posamezna številka stane 75 para
Naročnina listu: Celo leto 60 din., pol leta 30 din., četrt leta 16 dir.. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. inserati ali oznanila se «•računajo po dogovoru; pri večkratnega tltteriranju primeren popust Upravništvo •prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban št 113.
s	T	
Hiodnisen političen iist n Slomška ijodstsi		
Poštnina plačana v gotovini,
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
149. štev.	Maribor, dne 31. decembra 1928.	Imetnik XV.
Novoletno sporočilo.
Za novo leto je Francija svetovno javnost presenetila z vestjo o snovanju srednjeevropskega bloka, ki bi ga naj s Francijo tvorile države male antante (Čeho-slovaška, Jugoslavija, Ilumunija, Belgija, Poljska in ■druge države).
Ta namen Francije dokazuje cilj, ki ga zasleduje ta država: voditi politiko kontinentalne Evrope. Prej se je Francija v tej vlogi delila z Anglijo. Ko pa je Anglija tekom tega leta, zlasti pa pri in po volitvah v državni zbor meseca decembra krenila na svojo pot, ki jo smatra za bolj prikladno angleškim interesom, je Francija vajeti evropske politike vzela sama v svoje roke.
Na ta način upa Francija prej priti do tega, da ji Nemčija izplača ali vsaj resno začenja izplačevati vojno odškodnino. Obziri na Anglijo, s katero je bila prej koali rana v vodstvu evropske politike po vojni, torej tudi glede na politiko reparacij, sedaj ne bodo več prišli v poštev v toliki meri. Francoska reparacijska politika proti Nemčiji bo mogla zavzeti hitrejši in pojačani tempo. Francoski se radi tega toliko mudi z reparacijami, ker francoski frank občutljivo in opasno pada, ker je francoska državna blagajna prazna in ker Francija nima ne možnosti ne izgleda, da bi svoje prazne kase mogla na drug način napolniti, kakor z izplačano nemško odškodnino.
Za vodstvo kontinentalne evropske politike je Fran cija sama po sebi preslaba. Zato išče zveze ne samo z eno ali dvema državama, marveč s celo vrsto evropskih držav. Namen, ki ga s tem zasleduje ni zgolj v tem, da dobi številne odjemalce za izdelke svoje orožne in mu-nicijske industrije. Države, s katerimi Francija sedaj išče ožje stike, so vse bolj ali manj militaristične države, ki oskrbujejo svoje vojaštvo z orožjem in municijo iz francoskih tovarn.
Cilj, ki vodi Francijo pri snovanju srednjeevropskega bloka, po njeni izpovedi ni ofenzivno-militaristič nega,, marveč povse mirovnega značaja.. Najbrž pa hoče Francija ta smoter doseči po poti, ki jo je označila stara) rimska prislovica: «Si vis pacem, para bellum.« (Če hočeš mir, bodi pripravljen na vojno.)
Francoska živi v neprestanem strahu pred Nemčijo. Zato se je že od konca svetovne vojne trudila z zvezami z drugimi državami zasigurati si hrbet. Temu namenu je bila prvotno posvečena zveza Francije z Anglijo in z Zedinjenimi državami severne Amerike. Ta zveza pa ni nikdar prav stopila v življenje, ker se je severna Amerika kakor polž v svojo hišico umaknila v-ulogo neutralnosti. Tekom tega leta se je tudi Anglija povlekla sama v sebe in v zdravljenje lastnega narodnega gospodarstva.
Ker je velika antanta brigo za varnost Francije pre pustila njej sami, se je poslednja začela vedno bolj okle pati male antante in. njej sosednih držav. Nemčija je sicer danes v stanju nemoči in se Franciji za sedaj ni treba nič bati, toda francoski strah, ki ima kakor vsak strah velike oči, gleda s skrbjo v bodočnost in tamkaj vidi veliko vojno, v katerih sc bo Nemčija bojevala z orožjem strupenih plinov in bacilov, ki jih bo metala iz svojih aeroplanov. Francoske brige povečuje ruska sfinga, ki se dosedaj še ni docela razkrila in o kateri se ne ve, ali ne bo ob ugodnem času stopila na stran Nemčije.
Je torej povse razumljivo in more se Francozom verovati na besedo, da je njihova evropska politika miroljubna ter da od nje zamišljeni srednjeevropski blok zasleduje mirovno politiko. Naloge, ki jih naj ta blok izvršuje ali pomaga izvrševati, so: izvršitev mirovnih pogodb in ohranitev z njimi storjenega državno-političnega stanja v Evropi; zasiguranje vseh mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz obstoja Zveze narodov; sodelovanje za gospodarsko obnovo Evrope. — Točke tega programa so ne samo upravičene, marveč tudi priporočljive in simpatične, in če se bodo zasledovale z iskrenostjo, ne bodo z lahka trčile na odpor v evropski javnosti.
Geslo, ki ga je Francija za novo leto' sporočila Evropi, torej slove:	aliansa, združitev; zveza v svrho
miru.
In kakšno sporočilo so voditelji politike v naši državi za novo leto poslali v našo jugoslovansko javnost?
Ne aliansa, združitev, zveza, sporazum, marveč parcelacija. Za novo leto se je razparcelirala Slovenija in začenja se parcelirati Hrvatska. Srem se bo odtrgal od dolgotrajne zveze s Hrvatsko ter se bo pridružil deloma Novemu Sadu, deloma Beogradu. Vsi ostatki pokrajinskih uprav se bodo likvidirali, napravila se bo popolna tabula rasa. Kaj bo nastalo potem, to gospode centralistične vlastodržce ne briga. Ako tudi nastane kaos, ako zaostane upravni aparat, kaj to jim mar! Samo, da se izvršuje ustava in zakon, ki na njej temelji.
Centralistični vlastodržci se v svoji zaslepljenosti in brezobzirnosti menda niti ne zavedajo, da z razbijan-
jem hrvatske in slovenske zemlje odbijajo slovenska in hrvatska srca ter izzivajo in podpihujejo odločno borbo hrvatskoga in slovenskega naroda za svobodo in pravo. Dosedanji uspehi, ki jih je centralizem dosegel, v naši državi, bi mogel in tudi moral centralizatorje podučiti, da centralizem pri nas ne druži in veže, marveč da razdružuje in odbija.
O novem letu bi si vlastodržci morali o tem dati računa ter se v duhu postaviti nazaj na ono razpotje, ki je ob začetku naše države kazalo dvojno pot za njeno» bodočnost: centralizem in avtonomizem.
Svojčas je v grški mitologiji Herkul stal na razpotju ter si predložil ozbiljno in odločilno vprašanje: Kam naj krenem? Na eni plati ga je vabila radost in uživanje, naj ji sledi. Na drugi strani pa je stala čednost ter mu obljubovala sicer težko, pa slave polno življenje. Herkul se je odločil za čednost.
Ob začetku naše države je nositelj velesrbske ideje Pašič stal na razpotju. Bila je upravičena nada, da krene v avtonomno smer. Saj je v ženevski pogodbi meseca novembra 1918 s svojim podpisom v zvezi z zastopniki vseh srbskih strank obljubil, da Hrvatska in Slovenija ne bota razparcelirani, da ohranita svojo popolno avtonomijo, celo, da bo naša država zgrajena na temelju federacije. Toda velesrbstvo se je smatralo kot orjaka, ki je bil — po besedah ministra dr. Velizarja Jankoviča — opojen z idejo zmage. In velesrbstvo ni krenilo na pot čednosti — pravičnosti do Hrvatov in Slovencev, marveč v smer radosti, ugodja in sebičnega izkoriščanja, to je v smer centralizma, absolutizma in srbske nadvlade.
Bilanca centralizma v tem letu izkazuje še v večji meri kakor v prejšnjih letih velik deficit:	padajoča
državna misel, rastoči notranji nered in povečano nezadovoljstvo med državljani, gmotno propadanje gospodarsko šibkih slojev .vedno večje odtujevanje med tistimi, ki bi si naj bili bratje med seboj. Ta defecit ne. bo odstranjen, dokler se ne odstrani centralizem.
Kje je Radič? Beograd je zopet enkrat za spremembo napravil veliko skrivalnico z Radičem. Z vsemi mogočimi kombinacijami so se napolnili beograjski listi in med drugimi so prinašali tudi to, kako Radič na Dunaju konfe-rira z drugimi politiki opozicije. Potem so se oglasili tudi zagrebški listi in tako je »Hrvat« poročal, da se Radič dejansko nahaja na Hrvatskem; kje, to je pa drugo vprašanje, na katero oblasti ne bodo dobile tako hitro odgovora. Na drugem mestu konstatira »Hrvat«, da je povratek Radiča prekrižal vse račune radikalne vlade. — Dopisnik »Slovenca« se je razgovarjal z uglednim voditeljem HRSS o bivanju Radiča. Izjavil mu je sledeče: Kadar se o kaki stvari toliko govori in piše, mora biti na njej nekaj resničnega. Za sedaj morem reči samo to, da je šlo za vrnitev nekaterih članov Radičeve družine iz Londona, zakar je vlada zvedela in to stvar razširila. Na vprašanje, če je Radič v Londonu, je odgovoril: Ni baš v Londonu; morem vam pa na podlagi avtentičnih poročil povedati, da se Radič za sedaj ne namerava vrniti na Hrvatsko.
Ostavka prometnega ministra. Ministrski svet je sprejel ostavko prometnega ministra dr. Velizarja Jankoviča, na čigar mesto se imenuje dosedanji minister za trgovino in industrijo Kojič. Dokler se ne imenuje novi minister za trgovino in industrijo, ga bo zastopal Kojič. — Vsled znanih sklepov vlade, da ima dr. Jankovič ostati na svojem mestu, je ta ukaz iznenadil vse politične kroge. Kakor se je izvedelo, dr. Jankovič ni padel samo radi vprašanja brodarskega sindikata, temveč tudi radi južne železnice, Glede vprašanja južne železnice je finančni minister črtal iz finančnega zakona vse člene, po katerih bi naša država morala plačati južni železnici gotovo svoto za prevzem železnice v svoje roke. S tem stališčem finančnega ministra je soglašal tudi ministrski svet in je bil tako dr. Jankovič ponovno desavouiran, ker je on for-siral prevzem južne železnice že mesec dni pred odrejenim rokom. Prav zadnji čas je imelo železniško ministrstvo glede južne železnice več neprilik. Treba bi bilo izplačati več menic, ki so zapadle — ker ni bilo denarja, so dolžniki težili državo. O sami demisiji se je izvedelo še sledeče: Dr. Jankovič je snoči, ko je prišel iz svojega volilnega okraja, odšel na posvete h svojemu kumu Nikoli Pašiču in z njim razpravljal dve uri. Čuje se, da je bil rezultat konference ta, da Jankovič odstopi.
