Glasilo Udruženla Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
V»« spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40' — Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po 1— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrsto, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. OmanUa sprejema upravništvo lista.		Naročnino, reklamacije, t j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L Poštni čekovni urad št 11.197 Reklamacije so proste poštnine
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Po 36 letih — prisilno v pokoi.
Na sejo višjega šolskega sveta, ki se vrši te dni, je bila naknadno postavljena na dnevni red zadeva upokojitve nad 36 službenih let starih učiteljev in nad 32 službenih let starih profesorjev.
To je vprašanje, ki bo zelo močno zarezalo v naš stan, še bolj pa v narod in drža vo.
Zato je nujno potrebno, da ob tako važnih ukrepih izpregovorimo in zaslišimo tudi javno mnenje, ki nam bo morda le navedlo razloge, preko katerih ni mogoče iti, če se ima le še količkaj solidne vesti in odgovornostnega čuta. Izprego-vorili bi o tem vprašanju že prej, toda ker prvotno ta zadeva ni bila na dnevnem redu seje, smo bili mnenja, da so merodajni vladni faktorji sami uvideli potrebo odložitve tega vprašanja in so se izognili pre-nagljenju.
Ne malo je bilo naše začudenje, ko se je to zgodilo z dostavkom nove točke k dnevnemu redu — v zadnjem trenotku. Zakaj v \ ¡njem trenotku!?
Prisilna upokojitev! Prisilna upokojitev znači za nas pod sedanjimi življenjskimi razmerami nasilno in nemoralno dejanje, ki ga izvrše odločujoči državni funkcijonarji nad vzgojiteljem naroda, ki je zvesto in požrtvovalno služil in žrtvoval svoje življenje edinole narodu. Niti .osebne ambicije mlajšega učiteljstva, niti državna potreba »iz zadrege« nista upravičeni napraviti tako nasilje nad nikomur, ki je še sposoben za službo, da bi ga proti njegovi volji upokojili. To je tudi zelo neekonomično postopanje z delavnimi energijami naroda!
Zato smo trdno uverjeni, da za tak predlog ne bodo glasovali naši zastopniki, ker si ne bodo upali prevzeti odgovornosti za posledice, in enako pričakujemo, da ne soglašajo s tem možje v vladi, ki so z našo borbo dosegli svoja mesta in zato uživajo naše zaupanje.
Presojajmo to vprašanje globlje!
Vprašajmo se, kje bomo dobili toliko nadomestila specijalno za moške učne osebe? (Preštejte prej, koliko jih pride v poštev — ne bo jih najbrže mnogo pod 200 moških samo.) Nadalje nastaja vprašanje, koliko bi prihranila država s tem financijelno in koliko z ozirom na izrabo delovnih energij naroda? Potem se vprašajmo, koliko bo to v korist šoli in po-uku?Yprašajmo tudi narod, ali bo zadovo-
ljen z velikopotezno odstranitvijo svojih vzgojevalcev, ki bo precej potresla tudi drugo življenje? Poglejmo tudi nekoliko socialno stran, in vprašanjmo se, kam bodo šli pri sedanjih stanovanjskih razmerah vsi pregnanci stanovat?
Sama negativna vprašanja, ki bodo k današnjim nezadovoljstvom pripeljala nov broj nezadovoljstev; ki bode iz mirnih in najzvestejših pozitivnih delavcev napravila tropo negativnih in razdi-rajočih zabavljačev!
Stari bodo odšli iz »boljših« mest, mladi jih bodo zasedli, »slabejša« mesta bodo pa ostala nezasedena in brez kom-petentov, ali pa z drugovrstno delovno močjo. Država ne bo financijelno nič manj obremenjena, ker ostane plača in draginjska doklada ista, vrže pa s tem na cesto v žrelo brezdelnosti znatno silo še
dobre delovne moči in trati tako energijo naroda. Še več šol bo brez moških učnih oseb. S penzijonistom odide tudi občinski tajnik, posojilničar itd. Nadomestila v večini slučajev ne bo! Vse to bo pretreslo zadovoljstvo naroda. Šola in pouk preide v mnogih slučajih v roke manj izkušenih ljudi. Največ spora bo pa prineslo stanovanjsko vprašanje.
Ne vemo, če si je vlada izbrala ravno najboljši čas za svoj korak. Ce hoče pomagati razdiračem — potem ja!
Če imate dovolj tehtne argumente, da ovržete gorenje in če prevzamete tudi odgovornost na svojo vest — potem naprej.
Mi odpiramo zastor kritike: Javno delo naj se javno sodi!
Čujte mogotci i nas — proletarijat.
Program UJU.
(Temeljne smernice za razpravo.)*
(Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU „Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov. Hrvatov in Slovencev", podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.)
UČ1TELJSTVO NARODNIH ŠOL.
Nekvalificirano učiteljstvo.
Kakršen nedostatek se opaža pri narodnih šolah, tak se občuti tudi pri učiteljstvu narodnih šol. Povečuje se (a nedostatek pri učiteljstvu še s tem, da se sprejema za učitelje tudi osebe brez prave učiteljske izobrazbe kot začasne učitelje ali takozv. »učiteljske zastopnike«. Vendar je učiteljski kader še vedno majhen in pomanjkljiv. Prirastek učiteljskega kadra niti ne odgovarja stvarni potrebi.
Število učiteljstva.
Večino nedostatkov glede učiteljstva pri nas in posledico istih na državno življenje se da> najlažje predočiti in ugotoviti, ako se poslužimo paralele. Mi imamo 17.000 učiteljstva, dočim ima Češka, ki je po prebivalstvu in teritoriju za polovico manjša od naše domovine, 47.000 učiteljstva. Za izobrazbo učiteljstva ima 48 učiteljišč, poleg tega 8 učiteljišč za izobrazbo strokovnega
* Resolucije, sprejete k referatu v Sarajevu se glase: 1. Neobhodno je potrebno, da izdela jugoslovenska učit. organizacija svoj načelni program. 2. Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovanjem vsega učiteljstva. 3. Za izvedbo tega programa, čim bo izdelan, naj se pooblasti širji glavni odbor, da ga sankcionira in prevzame dolžnost njegove izpeljave.
učiteljstva, ki poučujejo strokovne predmete na narodnih šolah. Posledica tega je, da šteje Češka samo 3% nepismenih, narodna prosveta se je dvignila na zelo visoko stopnjo, in to je povečalo narodno produktivnost in ojačilo državno finančno moč; vse skupaj pa je prineslo državi in narodu blagostanje in na višini stoječe kulturno in socialno življenje.
Višja in enotna izobrazba učiteljstva.
Od kakršne važnosti je število učiteljstva, ravno tolike važnosti je tudi višina splošne in strokovne učiteljske izobrazbe za državo. Ne-ovrgljivo ie, da razpolaga velika večina našega učiteljstva z dovolino izobrazbo za uspešno delo v osnovni šoli. Toda zahteve so višje: ne zadošča več samo šolanje v osnovni šoli za narodno mladino, zahteva se, da uživa mladina tudi potrebno nadaljno izobrazbo, ker brez nadaljne izobrazbe nima osnovno šolanje nikake stvarne vrednosti; in če se zahteva nadaljna izobrazba za vso mladino, ki ne študira na srednjih šolah, tedaj nikakor ne zadošča, da se učiteljski kader samo številčno poveča, ampak je potrebno, da se tudi izobrazba novih učiteljskih kandidatov poveča in dvigne na čim višjo in potrebam odgovarjajočo stopnjo.
Potrebno je, da to zahtevo malo jasneje izrazimo!
Pri nas se je že zdavnaj uvidelo, da ne zadošča za našo mladino samo izobrazba štiriraz-redno osnovne šole. Da bi se temu odpomoglo,
se je skušalo razširiti osnovno šolo na višje razrede in ustanavljati meščanske šole, toda te reforme se niso mogle izvesti, ker se je naletelo na zapreke, ki so ovirale izpeljavo te reforme pri ureditvi narodnih šol.
Izpeljava teh reform je naletela na dve giavni zapreki: na nedostatek dovolj izprašanega učiteljstva za izpeljavo višje in nadaljne izobrazbe, in na pomanjkanje poslopij za višje osnovne in meščanske šole. Za izpeljavo tega višjega in nadaljevalnega pouka so potrebna posebna poslopja in poseben učiteljski kader. Pokazala se je pa še druga zapreka, da se namreč starši otrok niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi pogrešali zaradi nadaljne izobrazbe svoje otroke pri domačem poslu in to ravno tedaj, ko mladina doraste in ko bi bila otroška pomoč najboljša in najpotrebnejša.
Ta dva problema stojita pri nas Še sedaj nerešena, in dokler se ne rešita povoljno ta dva problema, toliko časa se ne more zahtevati in pričakovati toliko potrebne nadaljne izobrazbe za našo narodno mladino.
Na prvi pogled izgleda, da se ne moreta ta dva problema izvršiti kar tako lahko, toda v resnici se lahko rešita tudi pri nas dobro in lahko. Rešita se lahko tudi pri nas na isti način, kot po drugih državah, in sicer: da se višji in nadaljni pouk v narodnih šolah ne izpelje z učiteljstvom posebne kategorije, niti da se zgrade posebne šolske zgradbe, ampak da se izvede z istim učiteljskim kadrom osnovna in nadaljna izobrazba v narodnih šolah.
