeza v Hrušici do iztoka Ljub'jance v Savo rečjih profilov, tudi zihteva račuaov o škodi, katero bi Birjan z uravnavo Ljub'jauice prousroSil tovarnam na Fužinah in Velčem Ves odlok deželne vlade kaže nekako očatovsko skrb, da bi se tovarnami tudi najmanjša neprilika pri rešitvi vodopravnega vprašanja ne primerila. Pri tem s-» prezira neki vknji-ženi revarz, katari zavezuje posestnika jeza na Fa-žinah, da se mora zihtevanje erarja ta jez troškom posestnika znižati, ako bi t) na zahtevalo osuševanja barja. Navzoči deželni poslanec gosp. vodja PovŠe je ukrep deželne vlade na podlagi spisa deželnega inženirja gosp. Hraskega krepko stvarno zavračal in dokazal, da je po postavi stvar druge instance to storiti, kar zihteva od moč/irskega odbora; od-born k Peruzzi je pa dokazoval, da so zahteve za popolnitev črteža neumljive, ker ss zahteva, da bi obsodil močvirski odbor sam sebe v kazen in kazen sam sebi primeril, ker v svojem priziva b*š to za-nikuje, k čemur sa stavbinski urad v odklontvi priziva nagibi. Ker je zastop tovarn) na Velčem deželni odbor pozval, mj se stvar mirnim potom poravna, sklenilo se je soglasno, da se zastop tovarn nsmudoma povabi k tej obravnavi, in ako bi bil izid obravnav neuspešen, da sa o tem predloži pritožbi poljedelskemu ministarstvu. Dalje se ugodi prošnji posestnikov dobrovskega barja, da se naredi za odtok tega sveta poseben jarek proti Ljab Ijanici s pristavkom, da za to potrebni svet udeleženci odstopijo brezplačno. Odbornik Peruzzi predlaga, naj bi se odbor 8 posebno deputacijo zahvalil mestnemu župana ozir. mestnemu odboru za blagohotno postapanje v stvareh, zadevajočih osuševanje barja. K sklepu poročila se pripomni, da so bili pri seji gosp. deželni svetnik Dralka in deželna poslanca Povše in Linarčič. Ne more se za-mo'.čati, da je drugoinštančna rešitev priziva na vse udeležence napravila jako slab ntis. bast mesecev je načrt ležal pri vladnem stavbinskem uradu in slednjič pride skrajno neugoden odgovor. Načrt, ia de'an po podatkih c kr. kmetijskega ministerstva, načrt od ravno tega ministerstva odnosno od oddelka za cestne in vodne stavbe notranjega mini-Bterstva potrjen, se kritikuje s praznimi besedami in nepodprtimi trditvami, katerih ocenjevalec sam na verjame, ako je strokovnjak. Pri vodopravnih ob ravnavah je močvirski odbor pretirane in neosno« vane, vidno izmišljene trditve tovarniških izvedencev temeljito zavrnil, a to vse je bilo zaman. Vladni inženir, kateri se pri obravnavah ni dosti menii sa to, kar se je govorilo, je v svojem odgovoru ali strokovnjaškem izreka pral kožuh, ne da bi ga jmočil, prav kakor stori človek, katsri js slilal govorico,' da js moral prejšnji glavar okolice ljubljanske baje aatsgadelj v pokoj, ker je bil v nekaterih re Vb Barjanom naklonjen, kakor stori človek, kateri re da a tem koma aetreža. Najbolj rodovita ravnina na Kranjskem in morda de dalje na okrog, v najožji bližini deželnega stolnega mesta, mora biti imrdijiva InŽa v kateri ss potaplja človek in živina. Seat pohištev je v bližini Ljnbljane Že zapuščenih, ker so se tukajšnji naselniki