TRST, sobota 23. novembra 1957 Lelo XIII. - Št. 279 (3814) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal S59 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA it. 2» — Tel. St. 37-338 — Pod tuj. GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 sto'pca: trgovski 80, finančno-up^avn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MAH OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ. Iivod 10 m slovenile' Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Uravna založna J, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . I - Z-375 • izdaja založništvo tržaškega tiska u. cdHajliolj neprijeten napor, odkar sem predsednik vlade» Zoli, Medici in Andreotti iščejo milijarde ki jih je treba v proračunu prihraniti Potem ko so se v senatu vsi govorniki, razen demnkristjanskega, izrekli proti predčasnemu razpustu senata, je bil odobren zabonski osnutek, ki določa kvorum 150000 prebivalcev in deželni minimum sedem senatorjev • Togliatti se je vrnit iz Moskve (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Včeraj prekinjena vladna seja se je danes končala. Poleg raznih ukrepov so odobrili tudi ukrep o juridičnem in ekonomskem staležu univerzitetnih profesorjev ter znanstvenega osebja astronomskih opazovalnic. Na vrsti pa je bil tudi zakonski' načrt, ki prinaša spremembe k čl. 113 edinega veljavnega teksta zakonov Javne varnosti. S tem zakonskim načrtom naj bi se uredilo vprašanje predobjave oblastem za razdelitev, lepljenje in razširjanje tekstov in slik v skladu s predpisi ustave, ki jih je potrdila razsodba ustavnega sodišča. Zakonski načrt, ki je bil danes odobren, še ni znan v svojih podrobnostih in ga je treba vsekakor prej spoznati, preden je mogoče izreči kake sodbe. Toda kolikor je bilo mogoče izvedeti, bi se dalo domnevati, da gre Pri tem zakonu bolj za nekak izmik, po katerem bo ostal skoraj nespremenjen efekt 61. 113, ki ga je ustavno sodišče cenzuriralo, namesto da bi bil zakonski načrt prilagoditev ustavi. Ob strani pa je vlada pustila zakon o ureditvi položaja univerzitetnih asistentov. In ■■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilKiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiilillii vendar bi bilo zelo nujno lotiti se tega zakona, ko vemo, da so univerzitetni asistenti ze dlje časa v gibanju za izboljšanje svojega ekonomskega stanja. Toda medtem ko vsak dan zahteve rastejo, pa vlada premišljuje, kje naj še kaj skrči in reže. Tako so imeli Zoli, Medici in Andreotti po vladni seji drugo sejo, na kateri so razpravljali o kriterijih za pripravo proračunov za računsko leto 1958-59. Zoli je navedel, kje se mu zdi, da bi se dalo kaj prihraniti. Po tej seji-je Zoli dejal, da mu je bil to najbolj nevšečen napor, odkar je na čelu vlade. »Odbor sekire« je mnenja, da bi se lahko prihranilo 40 milijard državnega prispevka Državnemu inštitut pokojnin, nato poleg drugih izdatkov državna izpopolnitev v vodstvu državnih I senata. Vsi so odobrili tako železnic (90 milijard) in še kaj. Potrjeno je, da je dal šef ceremonialnega urada pri pred sedstvu republike dr. Baidoni ostavko. Njemu pripisujejo od govornost, da je z uradnega sporeda Heussovega obiska v Rimu črta* poklonitev v Ar-deatir.skih jamah. Toda vlada prepričanje, da ta funkcionar gotovo ni odločal sam pri sestavljanju sporeda kakor goto-vo tudi ne pri popravljanju. Paimiro Togliatti se je vrnil iz Moskve. Izjavil je, da postaja moralna in materialna nad-moč socializma vsak dan bolj očitna. Potem je še (lcjal, da je bil iz Moskve odposlan mirovni poziv, ki so ga podpisale vse komunistične partije, tudi tiste, ki niso podpisaie »moskovske izjave«. V senatu je predsedujoči Mole prečital sporazum med načelniki skupin o vladnem načrtu senatne reforme. Ta sporazum predvsem odklanja