Matija Ogrin, Janko Kos: Duhovna zgodovina Slovencev ... Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij OCENE – ZAPISKI – PORO^ILA – GRADIVO Janko Kos: Duhovna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska Matica , 1996. 225 str. V kontekstu slovenske humanistike je Duhovna zgodovina Slovencev verjetno prvo delo, ki sku{a sinteti~no zajeti celoten razvoj slovenstva od prvih za~etkov do najnovej{ih dni na problemski na~in, ki povzema vase ugotovitve razli~nih specialnih zgodovin – od literarne in likovne do politi~ne, od verske in filozofske do socialne, gospodarske itn. – in na tej podlagi strnjeno podaja glavne stopnje, silnice in vozli{~a duhovnega razvoja Slovencev skozi stoletja. Knjiga je napisana poljudno in berljivo, brez znanstvenega apa- rata; podrobno znanstveno evidenco, ki je nujna podlaga za tak{no razpravljanje, avtor vseskozi zadr‘uje v ozadju, da ne moti strnjene problemske razprave. V ~asu od njenega izida je Duhovna zgodovina Slovencev strokovni javnosti postala dovolj znana, zato pri~ujo~i zapis ne more biti iz~rpna vnaprej{nja informacija, marve~ naj slu‘i kot ponoven razmislek nekaterih premis in sklepov, ki jih to delo ponuja literarni vedi, slovenski human- istiki in kulturi v naj{ir{em smislu. Najprej k premisam. Janko Kos posku{a zajeti duhovnozgodovinsko problematiko raz- voja Slovencev hkrati v dveh perspektivah: prva spremlja nastanek srednjeve{kega sloven- skega ljudstva in njegov razvoj v narod in naposled v nacijo. Ljudstvo pri tem pomeni prvotno in preprosto, v socialnem in kulturnem smislu egalitarno in demokrati~no skup- nost, ki v sebi ne duhovno ne kako druga~e {e ni bistveno diferencirana. Narod v nasprotju s tem predstavlja skupnost, ki jo poleg tak{nega ljudstva sestavljajo {e drugi, zlasti srednji sloji in elite, je socialno raz~lenjena, poleg tega pa tudi kulturno in duhovno diferencirana. Narod je torej civilizacijsko in kulturno vi{ja skupnost kakor ljudstvo, saj je navzven sklen- jena, v sebi pa socialno in duhovno razvejena, pri ~emer narodnostna enotnost osmi{lja duhovno razli~nost. Nacija pa naposled pomeni narod kot nosilca suverene dr‘avne oblasti; nacija je v njem utemeljena, s pomo~jo dr‘ave zagotavlja trajnost narodove enotnosti navz- ven in stabilnost njegove raz~lenjenosti navznoter, hkrati pa dviguje narod na vi{jo kul- turno in civilizacijsko raven. Ob to vertikalno perspektivo razvoja ljudstva v narod in nacijo, ki implicira razvoj iz homogenega ljudstva v skupnost razli~nih socialnih plasti, postavlja Kos {e drugo: narod in nacija sta v horizontalni perspektivi raz~lenjena na razli~ne duhovne sisteme in njihove dru‘beno organizirane oblike. V tem pogledu Kos zasleduje zgodovino religioznih, filozofskih, umetnostnih, politi~nih in drugih idej, ki so razvijale in ~lenile duhovno podobo slovenstva. Obe razse‘nosti, vertikalna in horizon- talna, sta za narod ne le potrebni, ampak pomenita temeljno strukturo njegovega obstoja. Pri tem je za Kosovo stali{~e klju~nega pomena imperativ – ~e smemo tako re~i –, ki ga implicitno ves ~as postavlja pred obe razse‘nosti narodnega ‘ivljenja. Prvi~, za duhovno strukturo Slovencev je zna~ilen zaporeden prehod iz plemenske skupnosti v srednjeve{ko ljudstvo, nato v narod in nacijo. Ta vrstni red, poudarja Kos, je