Zbližanje med našo državo in Rusijo. Poslaništvo ruske sovjetske vlade v Pragi daje glede odnošajev med našo državo in Rusijo sledečo izjavo: V nekaterih praških listih je izšla vest, da je sovjetska vlada preko svojega poslaništva v Berlinu poslala vladi SPIS države predlog, da se prieno pogajanja za priznanje sovjetske republike in da je ta (sovjetska republika) pripravljena podpirati to akcijo «za vsako ceno«. Po informacijah, ki smo jih dobili od poslaništva sovjetske republike v
Berlinu, ne odgovarjajo popolnoma resnici, ker to vprašanje v SHS še ni dovolj urejeno in je vsled tega v pogajanjih nastal zastoj. V kolikor pa se tiče stališča sovjetske republike, je to formulirano v «Službenem listu« od 12. decembra, kjer je objavljeno, da za sporazum med Rusijo in državo SHS ni nikakih ovir. V političnem interesu obeh vlad je, da se čimprej zbližata. S strani sovjetske republike bo država SHS našla popolno razumevanje in pripravljenost, da se ugodi predlogom za vzpostavitev diplomatičnih zvez. To pa ne pomeni, da bi sovjetska Rusija podpirala sporazum za vsako ceno. — Vršijo se tudi pogajanja za zbližanje ruske pravoslavne cerkve s srbsko, ki potekajo povoljno, ker zahtevajo Rusi samo to, da se ruski duhovniki, ki bivajo pri nas kol ‘beounci, pokorijo patrijarhu Tihonu v Moskvi, ali se pa odpovedo duhovniški službi. — Čudno pri celi stvari je samo to, da beograjska vlada še vedno trpi carističnega ruskega «konzula« Strandmanna v Beogradu. Glede Wrangela pa vedo povedati beograjski listi, da misli odpotovati v Ameriko, ker je izgubil nade na začetek in uspeh kake akcije proti sovjetom.
Akcija ruskih caristov. General Wrangel nap m ja vse sile. da prepreči sporazum med Jugoslavija in Rusijo. Izdal je dnevno povelje, da imajo vsi emigranti priznati za «gosudarja« Nikolaja Nikolajeviča. Vršilo se je tudi predavanje na katerem je prišlo med Wraii-lovci in Beograjčani do pretepa. Nekateri Wranglovci so se podali v Rumunijo, da začno akcijo zoper zbližanje Jugoslavije in Rusije. Oblasti se vedejo pasivno. — To se je videlo zlasti pred par dnevi, ko je bila caristična soldateska izzivalno vsa oborožena zbrana na shodu v Beogradu. Na shod je prišlo tudi precej srbskih študentov republikancev in komunistov, ki so protestirali proti predrznosti tuje soldateske. Ko so nastali prepiri, je beograjska policija cariste branila, študente pa razganjala in zapirala.
Jugoslavija in njeni mejaši. Beograjska diplomacija je v razmejitvenih zadevah napram Rumuniji silno popustljiva, a dobrim romunskim »zaveznikom in prijateljem« to še ni dovolj. V novoreguliranem romunskem obmejnem področju so izbruhnili po raznih občinah nemiri proti Jugoslaviji, ker kmetje nasprotujejo razmejitvi. Orožništvo je moralo klicati vojaštvo na pomoč. Od rumunske strani so poslani mednarodni razmejitveni komisiji že razni manifesti in tako je tudi nemška stranka v romunskem Banatu zahtevala, naj se celi Banat priključi Rumuniji. — Drogi obmejni spor se je pa od naše strani izzval napram Albaniji in sicer v najbolj nepovoljnem času. Te dni so se v Albaniji vršile volitve, pri katerih je nastopala albanska ljudska stranka tudi s povdarkom, da je treba ohraniti dobre odnošaje z Jugoslavijo in lahko si mislimo, kako so v Tirani učinkovale vesti, da srbski žandarji in četaši prestavljajo na meji države mejnike, katere je postavila mednarodna komisija.
Po svetu.
Bolgarija zahteva samostojno Makedonijo. Predsednik bolgarske vlade Cankov je podal v zbornici po prestolnem govoru tudi sledečo izjavo: Z Jugoslavijo, našo najbližjo sosedo, hočemo živeti v dobrih odnošajih toda na žalost naša prizadevanja ne najdejo odmeva. Makedonija tvori slej ko prej jabolko razdora. Ta pokrajina bna pravico, da zahteva svobodo in pravičnost. Ako se Makedoniji dovoli ta zahteva, bo tvorila vez med obema državama. Mi odločno zahtevamo, kar je našega. To govorim, da se bo čido v Beogradu. Bolgarska mora biti spoštovana z dostojanstvom. Mi nismo bojaželjni in nihče nam ne more odreči priznanja, da je bolgarski narod, element miru in dela. Dalje je Cankov govoril o okupacijskih stroških in o plačilu 300 milijonov, ki je predvideno v zadnji konvenciji med Bolgarsko in Jugoslavijo. Končno je naglašal potrebo- da mora dobiti Bolgarska močnejšo stalno vojsko in je apeliral na vse zainteresirane vlade, da se Bolgariji odobri vzpostava večje armade. — Beograjski listi so mnenja, da podpira in podpihuje Bolgarijo Italija, ki je tudi aranžirala vrnitev kraljevega starejšega brata Cirila, ker se ji zdi kralj Boris premalo energičen za slučaj kakega vojnega požara i,a Balkanu.
Koburžani se zbirajo v Sofiji. Po porazu Nemčije in Avstrije ter njunih pomočnikov je v Bolgariji kmetska Stambolijskijeva vlada s kraljem Ferdinandom izgnala i njegovo rodbino razven sina Borisa, ki je bil proklamiran " za bolgarskega kralja. Ko so ostanki prejšnjega režima s kraljem vred zrušili in ubili Stambolijskega, so napočili za Koburžane zopet stari časi. Cankova vlada je sicer zatrjevala, da nima z njimi nobene zveze ter da se strinja z obsodbo Ferdinandovega režima, a to je vse samo varanje. Najprej sta se vrnili v Sofijo sestri kralja Borisa Na-dežda in Eudoksija, sedaj je prišel njegov starejši brat Ciril, prav kmalu bo prišel tudi oče Ferdinand in končno bodeta z njim tudi njegova glavna pomočnika Radoslavov in Čaprašikov.
Politični položaj.
Razmere v Grčiji in Italiji. O preureditvi notranjih grških razmer obstojajo razna mnenja. Eni menijo, da je dinastija končno odslovljena in da bo uvedena republikanska vladavina, drugi pa še vedno računajo z nadaljevanjem monarhistične vladavine in mnogo se piše. o namenu, postaviti princa Pavla Karagjorgjeviča, ki je poročen z grško princezinjo Olgo, za grškega kralja. S tem načrtom se baje bavi tudi Venizelos in tozadevni dogovori naj bi se bili vršili v Parizu. Gotovega se nič ne ve. Grški republikan. so izdali proglas, da je dinnastija z odhodom kralja iz države definitivno odpravljena. Misli se ,da so hoteli republikanci s tem proglasom postaviti Venizelosa pred gotovo dejstvo. — Venizelos je izjavil svojim prijateljem, da namerava ostati na Grškem le dva do tri mesce, da uredi razmere in zavaruje svobodo pri odločitvi naroda o obliki vladavine. Italijani pazno zasledujejo razmere v Grčiji. Glede princa Pavla so vprašali pri našem poslaništvu v Rimu, ki pa vesti ni niti potrdilo, niti zanikalo. Rim še posebno vznemirja vest, da namerava Venizelos spraviti Grčijo v Malo antanto in jo tako odvesti v sfero francoske kontinentalne in sredozemske politike. Smatra se, da je vse to delo Francije, ki zavzema v zadnjem času vedno ostrejše stališče nasproti Italiij. Nekateri listi se pritožujejo poleg tega tudi na Prago in pišejo o nevarnih intrigah dr. Beneša, naprejenih proti Italiji. — «Epoca« pravi, da se ‘e dr. Beneš najbolj protivi! temu, da dobi Italija predsedništvo v vojni kontroli na Madžarskem.
Voditelj angleške delavske stranke Macdonald je v Elginu v velikem političnem govoru naglašal, da je z izidom volitev skrajno zadovoljen. Kaj se bo zdaj zgodilo, se ne ve, ker še ni gotovo, ali so hočejo izvestni krogi napram delavski stranki lojalno vesti. On sumi, da se bo skušalo kršiti parlamentarno načelo in sestaviti neka breznačelna koalicija, da ne bi delavska stranska prevzela vlade. Toda ljudje, ki mislijo, da se jim to posreči, se najbrž zelo motijo. Sicer pa delavska stran-3:a ne sili v vlado. Treba samo premisliti zapleteni notranji in zunanji položaj, stanje finanea in brezposelno vprašanje, kar gotovo ni takega značaja, da bi bili lahko prevzeti delavski stranki odgovornost. Delavska stranka pa bo vlado prevzela, ako jo kralj pozove, ker ima glede vprašanja mednarodnega miru in pravičnosti več avtoritete nego katerakoli druga stranka. Glede liberalne stranke je Macdonald izjavil, da je mrlič, ki čaka samo «a krsto, v katero naj bi ga zabili.