To se lahko izpelje, ako se vrši ta osnovna in nadaljna izobrazba nedeljeno, t. j. da se v gotovih dneh tedna vrši osnovni, v drugih dneh pa nadaljevalni pouk. Na ta način bi ne bilo potrebno vzgojiti in plačevati posebne kategorije učiteljstva, niti bi ne bilo potrebno zidati posebnih šolskih poslopij samo za višjo ali nadaljno izobrazbo narodne mladine, temveč je potrebno samo, da se poviša izobrazba učiteljiščnikov. S tem načinom bi se razrešil tudi drugi problem, ker tako bi tudi starši ne bili oropani povsem otroške pomoči pri domačih delih radi nadaljne-ga šolanja, niti bi se ne odtegnila- mladina potrebnemu nadaljnemu pouku radi njihovega po-maganja staršem pri domačem delu.
Na ta način se izpeljujeta uspešno osnovni in nadaljevalni pouk v narodnih šolah v Sloveniji.
Cepitev učiteljstva po izobrazbi.
Taka rešitev teh problemov je dobra tudi v interesu državnih financ, ker bo izobrazba narodne mladine na tak način mnogo cenejša, in se približuje interesom delavskega kmečkega ljudstva, ker se mu ne odvzame povsem otroške pomoči pri domačem delu, ki jim je v resnici po-
LISTEK.
„Slovenski učitelj" — letnik 1878
(Donesek k zgodovini slovenskega osnovnega šolstva.)
Spisal: Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v p. v Krškem.
Da imamo Slovenci že nekaj časa Slovenijo, sflojo pokrajino v svoji državi, Jugoslaviji, ta velika pridobitev je premija, zasluženo darilo, ki smo ga postali deležni po zaslugi junaških Srbov in s sodelovanjem značajnih bratov Hrvatov.
Kako smo postali Slovenci vredni, da smo postali deležni narodne svobode, da smemo čislati svojo narodnost, gojiti svoj jezik, rabiti ga v šoli, v uradu, v javnem življenju; kako smo se ohranili kot Slovenci in cbenem kot Jugoslovani, o tem govori zgodovina izpred sto in več let.
V Vodnikovi in Napoleonovi dobi smo na to delovali, pred 80. leti — doba 1848. — smo postavili program in temelj sedanji Sloveniji, a že pred 70. leti smo se poslužili ustavnih pravic za rabo svojega materinskega jezika.
In k temu uspešnemu narodnostnemu gibanju smo veliko tudi slovenski učitelji pripomogli. Saj je že 1. 1850. izhajal v Celovcu mesečnik •Šolski prijatelj«, uredovan po duhovniku s sodelovanjem ljudskih učiteljev, a leta 1861. je začel izhajati »Učiteljski Tovariš«, ki je krepko deloval že pred novo šolsko dobo. Ta nova doba se je začela z letom 1868., ko je padel konkordat, t. j. pogodba s cerkvijo, katera je vodila šolstvo v imenu države.
Šolski zakoni, izdani v prvi petletni (1868 do 1873) novi dobi, ki so deloma še sedaj v veljavi, so bili ugodni za razvitek šolstva na Slovenskem (razen na Koroškem, kjer se je nem-štvo in nemškutarstvo že takrat preveč vgnezdi-lo). Zgodilo se j? celö, da je bil političen položaj takrat za Slovane v Avstriji ugoden. Bilo je okoli 1. 1870. Na Dunaju je bilo za kratko dobo dokaj slovansko, osobito Čehom prijazno in naklonjeno ministrstvo (grof Hohenwart — Kranjec — ministrski predsednik, Čeh Jireček kultusmini-j sler); na Kranjskem je bil deželni predsednik | Bleiweissov somišljenik baron Wurzbach, deželni | šolski nadzornik Slovenec Jarc v Ljubljani, vitez i Močnik odličen pedagog, matematik in za njim slovenski kniiževnik Klodič, sta bila nadzornika
v Gradcu. Po letu 1871. je padla po zaslugi nemškega cesarja Viljema I. Hohenwartova vlada in nastopila je glede slovanske politike reakcija. Imenovana ;e bilo stri «o nemška vlada Lasser-jeva (Tirolec), imenovana knez Auerspergova (plemič s Češkega). Na Kranjskem je pa postal kranjski grof Auersperg, prej glavar v Litiji, deželni predsednik, slovenski renegat profesor Pir-ker pa deželni šolski nadzornik. Vse to se je nekako pletlo pred 50. leti. Takrat sem bil naduči-telj v Ljutomeru (od 1. 1871,—1878.), od koder sem opazoval politične in šolske dogodke po Slovenskem. Opazoval sem jih potom časopisov, katerih je bilo že takrat nemalo število, n. pr.: »Slov. Narod«, »Novice«, »Danica«, »Slovenski gospodar«, »Učiteljski Tovariš« in drugi. Ljubljanske politične in šolske razmere sem pa imel priliko osebno pretehtovati, ker sem se 3 leta (186)—18)9) šolal ondi, kjer sem si izbral tudi to-varišico (1873).
V Ljubljani sem v teh letih (1868—1878) občeval z vrlimi tovariši: Praprotnik, Matevž Močnik, Tomšič, Stegnar, ki so bili dobri Slovenci, izvrstni šolniki, zanesljivi kolegi. Za dom in šolo so bili nad vse delavni. Osnovali so »Kranjsko učiteljsko društvo«, ki so ga kmalu razširili na
»Slovensko učiteljsko društvo«, ki se je čez malo let preustrojilo »Zavezo«. »Učiteljskega Tovariša je urejeval Andrej Praprotnik, ki je zastopal tudi kranjsko učiteljstvo v dež. šolskem svetu prve sestave; list je bil skrbno in vestno ureje-van. V mali meri sem tudi jaz sodeloval. »Slovensko učiteljsko društvo« je imelo poleg odboro-vih sej vsako leto v Ljubljani impozantne občne zbore, s katerimi so bile združene razstave učil, lepe gledališke predstave, koncerti itd.
Vse to je pa za dobo 5 do 6 ali 7 let prenehalo, ko je bila z letom 1872. in 1873. nastopila v Avstriji nemška doba, katero smo posebno na Kranjskem bridko občutili. Vsled pritiska so morali odlični in neodlični šolniki na Kranjskem umolknili, skriti se, bati se. Mnogi so bili prej dobri Slovenci, a postali so nemškutarji, n. pr. Zima, ki se ie prelevil v Simo, prof. Gariboldi, ravnatelj Horvat in drugi. Na pol so se nemštvu udali: Zumer, Belar (slovenski komponist). Udali se 'pa niso, samo utihniti so morali: Praprotnik, Tomšič, Stegnar. Nasprotno sta se pa možato držala: učitelj Matevž Močnik (ne zamenjati ga z matematikom dr. Franc Močnikom in nadučitelj Oovekar na Igu.)
(Dalje prih.)
Stran 2.
»UČITELJSKI TOVARIŠ« dne 5. aprila 1923.
Stev. 14.
trebna; tak3 rešitev pa ie tudi v interesu učitelj-stva, ker je za učiteljstvo vsekakor boljše, ako se ne cepi na več kategorij ter se ne deli na višje in nižje po izobrazbi in položaju. Tako ceplenje le slabi moč učiteljskega stanu, ker isti je lahko močan in jak samo takrat, kadar vlada med učiteljstvom popolna enakost v izobrazbi in položaju in ako vse vežejo enaki interesi, enake težnje in ideali, in le takrat lahko vlada med učiteljskimi vrstami prava bratovska ljubezen in tovari-ška solidarnost, in to je faktor, od katerega največ zavisi, moč, jakost in uspeh učiteljske organizacije.
Učiteljstvo si mora biti svesto tega, da bi bila največja napaka in nespametnost za naš stan. ako bi se učiteljstvo cepilo in delilo na višje in nižje kategorije po izobrazbi, plači in položaju, in da mora raditega vse one, ki mu to cepljenje želijo in povzročajo, smatrati za največje škodljivce stanu, zato ne sme nikdar pripustiti v tako nesrečno in škodljivo cepitev, ampak se mora boriti proti temu z vsemi silami. To nalagajo dobro pojmovani interesi učiteljskega stanu!
(Dalje prihod»'! č.)
Krivice.
Vse dokazovanje našega položaja se je izblinilo v nič. Preloženo, preslišano — dobro — poglejmo zopet malo okoli sebe. nuno ima stvari, bodimo na straži, beležimo vse, kar je vredno da vemo vsi. Če nam naš list ne zadostuje, povečajmo ea. podpiraimo ga dajmo mu, kar rabi da bo res credstavnik naših misli-
Pripadniki prosvetnega proračuna govore: Upokojiti se mora nekaj starejših učiteljev, da bodo lahko stopile na njih mesto mlajše moči. Vse lepo in prav. Slišiš organizacija?! Dokler hočejo delati naši stari tovariši, svobodno jim. Neod-pustljivo bi pa bilo, da bi jih šolske oblasti upokojile prej. predno jim je zasiguran živlienski obstoj v penziji. katerega sliko hočem tudi podati. Stare odganjajmo, mladih itak ne moremo nastaviti, ker ni kredita — torej navalimo na ljudsko pro-svetljivanje na ta način, da odrinemo nje povzročitelje in proračun bo zadovoljiv prikimal- — Tudi vredno, da zabeležimo vsaj ta uspeh.
Ni se pa tudi čuditi našim upokojenskim aspirantom. da prezirajo vse navale na njih upokojitev s tem. da zlepa ne iz-orežejo. — Neki upokojenec blizu Maribora piše svojemu tovarišu in prijatelju takole: Upokojen sem na lastno prošnjo s 30. novembrom 1922. Že nad leto dni moram vračati draginjsko doklado za svojo ženo ker je posestnica ter so mi črtali doklade za vso moio družino- V dekretu imam zajamčeno ,oolno plačo z dravinjskimi dokladami, dobivam pa za svoie 401etno službovanje mesečno beri in strmi 397 Din t. j. 1588 K!