naraven in trdno dolo~en z zgodovinskim bistvom slovenstva, zato ga ni mogo~e samovoljno spreminjati. Iz tega razloga Kos zavra~a vse poskuse, ki ho~ejo kompleksen, raz~lenjen narodni organizem potisniti nazaj na raven homogenega ljudstva. Najbolj daljnose‘en poskus te vrste je bil komunizem, v drugih oblikah pa ta ideja obstaja {e danes. Kosovo izhodi{~e za drugo, hori- zontalno perspektivo, v kateri se narod ~leni v razli~ne duhovne sisteme, pa je spoznanje potrebe, naj bo ta razli~nost dialo{ka; nasprotujo~i si idejni tokovi, zlasti katoli{tvo in t. i. svobodomiselstvo, naj s temeljito refleksijo svojih pozicij odkrijejo, kaj jih medsebojno povezuje, in tako dose‘ejo raven, ko bodo eden drugemu dopolnilo in ne nasprotje. V izpeljavi premis, v katerih Kos hkrati upo{teva obe razvojni perspektivi – vertikalno in hori- Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_6.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 zontalno –, in to s stali{~a naravnega razvoja in ‘elene dialo{kosti, je temeljna invencija Kosovega pristopa k duhovni zgodovini Slovencev. Ta invencija je po vsem videzu plodna, saj avtorju omogo~a, da na vsak, {e tako velik ali majhen pojav pogleda z vsaj dveh plati, kar posameznemu predmetu podeli plasti~nost, raziskavi pa kredibilnost. ^e ‘elimo priklicati v spomin nekatere sklepe in sodbe, do katerih je pri{el avtor glede posameznih pojavov na{ega duhovnega razvoja, bo tak{en izbor gotovo zelo zasilen. Oprt bo na nekatere Kosove ugotovitve, ki v slovensko literarno, kulturno ali splo{no zgodovino vna{ajo dolo~ene novosti, tako da dosedanje ugotovitve dopolnjujejo ali celo modificirajo. Precej{en pomen ima v Kosovi duhovni zgodovini misel, v katero se steka osrednja argu- mentacija prvega poglavja knjige: duhovna zgodovina Slovencev se je za~ela v obmo~ju tradicije rimskega sveta, ki ji je bila temeljni izvir (27, 28), nato pa se razvijala deset stoletij v okviru svetega rimskega cesarstva, kar je Slovence trajno vklju~ilo v obmo~je rimsko- kr{~anske tradicije, in sicer v njen zahodni, latinski del. Zanimiv Kosov poudarek je, da se je to dogajalo na avtohtonih tleh te tradicije; v de‘elah, v katere je rimsko-kr{~anska tradicija pri{la {ele s srednjim vekom, kakor npr. v severno Nem~ijo ali Skandinavijo, ta nikdar ni bila povsem sprejeta, zato so te de‘ele pozneje postale ‘ari{~e reformacije, medtem ko protestantizem v nobeni de‘eli nekdanjega rimskega imperija ni zares uspel, kar je zelo pomenljivo za slovenski primer. Vpra{anje, v katero tradicijo sodijo Bri‘inski spomeniki – latinsko, starocerkvenoslovansko ali bizantinsko –, re{i Kos z razlago, da sodi umerjeno, razumevajo~e in realisti~no kr{~anstvo, ki ga izkazujejo ti dokumenti, od vsega za~etka v okvir zahodne Cerkve in rimskega katoli{tva, kar je bilo za zametke Slovencev kot ljudstva dolgoro~no odlo~ilno, saj jih je poleg dr‘avnih meja prav to najbolj lo~ilo od drugih ju‘nih Slovanov. Drugi zanimivi drobec iz knjige, ki se ga ‘elimo tu dotakniti, je reformacija. Nanjo ponuja Kos v marsi~em povsem nov pogled. Z njo se tudi po Kosovem mnenju za~enja proces, ki je – seveda brez tak{nega namena – v ve~ stoletjih iz srednjeve{kega ljudstva napravil slovenski narod. Lutrova ideja, da je za opravi~enje pred Bogom potrebna samo vera, ne pa