Zarotniški poskus na Japonskem. Na japonskega princ-regenta je bil pretečeni teden poskusen atentat. Princ se je v avtomobilu vozil v parlament, ko je bilo nanj oddanih več strelov, ki so pa samo enega spremljevalca lahko ranili. Atentator je sin nekega senatorja in ima še več sokrivcev iz uglednih rodbin. Atentat naj bi bil signal z splošno vstajo, glede katere trdijo eni, da so jo zasnovali komunisti, dočim razlagajo drugi, da izhaja iz gospodarskih krogov, ki so tekmeci današnjih oblastnikov.
Zmagujoči avtonomizem.
Te dni je sprejel glavni odbor demokratske stranke samoupravni načrt g. Voje Marinkoviča, enega izmed najodličnejših demokratskih prvakov. Po njegovem načrtu bi se imela uprava decentralizirati tako daleč, da bi dobile samoupravne oblasti res neke vrste finančno samostojnost. Vidovdanska ustava, ki jo hvalijo demokrati na vse prete-ge, je namreč v tem pogledu tako jasna, da ne more biti -nobenega dvoma nad dejstvom, da so takozvane oblasti brez finančne samostojnosti navadna karikatura resnične .samouprave.
Demokrati se vračajo potemtakem skesano k principu, ki so ga od preobrata do danes pobijali z besedo in z dejanjem. Vračajo se k načelu, da je samouprava ljudstva mogoča le v tem slučaju, ako si postavlja dotična pokrajina vsaj lastni proračun in če ima na drugi strani dovoli sredstev za vzdrževanje uprave. Le v tem slučaju je mogoč razmah in lokalna inicijativa! Kako pa izgleda v tem oziru toliko hvalisana ustava? Ustava — delo demokratov in ra-dikalcev — izključuje samostojno budžetiziranje oblasti in .. jo prepušča na milost in nemilost dobri volji belgrajske parlamentarne večine, odnosno finančnemu ministru. Že sam dr. Žerjav se je zbal centralističnega otroka, ko je nekoč izražal svoje »prevdarne pomisleke« radi finančne plati novih oblasti ...
Marinkovičev načrt samouprave je v bistvu dober znak, da s slepoto udarjeni že pričenjajo gledati. Mi smo že od nekdaj dokazovali, da fraza o narodnem in državnem edin-Stvu nima nič opraviti z nujnimi potrebami efektivne samouprave. Samo kratkovidnosti demokratskih in radikalskih prvakov se imamo zahvaliti za tako okrnjeno »samoupravo«, ki je v nobeni kulturni državi ne bi hoteli sprejeti kot stvar, ki je zgolj deklarirana. Toda demokrati prihajajo prepozno. Pest festum . . .
So naivni ljudje, ki mislijo, da je najnovejši umotvor glavnega odbora demokratske stranke sprejemljiva baza za sporazum med centralističnim in federalističnim taborom. Morda imajo posamni prvaki res dobro voljo, ali ta načrt je še vedno zelo daleč od realnosti. Decentralizacija je lepa stvar, ali dokler se država ne spremeni iz policijske države v pravno državo, tako dolgo ne more biti govora o kaki resnični samoupravi. G. Marinkovič hoče imeti centralizirano prosveto. Toda tu se nahaja konjsko kopito centralizma! Prosveta spada aprijorno v okvir avtonomije, ker t je v prvi vrsti ljudstvo zainteresirano na tem, kako se vzgaja mladino. V ostalem dodeljuje g. Marinkovič svojim samoupravam svobodo na polju socijalne politike, narodnega zdravstva, šumarstva, radništva itd.
Važno je predvsem, da demokrati oficijelno uvidevajo svojo veliko pomoto. Koliko nepotrebnih borb bi se bilo prihranilo, če bi bili pristali že v konstituanti na avtonomijo historičnih pokrajin! Omenjeni korak demokratov je polovičarstvo, kajti »edinstvena« (saj vemo, kaj se skriva v obliki tega pojma; ured.) država s »širokimi samoupravami« obenem je nemogoča stvar, lak kompromis je jalov, ker pušča odprta mnoga vratca, po katerih se lahko vtihotapi sila centrale za ljudski hrbet. Meja med finančnim gospodarstvom države in pokrajine mora biti natančno fiksirana, tega pa g. Marinkovič v svojem načrtu ni storil.
Avtonomistična ideja je zmagovita. Sedaj, ko se svita že v glavah srbskih demokratov, je treba še bolj sistematične propagande za avtonomistično ureditev države. Demokrati sami tajijo sedaj ono, kar so še včeraj proglašali kot nedotakljivo. Vidovdanska ustava se nahaja v krizi, nas pa vsekakor veseli, da dajejo revizijonistične vzpodbude baš tisti, ki so ves čas prisegali na nespremenljivokt ustave. Avtonomistična misel je tako zdrava, da bo premagala vse ovire; tudi take, ki jih je v svojem načrtu na-gromadil g. Marinkovič.
Dnevne novice.
Duhovniške vesti. Spiritualom v mariborskem bogoslovju je imenovan g. kaplan iz Hajdine pri Ptuju Alojzij Skuhala. Na župnijo Zgornja Sv. Kungota je bil pred por dnevi inštaliran tamošnji g. provizor Magdič. Župnijo Mala Nedelja je dobil tamošnji g. provizor Čemažar.
Kap ga je zadela. Iz Buč pri Podčetrtku poročajo: Našega priljubljenega g. župnika Jakoba Krajnc je minuli petek zadela kap. Hvala Bogu, g. župnik ni zadet smrtno,, ampak samo delno in je upanje, da bo okreval. Duhovnim sobratom se priporoča g. Krajnc v memento.
Nesrečna koncentracija. Naši naprednjaki s svojo koncentracijo nimajo sreče. Komaj so začeli napovedo*^ vati, kako lepo se je koncentrirala napredna misel, ker je šel »Narod« pod »Jutrovc« komando, se je že osnoval tudi napredni dnevnik pod imenom »Narodni Dnevnik«, ki bo sledil svoji politiki, ne pa oni, ki jo zastopa novi konzorcij »Slovenskega naroda« pod »Jutrovo« komando. Konzorciju novega dnevnika pripadajo gg.: Deržič (NSS), Roglič (NSS), dr. Marušič (SKS), Ivan Urek (SKS), dr. Sajovic (radikal), Josip Lenarčič (radikal), Fran Škulj (NNS) in dr. Ravnihar (NNS). Torej razun narodnih socialistov, samostojnežev in radikalov tudi dva vneta člana narodno-napredne stranke. »Slovenski narod« je vsled tega zelo žalosten in meni, da je z ustanovitvijo »Narodnega Dnevnika« napredni koncentraciji »prizadet hud udarec.« Konzorcij je. izdal proglas samih fraz o »državotvornosti«, o »potrebi vseh stanov«, o »zakonitosti in postavnosti«, o izvestni »svobodomiselnosti« in o »Jugoslaviji ob Jadranskem, Egejskem in Črnemo morju«, torej sami radikalste šlager ji, katere poznamo iz raznih »Jutranjih novosti.« Zanimivo je le to, da je v program »za varanje prostote« sprejeta izvestna točka iz političnih litanij naših kmetijcev. To jasno kaže, da bodo naši samostojneži jedro, okoli katerega naj se zbirajo odslej režimski elementi. Naj se le zbirajo in močno stisnejo, da jih ne bo strah v hiši in tiskarni, (kjer je že toliko listov »šlo« in kjer bode tudi »Narodni Dnevnik« vreden in dosleden naslednik »Jutranjih novosti«, ali pa celo Fellerjevega »Jugoslovanskega informatorja«.
Mrtvašnica ža liste je nekdanja Peskova Zvezna tiskarna v Ljubljani. V tej tiskarni se je tiskala, dosegla višek in smrt rodoljubna, blagopokojna »Jugoslavija.« Za rajno »Jugoslavijo« so poskusile življenjsko srečo v tej tiskarni radikalne »Jutranje novosti«, ki so komaj po enoletnem životarenju za Novo leto 1924 mirno in za vedno v Gospodu zaspale. Po pogrebu »Jutranjih novosti« so se strnili možje kot: Ivan Deržič, Ivan Urek, dr. Sajovic itd. in hočejo potom čistega nacijonalizma vzdržati pri življenju »Narodni dnevnik.« Ta novi: radikalni, staroliberalni, narodnosocialni in slabostojni dnevnik bi naj zadovoljil potom čistokristalnega nacijonalizma vse po celi Jugoslaviji od Triglava do Kajmakčalana. Tako prerokujejo o tem časnikarskem novorojenčku, a je žalibog rojen v Peskovi mrtvašnici, kjer sta po kratkem hiranju ugasnila že dva čisto-rodoljubna dnevnika. Je nekaj zakleto nesrečnega v bivši Peškovi tiskarni, kjer umira čisto rodoliubje in tega bi se moral tudi zavedati babilonsko zmešani konzorcij, ki hoče izdajati z Novim letom jugoslovanski žurnalistični Elsafluid — »Narodni dnevnik«. .<■
Narodno-gospodarska tečaja na štajerskem. Slovenska krščansko-socialna zveza za Štajersko je priredila za mladeniče in može dne 27., 28. in 29. decembra dva podučna tečaja, enega v Celju, drugega v Mariboru. Celjski tečaj je vodil poslanec dr. Korošec, ki je imel tri predavanja (o narodnem gospodarstvu, svetovnem gospodarstvu in Zvezi narodov). Mariborski tečaj pa je vpdil poslanec dr. Hohnjec, ki je obenem predaval o narodnem gospodarstvu, svetovnem gospodarstvu, o Zvezi narodov in o kulturi. Na mariborskem tečaju so še predavali gg. profesorja dr. Capuder in dr. Kotnik, poslanca Pušenjak in Vesenjak, odvetnik dr. Leskovar, ravnatelj Mirt, revizor Barle, tajnika Krajnc in Munda, na celjskem pa dr. Jeraj, dr. Hodžar, dr. Ogrizek, dr. Rakun, poslanec Kremžar, dr. Basaj, dr. Mirko Božič, tajnik Munda. Na vsakem tečaju je bilo okoli 40 udeležencev, ki so z nezmanjšanim zanimanjem in z vztrajno pozornostjo sledili skrbno izbranim in pripravljenim predavanjem. Zato tudi ne bq izostal uspeh.