Najhujše prizadeti so pa danes družinski očetje — uradniki. Komaj prejme denar, razpošlje svojo »gažo« za otroke, ki študiralo v mestu, sam pa živi — od dolgov. — Pa tudi učitelj samec moraš biti izvrsten gospodar, da si prihraniš tekom časa za najpotrebnejšo obleko-
Brez konca se vrstijo podobne mize-riie, od katerih nas vse silijo da mislimo na energično odpomoč. Uvidevnosti na svetu bržčas več ni. raditega bo treba pristopiti k mizi pravice, ostanejo naše težnje le težnie.
Predvsem pa je treba iskati rane nam vsem brez razlike; danes vemo le, da jih imamo, ne vemo pa kje so. Premišljujmo in eruirajmo jih.
Ne smemo pozabiti, kai vse nam je pomagalo rano povečati. Kaj smo že pozabili pričkanje za našo višino izobrazbe, ko se ni vedelo niti. v katero kategorijo inteligence pravzaprav spadamo in če je sploh kakšna kategorija za nas. — Tako sramotno se je obravnavala ta važna točka, ne brez vse naše krivde. Ko se je šlo za neke volitve v Zagrebu na univerzi se je dvomilo tudi o pravici glasovanja frekventantov višje pedagoške šole v Zagrebu. Veliko je že bilo predlogov, kako urediti našo izobrazbo na razne načine. Enotnega postopanja, enotnih zahtev ni bilo opaziti.
Smo li pozabili že ono znamenitost, po kateri je ena zakonska polovica prikrajšana na dohodkih, če sta poročena uradnik — uradnica. Smo mar pozabili prepiranje za aktivno in pasiyno volilno pravico? itd.
Vse to je vredno, da ohranimo v spominu. Ze samo to zadostuje da se strnemo vsi brez razlike v stanovsko organizacijo naše UJU- Tu udejstvujmo naše politične sile vsi za blagor nas vseh Jugoslovanov.
Darujte 7% državno posojilo Učiteljskemu konviktu in Učiteljskemu domu!
P. Bogovič:
Učitelji-ministri.
(Sposobnim prednost!)
Val demokratizma ruši i potaplja ža-losne ostavštine sredovečnog feudalnog doba i diže na površinu nove zdrave vrednote, koje če ozdraviti i pojačati trule društvene i državne prilike.
Snaga je sva u širokim slojevima naroda, koji je nije razviti mogao do sada, ier je bio pritisnut i prigušen, kao podre-dena inferiorna masa. Novi dan slobode rodignut če narodna krila i osvežiti narodni organizam svojom jakom neistraše-nom energijam. Otvorio se novi resen oir, koji če dati života i snage istrošenim i klc nulim državnim organizmima. Opsta-nak i bodučnost države je osigurana. ka-da s njom vlada narodna snaga i narodna volja. Narodni duh in rodna sila, treba da ■struji iz »nižih« slojeva u »više«; niži treba da pomladuiu. regeneriraju više. jer u narodu su nagomilana neiserpiva brda jake narodne energije i volje.
V našem narodu je sav taj veliki duševni kapital neistrošen. Nismo još imali prilike, da ga tiačinemo, i da kopažemo što možemo i što hočemo. Austrija. kao i sve autokratske države, osnivale su svu svoju moč na slaboj. izmoždenoi aristokraciji i militarizmu pa zato dadas i po-uvaju u miru večnoin. Decenerisana »plava krv<; ohladila se. Njezina životna moč ie posve oropala, a od negdašnje moči, sjaja i vlasti ostale su samo ruševine kao žalostan spomenik poznijim po-koljenjima. Crkva i država počela se razlikovati i razilaziti. Uloge se izmenjuju.
Ko bi gori, eto je doli.
A ko doli gore -ustaje. — Gundulič. Prezreni i pogaženi dižu se! Iz njihovih glava ishlapljuju tvrde naslage predra-suda, koje su im okamenile mozag. ubile ponos i od živog potpunog čoveka uči-nile puko. mrtvo sredstvo roblje. Narodi su dugo bili sapeti u saci odabrane vla-stele. I duh su im sapeli. Jedna je glava mislila za ve. To je roptvo dugo trajalo, zato je oistavilo iake tragove koji lagano i z če za vaju.
Svetski je rat pospešio evoluciju masa. Duševni je život masa postao življi, gibljiviji. Svaka borba rodi nešto novo i dobro. »Krivi« su se »bogovi« pred ma-som srušili. Ljudi se uče gledati, krive vrednote padaju. nikomu niie cena ni veča ni manja od njegovih, nutarnjih zasluga. Manje ih več ima, kojih zaslepljuje ime pleme, ili bogatstvo, ali pred jakim značajem i razvijenim umom, svaki ima duboko poštovanje. Samo toliko je svaki vredan, koliko su njegove duševne sposobnosti razvijene. Moralna snaga daje ugled i moč pojedincu, kao i društvu. Snaga če uvek biti največa slava ljudska — največi Božji dar — Nazor. Pred njom padaju svi mediokriteti. ona mora da vlada. I narod kaže: um caruje, a veština zemlju rije. »Freie Bahn den Tuchtigen!« Nabacio je u njemačkom parlamentu Bathimann-Hollweg, premda i sam aristo-krat. i to u času. kada je u Njemačkoj cvao militarizam, a vladala najgora reakcija.
Mi smo još i danas žrtve predrasu-da. Premda su se naši kolege iskazali na svim poljima nauke, a mnogi i danas sto-ie na prvim mestima države, sasvim tim još mnogi i mnogi gledaju u nama samo »seoskog školnika«. koji nemože dalje od sela Površan svet teško zaboravlja pro-šlost i za to još sudi čoveka po kaputu i njegovom budželaru.
»Prigode beru jagode.« Teške posle ratne državne prilike, bacile su na^red, na državno kormilo. mnogo Hudi, bez obzira na stalež, da svojim jakim sposobnostma spasu tonuli državni brod. Medu ovima ima i više učitelja koii rnogu biti na ponos i ugled čitavog učiteljstva.
(Dalje prih.)
Ferjalni Savez učiteljstva.
— f Ferijalni Savez. Za učiteljstvo kamniškeoa okraja se je ustanovilo dne 15. III. t. 1. N.F.F.S., ki je CL1 skupnega E. S. Tovariši in tovarišice javite svoj pristop še ta mesec, ker se z vsakim mesecem vpisnina poviša, v juliju in avgustu na se sploh ne sprejema članov. Javiti se je pri blagajnici Miri Legiša v Komendi ali pri tajnici M. Salaba v Mengšu. Tudi vsi, ki ste se priglasili za učit. počit, izlet, morate postati člani P. F. S., ker imate s tem že zasigurano četrtinsko vožnjo po železnici in na parobrodih.
Marica Salaba. tajnica.
—f Počitniški izlet. V soboto, dne 31. marca se je vršil II. sestanek v hotelu Tivoli da se definitivno določi smer in program "izleta. — Ker ni izmed udeležencev izleta nihče predlagal smer. se je sprejel
moj predlog po sledečem programu: Ljunijana— Karlovac— Ogulin — Babin-potok — od tu peš na Phivička jezera — povratek na isto postajo — Uospič — Ši-benik — Split — po orodu v Duorovnik — Mostar — Sarajevo — brod — Zagreb Karlovac — Ljuoljana. Upam, da se s tem ustreženo vsem prigiašencem. Skrbelo se bo za ugodno stanovanje. Čas: 2. avgusta (10—12 dni). Stroški 300—500 dinarjev. Vsak priglašenec naj vstopi kot j eian v i er. bavez pri podružnici svojega okr. učit. dr. če pa it. S. ne obstoja, pa v najJiž.i podružnici F. S. Rok za prigia-lienje je potekel 1. aprila, ie v slučaju sodelovanja pri igri se piigias sprejme. Priglašenih udeležencev je črez 40. Ce so v kaUrem okraju pogoji za naštudiranje igr^ ugodni, prosim, da se mi javi naslov igre najkasneje do 15. maja. Ce bodo naprti iisoeii, se stroški sorazmerno zmanjšajo. — b. Mrovije, Vel. Lašče.
Učiteljski pravnik.
—§ Osebne in stanovanjske doklade.