tudi dobra dela, je kot edino vez med Bogom in ~lovekom vzpostavila Sveto pismo. Tak{na »religija besede«, kakor pravi Kos, je mogo~a le v mediju maternega jezika, ki je poslej v religioznem ‘ivljenju dobil pomembnej{o vlogo kakor kdaj koli poprej. V tem je bilo jedro pobude za izdajanje slovenskih religioznih knjig. Drugi moment, ki ga prina{a reformacija, vidi Kos v tem, da so protestanti s svojim delom in ‘ivljenjem predstavljali prvo slovensko elito (54), prvo skupino ljudi, ki je v kulturnem smislu presegla raven ljud- stva, v ~emer je mo~ videti prvi zametek tiste diferenciranosti, ki je zna~ilna za narod. Tretji~, ob tem je reformacija terjala ve~jo cerkveno disciplino in izobra‘enost duhovni{tva, kar se je pozneje ujemalo in nadaljevalo s tridentinskimi obnovitvenimi procesi v Cerkvi. ^etrti vpliv ali vsaj odmev reformacije na Slovenskem pa vidi Kos v t. i. janzenizmu, ki je pri{el do veljave proti koncu 18. stoletja. ^e ta povezava dejansko dr‘i, ima za reformacijo – vsaj v optiki te knjige – izjemno daljnose‘ne posledice. Kosov pogled na reformacijo je zanimiv, ker upo{teva poleg svetlih tudi njene problemati~ne strani. Med {ir{im prebivalstvom reformacija ni uspela, deloma zato, ker je obsojala socialne zahteve kmetov in zahtevala popolno pokornost fevdalni oblasti; {e pomembnej{i razlog za njen neuspeh pa je duhovnozgodovinski: po skoraj devetsto letih katoli{tva, meni Kos, je bil protestantizem za Slovence s svojo strogostjo in mra~nostjo preve~ severnja{ki ali celo ger- manski, tuj duhu kr{~anstva, ki so ga sprejemali vse od nastanka Bri‘inskih spomenikov. Kos je tudi mnenja, da pomena reformacije za prehod Slovencev v narod ne gre precen- jevati: slovenski reformatorji niso bili pobudniki t. i. svobodne misli, kakor jih je slikala liberalna kultura od A{kerca naprej, pa~ pa so bili »vse prej kot strpni do druga~e misle~ih, 240 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_6.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 predvsem pa se niso zavzemali za versko, moralno, politi~no in socialno svobodo, ampak so v teh re~eh razgla{ali skrajno ortodoksna, stroga konservativna stali{~a« (63). Prav zato niso mogli spro‘iti prave duhovne diferenciacije, ki bi zahtevala vzpostavitev vi{je enote, v kateri bi te razlike lahko sobivale. To je lahko spro‘ilo {ele razsvetljensko svobodomisel- stvo, ki predstavlja zares nov, dotlej neznan pojav v na{i duhovni zgodovini. Tretja to~ka, ki se je ‘elimo dotakniti, je v dolo~enem pogledu {e pomembnej{a: za 19. stoletje Kos ugotavlja, da se v njem prepleta dvoje velikih nere{enih vpra{anj. Prvo vpra{anje je bilo, ali naj Slovenci z obstoje~imi nastavki za strukturo naroda zapustijo ra- ven zgolj ljudstva in sploh postanejo narod v polnem pomenu besede; k temu je sodila {e huj{a dilema, ali naj tak narod oblikujejo zgolj iz sebe, ali pa naj se nasprotno zdru‘ijo v narod z drugimi ju‘noslovanskimi ljudstvi? To vpra{anje sta v prid individualnosti Slovencev jasno re{ila le ^op in Pre{eren, po njima je zopet prevladala manj{a gotovost ali sploh negotovost v samoslovenski, jugoslovanski in vseslovanski razcepljenosti t. i. narod- nja{tva. Zato Kos to vpra{anje formulira v stali{~e, da je za slovensko duhovno strukturo v 19. stoletju in {e pozneje zna~ilna narodno-socialna