izenačenje trajanja poslovne dobe obeh zbornic. Pri debati pa so se vsi govorniki razen demokristjana Ceschija izrekli proti predčasnemu razpustu Z Draškovičeve tiskovne konference Maršal Tito se v inozemstvu, temveč v FLRJ Mičunovič izjavlja, da Jugoslavija ni podpisala izjave 12 komunističnih strank, ker se z njo ne strinja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2£. —, Na da- bašnji tiskovni konferenci "je Prišlo do «besednega dvobo-' la« med zastopnikom državnega tajništva za zunanje zadeve in nekaterimi drugimi novinarji, katere je Draško-vič obtožil »poklicne nesolid-nosti«, ker so zadnje sporočilo o bolezni maršala Tita okoristili za trditve, da bo 'naršal Tito vendarle obiskal azijske države. Na vprašanje, ali ima kaj novega povedati o zdravstvenem stanju predsednika republike, je Draškovič izjavil, dg niso nastale nobene spremembe glede sporočila o obisku v azijsko-afriških drža-y.gh. Mislil je na prvo sporočilo o bolezni predsednika re-Piiblike, v katerem je bilo tečeno, da Tito ne bo zaradi nolezni obiskal azijskih in a-friških držav. Dokaz trajne Poklicne nesolidnosti je, ko nekateri tuji novinarji na Podlagi sedanjega in zadnjega sporočila o zdravstvenem stanju predsednika republike oziroma na podlagi dejstva, da se v sporočilu omenja potreba po spremembi klime, trdijo, da bo predsednik republike obiskal druge države. «Ce se s stakim pomanjkanjem resnosti in odgovornosti tolmačijo tudi naše politične iz-lAVe in dejanja, je izjavil ljivimi izstrelki in s postavljanjem oporišč med velikimi silami ne bo zamenjalo z napori za vzpostavitev medsebojnega zaupanja. utrditve miru in konstruktivnega sodelovanja v korist vsega človeštva. Na vprašanje, kako komentira vest, da bo jugoslovanska vlada v kratkem podala izjavo,^ da ne pripada nobenemu bloku, da bi odstranila vse sume in ugibanja o njenem stališču bodisi do Vzhoda kakor do Zahoda, je Draškovič ostro odgovoril: ((Skrajni čas je, la se naša zunanja politika preneha ocenjevati s stališča nekih jamstev in zagotovil, ki Oi jih mi. kakor to nekateri mislijo. morali dajati tretjim državam oziroma posameznim političnim faktorjem teh držav.« V zvezi z zagato, v katero je zabredlo vprašanje razorožitve. je Draškovič izjavil, da so potrebni novi napori, da se odstranijo težave, ter da bi se pogajanja čimprej onnovila. Poudaril je veliko odgovornost velikih držav za težave, ki so nastale pri reševanju tega vprašanja. O razvoju gospodarskih odnosov med Jugoslavije in ZDA ni mogel Draškovič povedati nič novega. Glede spora med Holandsko in Indonezijo o zahodnem Irianu (Nova Gvine- afriških držav dobra osnova za miroljubno in pravilno rešitev tega spora. Nocoj se je vrnila v Beograd jugoslovanska delegacija, ki se je udeležila proslav 40. obletnice oktobrske revolucije v Moskvi. Delegacijo, ki sta jo _ vodila Kardelj in Rankovič, so ‘ še.» draškovič, tedaj je mogoče ja) pa je Dra.škovič izjavil, da Jazumeti, do kakšnih dezin- je predlog resolucije azijsko- formacij javnega mnenja lah- - ............ ’ J->-- 150 pride«. . Tuji novinarji so očitno nejevoljni in užaljeni zaradi botožbe o «poklicni nesolid-hosti« odgovorili, da je na Podlagi sporočila in omenjanja Potrebe po spremembi 'klime “ilo upravičeno sklepati, da 0 predsednik republike od-Potoval v tujino, da bi se fžognil »surovi zimski balkan-alci klimi«. Draškovič je odgo-oril, da je mogoče tudi v Jugoslaviji pozimi najti zelo priletne in tople kotičke, kot na na Brionih, v Dubrovniku J? v drugih-mestih, za zdravljenje predsednika republike. - tem je Draškovič dal vedeti, da predsednik republike ,.e namerava iti niti na zdrav-Jenje v inozemstvo. Poglavar pokrajinske vlade j* Štajersko Krainer je ne-oavno izjavil, da na Stajer- ni jugoslovanske manj-iJPe, Na vprašanje, kako