naveličali, dalje stradati in od obljub živeti, da se bo trebila L uhlja niča. Kdor se upa osuševanje barja zagovarjati in delati v prospeb tukajšnjega kmetjstva, se pr«zira in zaničuje. Ali se je potem čuditi, da krepkejši kmetski delavci zapuščajo svojo domovino, in se Belijo v tuje, ne poznate kraje, rd koder se jih zopet vrača le manjši del? Delavcev je ocdalje manj, bremena so vedno večja, in zategadelj se blagostanje kmetskega stanu bolj in bolj spreminja v uboštto Trdi se da je osuševanje barja krivo, da se voda v Ljubljanici o suši manjš«. Preiskave vseh veščakov pa dokazuje, da to prouzroča samo pretirano izsekavanje gozdov, torej naj bi tisti, ki ea tako osorno ponaša proti trpečemu kmetovalca, oči obrnili tja, od koder prihaja to zlo. Tukajšnji kmetovalec pa dobro ve, da je izjava c. kr. vladnega stavbin*kega urada le z inženirskem peresom pisana volja kmetovalcu nenaklonjenega faktorja. B a r j a n. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. februvarja. — (Drugi deželni jezik v ljudskih šolah na Kransjkem) Mariborski »Popotnik" je v svoji zadnji številki priobčil naslednji članek: »C. kr. deželni šolski svet kraujiki je pred nekoliko tedni izdal nastopni ukaz: Na prouzročitev deželnega odbora kranjskega in zashšavši poprej zakonite zastopnike dotičnih šolskih občin ukazujs c. kr. de žel ni šolski svćt na p jdsUvi § 6 državnega šolskega zakona z dne 14. maja meseca 18G9. leta, državni zakon št. 62, da je pričenši od drugega tečaja šolskega leta 1 8 9 6/9 7. na vseh štiri razrednih in večrazrednib občnih ljulskih šolah 8 slovenskim u'nirn jezikom od tretjega raz reda dalje uvesti nemški, na vseh štirirazrednih in večrazrednib. ljudskih šolah z nemškim učnim jezikom pa slovenski jezik kot obvezni učni predmet. Dtugi deželni jezik (bodisi nemški, bodisi slovenski) je učiti po določilih normalnega učnega četeža z i ljudske Šole na Kranjskem z dne 25. septembra meseca 188G. leta št. 2439. Oprostiti — toda samo izjemoma — od tega ob• veznega učnega predmeta se smejo snmo takšni učenci in takšne učenke, ki, iz druge dežele preselivši se na Kranjsko, vstopijo v četrti ali kakšen višji nego četrti razred kakčne kranjske javne ljudske š >le, ali pa tisti šolski otroci, pri katerih njib tod teiji ali zakoniti zastopniki žele oprostitve iz posebnega ozira vrednih razlogov. O takšnih prošnjah razsojajo c. kr. okr. šolski sveti, oziroma c. kr. mestni šolski svćt v Ljubljani. Tako govori ta zinimivi ukaz c. kr. deželnega šolskega svćta kranjskega Stirirazredn c in večrazrednic 8 slovenskim učnim jezikom se ta ukaz nič ne dotika. Na vseh teh šolah se že od leta 1884. uči nemški jezik kot obvezni učni predmet v tisti izmeri, kakor to predpisuje normalni učni čttež iz leta 1884., oziroma iz leta 1886 "Važno pa je, da se bodo morali odslej tudi naši nemški deželani radi ali neradi, učiti slovenščine kot obvodnega učnega predmeta. Ia tako se je spet poravnala krivica, ki se je doslej godila našim slovenskim otrokom. Ti so se tudi doslej morali učiti nemščine, nemških otrok pa ni nihče silil, da bi se morali učiti slovenščine. Zlasti