Radič ne pride domov. Radič je iz Londona prišel ha Dunaj, da tamkaj obhaja božične praznike. Na Hrvatsko pa se še noče vrniti, marveč čaka ugodnejše prilikej Pa-šičeva poostrena mejna straža bo torej lahko popustila, kar bo stražarjem v tej hudi zimi prav po godu. Radič se
vrne v London, ker upa v prijateljsko pomaganje Anglije. Ali bo krenil tudi v Ameriko, c tem se še ni odločil. Domov ne pride prej, dokler njegova politika ne dobi v parlamentu večine, kar se bo po njegovem mnenju zgodilo pri bodočih volitvah.
Sestanek pri Sv. Trojici v Halozah. V petek, dne
4.	januarja 1924 ob 9. uri dopoldne ima g. poslanec Vesenjak tu poli tično- g ospodarski sestanek. Vsi somišljeniki SLS ste prijazno povabljeni.
Šolska božičnica v Puščavi pri št. Lovrencu na Poh. Tukajšnja šola je dne 23. dec. obhajala božično slavnost. Na sporedu so bile deklamacije, petje, nastop božičnega deteta in obdarovanje 98 otrok s šolskimi potrebščinami. Da je bila božičnica lepa, je zasluga vseh dobrotnikov, ki so darovali znatne zneske in sicer v dinarjih gg.: po 200: Kieffer, Löschnig, 125 J. Korman, po 100: Lampreht, Jan. Korman, Ter. Karničnik, Al. ligo, G. Karničnik, Sl. Godec, Kores, Erhartič 80, Jak. Witzmann 50, po 25: Maučnik, Osvald, Gasšner, Kušnik, Brezočnik, po 20: Grösslinger, Hauptmann, Ferd. Korman, Jesenik, Pokor-ny, po 10: Hiittl, Marc, Bobič. C. g. župnik Hüttner je z marsičem pripomogel k lepemu vspehu. Vsem se v imenu otrok iskreno zahvaljuje — šolsko vodstvo.
Poštarski Köpenik. Od Št. Vida pri Ptuju poročajo: V četrtek, dne 27. decembra, je prišel na poštni urad Št. Vid pri Ptuju nek gospod, ki se je predstavil poštni uradnici, ki 'je v Št. Vidu komaj par dni, kot poštar Horvat iz Leskovca. Ta poštarski Köpenik je prosil uradnico, naj mu da poštno vrečo za Leskovec, da bo pregledal leskov-ško pošto, vzel iz nje neko nujno pošiljatev, ker je ravno na potu v Ptuj in rabi neko pismo, šentvidski uradnici je bilo znano, da je v Leskovcu poštar Horvat, a poznala ga ni in mu mirno izročila vrečo in ključ. Ta laži-Hcrvat je odprl leskovsko pošto, premetal vsebino in vtaknil v svoj žep nekaj pisem, nato je vrečo zopet zaprl in se poslovil. Med premetavanjem leskovške pošte je še opomnila poštarka: Sedaj koncem leta bo zopet treba delati obračun in laži-poštar je bil na to opombo mnenja, da dela tudi njemu letni obračun precej preglavice: Koj po odhodu poštarskega Köpenika je prišel na pošto sel, ki nosi pošto iz Št. Vida v Leskovec. Ta je zapazil, da je papir na ključavnici pretrgan in vprašal, kaj je temu vzrok. Uradnica mu je razložila, da je bil ravnokar tukaj sam poštar in vzel iz vreče nekaj pisem in listov in odšel proti Ptuju. Sel je to odločno zanikal, ker je leskovški poštar doma, nosi očala itd. Po dolgoveznem govorjenju in opisih se je končno izkazalo, da je ta poštarski Köpenik mladi Vinko Stoklas, ki je že bil večkrat zasledovan ter kaznovan radi tatvine in je sedaj v Leskovcu vinski barantač.
»Mazaške pseudo-babipe.« Zdaj pa jih je začel preganjati zdravstveni odsek v Ljubljani, med tem, ko so imela dozdaj to nalogo okrajna glavarstva. »Kdo je kriv«, kliče zdravstveni odsek, »da mnogo žen po porodu dolgotrajno boleha in včasih celo življenje hira?« Kdo je kriv, da izgube mali otroci mater, družina gospodinjo? Kdo? Mar mazaške pseuđo-babice? Kaj še! Župniki! Da, oni, ker ne vpišejo v krstno knjigo imena neizprašane babice in jo tako krijejo in čuvajo pred zakonito kaznijo. No, ta štenkarija pa je debela. Zdaj bi se še naj župniki vtikali v babiške porodične skrivnosti! Zdravstveni odsek naj pouči strokovno dobre usposobljene babice, koliko smejo računati, potem jih bodo že klicali na pomoč. Kaj pa, če je več porodov naenkrat, na različnih krajih župnije in je dosegljiva le ena izkušena babica? Ali ve žena ravno trenutek poroda? In kako je to v goratih krajih, po zimi v visokem snegu in ob žlavsi? Sc-li vselej babice in gg. zdravniki voljni iti tako pot 2—5 ur daleč? In ne stane tak obisk stranko eno kravo v hlevu? Za danes rečem: Gospodje uradni zdravniki naj poročajo resnico zdravstvenemu odseku, nas župnike pa naj pustijo pri miru s takimi neumestnimi okrožnicami, kot je ona od 19. nov. 1923, št. 19195-23, o mazaških pseudo-babicah.
Ponarejevalci 10 dinarskih bankovcev. Še pred kratkem je «Straža« prinesla vest, da so v Beogradu ria kolodvoru slučajno našli pri nekem železničarju celo potno košaro ponarejenih bankovcev po 10 dinarjev. Nihče ni takrat mislil, kako važna je bila ta najdba za policijo. Njenemu marljivemu poizvedovanju se je posrečilo ugotoviti lastnika košare, nekega Dobrijeviča, ki je bil aretiran v vlaku med Vinkovci in Beogradom. Dobrijevič je v zaporu izdal celo družbo ponarejevalcev, ki je bila razširjena v vseli večjih mestih naše države, centrala pa je bila v Trstu. Aretiranih je bilo' več oseb v Beogradu in Zagrebu, v Trst pa je šel sam vodja kriminalnega oddelka beograjske policije gosp. Popovič ,ki je s pomočjo tržaške policije hitro našel ponarejevalce v Sv. Križu pri Trstu v hiši nekega Gorjupa, ki je pa pobegnil. Važna postojanka ponarejevalcev je bila v Rakeku v hiši Gabrenjevih, odkoder so spravljali denar v Ljubljano. Aretirana je cela družina in sin France je izdal še druge ljubljanske zaupnike. Policija je zaprla družino Lenassi, katera je prejemala od Franca Gabrenja denar v nadaljno razpečavanje. Z ponarejevalsko družbo sta bila najbrž v zvezi tudi brata Čepin in mehanik Praček, ki se nahajajo že od prej v zaporu. Najagiftiejšega člana družbe, nekega Župančiča iz Kraljevice so spravili tudi na varno. On velja za najbolj prebrisanega tihotapca cele države in pečal se je osobito s prodajo kokaina in razpečavanjem ponarejenih 10 dinarskih bankovcev. Policija je neumorno na delu in v par dneh je pričakovati še zanimivih odkritij. Sedaj odkrita družba ponarejevalcev je največja, kar jih je dosedaj obstojalo v naši državi.
Važno za vse v okraju Gomjigrad! Dne 5. januarja lini v gostilni »pri pošti« zborovanje interesentov glede zboljšanja poštnega prometa v okraju Gomjigrad. Na tem 1924 se vrši ob 12. uri pri Sv. Frančišku v Savinjski do-zborovanju bosta govorila: g. poslanec Vlado Pušenjak in zastopnik ljubljanskega poštnega ravnateljstva,
Pozor radi izmenjave lOdinarskih bankovcev, takozvanih »kovačev.« Desetdinarski bankovci »kovači« so veljavni samo do 1. februarja 1924. Od 1. februarja naprej jih bo zamenjavala edino Narodna banka. Opozarjamo vse, ki so v posesti teh bankovec, naj jih izdajo tekom mesca januarja raznim državnim uradom, da ne bodo imeli pozneje radi izmenjave nepotrebne sitnost.
Proces proti morilcu Paskijeviču. 20 dni se že vrši v Zagrebu razprava proti mlademu morilcu in roparju Paskijeviču. Proces, ki je tako razburjal Zagreb, se bliža že svojemu koncu. Paskijevičeva krivda je popolnoma dokazana, zdravniški strokovnjaki so izjavili, da je on za svoj zločin v polni meri odgovoren. Obsodba bo izrečena prihodnje dni. V soboto je imel svoj govor državni pravd-nik, ki je predlagal za Paskijeviča največjo kazen za ne-doletne zločince — 10 let. Omenil je, da je Paskijevič popolnoma zrel za vešala in samo svoji mladosti se ima zahvaliti, da ne bo obešen. Drugega osumljenca, Dražena Thierry pa so tega dne kot nedolžnega izpustili. Paskijevič ga je vpletel v zločin, da razbremeni sebe, toda Thierry je po pričah dokazal svoj alibi in državni pravdnik je tožbo proti njemu umaknil. Thierry toži sedaj Paskijeviča radi obrekovanja in zahteva za sramoto, da je moral biti v zaporu kot osumljen zločinec, veliko svoto denarja.
Vodja orjunašev — poneveril državni denar. V Splitu je povzročilo veliko senzacijo odkritje, da je neki Mirko Mihaljevič, uradnik davkarije, poneveril 120.000 D državnega denarja, nato dobil dopust in pobegnil v Italijo. Mihaljevič je bil najbolj agilen član splitske Orjune, namestnik njenega načelnika ter je vodil vse večje orjun-ske akcije. On je organiziral vse napade, s katerimi se je splitska Orjuna žalostno proslavila. Splitsko Orjuno je zastopal na vseh kongresih, bil je v deputaciji v Beogradu, kjer je bil sprejet cd raznih visokih osebnosti. Značilno je to, da je bil njegov oče v Avstriji znan kot eden najhujših »Feldwebelnov«, ki je slovenske vojake mučil na vse načine. Po preobratu pa se je izpreobrnil v velikega patrijota in dal svojega sina vpisati v Orjuno, kjer se je tako žalostno proslavil.