shizofrenija. Po eni strani so namre~ Slovenci gradili svojo narodno samostojnost, z druge strani pa pri~akovali, da bodo v pri- hodnosti postali del {ir{e nacije, v kateri bodo svojo samobitnost morali podrediti tistemu narodu, ki bo pravi nosilec te nacije. Drugo veliko vpra{anje 19. stoletja, ki je bistveno za prehod Slovencev v narodno skupnost, pa je po mnenju Janka Kosa neustrezno razmerje med katoli{tvom in svobodomiselstvom. Nere{eno je namre~ ostalo, ali svobodomiselstvo lahko sobiva s katoli{tvom kot njegovo dopolnilo, ali pa lahko vlada med njima le nasprotje in negacija drug drugega. Kos meni, da do konstruktivnega soo~enja ni pri{lo, ker je svobo- domiselstvo ostajalo brez globljega premisleka o svojih temeljih in dokon~nih sklepih, ki bi iz tega sledili. Prav zato ni zmoglo filozofskega soo~enja s katoli{tvom, {e manj pa je moglo s kriti~nim pogledom ugotoviti, meni Kos, »kaj mu je v katoli{tvu nesprejemljivo in kaj iz njega sprejema za svoje izhodi{~e« (117). [ele s tem bi nastala znotraj slovenskega naroda tak{na duhovna diferenciacija, ki bi prepre~evala, da bi celoten subjekt razpadel v skrajnosti, ki bi se hotele medsebojno uni~iti. Prav tako pa tak{nega premisleka o svobo- domiselstvu in njegovih liberalnih izpeljavah ni bilo zmo‘no katoli{tvo. Ni bilo zmo‘no uvideti, kaj bi iz svobodomiselstva prej ali slej moralo sprejeti in vklju~iti v svojo tradicijo. Za katoli{tvo je bila slepilna {e zlasti okoli{~ina, da je njegov socialni in politi~ni vpliv rasel, ni pa ga spremljala ustrezna notranja prenova in refleksija o njegovem mestu v so- dobnem svetu. Zato je ve~ino vseh oblik liberalne kulture katoli{tvo razumelo kot napad in znamenja moralnega ter socialnega razkroja. Dejanska nezmo‘nost dialoga s temi procesi zaznamuje tudi Mahni~evo podjetje, ki je namesto prenove katoli{tvu prispevalo skrajno ne‘ivljenjska kulturna in politi~na stali{~a. Osrednja Kosova misel o duhovnem razvoju Slovencev v prvi polovici 20. stoletja izhaja neposredno iz opisane oblike razmerja med katoli{tvom in svobodomiselstvom. Oba glavna tokova na{e duhovne zgodovine sta pogre{ala globalno samorefleksijo in z njo povezano prilagoditev oziroma prenovo. Zato sta vsak posebej za{la v krizo, ki se je stopnjevala zlasti v ~asu med obema vojnama; ta je imela po Kosu tako gospodarske kakor socialne in kulturne oblike, po svojem bistvu pa je to bila duhovna kriza slovenskega naroda kot celote. V njej sta se oba glavna duhovna tokova, katoli{tvo in svobodomiselstvo, v sebi cepila v razli~ne nasprotujo~e si tokove, ki so oba glavna tokova drobili in razkrajali, razdalja med njima pa se je vse bolj ve~ala. Kosova osrednja misel glede tega procesa je, da je ta razkroj moral privesti v razrast tretjega dejavnika, komunizma, ki je nastal iz raz- kroja prvih dveh. Ta se je lahko po avtorjevem mnenju oprl na {tevilne zanj ugodne prvine obstoje~e krize in jih obrnil v svoj prid, zlasti na tradicionalen slovenski protikapitalizem Matija Ogrin, Janko Kos: Duhovna zgodovina Slovencev ... 241 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_6.