občutna jo bila krivica po tistih nemških ljudskih šolah, v katere zahajajo iz vočins slovenski otroci. Ti so v takšnih šolah popolnoma pozabili svojega materinega jezika ter se sčasoma ponemčili Zdaj pa to ne pojde tako izlahka. Drugemu deželnemu jeziku je namreč po normalnem učnem črtežu določenih toliko učnih ur na teden, da se dado doseči lepi učni uspehi. Na nemških štirirazrednicah, kakor na pr. na deški in dekliški ljudski Šoli v Kočevju in pri Stari cerkvi na Kočevskem se bode učila slovenščina v III. razredu po 8, v IV. razredu po 7 ur na teden. Na mestni nemški deški petrazrednici v Ljubljani se bode učila slovenščina v III. razredu po 7, v IV. in V. raz-redu po 5 ar na teden. In v mestni nemški dekliški šestrazrednici v Ljubljani v III. in IV. razredu po 7, v V. in VI. razreda po 5 ar na teden. Kar pa vsa znamenja kažejo na to, da se s prihodnjim šolskim letom tudi na vseh kranjskih srednjih šolah za učence n e a 1 o v en sk e narodnosti nvede slovenščina brez izjeme kot obvezen učni predmet, bodo morale sčasoma tudi zasebne nemške ljudske šole na Kranjskem z ozirooa na to okolnost za svoje nemške učence uvesti slovenščino v tisti meri, kakor bode poslej uvedena po javnih ljudskih šolab. In to so sp t doisgti ti preklicaai radkalci! Zasluga za to pridobitev gre v prvi vrsti ljubljanskemu žapanu Hibarju, ki je lani v deželnemu zboru kranjskem sprožil to vprašanje. — (Deželni zbor kranjski) je v danainji eeji rešil daljšo vrsto prošenj skoro brez debate, nekatere točke pa odstavil z dnevnega reda. Konec seje so klerikalni poslanci, na čela jim g. Povše, interpelovali vlado zaradi javne hiše, katera se neki namerava ustanoviti v Ljubljani. Poroiilo o današnji seji smo vsled pomankanja prostora morali odložiti za jutrišnjo številko. Prihodnja seja bo v aredoj — (Repertoir slovenskega gledališča.) Za jutri napovedana predstava se ne more vrniti, ker ni moč godbe djb ti. Ta je namreč angaževana za več veselic, katere se vrša ta din. Vsled tega bo prihodnja predstava v torek. — (Slovensko gledališče ) Sinočna predstava „Ri golet ta* jo privabila toliko občinstva v gle dališče, da so bili vsi prostori prenapolnjeni in je bilo še treba postaviti stole v partsr. Občinstvo je benefijijantinjo gospč. Ševčikovo pri nastopu, po vsaki večji ariji in koncem dejanj odlikovalo z naj-živahnejšimi ovscijami, ter s tem in z obiskom izrazilo svoje priznanje in svojo hvaležnost izborni in občečialani umetnici. GoBpč. Sevčikovi je bila vročena tudi krasna košarica cvetk. Taka moč, kakor je goBpč. Š*vč>kova, bi bila pač kaj več za služila! Predstava je bila, če ni upoštevamo nekaj manjših hib, prav dobra in gre poleg gospč. Sev Čikove toplo priznanje tudi gg. Nolliju in Baškoviču. — (Pretep v cerkvi ) Naši, v agitaciji tako izurjeni duhovni gospodje, razburjajo nekaj dni sem ljubljanske nižje Bloje na vse možne načini zoper stvar, glede katere š« nihče nič gotovega ne ve. Najizdatnejše agitacijsko sredstvo so seveda propo vedi, glede katerih smelo trdimo, da so mladino neizmerno pohujšale, in pa molitve. Razpostavlja se celo 8v. Rešnje telo! Včeraj se je v cerkvi sv. Petra zbralo precej ženic, katere so se udeležile molitev, da bi Bog preprečil ustanovitev dotične hiše. Predno je bilo sv. R-^.