Promet Sušak—Brajdiča še vedno ni v celoti upo-stavljen. Te dni se je mudila v Beogradu posebna delegacija prebivalstva Sušaka, ki je prišla intervenirat, da se v celoti upostavi tudi tovorni promet na progi Sušak— Brajdiča, ki bi bil neprecenljive vrednosti za mesto Sušak. Potežkoč za otvoritev prometa ni nikakih, niti političnih, niti tehničnih, ovira tvori samo nemarnost našega ministrstva saobraćaja. Mesto Sušak sedaj veliko trpi vsled te malomarnosti, ker vse blago za Sušak, ki pride po morju, se mora iztovoriti v Trstu, od tam pa še le pride z železnico na določeno mesto. Delegacijo so v Beogradu lepo sprejeli in ji vse obljubili, samo je vprašanje, če ne bodo obljube hitro pozabljene.
Promet na Donavi ustavljen. Vsled ostre zime je Donava že deloma zamrznila v gorenjem toku do Bratislave, od tam naprej pa nosi velike plošče ledu, ki ogrožajo paroplovbo. Radi tega je brodarski sindikat ustavil promet s parniki od Beograda proti severu.
II	utopljencev v Savi. Preko Save v blažini Šabca se je hotelo prepeljati 11 srbskih kmetov na čolnu. V sredini reke se je čoln vsled hudega vetra prevrnil in 10 kmetov je utonilo takoj, dočim je enajsti srečno preplaval do brega, toda tam ga pa je vsled prevelikega napora zadela srčna kap, da je tudi on umrl.
Beograjski tramvaj. Dosedaj je bil tramvaj v Beogradu last belgijske delniške družbe, ki ga je zgradila že pred vojno. Že takrat se je beograjska občina vedno prepirala s tem društvom. Po vojni pa je občina dobila skoro ves materijal za obnovo tramvaja iz Nemčije na račun reparacij, belgijska družba pa si je hotela ta materijal zadnji čas lastiti. Nastal je spor med občino in družbo, katerega je razrešilo posebno mednarodno razsodišče v Parizu dne 19. decembra 1923. Po tej razsodbi mora belgijska družba vse delnice prodati beograjski občini, ki s tem postane lastnica cestne železnice. Društvo dobi za vse delnice
15.900.000	belgijskih frankov, kar znaša v našem denarju
60.000	dinarjev.
Pri pogrebu g. nadučitelja Vlado Skrbinšeka v Jare-nini navzoči gg. lovci so darovali po g. Alojzu Gornik za revno šolsko mladino v Jarenini 1200 K namesto venca na grob blagopokojnika. Za ta plemeniti čin bodi izrečena tukaj vsem gg. darovalcem prisrčna hvala v imenu šolske mladine. To je že ponovni slučaj, da so se spomnili gg. lovci revnih učencev. Čast vrlim možem! — Šolsko vodstvo.
Prostovoljno gasilno društvo v Bistrici nad Mariborom priredi dne 20, januarja 1924 v gostilniških prostorih gosp. Ljudevika Rottnerja zabavni večer. Ker je čisti dobiček namenjen za spopolnitev gasilnega orodja, so prijatelji društva uljudno vabljeni, da se v obilnem številu udeležijo poštene zabave.
Današnji številki je priložen žepni koledarček manufakturne trgovine Franjo Majer, Glavni trg 9, nakar opozarjamo naš cenjene naročnike.
i [Opeharjeni uradniki.
Minuli prazniki in začetek leta 1924 so našli pretežno večino uradnikov in uslužbencev kraljevine SHS v silno bednem stanju. Uradništvo živi v veliki bedi in stiski, plača ne zaleže niti za prehrano, o obleki in o drugih potrebah se pa sploh ne da govoriti. Ljudje porabljajo to, kar so si še pred leti pripravili, iz hiše se prodaja kos za kosom in delajo se dolgovi, kolikor se pač da. Vsega primanjkuje, samo obljub, lepih, praznih besedi in slepil od vlade in režima je več kot dovolj.
Lani za Božič je vlada uradnikom obetala 13. plačo, potem razne nabavne prispevke in ko so se vse te obljube izkazale kot laž in sleparija, se je pa začelo po-sati in govoriti o novem- uradniškem zakonu, ki bi urad
nikom na mah ter končnoveljavno rešil vsa eksistenčna vprašanja. Uradniški zakon je že dolgo sprejet, znano je, v kolikor je uradniški položaj celo poslabšal, a uradniki še vedno čakajo na tiste drobtinice dobrega, ki bi jih končno le dal. Ono stran novega zakona, ki jemlje, vlada z največjo naglico oživotvarja, tako na primer, se že čuti izguba stalnosti, kar bi pa moralo nekaj dati, to se pa odlaga in odlaga. Enkrat ni denarnih sredstev, drugič se pa zopet rabi še mnogo dela in časa za razvrstitve, razdelitve in vse drugo, kar je z zakonom v zvezi.
Novo leto je zateklo uradnike pri stari mizeriji in pri novih vladnih obljubah. Teh je bilo zadnjih 14 dni cela ploha in silna mešanica. Finančni minister je dal vsaki dan kako drugo izjavo. Enkrat obljubi, da se bodo izplačevale tekoče doklade, dokler razvrstitev uradnikov na razrede ne bo gotova, potem obeta samo pred-ujeme od teh doklad, končno govori o denarnih sredstvih ter ima enkrat na razpolago 33 milijonov dinarjev, potem zopet nič ali pa tudi nekaj več in tako se steka obljuba v obljubo.
Uradniške organizacije so pošiljale že razne svoje deputacije v Beograd in vsaka se je vrnila z novo prazno obljubo. Prosilo in protestiralo se je na veliko, samo profesorji so skušali podvzeti nekaj več. Eni so mislili na štrajk, drugi pa na ostavko. Za štrajk so bili prečani, Srbi pa za ostavko, izvedlo se pa ni ne eno, ne drugo in predstavniki današnjega režima se lahko smejijo sestradani, oškodovani in ogoljufani raji, ki se toliko prereka o formi protesta, da potem sploh do protesta ne pride. Poleg nesložnosti v uradniških vrstah pa ima režim še drugo pomoč za izkoriščanje in varanje uradništva. To so najprej režimski eksponenti na važnejših službenih mestih, potem pa oni uradniki, ki so se popolnoma oklenili korupcije. Beograjski načelnik, ki pobira v svojo tobačno dozo bakšiš ter tako dolgo veleva stranki: Puši još! — dokler bakšiš ni dovolj visok, najde vedno več posnemovalcev.
Korupcija in klečeplazništvo sta med glavnimi vzroki uradniške mizerije. Beograjski oblastniki, ki so sebe tako dobro oskrbeli, pač ne morejo imeti posebne potrebe skrbeti za uradniški stan, če ta po svojih raznih zastopnikih še vedno toliko slavo in hvaležnost izkazuje sedanjemu režimu. Če glasilo slovenskega naprednega učiteljstva opisuje slovensko narodno zastavo kot «avtonomistično cunjo«, si lahko mislimo, da ima zadnji beograjski porodičar take klečeplazce, ki sami sebe in svoj rod toliko zaničujejo, za najprikladnejši materijal izkoriščanja in zapostavljanja.
E—m—i      -» ■■■11111111 | 11
Iz Maribora.
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
V petek, dne 28. decembra se je vršila 13. in zadnja seja občinskega sveta v letošnjem letu. Začela se je zopet, kakor še vse letošnje z enourno zamudo. Uvodoma je župan nakratko orisal delovanje občinskega sveta v preteklem letu; vršilo se je 13 rednih sej, ki so se pa raztegnile na 29 javnih in 20 tajnih.
Nova stanovanjska komisija.
Z novim letom se mora po zakonu izvoliti tudi nova stanovanjska komisija. Dosedanji predsednik komisije, g. Vrabl je župana obvestil, da ne tsprejme več predsedniškega mesta. Zato je župan predlagal za pred sednika vpokojenega sodnega svetnika g. Aleksandra Hrašovec, ki je dosedaj vodil posle tega urada. Za podpredsednika je bil izvoljen g. dr. Radoslav Pipuš, za odbornike pa od odseka predlagani hišni posestniki: Maks Durjava, Stanko Marin, Miha Krulc, Franc Babič, Stanko Paloš, Anton Turk, Štefan DolšaK, Jože Beranič, od stanovanjskih najemnikov pa dr. Jožef Kronvogl, Otmar Meglič, Andrej Bahun, Martin Bošnjak, Jernej Aljančič, Anton Kreuzer, Rudolf Trumvej in Jože Marinšek.
Dobrodelne ustanove.
Mestna občina je zašla v neprijeten položaj, vsled ogroženja socialnih ustanov, kakor so «Dnevno zavetišče« in «Dečji dom«. Med ministrstvom za socijalno politiko in za prosveto je nastal spor radi nadzorovalnega osobja v socialnih dečjih ustanovah. Dobrodelne ustanove vzdržujje ministrstvo za socijalno politiko, osobje — učitelje — pa je dalo na razpolago prosvetno ministrstvo, ki je sedaj vpoklicalo na službovanje več v Dečjem domu in Dnevnem zavetišču uslužbenih učiteljev. Ker pa je v Mariboru nujno potrebno vsaj Dnevno zavetišče, je predlagal gospod župan, da občina prevzame dosedanjo voditeljico tega zavetišča ter ji izplača polovico plače, drugo polovico bo pa plačevalo poverjeništvo za socialno oskrbstvo. Voditeljica mora podati ostavko na državno službo, pozneje pa, ko bo država ustanove zopet prevzela v svojo oskrbo, pa lahko zopet vstopi v državno službo, razliko pri penziji ji bo pa doplačevala mestna občina! Županov predlog je bil sprejet z pristavkom, da se jo nastavi za dobo treh let, med tem časom bo pa občina skušala zadevo pri vladi urediti.