(Na ponovno vprašanje.) V • predzadnji stev. »U. 1.« objavljeno pojasnilo s tem naslovom se mora pravilno glasiti: A. Aktivni uslužbenci. 1. Člen 5 (IV.) gor-| njega zakona določa (za uslužbence po j a). 4., 5. in 13.) dnevno osebno doklado m sicer od letne plače: v II. razr.. v III. razr. itd. B. Upokojenci. 1. Po členu 17. (X.) znaša osebna draginjska doklada dnevno od letne pokojnine: v II. razr.: do 2999 Din ali K 12 Din. od 3000 Din ali K dalje 13 Din; v III. razr.: do 2999 Din ali K 11 Din, od 3000 Din ali K dalje 12 Din. 2. Po členu 22. (XII.) pripada upokojencem (kam) stanovanjska doklada in sicer od letne pokojnine: v II. razr.: do 2999 Din ali K 7 Din, od 3000 Din ali K dalje 6 Din; v III. razr.: do 2999 Din ali K 5 Din, od 3000 Din ali K dalje 4 Din itd. do zadnjega odstavka.«
—§ Ministerijalen odlok. Ali ima z aktivnim učiteljem (državnim uradnikom) poročena aktivna učiteljica pravico do stanovanjske doklade? Glasom razpisa ministrstva prosvete S. N. br. 4223 od dne 12. marca 1923 je izdala generalna direkcija državnega računovodstva ministrstva financ z odlokom D. R. br. 17.781 od 12. februarja 1923 nastopno pojasnilo: »Po uredbi člena 34. zakona o draginj-skih dokladah od 28. februarja 1922 se zmanjšujejo na polovico samo draginjske doklade. ako sta mož in žena v državni službi in v istem mestu. Medtem se mora izplačevati polna stanovanjska doklada možu in žetii če sta tudi v istem mestu.«
—§ Draginjski razredi. Zadeva trenutno sicer ni aktualna, ker je vprašanje draginjskih doklad za nekaj mesecev rešeno. ozirOma se vsaj smatra kot rešeno, toda v bližnji bodočnosti bode zopet stopila v ospredje. Da nas čas ne prihiti, bi rad sprožil nekaj misli, kako stališče naj zavzamejo naše organizacije in naši zastopniki ori uvrščanju posameznih krajev v draginjske razrede. Pri zadnjem povišaniu draginjskih doklad se je razlika med posameznimi kraji izenačila v toliko, da so obveljali samo še trije razredi. To ie znamenje, da so merodajni Činitelji jeli uvidevati. da je krivično delati take razlike pri odmeri draginjskih prispevkov. Ako malo premotri današnje življenske razmere v mestu in na kmetih, mora pri-ooznati vsakdo, ki količkaj objektivno sodi da so še ti trije razredi odveč in krivični, da so le posledica nerazumevanja razmer, katero tako rado odlikuje gospodo pri zelenih mizah. — Vzemimo na primer mesta in bližnjo okolico. Dogaja se. da stoje okoliške šole tesno na periferiji mesta, od katerega jih loči po nekod samo ulica, tako da ni videti, kje se neha mesto in kje se začenja okoliška občina, a vendar je učitelistvo glede doklad za eno stopnjo nižje. Živi torej v popolnoma enakem položaju kakor mestno učiteljstvo in uradništvo odvisno od istega trga in cen. tudi stanovanja nimajo nič cenejša. ako ne stanujejo sploh v mestu. Sodelovati mora v istih kulturnih društvih in plačevati ravno tolik narodni davek kakor tovariši v mestu. Razlika ie samo ta, da ima navadno mnoeo težje delo. ker so socijalne razmere predmestij in okolice običajno precej slabše kakor v mestu samem. — Več tako prizadetih šol in zavodov se je opetovano trudilo doseči uvrstitev v isti draginjski razred, kakor-ga ima sosednje mesto a seveda zaman, kajti izjem ne morejo delati. Priznati moramo. da bi bilo tudi v celoti zelo težko izvesti tako izenačenje med mesti 'in bližnjimi okolicami, ker bi moralo veljati za celo državo. In kako široka naj bi bila taka recimo, draginjska cona okoli mesta,
kje neha vpliv mesta na zaledje kje naj bi se potegnila pravična meja? — Pojdimo pa dalje na kmete. Ne da se pobiti trditev, da žive tovariši na deželi često-krat dražje in težje nego v mesu. Cene deželnim pridelkom so ondi le za malenkost nižje zato pa so druge potrebščine primeroma dražje. Učitelj na kmetih se mora, ker je poleg duhovščine pogosto edini inteligent, bolje prezentirati kakor tovariši v mestu, ki se takorekoč izgube med množico. To velja pa še posebno za učitelje v obmejnih in narodno ogroženih krajih kjer narodno in prosvetno delo med ljudstvom mnogo stane. A najbolj prizadeti so nedvomno oni, ki imajo deco v mestnih šolah. Naravnost uganka mi je. kako morejo izhajati, ako plačuje o za enega ah več dijakov po 2000 K mesečno. In če zboli sam ali pa kateri drugi iz družine? En sam obisk zdravnika iz mesta ga lahko velja celo mesečno plačo. Sedanji predpisi in zakoni sicer prepovedujejo učitelju šport, da bi bil bolan, a narava žalibog ne sluša njihovih modrosti. Razlika v plači je gotovo tudi mnogo kriva da učiteljstvo tako sili z dežele v mesto, kar se pravzaprav nikomur ne sme zameriti, kajti vsakdo ima pravico, da si izboljša težki položaj. In ravno mesto nudi poleg drugih udobnosti še priliko za »ostranski zaslužek. Sem sicer v principu proti takemu zaslužku, ker se ne sklada z vzvišenim poklicem učitelja, a današnje razmere ga opravičujejo. — Kratko jedro dolgega besedovanja pa je, da v sedanjih razmerah triie draginjski razredi niso upravičeni, ampak naravnost škodljivi, ker zapostavljajo najbolj one, ki žive v najtežjem položaju. Nikakor nismo nevoščljivi mestnim tovarišem. ki vkljub razliki ne morejo izhajati, želimo le. da se vsem izboljša in izenači gmotno stanje. Naj imajo v božjem imenu izjemo oni kraji, ki so sedaj všteti v I. draginjski razred a drugod je treba od-nraviti razliko, kar bo zelo v prid tudi enostavnejšemu knjigovodstvu.
Vestnik meščanskih šol.
—c Deška meščanska šola v Ptuju.
Trgovec Robert Rosenfeld v Ptuju je daroval za nakuo učil in učnih pripomočkov deški meščanski šoli 250 Din, za kar se mu ravnateljstvo najtopleje zahvaljuje.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Izpraševalna komisija za uspo-sobljenostno preizkušnjo iz kmetijstva za osnovne šole na državnem moškem učiteljišču v Mariboru in podrobni načrt za to
preizkušnjo.:,: Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je ustanovila z razpisom z dne 15. marca 1923. v izpra-ševalni komisiji za ljudske in za meščanske šole v Mariboru poseben kmetijski odsek za preizkušnjo iz kmetijstva za osnovne šole v zmislu člena V., odstavka 2.. naredbe bivšega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje z dne 31. julija 1886.. št. 6033 (min. naredb. 1886., št. 52) ter imenovala v ta odsek nasleduje člane:
1.	Matija Pirca. ravnatelja državnega moškega učiteljišča v Mariboru, kot predsednika:
2.	Alfonza Valesa. profesorja na državnem moškem učiteljišču v Mariboru, kot izpraševalca za prirodopis;
3.	inženjerja Val. Petkovška, strokovnega učitelja na državni srednji kmetijski šoli v Mariboru, kot izpraševalca za poljedelstvo, živinorejo kmetijsko gospodarstvo in knjigovodstvo, zadružništvo kmetijsko zakonodajo in kmetijsko kupčiistvo:
4.	Josipa Priola. strokovnega učite-!ja na državni srednji kmetijski šoli v Mariboru, kot izpraševalca za vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo uporabo sadja, vrtnarstvo in čebelarstvo.
Ta komisija začne poslovati s pomladnim rokom 1923. leta.
Obenem je odobrila pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, za to preizkušnjo nastopni podrobni načrt:
1.	Vobče veljajo za to preizkušnjo določila razpisa bivšega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje z dne 31. julija 1886., št. 6033.
2.	Posebe se še odreja:
a)	U.posobljenQ£tni izpit iz kmetijstva je strokovnega značaja ter se deli na pismeni in ustni izpit.
b)	Pismeni izpit traja štiri ure. V tem času izdela kandidat(inja) izmed štirih predloženih nalog po lastni izbiri dve, in sicer eno strokovno, drugo pa metodično. Teme naj bodo izbrane iz sadjar-
* Uradni list. št. 29 z dne 27. III. 1923 (nar. 145.)
stva, vrtnarstva, poljedeljstva in iz rastlinske fiziologije. Pismeni izdelek se klasificira vsebinsko in jezikovno.