šnje telo še shranjeno, so iz klečeče množic« vstale štiri žene in hotele oditi iz cerkve. To je pa druge ženske silno ra-zdražilo. Zahtevale so, naj dotične, na odhod pripravljeno ženske zopet pokleknejo, in ker se te niso udale, so jih ostale napadle, jih zmerjale, la-sale in khfutale. S tem so uapadovalke zakrivile motenje vere in se bodo morale radi tega zi-govarjati pred sodiščem. — (Pevsko društvo „Ljubljana") usoja si slavno občinstvo še jecJenkrat opozoriti na jutršnji »Veliki kmetiki ple^i" v Sokolovi dvorar.i v »Nt-rodnem domn", katerega zaietek bode ob 8. uri. Odbor društva, potrudi se je, da občinstvo zadovolji z raznovrstnim zabačeni. Kakor s* čuje ude leže se km«tskega plesa „Sokoli" korporativno in v društveni obleki, B n&povedanh je tudi š* več drugih skupin. Vstopnice so dobivajo v prodajal aici g Ztlaznika, v trafiki g C Šarks, dopoldan v društveni sobi v „N*rodnem domu" in zve'er pri blagajnic;. Vstpnina za osebo 50 kr., obite'j treh oseb 1 gld , vsaka nudaljna oseba 20 kr. Podporni člani 80 vstopnine prosti. — (Koliko Ljubljana na leto potrebuje ) Po uradnem izkazu se je leta 1S06 dacu podvrženega blaga v Ljubljano pripeljalo, kakor sledi: 23 115 litrov ruma, araka, rozolje in likerjev; 1051 hektolitrov žganjevca; 804 lil.žganja; 18 102hI. vina; 2517 hI. vinskega mošta; 7G hI. sadnega mošta; 21.490 hI. piva; 1306 hI. kisa; 3905 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih; 8006 telet do jednega leta starih ; 3398 ovac, ovnov, koz, kozlov in kostrunov; 3742 jagojeti kozličev in prašičkov do 5 kg ; 368 praši'kov od 5 do 194/i ^K- i 7252 prašičev nad 19l/a kg. težkih; 872 met stot. svežega, nasoljenega in presajenega mesa, salam in klobas; 11 190 puranov, genij, rac in kopano* ; 35.409 parov kokošij, piščet in golobov; 325 srn in divjih koz, 2486 zajcev; 558 kg razseksne in Črne divjačine; 381 fr/anov, divjih petelinov in divji! kokošij; 468 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij in rac, kljunačev in divj h golobov . 63 lisk, kožic in potapljavk; 18 tncatov drozdov, briajevk, prepelic in škrjancev; 105 met. stotov rib in školjk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker in sardin ; 150 met. etot. klinov, navadnih morskih rib, poleno vk, slanikov, rakov, polžov in ostrig; 1484 met. stotov riža; 55 744 met. stotov moke, pšena, škroba, pekarij, sladkarij, malega kruhka in prepečenoga kruha; 28 769 met stotov Bena, slame in otrob; 382 met. stotov zelenjave; 7697 met. stotov svežega sadja; 714 met. stotov suhega in vloženega sadja; 4399 mat. stotov ovsa v zrnji; 726 met. stotov masla, stearinovih in lojenih sveč; 37 met. stotov loja in tolšče; 541 met stotov svinjak« masti, sala in slanine; 527 met. stotov mila; 725 met. stotov sira; 1,298.414 jajc; 1696 met. stotov konopnega, lanenega in goršičnega olja; 275 mat. stotov oljkinega, mandelnovega in orehovega olja; 30.485 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinjevega lesa; 4910 kubičnih metrov mehkih drv in butane; 2420 met. stotov oglja; 301.571 met. stotov premoga in koaksa. — (Poskusen samomor) Danes se je poskusil iz Mokronoga došel gospod v hotelu »L! ji" umoriti. Zabodel se je sedemkrat z nožem in se nevarno ranil. Prepeljali so ga v daž. bolnico. — (Znamnja pomladi) Včeraj dna 11. t. m. se je v ljubljanski Zvezdi oglasil prvi ščinkovec. Tudi pod Rožnikom je danes zjutraj ščinkovec, kakor pravijo ptičarji svoj »g r i č u s n o v a 1" tj. poskušal grču peti, pa še ni šlo. — (Živ hroHO v februvarju.) L;ubeznjiva prijateljica našega lista nam je poslala živega hroAča, ujetega blizu čapove tovarne. Pač velika redkost v sedanjem času ! — (II bistriško trnovsko gasilno društvo) priredi v nedeljo dne 14. t. m. v prostorih Jelov-ftkove gostilne v II. B strici predpustno veselico. Vaoored: 1. Tamburanje. 2. D.amatična predetava „Mutec*, vesela igra v 1. dejanju. 3. Tamburanje. i Prosta zabava in ples. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti b1. tamburaški klub „Ilirska Vila". Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina z\ osebo 30 kr., za družino 50 kr. Ker je čisti dohodek namenjen v poplačilo gasilnega orodja bo preplačila hvaležno vzprejemajo. — Vabila pošiljajo se samo društvom. — (Prostovoljno gasilno društvo v Senožečah) priredi v gostilni gosp. A. Mašiča veselico dne 14. t. m. s tombolo in plesom. Začetek točno ob 7. uri zvečer. ILtopnina 50 kr. Dame proste. Godba c. in kr. pešpolka št 97. C ati dohodek je namenjen za popravo gasilnega orodja. — (.Slovenski klub na Dunaju") imel bode v soboto 13. svečana t. I. četrti večer v tej sezoni. Na dnevnem redu je berilo g. dr. Fr. Sedaj a, c. in kr dvornega kapelana in ravnatelja v Avgu-fetineju : »O Eg pčanih" z demonstracijami. Ta večer bode koncertirala gospica Maric« Luzarjeva na citrah. Lokal: Hotel Karla Rchardi »zur goldanen Ente" I. Remergasse 4, velika dvorana v I nadstropji. Začetek ob 8. uri zvečer. * (Veselja zblaznel.) Almiral grof Cmdiani v G novi je v nedeljo pozval k sebi pomorskega korporala, službujočega na njegovi ladji, in mu s primerno previdnostjo povedal, da je umrl korporalov v Am>riki bivajoči h' r o ter zapustil ubogemu vojaku okroglo svoto — 18 milij iuov lir. Kov-porala se je naznanila tako razveselil, da je zblaznel. * (Na odru umrl ) V Novem Verku js operni pevec gref Armand de Častan predvčerajšnjo! nastopil v opari »Marti14. Komaj je začel peti, se je zgrudil in obležal — mrtev. Darila: Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Ivan Rakove v Kranji 55 kron, nabrane o priliki svatbe g. Frana Ćibe j a v Bitnji s gdčno. K »trico E ženovo. — G Jaka Mihovčev v Po-stojini 8 kron, nabrane na sva bi Aačke in Mi-tije Zafreds v St, P*tru na Krasu. — Gosp. Jože Novak v Celju 10 kron z namenom, da bi sv. blagovestn ka glede pred stoječih državnozborskih volitev političnim n.....b......in hinavcem potrebna pamrti pri Rogu izprosila! — Skapaj 7 3 K. — Živeli rrdoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Brz o j or^r fee. Dunaj 12. februvarja. »Vaterland* je