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 krekovstva in liberalnega izobra‘enstva, po drugi strani na antiklerikalizem liberalne smeri, tretji~, na dolgotrajno katoli{ko omahovanje glede razvoja iz ljudstva v narod, in ~etrti~, na protiparlamentarno in protistrankarsko vzdu{je tedanje desnice (korporativizem) kakor tudi levice. Pristanek razkrojenega svobodomiselstva na komunisti~no varianto histori~nega panteizma (179), njegov voja{ki obra~un s katoli{tvom v revoluciji, dr‘avljanski vojni in povojnih pobojih imenuje Kos slovenska katastrofa. Njene sledi po avtorjevem mneju vodijo v desetletja, morda celo dve stoletji neustrezno zastavljenega razmerja med ka- toli{tvom in svobodomiselstvom. ^e se od teh vsebinskih izsekov, za katere menimo, da sodijo med najbolj izvirne ali samosvoje Kosove trditve v tej knjigi, dvignemo spet k njenim konceptualnim potezam, moramo najprej opozoriti na tole: – Pri duhovnozgodovinskem razvoju Slovencev iz ljud- stva v narod in nacijo je po Kosovi sodbi odigrala med vsemi segmenti kulture najpo- membnej{o vlogo literatura – pod pogojem, da vanjo {tejemo tudi cerkveno slovstvo in ljudsko pesni{tvo. Literatura v tem {ir{em smislu se zdi avtorju zaradi njenega stika z re- ligijo, ideolo{kimi tokovi, eti~nimi sistemi in tudi z drugimi vrstami umetnosti »‘ari{~e in jedro duhovne zgodovine Slovencev« (22). Ta misel je kot zasnova navzo~a v vsej knjigi. Vpra{anje, ki ga ob tem velja postaviti, je, ali naj to misel razumemo v tem smislu, da iz literature izhaja zavest o novih duhovnih premikih in torej literatura nastopa kot ‘ari{~e na{e duhovne zgodovine zato, ker u~inkuje pravzaprav kot gibalo tega zgodovinskega raz- voja. Ali pa nasprotno velja, da je literatura ‘ari{~e in jedro v tem smislu, da se duhovna zgodovina oblikuje prvenstveno zunaj literature, vendar je na vsaki stopnji tega obliko- vanja literatura tisti medij, skozi katerega se duhovna zgodovina razodeva in stopa v zavest skupnosti? Zdi se, kakor da so nekateri ocenjevalci Kosovo knjigo razumeli predvsem v prvi mo‘nosti, medtem ko je iz celotnega dela razbrati, da Kos upo{teva tako aktivno kakor pasivno razmerje med literaturo in duhovno zgodovino Slovencev. Domnevamo, da bi se avtor postavil na stali{~e, da je v ~asu, ko je kateri od velikih duhovnih tokov rasel in dobi- val svoj zalet, literatura pogosto delovala kot agens ali gibalo duhovne zgodovine: tak{no vlogo je imelo cerkveno slovstvo za katoli{tvo kakor tudi Linhart, Pre{eren, Stritar in drugi za svobodomiselstvo. Kadar pa so ti tokovi prihajali v notranjo duhovno krizo, je literatura dobila predvsem vlogo medija oziroma izpovedovalca te krize: to bi veljalo vsaj za Vodu{ka in Kosovela na svobodomiselni, ter za Preglja, Balanti~a in Hribov{ka na katoli{ki strani. Naposled moramo zastaviti {e temeljno vpra{anje o samem naslovu knjige Duhovna zgodovina Slovencev. Ali »duhovna« pomeni le, da gre za zgodovino idej in duhovnega ‘ivljenja naroda v splo{nem smislu? Verjetno je v ozadju kaj bolj dolo~nega, saj je Kos v zadnjih dvajsetih letih ustvaril izvirno aplikacijo duhovne zgodovine kot filozofske smeri na literarno vedo. Prvotno Heglovo koncepcijo o razvoju absolutnega duha, ki se v zgo- dovinskih objektivacijah postavlja sam sebi kot objekt, je Kos nadomestil z analizo polo‘aja subjekta v razvoju evropske metafizike. Tako je z duhovnozgodovinsko metodo v literarni vedi raziskoval, kako se v literarnih delih razodeva antropolo{ko stanje subjekta oziroma