Zadruga «Mojmir«.
.je poslala k županu posebno deputacijo, ter ga prosila, da naj občina v njen odbor imenuje tri člane občinskega sveta. Zadruga namerava zgraditi «Dom ubogih«, v načrtu pa ima še celo vrsto zgradb, katere namerava v kratkem času sezidati, da nekoliko odpomore stanovanjski krizi, če bo zadruga svoje načrte uresničila, bo to velikega pomena za Maribor. Dosedanja akcija zadruge še ni pokazala posebnih uspehov, pa je zato sklenil obč. svet, da se ta prošnja izroči odseku, ki naj se poprej natančno informira o celi akciji, V odbor za-
druge «Mojmir« se je določil za enkrat samo občinski svetnik Ozmec, ki bo odseku o delovanju zadruge natančno poročal.
Draginjske doklade mestnih uslužbencev.
Svoječasno je občinski svet povišal draginjske doklade mestnih uslužbencev za 25 odstot. do 1. januarja 1924. S l. januarjem bi morala biti itak že gotova kvalifikacija^ uradništva, ki bi uredila plače vseh uslužbencev. Ker pa občinski svet in odsek obsežnega dela še nista mogal izvršiti, uradništvu pa se povišane dokla de ne morejo ukiniti, bo dobivalo še zanaprej dosedanje prejemke, dokler občinski svet zadeve ne uredi.
Prodaja pogrebnega voza.
Mestni pogrebni zavod ima pogrebni voz, takozvani «voz za samce«, ki se pri pogrebih redkokedaj rabi. — Prodal bi se lahko pogrebnemu društvu v Varaždinu, ki je ponudilo z a njega 260.000 kron. Izvedenci so voz cenili na 60.000 dinarjev. Občinski svet je sklenil voz prodati, z izkupičkom pa odplačati dolg pogrebnega zavoda.
Dlepševalno društvo in občina
sta si vedno malo navzkriž radi posesti različnih nasadov in premičnin, katere si lasti Olepševalno društvo. Odsek je v zadevi razpravljal ter ugotovil, da so vse nepremičnine last občine, dočim so klopi v parkih, vrtnarske priprave v Ljudskem vrtu in druge premičnine last Olepševalnega društva. Župan je opozarjal na to, ■cia to društvo prekoračuje svoj delokrog ter se ne ozira dovolj na določbe mestne občine. Zadeva se je vrnila še enkrat odseku, da natančno ugotovi odnošaje med društvom in občino.
Kočno je poročal poročevalec g. Mulej v predlogih za sprejem 68 prosilcev v občinsko zvezo, nakar se je vršila tajna seja.
BOMBNI NAPAD NA GÖTZOVO DVORANO.
Nocoj okrog 1. ure po noči so neznani storilci vrgli v Götzovo dvorano bombo, ki je z eksplozijo dvorano močno demolirala. Vrata ograje pred dvorano so odprli, na dvorani so pa razbili šipo, skozi katero so potem vrgli bombo. Učinek je bil strahovit. Vsa zadnja stran dvorane je močno poškodovana» zračni pritisk je razbil šipe na velikih oknih, mnogo električnih žarnic je uničenm in parket je poškodovan. Atentat je gotovo v zvezi z nemškim »Bilvesterieier«, katerega je nocoj nameraval prirediti vkljub vsem slovenskim protestom »Männergesangs-verein.« Prireditev je vsled napada onemogočena. Dvorano so Nemci krasno dekorirali, eksplozija pa je velik del dekoracij uničila.
Sestanki zaupnikov in odbornikov SLS v Mariboru
—	poroča poslanec Žebot — se vršijo: za I. okraj: četrtek, dne 3. januarja ob 6. uri zvečer v Lekarniški ulici; za iL okraj: petek, 4. januarja, ob 6. uri zvečer, v gostilni Vlahovič; za IH. okraj: sobota, 5. januarja, ob 6. uri zvečer, v gostilni »pri zajcu« (Hönigmann); za IV. okraj: 10. januarja, ob 6. uri zvečer, v gostilni Šrot; za V. okraj: dne
11.	januarja ob 6. uri zvečer v gostilni Nendl.
Božičnica katoliške omladine v Mariboru. Katoliška omladina v Mariboru priredi božičnico na Novega leta dan ob 5. uri popoldne v Narodnem domu. Spored: Pozdravni govor, deklamacije, petje naraščaja, slavnostni govor, razdelitev daril in licitacija božičnega drevesa. Odmor. Šalo-igri: »Buček pred sodnijo« in »Neumni Jaka«, petje društ-venikov in lahka atletika. Igrajo vse društvene godbe. — Vstopnice se prodajajo pri vratarju frančiškanskega samostana in na dan prireditve pri blagajni.Predplačila se hvaležno sprejemajo za nabavo novega glasbenega orodja. — Dvorana bo zakurjena. K prav obilni udeležbi se vabijo vsi prijatelji društva in starši društvenikov. — Odbor.
Osrednje društvo nižjih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo, podružnica Maribor, vrši dne 27. januarja 1924 ob 14. uri v pismonoški dvorani glavne pošte svoj III. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. P. t. člani in tovariši omenjenega društva se naprošajo, da se polnoštevilno tega zborovanja udeležijo.
—	Odbor.
Zadoščenje krčevinskemu županu. Osebni nasprotniki krčevinskega župana g. Škofa niso drugje mogli dati duška svoji krivični gonji, pa so se zatekli k »Volksstimme«, ki se je dne 6. L m. z neko skrajno nerodno notico zaletavala ob gospodarstvo krčevinske občine ter očitala razne nerednosti županu. Župan je na ta nekvalificiran napad sklical občinsko sejo. Dobili smo vpogled v zapisnik te seje, ki označuje vse očitke kot neresnične, potrjuje, da je v blagajni vse v redu, izreka g. županu vso priznanje in zahvalo ter meni, da tako spoštovanega moža pač ne more zadeti tak listič, kot je »Volksstimme.« —• G. županu je torej občina dala popolno zauoscenje in če bi bilo »Volksstimmi« kaj na resnicoljubnosti in dostojnosti, bi morala to tudi konstatirati. Sicer pa bo za to i-mela tudi tedaj priliko, ko bo zadeva g. Škofa in bivšega občinskega tajnika Potočnika prišla še enkrat pred sodnijo in ima g. župan v svoj prilog že nepobitne dokaze v aktih in pričah.
Smrtna kosa. V Stundecih je v noči od 28. do 29. decembra umrla gospa Alojzija Kaučič. Žalujoča družina se iskreno zahvaljuje vsem spremljevalcem blage matere na zadnji poti, posebno še č. g. oo. kapucinom.
Poslovitev. Ker mi vsled nagle preselitve ni mogoče se posloviti od vseh znancev posebej, prosim tem potom vse, da blagovolijo sprejeti mojo najtoplejšo zahvalo za vso naklonjenost in prijaznost. Zlasti pozdravljam vse p.
n.	čč. duhovnike, drage mi gg. bogoslovce in obiskovalce cerkve sv. Alojzijal Priporočam se v blag spomini — Martin Jurhar, dosedanji spiritual.
T a-xi.-u.istr	
T 1 -» 2 Č 3 P 4 S 5	Novo lato. Obrez.fiosp. Ime Jezusovo Genovefa Tit, škof Telesfor
N 6 P 7 T 8 1 9 Č10 P 11 S 12	Sv. Trije kralji ® Zdravko Severin Julijan in Bazilisa Pavel Božidar Ernest
N 13 P 14 T 15 S 16 Č 17 P 18 S 19	1. po raz. Sv.Dru2.3 Srečko, Veseljko Maver Marcel Zvonimir (Anton) Sv. Petra stol v R. Kanut
N 20 P 21 T 22 S 23 Č 24 P 25 S 26	2. po razgl. Gosp. Jana (Neža) Vinko in Anast. @ Zaroka M.D.,Rajko Timotej Izpreob. Pavla Polikarp
N 27 P 28 T 29 S 30 č 31	3. po razgl. Gosp. julijan Franjo Šaleški C Martina Peter Nolanski
TRGOVINA papirja, iiskovin, de-vocinalij, pisarniških in šolskih potrebščin	
-Ä-pril	
T 1 S 2 Č 3 P 4 S 5	Hugon Frančišek Pavl. Rikard Izidor ® Vinko Ferer
N 6 P 7 T 8 S 9 Č10 P 11 S 12	5. postna (tiha) Herman Jos. Blaženka Marija Kleofa Mehtilda Marija VII. žal. Sava, Radovan 3
N 13 P 14 T 15 S 16 C 17 P 18 S 19	8. postna (cvetna) Justin Svetoslav, Ltd vina Bela Vei.četrtek Radoje f Vel. petek Vel. sobota Ema®
N 20 P 21 T 22 S 23 Č 24 P 25 S 26	Velika noč Velikog, ponđeljek Sotcr in Kaj Junj, Vojteh Fidel Higm. Marko Klet in Marcel ©
N 27 P 28 T 29 '■ 30	1, pavoiik. (bela) Pavel ud križa Peter, m. Katarina Sijen.
L E
A M
tliUiililllilliilliilliltttiliAl . .
©©•©000©0;O|©

r'e'bsru.a.x
P 1. S 2
Ognjeslav
Svečnica
N 3
P 4
N 10
Pil T 12 8 13 č 14 P 15 S 16
N 17
P 18 T 19
S 20
Č 21
P 22 S 23
N 24
P 25 T 26
8 27
Č28
P 29
4. po razgl.
Veronika
Dobroslava
Doroteja
Romuald
Janez Mat
Apolonija
Gosp.
5. po razgl. Gosp.
Prik. D. M. L.
7 ustan. reda S. 3 Katarina Zdravko Vitomir (Sigfrid) Julijana____________
1. predpostna
Simeon Julijan Elevterij Eleonora Stol sv. Petra v A. Peter Damijan
2. predpostna
Božidar (Matija) Valburga
Vladko, Viktor £ Baldomir Roman
rbzT&j
C 1 P 2
S 3
s 10
N 11
P 12 T 13 S 14
Č 15
P 16
S 17
Filip in Jakob Atanazij
Najdba sv. križa
2. povel. Cvetko ( Pij V.