c) Ustni izpit se razteza na te-le predmete:
1. Sadjarstvo: drevesnica, nje ureditev in oskrba. Najvažnejša sadna plemena in njih razmnoževanje. Cepljenje. Vzgoja visokodebelnega in poldebelnega (nizko-debelnega) drevja. Vzgoia najvažnejših umetnih oblik. Razni nasadi. Sajenje in oskrbovanje sadnega drevja. Pomlajenje in precepljanje. Gnojenje. Škodljivci 'in bolejni sadnega drevja. Kratek popis najvažnejših sadnih vrst pečkastega sadnega plemena, ki so zastopane v sadnem izboru za Slovenijo. — 2. Uporaba sadja: Spravljanje, sortiranje, razpošiljanje in shranjevanje sadja. Sušenje. Vkuhanje sadja. Mezge, marmelade, sadni sokovi, brezalkoholne pijače, sadno vino in sadni kis. — 3. vrtnarstvo: Naprava in ureditev vrta. Nova načela o razdelitvi šolskega vrta. Vrtnarsko sadje. Obdelovanje in gnojenje vrta. Görke lehe. Setev in sajenje. Oskrbovanje zelenjaduih rastlin. Spravljanje in shranjevanje zelenjave čez zimo. Pridelovanie in oskrba najvažnejših zelenjadnih rastlin. — 4. Čebelarstvo: PrirodosIoVni opiis čebele. Oskrbovanje čebel. Sovražniki in bolezni čebel. Čebelarjenje v navadnih, "panjih in y panjih s premičnimi satniki. Alberti-Žnidaršičev (A.-Ž.) nanj. Uporaba medu in voska. — 5. Vinarstvo: Popis in vzgoja trte. Trs-nica Najvažnejše ameriške podlage in njih križanke. Naprava novih vinogradov. Obdelovanie novih nasadov v prvih letih. Poznejše obdelovanje in gnojenje vinogradov. Najvažnejši škodljivci in poglavitne bolezni. Sredstva is katerimi zatiramo trsne bolezni in zajedalce. — 6. Kletarstvo: Trgatev in naprava mošta. Kioelna in vinska klet. Ravnanje z mladim vinom. Vinska posoda. Pretakanje, zalivanje in mešanje vina. Čiščenje in filtriranje vina. Napake in bolezni vina. — 7. Poljedelistvo: Vrste in lastnosti zemlje s posebnim oziram na naše kraje. Vrste, oskrba in uporaba domačega gnoja. Gnojnik in ravnanje z gnojem. Najvažnejša umetna gnojila in njih uporaba. Izvedba gnojilnih poizkusov. Obdelovanje posameznih vrst zemlje. Najvažnejše rastlinske bolezni, pleveli in škodljivci. Orod-ie in stroji za obdelovanje zemlje, za setev, za spravljanje in čiščenje potrebno na malem posestvu in v naših razmerah. Glavne poljske rastline, ki se goje pri nas, in njih kultura. Gnojenje, oskrba, izboljšava in obnovitev travnikov. Najvažnejše trave in pridelovanje njih semena. — 8. Živinoreja: Prebavila živalskega telesa, njih delovanje in izraba hrane. Najvažnejša krmila in njih vrednost za prehrano. Krmljenje in oskrba goveje živine, prašičev in perutnine. Odbira plemenske živine. Krmljenje in odgoja mladih živali. Sestava vimena in pridobivanje mleka. Sestave mleka in njega napake Uporaba mleka in izdelovanje masla. Nalezljive bolezni in njih preprečevanje. Zdravi hlevi. — 9. Knjigovodstvo: Važnost knjigovodstva in njega naloge. Glavni zapisniki enostavnega kniigovodstva. Inventura gospodarskega imetja. Vodstvo tekočih zapisnikov za denarni in stvarni premet. Sestava zaključnih računov in napovedi osebne dohodnine. Izpolnitev uradnega formularja za napoved osebne dohodnine. — 10. Zakonodaja: Služnostne pravice in zadružni zakon (mlekarske, živinorejske, kmetijske zadruge, zadružne posojilnice). Davki in pristojbine, ki zadevajo kmeta. Zakon o zavarovanju kmetijskih delavcev zoper nezgode, bolezni in za starost. Glavni poljedeljski zakoni: o katastru in zemljiški knjigi, o služnostih in pravicah, o motenju posesti, o zatiranju škodljivcev in varstvu koristnih ptic. o zložbi in delitvi zemljišč. Glavni gozdni zakoni: o varstvu gozda in varstvenih gozdovih o sečnji in naznanitvi sečnje. Glavni živinorejski zakoni: o živinskih potnih listih, o naznačitvi kužnih bolezni in o zapori okuženih dvorcev, o določilih pri sporih ob nakupu živine. O uredbi občinske uprave in dolžnostih občinskega zastopstva. — 11. Geologija in mineralogija: Hribine in rudnine, važne v ooliedeljstvu in njih razkroj. — \2. Botanika: Notranji rastlinski sestav. O življenju rastlin. Zunanji rastlinski deli.
V Ljubljani, dne 15. marca 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za prosveto in vere.
Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka : dr. Skabernè s. r.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
iz Jugoslavije.
t Dr. Karel Verstovšek. Dne 27.
marca t. 1. ob pol 9. uri je umrl v Maribo-boru dr. Karel Verstovšek, bivši poverjenik za prosveto v Ljubljani. Bil je naš politični nasprotnik, vendar se moramo spominjati ob njegovi smrti zaslug, ki si jih je pridobil po prevratu za slovensko šolstvo. Ureditev šolskega vprašanja po prevratu ni bila baš najlažja naloga. Lotilo se jo je vse učiteljstvo in v prvih vrstah so se je lotevali ravno vodilni člani naše organizacije. Dr. Karel Verstovšek, kot poverjenik za prosveto, ni bil nedovzeten za vse dobro ter je bil vsprejem-ljiv za šolikoristne predloge tudi z naše strani: na drugi strani pa ie bil strog mož discipline svoje ¡stranke — tako da je vsakdo vedel pri čim da je. Najbolj se je to pokazalo pri imenovanju t. zv. Ver-stovškovih okr. šolskih nadzornikov, ki so nekak začetek avtonomističnega boja klerikalne stranke! Vendar nam to ne za-temnjuje spomina nanj, ker presojamo vse njegovo delovanje s tega stališča. Kljub pritisku je razumeval luidi položaj m zahteve tedanje dobe ter jim ustrezal. — Naj mu bo ohranjen kot našemu sodelavcu na prosvetnem polju za časa prevrata in kot prvemu prosvetnemu šefu svobodnega naroda spomin tudi v naših vrstah. N. p. v m.!
—	»Lažnjiv budžet«. Tozadevni naš članek ponatiskuje »Naš Glas « v 9. svoji štev. s sledečim uvodom: »Nad vse zanimiv članek z naslovom »Lažnjiv budžet« prinaša letošnja 12. številka »Učiteljskega Tovariša«. Ta članek bi morali ponatisniti vsi slovenski listi, predvsem dnevniki, da bi sleherni človek v Sloveniji spoznal, kako se nas hoče tudi na prosvetnem polju izstradati. Vsa slovenska javnost bi morala protestirati, ko se jej hoče okrniti najprimitivnejše kulturno sredstvo — osnovno šolstvo in ko se ogroža obstoj vsega ostalega šolstva. Če bo proračun za prosveto za Slovenijo še nekaj let takšen, kakršen je letos, bomo zopet doživeli dobo, ki je bila pred 100 leti v naših krajih, ko je v vsaki vasi znal morda le en prebivalec citati in pisati. V naslednjem priobčujemo zgoraj omenjeni članek, ker izpopolnjuje sliko našega bednega stanja. Članek se glasi:«
—	»Lažnjiv budžet in poročene učiteljice. Naš članek o lažnjivem budžetu in članek našega strokovnega tajnika o zadevi polovičnih dnevnic poročenim učiteljicam je našel odmeva tudi v Beogradu. »Narodna Prosveta« citira podrobnosti glede proračuna za prosveto v Sloveniji iz našega članka v 12. štev. Uč. Tov. in enako članek glede prikrajšanja dnevnic poročenim učiteljicam. Izven citatov pravi »Narodna Prosveta« sledeče: »Mi dodajemo da ovako izradenim državnim budžetom, kojim se ne zadovoljavaju potrebe za rad na kulturnom razvijanju i napredovanju Slovenaca, ide na ruku pro-povednicima separatizma u Slovenačkoj, što naši državni upravljači ne treba da gube iz vida. Nepravda i nelogičnost su u ovom slučaju očigledni. U državnim zako-nima ne treba, upravo ne sme biti ne-pravde i nelogičnosti. Država nikad ne sme biti prema jednima majka, a prema drugima mačeha. Zato slovenačko učiteljstvo s punim razlogam diže svoj glas proti vu o ve nepravde. Saopštavajuči sve ovo mi skrečerno pažnju merodavn h faktora na ovaj opravdani protest naših slovenač-kih drugova i ponavljamo i ovom prili-kom ranije učinjeni zahtev da se ova oči-gledna nepravda, koja se čini prema uda-tim učiteljicama od strane države, otklo-ni što pre.«
— O naši »Stenovsko-strokovni knjižnici« prinaša »Narodna Prosveta« v 23. štev. dolg članek, v katerem toplo pozdravila in zelo povoljno ocenjuje 1. zvezek stanovsko-strokovne knjižnice, ki je bil slovenskemu učiteljstvu pravkar dostavljen potom predsednikov okr. uč. dr.
—	Iznenadil nas je topot naš »Popotnik«. Našemu organizačnemu prerojenju naj sledi sedaj še naše notranje, duhovno prerojenje in vstajenje, ta klic in dih se čuti v zadnjem času v vsem našem stanovskem javnem življenju in tudi zadnji »Popotnik« je apostol tega gesla, v tej številki še v posebni meri. Takoj na čelo mu je dal ta odznak sam urednik tov. Pavel Flere z razpravo o »zakoniti ureditvi učiteljske izobrazbe, katero podpre zadej oddelek »duhovna organizacija uči-teljstva« z razpravo in organizačnim Statutom pedagoških odsekov v organizaciji UJU; in tudi odlomki zadaj nas pridno seznanjajo z napredkom učiteljske izobrazbe v tujih državah. Posebno svečano obliko pa daje tej številki »Popotnika« prof. Suherjev spis »Uvod v strokovno stiliziranje«, ki ga krase poleg drugih slik še posebni barvotiski na umetniškem satiniranem papirju, ki so delo naše »Učiteljske tiskarne«. Vsak strokovnjak nam mora priznati, da je s temi odtiski v do-
voljni meri Učiteljska tiskarna pokazala, kako preciznega dela je zmožna in da jo brez strahu in sramu lahko vsakomur priporočamo; zato vse tovarišice in tovariše še posebno opozarjamo na tozadevno delo.
— Pretiravanja »Preroda«. V letošnji 2. štev. »Preroda« se spotika nekdo »iz učiteljskih krogov« nad tem. da pišejo naši šolski učbeniki tudi o vinu. »Prerod« se silno lmduje, ker se že v abcednikih nahaja tiskana beseda »vino« in ker je nekje v slovnici uporabljen iz slov. pesništva citat o — vincu. Seveda nam še na misel ne hodi. da bi nasprotovali resnemu stremljenju za iztreznenjem našega ljudstva. Toda dobre stvari ne bi smeli pretiravati tako kakor to dela »Prerod«, ker se sicer hvalevredno prizadevanje — osmeši. — Po metodi »Prerodovi« bi morali pometati iz učilnic večino naših pisateljev. od Prešerna oa do Cankarja; tudi Zgodbe sv. pisma bi morale sfrčati iz šol. ker pripovedujejo o pohujšljivi pijanosti Noetovi. Čudimo se le, kako so Srbi ostali tako trezen narod, četudi se že stoletja navdušujejo ob divnih pesmih kraljeviča Marka, ki tako »pohujšljivo« zahteva: »Namjesti me gdjegodi u mehanu, — primakni mi vina i rakije!« — Prihodnjič se utegne »Prerod« v svoji sfanati-zovani gorečnosti lotiti samega Gospoda, ker ie v Kanah Galilejskih čudežno pripravi! vina: ali pa bo celo prepovedal mladini, da bi hodila k maši, kjer je vinu odmerjeno tako sveto mesto. — Ne dotikali bi se takihle pretiravanj, ki jih ie že Prešeren nesmrtno osmešil v svoji »Novi pisariji«, ako ne bi »Prerod« naslikal stvari tako kakor da so izraz mišljenia slov. učiteljstva. Proti taki insinuaciji moramo. seveda ugovarjati, kakor tudi proti temu. da z brezobraznimi osebnimi na-nadi na naše tovariše ki so vse svoje življenje posvetili baš narodovi vzgoji.