njegove subjektivitete, njegov polo‘aj v svetu in odnos do transcendence. Te prvine sodijo – zelo v grobem re~eno – k jedru njegove aplikacije duhovne zgodovine v literarno vedo. Ali torej lahko domnevamo, da je v pri~ujo~i knjigi Kos poskusil duhovno zgodovino prenesti na podro~je splo{ne nacionalne zgodovine? Kateri elementi ali pos- topki v njegovi knjigi ka‘ejo na tak{no mo‘nost? Zakaj naj bi bila duhovna zgodovina Slovencev pravzaprav istovetna z zgodovino njihovega prehoda iz ljudstva v narod in nacijo? O teh temeljnih metodolo{kih dilemah Kos na~eloma ne pove ni~esar, kar je lahko samo posledica zavestne odlo~itve, naj knjiga ostane v tesnem stiku s svojim prvim pred- 242 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_6.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 metom v okvirih poljudne, ~eprav znanstveno zelo podkovane razlage. Vendar nam avtor vsaj na enem mestu v knjigi nekoliko odpre pogled v njeno konceptualno ozadje, tam namre~, kjer pravi, da protestanti v slovenski zgodovini niso mogli spro‘iti »notranje dife- renciacije, ki bi v tradicionalno homogenost slovenskega ljudstva vnesla razli~nost, ta pa bi terjala postavitev nove duhovnozgodovinske enote, v kateri bi bila tak{na razli~nost zaob- jeta, osmi{ljena in ohranjena« (64). Enota, za katero gre, je seveda narod. Iz tega bi lahko oblikovali domnevo, da so ljudstvo, narod in nacija za Kosa dunovnozgodovinske enote, ki pomenijo ~edalje vi{jo stopnjo duhovnozgodovinskega razvoja dolo~enega skupinskega subjekta. Posebnost duhovne zgodovine Slovencev vidi Kos mdr. v tem, da so si te stopnje v njej sledile zaporedno, »to pa tako, da se je prvotnej{a teh skupnosti ohranjala v poznej{i – tako ljudstvo v narodu in verjetno v najnovej{em ~asu narod v naciji. Po Heglu bi se smelo trditi, da se ena v drugi sicer odpravljajo, vendar hkrati tudi v novi obliki ohranjajo« (18). Pri tem je o~itno, da je za vsako teh treh stopenj bistvenega pomena dialektika enot- nosti, homogenosti, egalitarnosti na eni strani in razvejenosti, ve~plastnosti, hierarhi~nosti na drugi. Seveda je s tem v zvezi poglavitno vpra{anje, kaj je cilj tak{ne duhovne zgo- dovine. Je to nacija? Se bo razvoj pri njej ustavil? Verjetno ne. Z druge strani pa je videti, kakor da Kos izra‘a rahel dvom celo glede tega, ali smo Slovenci sploh ‘e dosegli tisto stopnjo duhovne diferenciacije, ki bi temeljila v ne~em skupnem in nevpra{ljivo enotnem, kakor je zna~ilna za povsem razvite narode. Toda kakr{ne koli ‘e so posebnosti duhovnozgodovinske metode v tej knjigi, je jasno, da vidi Kos jamstvo za prihodnost slovenske nacije le v soo~enju celotnega izro~ila slovenske duhovne zgodovine s spoznanji moderne znanosti, filozofije in zlasti religije, da bi tako domislili in presegli »metafizi~ni nihilizem, ki je zadnjih sto let zmeraj bolj v sredi{~u slovenske duhovne zgodovine, s tem pa tudi vse bolj usoden za obstoj Slovencev kot Slovencev« (220). ^e predpostavljamo, da smo s tem podali nekaj osrednjih problemov te vznemirljive knjige, ki na izviren na~in problematizira najtehtnej{e elemente slovenske kulturne in duhovne preteklosti, smemo na tem ozadju izre~i tudi nekatere pridr‘ke. Glede vojnega ~asa, revolucije in dr‘avljanske vojne, zlasti pa glede domnevne kolaboracije protikomu- nisti~ne