Janez pr. lat. vr. Stanislav Mihaela nad. p. Budislav Naz. Izidor
Pankracij
Servacij
Bonifacij
Zofija
Janez Nepomuk Paskal
H 18
P 19 T 20 S 21
Č 22
P 23
S 24
■i.povel.Venancij®
Celestin
Bernardin
Srečko
Jela
Deziderij (Željko) Marija Dev p. kr.
N 25 P 26 T 27 S 23 Č 9 P 0
s
5. povelik. Urban (J Filip Neri 1 sp Magdalena > g* Avguštin j 3 Kristusov vnsbob. Ferdo rgela

	Xv£a.rec
S 1	Belko
N 2	3. predpostna
P 3	Kunigunda
T 4	Pust, Kazimir t Pepelnica ®
S 5	
Č 6	Fridolin
P 7	Tomaž Akvin.
S 8	Janez od Boga
N 9	S. postna Frančiška
P 10	40 mučenikov
T 11	Heraklij, Cozim
S 12	Budislav (Gregor)
Č13	Rozina 3
P 14	-j- Kvatre. Matilda
S 15	Klemen Mar.
N 16	2. postna Hilarij
P 17	jedert, Patricij
TI8	Ciril Jeruzalemski
S 19	Sv. Jožef, ž.B. M. D.
Ć 20	Srečko in tov.
P 21	Benedikt ©
S 22	Benvenut
N 23	3. postna Oton
P 24	Gabrijel, nadang.
T 25	Oznanjenje B. M. D.
S 26	Emanuel
Č 27	Rupert C
P 28	Janez Kapistran
S 29	Ciril
N 30	4. postna Angela
P 31	Modest
	J-O.33.15
N 1	6.povelik. Juven.
P 2	Marcelin, Milica®
T 3	Klotilda
S 4	Kvirin
Č 5	Bonifacij
P 6	Norbert
S 7	Bogomil
N 8	Btnkoštl. Prihod sv. 0.
P 9	Sink, ponđeljek
T 10 S 11	Marjeta 3 Barnaba
Č 12	Janez Fak.
P 13	j-Kvatre. Anton P.
S 14	Bazilit
M 15	1. pobink. Iv. Trojica
i5 16	Frančišek Regts
T 17	Bratoljubi Adolf)©
18	Srečko in Fortunat
Č 19	Sv. Reša j a Telo
P 20	Sil veri)
■S 21	Vekoslav
N 22	2. pobink. Pavlin
P 23	Zdenka
T 24	Roi. Jm. Krst. C
S 96	'■"(jt-m
Č :-fc	Ivan in Pavel
P 2-	Presv. Srce Jezus.
S 2S	Vidov dan, Irenej
N 7.9	3. pob. Peter in Pavel
P 30	'-pomin sv. Pavla
T-U.115
Tiskarne ».Cirila!
Maribor“
113;
TISKARNA
je opremljena z najmodernejšimi črkami, okraski, stavnimi in brzo-: tisknimi stroji :
Tiska knjige, časopise, ilustracije, razglednice, bar-votiske, cenike,lepake, letake, zavitke in pismeni papir za trgovce in zasebnike, tiskovine za urade in šole, izvršuje tiskovine tudi v cirilici i. t. d.
Knjigoveznica
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela na najnovejših strojih in pristrojih hitro, solidno in po nizki ceni
BaOOfXWOOOOQOÄOOOOOOOOOOOOOCXJOOS
Presv. Reš. kri Obiskov. M. D. ® Evh. Srce Jezusovo Urh, Berta Ciril in Metod
4.pobink. Miroljub
Vilibald
Jelislava
Veronika 3 Ljuba, Bogumil Pij L, papež Mohor in Fortunat
5. pobink. Marjeta
Bonaventura
Vladimir
Škap. M. D. K. ® Aleš, Daroslava Miroslav, Jelica Zora, Vinko P.
-iSu.-vg-va.ist
P 1 S 2
N 3
P 4 T 5 S 6 Č 7 P 8 S 9
N 20 6. pobink. Česlav P 21 Danko, Olga T 22 Marija Magdalena S 23 Apolin., Zdenka C Č 24 Kristina P 25 Radoslav, Jaša S 26 Ana, mati D. M.
N 27
P 28 T 29 S 30 Č 31
7.poblnk.Rastislav
Vladko
Marta
Abdon in Senen Ognjeslav Loj. ®
OlctoToer
S 1
Č 2
P 3 S 4
N 5
P 6 T 7 S 8 Č 9 PIO S 11
N 12
P 13 T 14
S 15
Č 16
P 17
S 18
N 19
P 20 T 21 S 22 Č 23 P 24 S 25
Remigij Angeli varhi Evald
Frančišek Ser.
17. pob. Velimir 3 Brunon, Vera Roženv. praznik Brigita Dionizij Frančišek B. Nikazij__________
18-pobink. Maks.®
SUivoljub
Kalist
Terezija
Gal
Margareta M. A.
Luka
19. pob. Peter A. Janez Kanc. C Uršula Kordula
Janez Kapi stran Rafael, nadang. Krisant, Darija
K 26
P 27 T 28 S 29 Č 30
P 31
20. pob. Evarist
Sabina Simon in Juda ® Narcis Klavdij f Volbenk
N 10
Pil
T12
S 13 Č 14 P 15
S 16
N 17
P 18 T 19 S 20
C 21
P 22 S 23
N 24
P 25 T 26 S 27
C 28
P 29
S 30
Vezi Petra, Nada Porcijunkula
8. pob. Najd.sv.Št. Dinko, Neda Marija D. Snežna Izprememba G. Kajetan
Milan	3
Roman
9.pobink. Lavrencij
Suzana
Klara
Ivan Berchmans f Evzebij ® Vnebohod B. M. D.
Rok
10. pobink. Mira
Jelena
Ludovik
Bernard
Ivana Frančiška
Timotej	©
Zdenko
11. pobink. Jernej
Ludovik
Cefirin
Jožef Kalaks. Avguštin
Obgl.Jan. Krstnika Roza Limanska
N 31 112. pobink. Rajko
September
N 7 P 8
T 9
S 10 Čil P 12 S 13
N 14
P 15 T 16
S 17
Č 18
P 19
S 20
N 21
P 22 T 23 S 24 č 25 P 26 S 27
H 28
P 29 T 30
lij, Verena
Štefan
Mansvet
Rozalija
Blagoslav
Hermogen
3
13. pob. Bronislava Rojstvo B. K. D.
Korbinijan Miklavž Toled. Prot in Hijacint Ime Marije Dev. Notburga_______®
14. pob. P. sv. Križa M. D. 7 žalosti Ljudmila Znaki ran sv. Fr. Jožef Kupertin f Kvatre. Jenko Evstahij
15. pobink. MatejC
Mavricij in tov. Tekla Rupert Kleofa
Ciprijan in Justina Kozma in Damiian
16. pob. Vencesl. 1 Mihael
Medo, Jeronim
KNJIGARNA
založena z vsemi šolskimi knjigami, ljudskimi in širok, spisi
išT ovembei
S 1 Vseh svetnikov
H 9
P 10 Tli
S 12 Č 13 P 14
S 15
N 16
P 17 TI8 S 19
č 20
P. 21
S 22
N 23
P 24 T 25 S 26 Č 27 P 28 S 29
21. pobink.
Vseh v. duš dan 3 Dragotin, Živan Mirko, Caharija Lenart Angelko
Bogomir__________
22. pob. Božidar Andrej Avelin Davorin, Mena # Martin
Stanislav Kostka Jozafat Kunc.
La vosi a'-
23. pob. Edmund Gregorij, Zmag. Odon
Elizabeta	©
Srečko Valeški Darovanje M. D. Cecilija________
24. pob. Milivoj Janez od križa Katarina
Konrad	®
Virgil Eberhard Saturnin
S 30 i. adv. Andrej
Secember
P 1 T 2
S 3 Č 4
P 5
S 6
N 7 P 8
T9
s io
Čil P 12 8 13
Eligij, Božena Bibijana Frančišek Ksav.3 Barbara Sava Miklavž
N 14
P 15 T 16 S 17
Č 18
P 19
S 20
M 21
P 22 T 23 S 24 Č 25 P 26
2. adv. Ambrož Brezm. sp. S. E.
Peter For. Loretanska M. B Dumas	fe
Sinezij Lucija
3. adv. Dušan
Kristina Čedomila Lazar, Berta Gracijan
f K vat. NemezljC Liberat (Prostosi)
4. adv. Tomaž Demetrij in Honor. Viktor. (Zmagosl.) + Adam in Eva Božič. Rojstvo G. Štefan	i
S 27 ! Janez Evang.
N 28 Nedolžni otročiči
P 29 T 30
S 31
Tomaž
David
Silvester
VESELO NOVO LETO želi vsem Oglas, zavod VORŠIČ MARIBOR.	VESELO NOVO LETO želi svojim cenjenim odjemalcem. Za nadalje se priporoča JOSIP KELC, krojač, Stolna ulica.	VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim gostqm TEREZIJA PAULIC, MARIBOR, Stolna ulica 10.	VESELO NOVO LETO manufaktura FRANJO MAJER, MARIBOR, GLAVNI TRG 9.	VESELO NOVO LETO 1 vsem cenjenim odjemalcem i želi in se v nadalje priporoča 1 ANTON POŠ, 4 trgovina z manufakturo MARIBOR, Aleksandrova 27.
VESELO NOVO LETO A. REČNIK, elektrotehnično podjetje MARIBOR, Pobrežka cesta 6 pri glavnem mostu.	VESELO NOVO LETO IVAN SOJČ, kipar in pozlatar MARIBOR, Cankarjeva ni. 26.	VESELO NOVO LETO želita vsem svojim gostom in prijateljem Šimen in Otilija Horvat, Kamnica.	VESELO NOVO LETO KAROL JANČIČ, manufakturna trgovina, MARIBOR, Aleksandrova 11.	VESELO NOVO LETO ANTON POŽAR, trgovec MARIBOR, Gosposka ulica 4.