ko-•Pentira to izjavo, je Draško--Jč izjavil; «Ne glede na tr-nitve Krainerja slovenska na-.? na manjšina na štajerskem 9staja. Odrekanje njenih pra. Ic je v očitnem nasprotju ovstrijsko državno pogodbo. Na vztrajanje novinarjev, ,a bi zvedeli za mnenje dr-?vnega tajništva o izjavi zaupnikov dvanajstih komuni-i,’čnih držav v Moskvi in podobnosti o tem, ali se je ju-j-.Hovanska delegacija udele-sestanka in ali je bila pomoljena, da podpiše doku-u ei}t' je Draškovič odgovoril in • • izjove še ni videl „ J® dodal samo to, da juri. s‘°vanska delegacija omejenega dokumenta ni podpisala. Dim zve7-' z nedavno izjavo si, Hesa, da bodo po decembr. v:.*>h zasedanju NATO postaji‘'oporišča za vodljive iz-... ?.‘ke v Zahodni Evropi in tudi D v Zahodni Nemčiji, je na postaji pozdravili zastopniki ZKJ in zveznega izvršnega sveta. Po prihodu v Beograu so člani delegacije odkloniti vsak odgovor na vprašanja tujih novinarjev, ki so se zanimali za podrobnosti razgovorov v Moskvi. Na poti v domovino se je delegacija ustavila nekaj ur v Budimpešti, kjer so jo pozdra vili zastopniki madžarske delavske stranke. Ob zapustitvi sovjetskega o-zemlja je Kardelj poslal Hru ščevu brzojavko, v Kateri se zahvaljuje za gostoljubnost m izreka prepričanje, «da -;o iskreni razgovori prispevali k medsebojnemu razumevanju in napredku ter sodelovanju med obema državama in partijama«. Današnje beograjsko časopisje objavlja brez komentiranja besedilo manifesta za mir, ki so ga podpisali zastopniki 64 komunističnih strank, in daljši izvleček izjave 12 komunističnih in delavskih stran k. B. BOŽIC Kakor poroča agencija Un -ted Press iz Moskve, je jugoslovanski poslanik v Moskvi Mičunovič nocoj na sprejemu v libanonskem poslaništvu izjavil novinarjem, da Jugoslavija ni podpisala izjave komunističnih strank, ker «mi se z njo ne strinjamo«. Ni hotel dati drugih pojasnil, dodal pa je: «Če skrbno proučite izjavo boste razumeli, zakaj.« Na vprašanje, čemu ni maršal Tito prišel v Moskvo na proslavo 40. obletnice oktobrske revolucije, je Mičunovič izjavil: »Maršal ni mogel priti toda jugoslovanska delegacija v Moskvi je imela enako oblast, da podpiše ali ne podpi- pripravljen zakonski načrt. Sturz.o je predložil izpremi-njevalni predlog za povišanje števila po predsedniku imenovanih senatorjev, toda ta predlog je bil zavrnjen. Odobren je bil torej načrt, ki določa volilni kvorum 150.000 prebivalcev in minimum sedem senatorjev na posamezno deželo. V izjavah pred glasovanjem so predstavniki posameznih strank — razen demo-kristjanskega — poudarili, da reforma senata sama ne more biti zadostni povod za predčasni razpust. Uradno poročilo o obisku zahodnonemškega predsednika Heussa v Rimu navaja poleg drugega, da so se italijanski in nemški državniki ob tej priložnosti zlasti pogovarjali c vprašanjih, ki posebno zadevajo Evropo. Obedve državi sta mnenja, da je treba takoj preiti k izvajanju prve faze določil pogodb o SET in Evratomu, še preden vse države podpisnice ti dve pogodbi potrdijo. V zvezi z bližnjo konferenco atlantske zveze v Parizu poudarjata obe strani, da mora v tej zvezi vladati enakost med člani. Koordinirana mora biti tudi akcija na Srednjem vzhodu. Italija in Nemčija se nadalje obvezujeta na tesnejše sodelovanje na področju razvoja razorožitve in znanstvenih raziskav. O tem sta zlasti govorila Pella in von Brenta-no upoštevajoč tudi, da se von Brentano odpravlja na obisk v Washingtonu. Ko je še poudarjeno prepričanje o nujnosti nemškega zedinjenja, je v poročilu tudi rečeno, da bosta Italija in Nemčija v stalnem stiku in da se bosta posvetovali o vseh važnejših vprašanjih. Heuss je zaključil uradni del obiska in je danes ponoči zapustil Rim. Odpeljal se je na kratek obisk Neaplja in Sicilije. A. P. «»------ Eisenhowerjeva