silno žalosten radi izida volitve v deželni odbor štajerski, zlasti da je propal Kar Ion, ker so nemški nacijonalci glasovali s Slovenci za R o b i č a. List pravi, da so nemški nacijonalci v dež. zboru štajerskem postali odvisni od milosti slovenskih poslancev. Dunaj 12. februvarja. Najvišji dvorski lovec grof \Volkenstein se je danes ponoči ustrelil. U/rok je neka ljubavna afera. Cerknici 12. februvarja. Narodna btranka je pri volitvi volilnih mož v peti kuriji zmagala z vsemi šestimi volilnimi možmi. Atene; 12. februvarja. Kristijauski ustaši so obkolili Kanejo in jo naskočijo, čim se v pristanu pokaže grško brodovje. Sidež provizorni vladi za Kreto je v Halvmu. Atene 12. februvarja. Turška vlada je zahtevala pojasnil, zakaj je Grška poslala vojno brodovje na Kreto. London 12. februvarja. Listi javljajo, da so vse velesile ogorčene, ker jih turška vlada v posebni noti dol/i, da so provzroČile ustanek na Kreti b tem, da so zahtevale iz vedenje reform. jE*r-oti hripavostl o*inkujoc>, kašelj omenjajoče, si iz razkrajajoče sredstvo je prsni Blrap le kar j a Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), Cena steklenici 35 kr., 4 (44-6) kateri se uporablja prav nspeSno. 12 steklenic 8 gld. 60 kr. Moteorologično poročilo. g e .o Z Čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperaturi! v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 urah 11. 12. n 9. zvečer 735 6 7. zjutraj | 734 7 2. popol. | 7348 1-4 — 20 41 si. jug sr. svah. sr. vzjvzh. jasno del. jasno oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura Od*, za 15° nad normalom dno 12 februvarja 1897. Skupni državni dolg v notah . . . . 101 gld 30 kr. Skupni drtavni dolg v srebru . ... 101 „ 65 , Avstrijska zlata ronta....... 123 » 20 B avstrijska kronska renta » . ... ICO t 40 a OgersJca slata renta 4°/,....... 121 „ 85 , Ogerska kronska renta 4" , ... 99 a 35 a Avstro-ogerske bančne delnice ... 947 a — . Kreditne delnice......... '662 .,!•<>, London visU........... 119 , 90 , Nemški dri. bankovci aa 100 mark , 58 , 75 . 90 mark........ . . 11 . 74 . 80 frankov........... 9 , f3 , Italijanski bankovci........ *5 , 10 , C. kr. oekini ... ..... f> . 67 # Dne" 11. februvarja 181)7. *•/, državne srečke is I. 1854 po 250 gld. 150 gld. — kr. Državne srečke ii ). 1864 po 100 gld.. 188 , 50 , Dunava mg. srečke 5°/0 po K>0 gld. . . 128 9 — , Zemlj. obe. avstr. 4 V,a0 "lati zaat. listi J>9 , 90 . Kreditne srečke po 100 gld...... 198 , 50 . Ljubljanske srečke......... 22 , — a Bndolfove srečke po 10 gld...... 26 , 50 , Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . . 150 , 50 , Tramvvav-druit. velj. 170 gld. a. v. . . . 458 , — , Papirnati rubelj......... 1 . 