—	Iz Murske Sobote nam poročajo: Na mesto vpokoienega osnovnošolskega nadzornika g. R. Jurka je imenovan g. Cvetko, bivši nadučitelj v Bučečovcih. G. Cvetko je bil prvi organizator prekmurskega šolstva. Prišel je takoj po prevratu sem v Prekmurie ter navduševal učitelje, ki so mu bili znani kot dobri Slovenci. Prepotoval je celo Prekmurje, ogledal vsako šolo in proučeval tukajšnje razmere naprej. G. Cvetko ie bil že pred prevratom v Prekmurju in dobro pozna tukajšnje razmere in ljudstvo. — Sedaj, ko mu čestitamo, ga obenem prosimo, naj z vso energijo nadaljuje delo svojega prednika. da se bo šolstvo še bolj povzdignilo.
—	Kaligrafično pisanje številk na | osnovni šoli. Ako opazujemo preprostega
kmeta, vidimo, da piše številke zelo sla-' bo. Če iščemo vzroka temu. bomo videli, I da ni sam kriv če ne zna lepo in pravilno pisati številke, ampak je šola kriva temu. Hospitiral sem na osn. šolah v Prekmurju in tudi preko Mure na Štajerskem. Prepričal sem se. da učitelji obravnavajo števila samo v prvem šolskem letu in se potem sploh ne brigajo več za to, če pišejo učenci pravilna števila ali ne? To je zelo slabo! Učenci zapuste osnovno šolo in ne znajo pisati pravilno številke. Po mojem mnenju je treba učiti kaligrafično pisanje številk že v drugem in tret-iem šolskem letu in sicer v leoopisnici. V svojem razredu učim kaligrafično pisanje številk in seveda tudi pri računanju pazim na to. da pišejo učenci števila ravno tako pravilno kot v lepopisnici. Prepričal sem se. da se lahko doseže lepe uspehe. Ker je pa iako potrebno in dobro- če znajo učenci, ko zapuste osn. šolo pisati pravilna in lepa števila, je važno, da se poučuje na osn. šoli kaligrafično pisanje številk. — A. Benkovič.
—	Nastop mladine v ljubljanskem dramskem gledališču. V nedeljo, 8. aprila ob pol 11. uri dop. priredi »Splošno žen.
j društvo« predstavo v prid »Dečjemu domu«. Vzpored obsega dva dela: 1. »Sirota Anka«, igra s petjem in godalnim orkestrom v treh slikah. Glavna vsebina igri je prihod sirote v »Dečji dom«. V igro ie vpletenih več narodnih in umetnih nesmi (Adamiča. Juvanca i. dr.) 2. Pevski nastop malih Slovenk v narodni noši ki opevajo svojo domovino: »Triglav«, »Savica«, »Otok Bleški«, »Primorska sirota«, »Gor čez jezero« (vse tri- in četveroglasen dekl. zbor) ter Volane: »Slovenskim mladenkam« (dvogla-sen zbor s ¡spremljanjem orkestra). Sodelujejo učenke 1. mest. osn. šole ter mladinski orkester, ki ga je naštudiral kon-zervatijski profesor K. Jeraj. Igro ki jo je sama zamislila in petje vodi tovari-šica Milka Umbergerjeva. Ker ie prireditev v narodno- in umetniškovzgojnem oziru zanimiva za mladino kakor za od-
rasle ter je zvezana z nemalimi težko-čami in žrtvami, je želeti, da bi jo učiteljstvo po možnosti podpiralo.
—	Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču priredi v petek, dne 6. IV. ob pol osmih zvečer in v nedeljo, dne 8. IV. ob štirih popoldne sedmo šolarsko akademijo. Spored: telovadni, pevski de-klamatorski, goislaški in klavirski nastopi vseh učencev z učitelji. V nedeljo 8. IV. ob 8. uri se otvori v šolskih prostorih velikonočna razstava pirhov in risarskih ovitkov Za obilen poset akademije kakor razstave orosijo učenci in ravnateljstvo
lz mestnega šolskega sveta v Ljubljani. O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta z dne 23. marca 1923 smo prejeli sledeče poročilo: Uvodoma se spomni predsednik v toplih besedah pokojnega župana dr. Ivana Tavčarja, ki je bil 1? lef zastopnik občinskega sveta v mestnem šolskem svetu ter kot župan nad 10 let njegov predsednik, nekaj časa kot deželni odbornik tudi član deželnega šolskega sveta, povsod in vsik-dar vnet zagovornik šolstva in iskren prijatelj učiteljstva. Predsednik pozove zborovalce, da se dvignejo raz sedeže in tako počaste spomin na zaslužnega pokojnika, kar se zabeleži v zapisniku. Potem se preide na dnevni red in se vzetno najprej na znanje poročila iz predsedstva in se odobri brez vstrvora zapisnik zadnje seje z dne 27. januarja 1923. Nato se odobrita poročili o osobnih izpremembali in pa o daljših dopustih učiteljstva izza zadnje upravne dobe. Poročila okrainega šolskega nadzornika o nadzorovanju 1. 1. mestne deške osnovne šole; 2. zasebne dekliške osnovne šole v Licht. sirotišču; 3. VI. mestne deške osnovne šole; 4. vnanje zasebne dekliške meščanske šole uršulinske; 5. II. mestne deške meščanske šole in 6. I. mestne dekliške meščanske šole — vse za tekoče šolsko leto 1922/23 vzeino se brez ugovora soglasno na znanje in se imajo predložiti višjemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Pritrdi se tudi vsem v njih izraženim nasvetom in naročilom v pedagoško - didaktskem in gospodarskem oziru. — Na znanje se vzame posnetek »Letnega glavnega potonila o stanju osnovnega in meščanskega šolstva liubljanskega za koledarsko leto 1922., ki je bilo s podrobnimi in sumarnimi izkazi v celoti višjemu šolskemu svetu že predloženo. Ko se pojasni in primerno uvažuje še več internih vpra-t šanj pedagoške in gospodarske vsebine, zaključi predsednik sejo.
—	Tovariši — lovci! Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani potrebuje v svrho svojega obrata razne ustreljene .ptice in živali, ki bi bile primerne za gačenje. V ta namen se naprošajo vsi to-variši-lovci. nai nam o prilikah pošiljajo take eksemolare. Siroške in poštnino povrnemo. Na delo tedaj: procvit naših gospodarskih podjetij je korist celotne naše organizacije, ker se čisti dobiček od njih unoiablja izključno za organizacijo in na-rodno-kulturne namene!_
Naše narodno prosvetno delo.
Znižana vožnja in odprava davka za prosvetno delo.
Ministrstvo prosvete je razposlalo dne 30. novembra t. 1. št- O. N. št. 48949 okrožnico naslovljeno na pokrajinske uprave prosvetne inšpektorje, šolske nadzornike in šolska vodstva, v kateri se priporoča širjenje ljudske prosvete in pobijanje analfabetizma potom nedeljskih šol. predavanj, roditeljskih sestankov itd.
Ministrstvo prosvete se je obrnilo s svojim pozivom na vse šolske kroge zavedajoč se. da imata največ uspeha na širienju prosvete med narodom šola in učiteljstvo. Vendar s tem ni rečeno, da je narodna izobrazba samo šolska in učiteljska dolžnost kajti ne more se storiti vsega le potom šole in pedagoško-didak-tičnega dela. ampak tudi potom predavani. iger. predstav, koncertov itd., pri čemer naj sodelujejo tudi drugi izobraženi krogi-
Z žalostjo pa vidimo da je razen šolskih ljudi le malo inteligentov pri imeno-ilko večja čast in priznanie, ker se ne strašijo r.e dela in ne neprijetnosti. Ali kovanem delu. Te bele vrane bi kmalu sešteli na prstih, zato pa gre njim tudi toliko je krajev in koliko v teh krajih uradnikov in drugih ki ves trud in delo opa-zuie.io le od daleč in mislijo, da je njihova narodna dolžnost že izpolnjena, ako plačajo tistih par dinarjev letno za Sokola, Jugoslovansko Matico ali pa še morda za katero drugo društvo. Ne ljubi pa se jim sodelovati pri podrobnem delu, petju, knjižnici, odru, niti ne posečujejo od drugih prirejenih prireditev. Vse izobraževalno delo leži le na ramenih nekaterih, ki morajo zato toliko bolj biti vpreženi. Pretežna večina med temi požrtvovalneži pa ie zopet učiteljstvo ki še nikoli ni zapustilo naroda, ki je vedno in tudi v najtežjih in najdražjih časih idealno delovalo in izvrševalo ne samo svojo službeno
Stran 4.
UČITELJSKI TOVARIŠ dne 5. aprila i 923.