VESELO NOVO LETO ŠTEFAN DOBERŠEK, čevljarski mojster MARIBOR, Slovenska ulica 16	VESELO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem Atelje za umetno knjigovežtvo MIHO VAHTAR, izdelovanje okvirjev, MARIBOR, Gosposka ulica 24	VESELO NOVO LETO želita Franc in Jožefa Balon, gostilna na Pobrežju.	VESELO NOVO LETO JAKAC ANTON, čevljar MARIBOR, Slovenska ul. 26.	VESELO NOVO LETO želi vsem svojim prijateljem sedlar IVAN BEZJAK, MARIBOR, Cvetlična ulica 33.
tr Učenec boljših staršev se sprejme v manufakturni trgo-i vini J. Preac, Maribor, Glavni trg 13.	791 2—1
VESELO IN SREČNO NOVO LETO
želi vsem c en j. odjemalcem
MANUFAKTURNA TRGOVINA MASTER IN RARNIČNIK, MARIBOR, Glavni trg 16.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem FR. BERNHARD-ov SIN. — IMEJITELJ: GUSTAV BERNHARD, MARIBOR, Aleks. c. 17. Zaloga stekla in porcelana.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi
RUPERT JEGLITSCH,
trgovina z železnino MARIBOR Gosposka ul. 11.
VESELO NOVO LETO želi
MARKO ROSNER,
manufaktura na deblo MARIBOR Slovenska ulica.
VESELO NOVO LETO želi
KAROL PREIS, MARIBOR,
Zaloga pohištva in preprog. — Gosposka ulica 20.
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želijo VESELO IN SREČNO NOVO LETO
ZDRUŽENI ČEVLJ. MOJSTRI ZA MARIBOR IN OKOLICO r. z. z o. z.
Sprejmem na svoje posestvo v službo marljivega, poštenega in v vseh strokah poljedelstva izurjenega ša-farja ali majerja z družino, obstoječo iz več delavnih moči proti zelo ugodnim pogojem. V poštev pridejo samo res zanesljivi in pošteni reflektanti. Nastop je mogoč takoj, ali pa nekoliko pozneje. Ponudbe je staviti z natančnimi družinskimi podatki na nsalov: Dr. Alojz Visenjak, odvetnik v Ptuju.	794
Proda se radi selitve: Bela otroška postelja, veliki in mali otroški voziček, kopalna banja, otroška postelja, ena omara, dve mizi in dva stola. Wildenrainerjeva 6 II.
Venecijanska žaga na stalni vodi v bogatem lesnem okraju v bližini Maribora se odda, Upravništvo pod »Lesna trgovina«.	789
Trboveljski premog vseh vrst priporoča najceneje B. Me-jovšek, Sodna ulica 17, telefon 409.	787 3—1
S'
VESELO NOVO LETO KAVARNA «JADRAN«
ALOJZ IVANČIČ.
VESELO NOVO LETO JAKOB LAH,
GLAVNI TRG 2.
VESELO NOVO LETO
•; '	želi
ANA WUDLER,
j	šivilja
MARIBOR, Kolodvorska «1.3.
Halo!	Halo!
■ Vedite, da kupite razno manufakturno in razno drugo blago, kakor tudi volnena in svilna mlinska sita najce-j	ne je v trgovini
ALAM
ppsrütrpsurta novo blago povsem xx>ela
se dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica salamo, prekajenega mesa in masti
M, Gmriloifi-a sin. d.d Petrinja.
Generalno zastopstvo za Slovenijo:
R. BUNC,
Ljubljana—Celje—Maribor.
*
i MARTIN SUMER, Konjice. Slovenija.	737 50—1
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Niiiepše novoletno darilo so
: štamoilije
iz kaučuka, v vsakovrstni izpeljavi, ki jih Izdelaj« v najkrajšem času, v potrebi v 24 urah
F. ZINAUER, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
(nasproti glavnemu kolodvoru).
lsiotam se dobijo blazinice, in mazila v vseh barvah, v vseh velikostih, posebno primerne za trgovce, društva, in pisarne. — Nadalje numeratorje, šablone, pečati ter-vsakovrstne napisne tablice na pločevini in emajlu. — Zahtevajte cenike zastonj.
VESELO NOVO LETO
želi vsem odjemalcem
ZVONOLIVARNA INŽ. J.&H. BÜHL, MARIBOR Mother jeva ulica 15,
se priporoča in želi vsem veleč, župnim uradom in vsem cen j. odjemalcem
SREČNO IN VESELO NOVO LETO!
Vsem svojim cenjenim gostom želi
VESELO IN SREČNO NOVO LETO
J. FRIEDL,
:7	hotel Meran.

VESELO NOVO LETO
želi in se priporoča
DRAGO ROSINA,
galanterijska trgovina MARIBOR, Vetrinjska ni. 26.
VESELO IN SREČNO NOVO LETO! VALJAK IN KLEMENČIČ, PARK-KAVARNA, MARIBOR.
I. mariborska delavska PEKARNA,
r. z. z o. z.
Preselitveno naznanilo.
VESELO NOVO LETO
Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino iz dosedanjega lokala Aleksandrova cesta 23 v nove prostore lastne hiše na vogalu Aleksandrove ceste 42, Meljska cesta 1 ter se najtopleje priporočam.	.
Moja prizadeva bode, cenjene odjemalce vedno stvarno, kalanim 'in z jako ugodnimi cenami postreči.
Istočasno voščim tem potom cenjenim odjemalcem srečno in ve-
žen vsem svojim odjemalcem
selo Novo leto!
FRANC KAUClC,
špecerijska trgovina
MARIBOR, Gosposka ulica 40
VESELO NOVO LETO
želi vsem svojim cenjenim
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Korozija,
trgovina z železnino na drobno in debelo Aleksandrova c. 42 — Meljska c, 1.
t
Sprejmemo
š ±
lij
Prijave z izkazom državne borze dela v sredo, dne 2, januarja 1924.
JUGOSLOVANSKI LLOYD D. D., MARIBOOR, Ruška cesta 45.
Svinfske kože
kupuje po najvišjih cenah tvrdka JOSIP ROSENBERG, MARIBOR, Slovenska ulica št. J
odjemalcem
B. Veselinovič & Komp.
modna trgovina MARIBOR, Gosposka ulica 26
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
I*©s*je 85si. postelje!
NaJpriJcladnejŠe in koristno božično in novoletno darilo je j
M1WÜEEM Hvalni stroj kakor U	SMJWCrJEM električni motor
1*	za vse Singer šivalne stroje.
ih
Motori na osemdnevno poshusnjo!
Singer šivalni stroji Bourne	Maribor,
Šolska ulica 9.
TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO, ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT, MARIBOR,
Začetek novih tečajev dne 3. februarja 1924.
Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ul. 7 ali v šolski pisarni, Vrazova ulica 4.
ČEVLJI!
Lastni izdelki !
A
Mšogntn zaloga!	___ _____
\ixkr	čeme	Seliđma pottrešba! —| I llllllllllMWIllfnri IW	Html. K luli-Har reli/te /taetmme.
Zaradi novosorfiranja zaloge se razprodajo že nahajajoči čevlji pod nakupno ceno.
Prodajalna „Zdraženih čevljarskih mojstrov v Marihorm
in okolici“ o. z.
Zedraižna gospodarska
Podružnica v Mariboru,
inrlfiii m fenžm našle aaitafiainele, — Helvižje sfcrestoeefsie »las na Stniižta in * tekalna ražene
Izpisi* «s»k©	n® iahte»« takol m gotovlnl.-
P©@blail«wl prevajalec iHMÄ državne rasr®«ifi« latarlie. f
UMH
pisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
izdaja konzorcij «Strafe *
vseh vrst se prodajo radi opustitve tega predmeta do konca tekočega leta tudi naravnost konsumentom in sicer
po en gros-cenah s 10% popusta!
Sortiment vsebuje od navadnih štrac do najfinejših ame-rikanskih žurnalov.
LUDVIK ŠEF, MARIBOR, PREŠERNOVA ULICA 1. Tovarniška zaloga papirja in lepenke.
Telefon int 148.	730

IVAN N. ADAMIČ
IZarilsor. -Vetxlrgslsa 20
Izdeluje vrvi za stavbe, zvonove, studence, perilo, mlinske oprt1', motvoz, štrange, uzde itd.
Zamenja izgotovljene vrvi za predivo!
zavarovalna družba za požar, vlom, nezgode, jamstvene, dolžnosti,
transporte valere, živino, avte i. t. d.
Rezervni kapital: 50*000.000 funtov sterlingov.
Lil NATIPKALE tf PARIZU
zavarovalna družba za življenska zavarovanja vseh vrst.
Rezervni kapital: 800,000.090 frankov.
Jamstveni kapital za Jugoslavijo: 750,000.000 dinarjev.
Generalna reprezentanca
Maribor, Lekarniška ulica 1.
TVORNICA OLOVNIH PROIZVODA
JT. B. TILBICII I>. I>.
GENERALNA POSLOVNICA I SKLADIŠTE ~ ZAGREB Jelažičev trg 26, Tel. 18-46 ZAGREB
Proizvodi iz svinca: svinčene cevi,
svinčene plošče (orig. Winiwarter), plombe svinec v blokih, policah itd.
Pločevino: črna in pocinkana pločevina
(orig. Winiwarter) in angleška pločevina. Staniči J v vsakovrstnih barvah in načrtih.
Cevi: plinske, črne in pocinkane cevi, parne cevi, železne flanžen-cevi. Deli za spojanje cevi (fitingi) iz litega kovnega železa.
Kopalnice: itd.
Denar naložite
ttajbniiše	gsaivarnelle
pri
Spodnještajerski ljudski posajilnicUz.
v Mariboru, Stolna ulica it S,
ki obrestuje hranilne vloge po 8% -10%

Somišljeniki, širite naše liste!
Trgovske knjige
COMMERCIAL UNION V LONDONU
I