26"/4 . priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnom kataru otrok, ki se tako često javlja v zimskem Času. 3 dele Giesshiibleca se zmeša z 1 delom vročega mleka in se zmes pije mlačna. (3142.n> Posojilnica v Radovljici ra»|»lNii|e službo tajnika. Ponudbe naj ae pošiljajo «1<» . hvo-nimi IV.17 na naslov ravnatelja dr J Vilfana v Rad vljici (251) V kopališču Toplice na Kranjskem je izpraznjeno mesto kili upravitelja z letno plačo 500 gld., prrstim stanovanjem in zemljiškim deputHtom. Ob jednem so prepušča upravitelju kopališka restavracija. Prosilci, ki so zmožni obeh deželnih jezikov in morejo položiti jamščmo, n.ij pošljejo las t noč no pisane ponudbe s prepisi spričeval kneza Auer-sperga gozdarskemu uradu v Soteski, pošta Dvor na Kranjskem, najdalje do konca februvarja t. 1. (80-4) Ces. kr. avstrijske gjg državne železnice. Izvod iz voznega reda -rre>13«v<7-zi.eavab od 1. olctoTora. 189e, Nutopno omanjeal prihaJaLnl ln odhajslal iul oanačeal a irfilii|^trii|il|Mtie (jui. kol). Proga čoz Trbiž. Ob IS. ari 6 min. po noći oeobnl vlak ▼ Trbti, Heljek, Oelo-r*. rranaenafeit«, I.Juhno , Aea Salathal v Anaioo, laehl, 'imuniteti, Solnog^f in Klein- Reifling ▼ Stnjr, Lino, na DanaJ rta Amatetten. — Ob T nJ 10 min. ajutraj oaobni Tlak * Trbla, Pontabel, Beljak, OoIotm, Frana««!! feete, Ljubno, Dunaj , £ea Salathal r Holuo^ratl, čas Amatetten na Duuii — Ob lt. ari 50 min. dopoladne oaobni vlak » Trbli, Pontabal, Baljak, oj, Iotoo, Ljubno, Helathal, Dunaj — Ob 4. url popoladna oaobni vlak t Pri u BalJ4k, OaloTeo, Ljubno; 6ea Salathal ▼ Bolnog-rad, Liend-Gaeteln, Zali nJ Jeaeru, Lnomoat, Rreirano, Ourlh, Oanero, Paril; 6ei Klein-Retfline; r Hten Lino, Budejertce, PlaonJ, Marijine t ara, Hab, Kranoort rare, Karlora ran' Prago, Lilpako, UunaJ ria Ainatettan. ™ P rog-a v Novo me a t o ln v Koćevjo. Ob 6. uri 16 min. ajutraj metani Tlak. — Ob IS. uri SS min. polu.ln« maaani Tlak. — Ob t. url 80 min. irocer metani Tlak. Prihod v LJubljano (jnž. kol.). Proga lx Trbli*. Ob 6. url 59 min. ajutraj oaobni vlak ■ Dunaja Tla Amatetten Lipekeoa, Praga, Franoorih raroT, Karlovih TaroT, Haba, Marijinih Taro* Planja, Bndejerlo, Solnograda, Llnoa, Htoyra, »Imun.ion«, Laohla, Aattati IJubna, Oeloroa, Beljaka, Franianafeata. — Ob 11. aH 96 min. dopoluiln« o." i 'in rlak a Ounaja Tla Amitetten, Karlovih TaroT, Haba, K arijtnln Taro« Planja, Budejerle, SoLnograda, Lilnoa, Htejra, Pariaa, Oenere, Onrlha, Rra genoa, Lnoraoata, Zalla na jeaaru, l.einl-daaialna, IJubna, OalOTOa, Ldnae Pontabla — Ob 4. url 65 min. popoludna oaobni Tlak a Dunaja, LJubat Salathala, Beljaka, Oaloroa, Pranaanafeete, Pontabla.—Ob S. ari 4 mia! BTaoat oaobni Tlak a Dunaja wim Amttettea, ia IJubna, Beljaka, OeloTe*. Pontabla. Proga is Novega mesta ln Is Kočevja. Ob 8. uri 1« min. ajutraj motani Tlak. — Ob 1. nrl IS »in.Jp* polnilne maaani Tlak. — Ob 8. url S5 min. »rečer maaani Tlak. »dlioliur|u priporoma se najbolje kos oški Varstvena znamk.-i. rimski vrelec. IViir;iviio priHtou 11 h!<»<><.>ti. Najfinejša namizna voda. (8M4-io) Zatone v i.juitijHiii pri n. B. Bapan«aa Dunajska cesta; v Krntiju pri Dolencu. ■SaAft »te»a dostojnosti Š°jitev kole! i Oo*[ln9ov6 milo ari ri2 oi,0i 0"a» Povsod sp j„i• * b° dobly" Po :io uv. V Ljubljani prodajajo na debelo: Avgust Auer, Anton Krisper in Vaso Petričic. Glavno zastopstvo: A. Motsch & Co., Dunaj, I, Lugeck 3. H. (213-1) l^dajat^lj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". ^84406 C/+C