Ste v. 14.
dolžnost, ampak izvrševalo tudi naloge, ki si jih je samo stavilo v prospeh svojega bližnjega in celokupnega naroda slo-, venskega, sedaj jugoslovenskega naroda-
Naše učiteljske organizacije imajo v svojih programih dela nele samo povzdi-go izobrazbe lastnih članov temveč tudi celega naroda. V ta namen se učiteljska društva mesečno po dvakrat shajajo na svoja zborovanja, kjer se med drugim tudi razpravlja vprašanje narodne prosvete in kjer se ugibajo boljša in lažja pota za uspešnejše delo na polju ljudske izobrazbe. Teh sestankov se učiteljstvo pridno udeležuje in stroške pokriva iz lastnih sredstev, kar ni ravno malo v teh čudno in nenaravno dragih časih, ko ima že vsak konjski hlapec večjo plačo kot državni uradnik. Zato pa tudi učiteljstvo trpi — no. pa saj idealisti še nikoli niso dobro živeli, pa še zdaj ni treba . . . ■
Učiteljstvo ni še nikoli zahtevalo za svoje težko delo med ljudstvom plačila, prostovoljno si ga je naložilo na svoje rame in prostovoljno ga bo izpeljalo, le boli nas, da nas pozabljajo kaj radi na tistih mestih, ki bi nas morali podpirati ne morda iz usmiljenja tmveč iz dolžnosti.
Država bi mnogo pripomogla in nas dobro podprla ko bi vsaj dovolila, da ima učiteljstvo polovično vožnjo na železnicah, kadar se vozi k okrajnemu učiteljskemu zborovanju. Marsikateri, ki sicer ostane doma, ne morda iz mlačnosti in komodnosti. ampak ker res ne more utr-peti tistih dinarjev za previsoko železniško tarifo. S polovično vožnjo bi mu bilo že mnogo pomagano. a spodbudila bi ga tudi dobra volja od strani oblasti. Učiteljstvo bi veselejše hodilo k zborovanju, od tam na veselejše k zopetnemu delu, ker bi se vračalo od zborovanj z novimi načrti in idejami v glavi in novo spodbudo v srcu.
Ta misel nima bogve kakšnih zaprek in ni nemogoča, kajti te pravice uživajo tudi druga društva, ki za izobrazbo naroda niti od daleč nimajo toliko važnosti kot mi. Ako imajo že razna športna društva za izlete to ugodnost s toliko večjo pravico jo moramo zahtevati mi za pot, ko gremo k društvenem zborovanju.
(Dalje prihodnjič.)
Šolski odri in pevski zbori.
—po Šolski oder v Lehnu. Učenci in učenke trirazredne osnovne šole v Lehnu na Pohorju so priredili dne 11. svečana t. 1. šolarsko veselico v korist šolar-ske knjižnice s sledečim sporedom: Petje, deklamacije ter dvodejanka »Lažnjiva Danica«. Bil je to prvi poskus malčkov v lavnem nastopu, ki so ga prestali prav dobro. Nastopili so z izredno neprisilje-nostjo in sigurnostjo ter rešili svojo nalogo hvalevredno. Ljudstva je prišlo to- j liko skupaj, da so bili vsi za ta namen 1 odločeni prostori nabito polni. Občinstvo je z odobravaniem in burnim ploskanjem pohvalilo malčke in opetovano izrazilo svoje zadovoljstvo in hvalo učiteljici Milici Stupanovi, ki se je trudila z uprizoritvijo igre ter nadučitelju Srečkotu Majcen, i ki je vodil Detje. Z ozirom na precejšnje stroške je blagajničarka tov. Milica Stu- j oanova izkazala čistega dobička 1038 K, 1 ki se porabi za šolske namene.
VSAK JUGOSLOVAN MORA BITI ULAN, JUGOSLOVANSKE MATICE!'
Književnost in umetnost.
k I iublianski Zvon prinaša v svoji mar-čevi številki iskreno pisano osmrtnico za pokoj- i nim pisateljem drjem. Ivanom Tavčarjem. Razen tega obeta uredništvo v »Kroniki«, da bo decem-bersko številko »Ljub. Zvona« posvetilo izključ- i no sp •mimi svojega odličnega sotrudnika: ako bi j gradivo za to spominsko številko naraslo preko ' Zvonovega obsega, izda založništvo lista za božič posebno publikacijo, Tavčarjev almanah. Na to publikacijo se slov. pisatelji in pokojnikovi znanci in prijatelji opozarjajo in vabijo, da s svo- I jimi prispevki pomorejo uredništvu realizirati njegov hvalovredni namen. Kakor smo se infor- i mirali, hoče uredništvo v tem zborniku poleg prvega osnutka Tavčarjeve monografije označiti in oceniti njega delovanje in pomen na vseh poljih, na katerih se je genijalni pokojnik udejstvoval. Rokopisi se pošiljajo uredništvu »Ljub. Zvona« najpozneje do začetka septembra t. 1. — Tretja številka Zvona prinaša poleg tega troje zelo zanimivih člankov: dr. V. Mole je pričel objavljati svoja Pisma o stari umetnosti; prvo pismo nosi podna*Nv Intimna umetn;.st«; v njem je pisatelj pokazal tisto stran starogrških upodabljajoči1.! umetnosti, ki je rnarsikatcremu površnemu poznavalcu grške kulture popolnoma neznana: kako se je Grku oblikovala njegova umetnost v njego-
vi najposrednejši domačnosti. Sestavek je pisan v
živahnem esejističnem tonu. Dr. Iv. Prijatelj nadaljuje svojo znamenito študijo o poeziji »Mlade Poljske«; v tem delu je pisatelj očrtal profil in ocenil pomen velikega poeta K. Tetmajerja, analiziral organizacijo »Mlade Poljske« ter kritično zajel idejne smeri, v katerih sta se udejstvovala pesnika A. Gorski in Prabyszewski kot urednika mladopoljskega glasila »Zycia« — Literarno-zgo-dovinsko zanimiv odlomek iz Aškerčevega življenja je podal dr. J. Glonar v članku Aškerc v Šmarju. Članek je zasnovan na podlagi pisem, ki sta jih o Aškercu pisali obe sestri Milekovi svojemu prijatelju Cimpermanu. V leposlovnem delu nadaljuje Mariia Kmetova svoj roman »V mete-žu<>, ki ie že zdaj privabil Zvonu mnogo novih čitateljic; povprečna sodobna ženska je v tej povesti očrtana s krepko psihologijo. Ivan Zoreč je objavil iz svojega cikla »Ljubice tri« drugo sliko, nad katero se vzlic kočljivemu predmetu ne more zgražati noben zrel in razsoden čitatelj. Iz Zor-čeve besede diha topla, osvajajoča pristnost in nepotvorienost. M. Jarčevi »Črni čarodeji« se nadaljujejo, Milan Fabjančič pa je objavil talentirano pisano, vizijonarno sliko »Čuden gost«. Pesmi imaio lanko Samec, France Vodnik in Stane Kosovel iz svojih biblijskih pesmi »Janeza Krst-nika«. — V »Književnih poročilih« podaja Juš Kozak o priliki romana Plebanus Johannes kritičen prerez dosedanjega Pregljevega literarnega dela; študiji; ie zanimiva tudi .tare M. skuša o priliki raznih modernih pesniških zbornikov podati nekako sintetično, kritično poročilo o najnove'ših smereh in potih najmlajše srbske lirike. J. P-k. poroča o Meškovih »Mladih srcih«, A. Debeljak o Levstikovem prevodu Merimecjevega romana »Karmen«, T. A. G. pa ocenjuje lanski letnik »Časopisa za slov. jezik«. Kronika obsega Albrech-tovo poročilo o drami, v katerem pohvalno govori o predstavah tdijota in Vojička. — Vsemu slov. razumništvu Ljubljanski Zvon najtopleje priporočamo!
Naša gospodarska orpanizaciia.
—g Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani občni, zbor 28. marca 1923 ni bil sklepčen. Po S 24. pravil bo opravljal društvena opravila dosedanji odbor do občnega zbora prihodnjega leta.
—g. Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. 7 % obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca septembra 1922): Vekoslav Lilija, nadučitelj v Polšniku. 1 a 100 Din; Tomo Jederlinič. učitelj v Ljubljani, 3 a 100 D; Marija Kitova. učiteljica žen. roč. del v Rogaški Slatini. 2 a 100 Din; iskuoaj 6 obveznic a KM) Din in prej izkazanih 87 obveznic a 100 Din = 9300 Din. Srčna hvala!
Iz naše stanovske organizacije.
Iz glavnega odbora UJU
v Beogradu.
fglo Sklepi Glavnega Odbora U.IU
v Beogradu na seji 4. nov. 1922:
Odlučeno je:
1.	Da Zadruga Potrošačka ustupi jedilu sobu za blagajnu;
2.	da se kupi kaša; '
3- Da se sva stara artija proda;
4.	Da se dobije patent za »Dačku Knjižnicu.«
5.	Da se smanji plata korektoru »Nar. Prosvete« na pola, ako list bude izlazio jedanpu: nedeljno, inače sa 100 Din mesečno
6.	Da sekretar otvara poštu i deli je; dotični da potpisom potvrdi prijem;
7.	Napisati pismo G. Ministru Prosvete i tražiti oslobodenje g. Jove Milije-vica od rada u školi da bi se mogao staviti na raspoloženje Udruženju .