strani, bi veljalo dodati, da ta vpra{anja nasploh {e niso zadovoljivo raziskana, zlasti ne s stali{~a mednarodnega prava, ki bi edino lahko podalo natan~no oceno o razmerju med dovoljenimi (osnovna preskrba, zdravstvo, {olstvo, javni red) in nedo- voljenimi oblikami sodelovanja z okupacijskimi oblastmi (voja{ki cilji) v slovenskem primeru. Drugi pomislek bi bil v tem, da Kos morda ne upo{teva dovolj posebnosti, s katerimi ali iz katerih se je razvil literarni modernizem v literaturi slovenske emigracije; omenja sicer Zorka Sim~i~a, ne odlo~i pa se za Vladimirja Kosa, pri katerem je bil razvoj v modernizem podoben kakor pri Eliotu: notranji povezanosti z duhovnim svetom kr{~anske Evrope ustreza tu – seveda le prek analogij in korespondenc – zunanja podoba razbitega jezika in fluidnega toka zavesti. Ta pot v modernizem je bistveno druga~na od [alamunove, ki je potekla iz destrukcije povojne retorike in samoupravnih mitologemov ter je tako le znanilka krize komunisti~nega sveta. Oba knji‘evnika, Zorko Sim~i~ in Vladimir Kos, sta emigrantski literaturi prispevala elitno modernisti~no literaturo, s ~imer sta presegla prete‘no ohranjevalno vlogo, ki jo Kos – res z izjemo Sim~i~a – pripisuje kulturnim pri- zadevanjem diaspore. Tretji pomislek, ki ga {e imamo, je bolj filozofske narave: v Kosovi duhovnozgodovinski perspektivi je videti, da tragi~ni vojni in prvi povojni ~as, ki ga avtor imenuje slovenska katastrofa, tak{en, kakr{en je bil, skoraj nujno sledi iz dolgih desetletij napa~nega razvoja katoli{tva in svobodomiselstva ter njunega ~edalje ve~jega medseboj- nega oddaljevanja. Odpre se vpra{anje, kje je v tak{ni neosebni zgodovinski perspektivi {e prostor za ~lovekovo svobodo, ki vedno stoji pred razli~nimi izbirami. Ali ni mogo~e, da bi Matija Ogrin, Janko Kos: Duhovna zgodovina Slovencev ... 243 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_6.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Kosa kdo razumel v tem smislu, da se zaradi te‘e desetletij ali celo dveh stoletij neustrez- nega razvoja katastrofi kratko malo ni bilo mo~ izogniti? Tak{na ideja bi bila seveda napa~na in zunaj dvoma je, da tudi Kos odklanja vsak zgodovinski determinizem. Na{a kri- tika je usmerjena le v to, da razlika med te‘ami preteklosti in svobodno izbiro v danem tre- nutku v knjigi morda ni dovolj jasno nakazana. François Furet pravi, da to, kar se je realno zgodilo, nikdar ni bilo edina mo‘na prihodnost neke sedanjosti. Ta knjiga, ki s {irokim razgledom po skoraj vseh razse‘nostih slovenske zgodovine problematizira in ponovno osvetljuje duhovni razvoj Slovencev, se, ~e sklenemo, izteka v ve~ dragocenih spoznanj, med katerimi imata osrednje mesto gotovo dve: da naravnega zaporednega razvoja iz ljudstva v narod in nacijo ni mogo~e regradirati nazaj brez pogub- nih posledic. In drugo: da je le z globalno samorefleksijo mogo~e ustvariti kulturo dialoga, v kateri bo naposled mo‘no prese~i temeljno duhovno razpoko slovenstva, namre~ tradi- cionalni konflikt med katoli{tvom in svobodomiselstvom, v tem smislu, da bosta lahko eden drugemu dopolnilo, in ne negacija. Matija Ogrin ZRC SAZU, Ljubljana 244 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_6.pdf | DOST. 22/03/23 9.30 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)