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+§ Učiteljsko društvo za konjiški okraj zboruje v soboto, dne 14. aprila 1923 ob 11. uri v deški šoli v Konjicah. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročevalci o stanju šolskih vrtov. Volitev poročevalca v zmislu odloka okr. ozir. viš. šol. sveta — ozir. potrditev že v oktobru 1922 izvoljenega poročevalca. 4. Nekaj podatkov o šolskih odrih iz lastne prakse; podava tov. M. Bezlajeva. 5. Iz vprašalne skrinjice. 6. Slučajnosti. Udeležba je obvezna za vse člane in članice. Tov.-ica blagajničarka prosi za vsaj četrtletno članarino, da za-more izpolniti vse obveznosti napram glavnemu blagajništvu pov. UJU. 3/» ure pred zborovanjem prva pevska vaja.
Odbor.
+§ Učiteljsko društvo za slovenj-srraški okraj zboruje glasom društvenega sklepa v četrtek, dne 12. aprila 1923 točno ob 9. uri. v Slovenjgradcu s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik zadnjega zboro-
vanja. 2. Dopisi društvene in stanovske zadeve. 3. Volitev stalnega konferenčnega odbora. 4. Ustanovitev učiteljske podružnice F. S. 5. Predavanje. 6. Slučajnosti. Poisebna vabila se ne bodo pošiljala Udeležba je obvezna.
+§ Belokranjsko učiteljsko društvo zboruje v soboto 14. aprila 1923 ob 13. uri j v Semiču. Dnevni red: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Končanje dnevnega reda zadnjega zborovanja. 3. Volitev poročevalca o stanju šolskih vrtov. 4. Ustanovitev podružnice Ferijalnega Saveza. 5. Slučajnosti. — Kdor želi ta dan v Semiču obedovati, naj to pravočasno javi tov. Riglarju.	Odbor.
+ § Radovljiško okrajno učiteljsko društvo zboruje dne 14. aprila t. 1. (sobota) ob pol 3. uri popoldne v Lescah.
+§ Učiteljsko društvo za slovenje-bistriški okraj zboruje v soboto dne 14. aprila 1923. ob 10. uri v dekliški šoli v SI. Bistrici po sledečem (sporedu: 1. Za- j pisnik zadnjega zborovanja. 2. Stanovske j in društvene zadeve. 3. Učiteljski Feri-jalni Savez. 4. Naš obupni gmotni položaj — naše zahteve — poroča tov. Bratoš. 5. Slučajnosti. Za vse člane je udeležba obvezna. — Odbor.
+§ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 19. aprila v Mariboru v mali dvorani »Narodnega doma« ob 10. uri predpoldne po sledečem sporedu: 1. Dopisi. 2. Iz kronike učiteljskega društva za mariborski okraj. (Poroča tov. Mar. Godec). 3. Gustave Le Bon in nje-irovi »Psihološki zakoni razvoja narodov«. (Predava tov. predsednik). 4. Slučajnosti Točna ¡n polnoštevilna udeležba ie stanovska dolžnost!
+ OBČNI ZBOR PTUJSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA se je vršil v četrtek, dne 11. januarja 1923 ob 10-uri v ptujski Mladiki. Tov. predsednik »ozdravi nove člane tov. Šestana, Goru-pa. Jurančiča, tov. Serajnikovo; Premko-vo. Ferenčakovo. Židanikovo. Štrucljevo, Senčarjevo in Rebolovo z apelom: Sto-oajte krepko in ponosno z nami! Z bistrim očesom opazujte narod in njegov naraščaj, našli boste v njem vrline, ki jih ie treba s smotrenim delom podkrepiti- j Zasledili pa boste tudi k varljive slabe lastnosti, ki iih je treba z vsemi sredstvi iztrebiti. V vsem delu vam želim mnogo sreče, a nobene prevare, kakor jih je naš stan že doživel. Nato so posamezni funkcionarji podali poročila.
Tov. nredsednik poda nekaj podatkov iz društvene zgodovine, nato pa (Preide k letnemu poročilu 1922. Sam trdi. da ie nepričakovano in v času nediscipliniranosti članov in nasprotujočih si struj. zasedel predsedniški stolec- Posrečilo se mu ie, da je duhove pomiril. Včasih so bili celo preveč mirni da ni bilo toliko pozitivnega dela. kot bi pričakovali po velikosti društva.
Tov. tajnica poroča sledeče: V letu 1922. je vstopilo 141 članov, od teh jih je med letom odšlo iz okraja 20. Zborovanj je bilo 8 ob precejšnji ugeležbi. Odbor je imel 5 sej. Referati in poročila so bili na tanetu pri vsakem zborovanju. Obravnavali so se problemi, ki se tičejo naše strokovne in stanovske smeri. Društvo ie poslalo zastopnika na pokrajinsko skupščino na Bled in na državno v Sarajevo. Koncem opozarja članstvo, da nai se ne ustraši gmotnih težkoč in ne zapušča radi tega društva, ampak se oklene še trdneje stare resnice v »slogi je moč«.
Tov- knjižničar povdarja da zvone-nie no toči ne prepreči škode. Pozna se, da je voina stegala svoje prste tudi po društveni knjižnici. Vidi se oa tudi. da društvo ni obračalo prevelike važnosti na to- Obenem poda tudi poročilo o uredbi knjižnice in stavi svoje predloge, kateri so bili soglasno sprejeti.
Tov. blagajničarka poda letni račun, kateri je bil odobren ter proračun za leto 1923- Ker je v proračunu primanjkljaj, predlaga, da se članarina zviša od 100 Din na 120 Din, kar se enoglasno sprejme.
Volitve so se vršile z vzklikom, ter so bili izvoljeni sledeči: Predsednik: Majcen, podpredsednik: Lešnik, tajnik: Jurančič, blagajničarka: Luknarjeva, knjižničar: Praprotnik. pevovodja: Ču-lek. Nato so se še izvršile volitve za namestnike odbornikov in načelnike ter člane posameznih odsekov.
Novi predsednik Doda nekoliko smernic novega odbora in zaključi zborovanje	—čič.
+ GORNJEGRA.ISKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj občni zbor dne 10. februarja na Rečici ob prav dobri udeležbi.
Predsednik pozdravi navzoče ter predstavi tov. Klančnikovo, voditeljico gospodinjskega tečaja v Šmartnem ob Dreti kot gosta ter novo
pristopivše člane Mileno Konečnikovo, Vekoslava Weis in Alfreda Zehelj. Tovarišu Kocbeku čestita na Najvišjem odlikovanju, tov. Rainerju pä na dobro prebitem izpitu.
Društvene zadeve. Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri. Iz predsednikovega poročila se razvidi, da je društvo štelo lani koncem leta 21 članov (2 neorganizirana), je imelo troje zborovanj s predavanji in je plačalo okroglo 1700 K organizačnega davka, kar je za tako maloštevilno društvo precej. Blagajnik poroča, da imamo razen nekaterih terjatev še 371.36 K gotovine. Nova članarina se določi na 90 Din letno. Z učitelji omožene učiteljice plačajo skupno le 30 Din, upokojenci pa 40 Din ter dobe za to »Učit. Tov.«
Dopisi. »Učit. dom« v Mariboru. Tov. Dolin; .¡' pravi, da bi se naj § 9 in 10 pravil tega društva izpremenil v toliko, da bi ne bila večina članov v Mariboru. — Društvo bo prispevalo po svojih močeh in sicer naj šolski voditelji pobirajo prispevke od svojega učiteljstva. Brošure »Unifikacija i reforma osnov, škole« so se razprodale.
Volitve novega odbora: predsednik V. Pul-ko, namestnik Branko Zemljič, tajnica Iva Černe, blagajničar Josip Korban, odbornika Lucija Rai-nerjeva in Ivan Dolinar.
Volitve v učit. razsodišče: predsednik V. Pulko, namest. Jos. Terčak, prisednika, Fra» Vajd in Josip Poberaj, namestnika Marica Venin-šekova in Rainer Milko.
Ferialni savez. Nabiranje članov in oskrbo zavetišč prevzemeta tov. Fran Vajd, učitelj v Mozirju in Milko Rainer, učitelj v Ljubnem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Lj. P. — Š.: Nemogoče za to številko, ker smo rokopis prejeli šele v sredo.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 159.
RAZPIS NADUČITELJSKE SLUŽBE.
Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 18. I. 1923 štev. 228 razpisuje se na deški netrazredni osnovni šoli v Ljutomeru nadučiteljiska služba v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje je vladati po predpisani službeni poti do
21. aprila 1923 pri krainem šolskem svetu v Ljutomeru.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 12. marca 1923.
Št. 251/1.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
Razpisuje se v stalno namestitev služba učitelja-voditelja na enorazrednici v Črnečah nri Dravogradu.
Pravilno onremljene prošnje naj' se vlože nri podpisanem okrajnem šolskem svetu do 15. maja 1923.
Okrajni šolski svet v Prevaljah,
dne 28. marca 1923.
Predisednik: Koropec.
Varuite otroke!
Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO"!
ŽIKO
Pokusite............- - in se prepričajte,
da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Žika", d. z o. z.
Ljubljana, Rož. dol.
KNJIGARNA
UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6. priporoča sledeče mladinske spise:
Din
MARKO SENJANIN. slovenski
Robinzon .....
KRALJ PETER I. OSVOBODITELJ .......
MATI NARAVA PRIPOVEDUJE,
prirodopisne pravljice . BABICA PRIPOVEDUJE, s tremi
risbami ......
OTROŠKI ODER, mladinske igre VSEM DOBRIM, tri povesti za
mladino • • • • • NEKOČ JE BILO JEZERO, dolinska bajka .....
DROBNE PESMI, ilustrirano . . SRBSKE NARODNE PRIPOVEDKE .......
ČEŠKE PRAVLJICE ....
ELEGANTNO VEZANO! Obširnejši cenik oošilia kniigarna na za * htevo brezplačno!
8-—
16 —
24-—
9 — 7 —•
7-—
20-— 7 —
18-— 12-—