posvetovanja WASHINGTON, 22. — Predsednik Eisenhower je danes predsedoval v Beli hiši seji vlade, ki je trajala tri ure. Kakor je izjavil predstavnik Bele hiše Hagerty, so na seji v glavnem govorili o proračunu, predvsem pa o državni obrambi. Hagerty ni hotel povedati, ali so na seji govorili tudi o izstrelkih in o morebitnem povratku znanstvenika Oppenheimerja na znanstveno delo za račun vlade. Seji vlade je popoldne sledila seja državnega sveta za varnost. Podpredsednik Nixon je vče raj izjavil v komisiji za go spodarski razvoj, da so ZDA zaostale za Sovjetsko zvezo, kar se tiče izstrelkov, zaradi »preračunanega sklepa vojaških voditeljev, da se koncentrirajo na izdelovanje strateških bombnikov z dolgim akcijskim radijem v razdobju 1945-1951». Dodal je, da se je «SZ koncentrirala do neke mere na bombnike z dolgim akcijskim radijem, toda hkrati tudi na izstrelke«. Predsednik skupne komisije za atomsko energijo ameriškega senata demokratični senator Anderson je izjavil, da je razočaran glede učinkovitosti izstrelkov, ki so jih dva dni pokazali skupini članov komisije. Dejal je, da trije od šestih vrst izstrelkov, ki so jim jih pokazali niso delovali. ANGLIJA SPODRIVA ZDA Senator Gore o zaostalosti ZDA v jedrski energiji W ASHINGTON. — Demokratični senator Albert Gore, član mešane komisije za a-tomsko energijo v kongresu je v razgovoru z nekaterimi ameriškimi novinarji izjavil, da je sporaizum med Veliko Britanijo in Italijo za zgraditev več atomskih naprav v Italiji jasen dokaz lenobe, s katero ZDA načenjajo vprašanje razvoja jedrske energije. «Tako ravnanje, je dodal, bi lahko zadalo nov udarec ameriškemu ugledu, ki bi bil lahko enak udarcu, ki ga je ta ugled dobil ob izstrelitvi sovjetskega satelita.« Senator Gore je pripomnil, da je Amerika tako zaostala v razvoju nuklearnih reaktorjev, da bo moralo prihodnje zasedanje kongresa vztrajati na ((obširnem programu za razvoj atomske energije, ki naj se izvede tako na javnem kakor na privatnem sektorju«. Poleg Italije, je nadaljeval Gore, se misli tudi Japonska obrniti na Veliko Britanijo. Seveda je bolje, da nas spodrinejo Angleži kakor Sovjetska zveza, toda obveščeni smo, da tudi Sovjetska zveza v veliki meri gradi atomske naprave. Med mojim obiskom v Rusiji so mi sporočili, da so med temi napravami ena za 400 tisoč kilovatov, ena pa za 420 tisoč. Mi pa imamo samo majhen laboratorijski reaktor.« Prva uradna reakci iw angio-ameriške v Chaban-Delmas izjavlja, da Francija ne bo sprejela nobene «delitve odgovornosti» - Alžirsko vprašanje v ospredju - Uradno sporočena ponudba Burgibe in Mohameda za posredovanje PARIZ, 22. — Francoski obrambni minister Chaban-Delmas je na tiskovni konferenci izrekel pridržke Francije v zvezi z zatrjevanim anglesko-ameriškim načrtom o reorganizaciji NATO. Na podlagi tega načrta naj bi države članice prispevale samo s tistim orožjem, ki ga vsaka lahko najbolje izdeluje. ZDA in Velika Britanija bi izdelovale predvsem jedrsko orožje, ostale države pa konvencionalno orožje. Chaban-Delmas je izjavil: «Francija ne bo sprejela nobene delitve odgovornosti v okviru NATO, ki bi ji odvzela del njenih pravic.« Minister je dodal, da Francija ne bo sprejela nobene diskriminacije, kar se tiče posesti atomskega orožja, in je pripomnil: ((Francija bi se umaknila kut svetovna sila ter kot evropska in afriška sila, če bi pristala na take diskriminacije.« Minister se je nato izrekel za okrepitev NATO in je dodal; #Vendar pa se v nekem zavezništvu ne more zahtevati od neke države, naj izpolnjuje svoje obveznosti do dru-čih, če ni gotova, ali se bo-do njene življenjske nujnosti upoštevale v splošni politiki in strategiji zavezništva«. Minister je nadaljeval; ((Zavezništvo in prijateljski odnosi med državami NATO narekujejo, da ne pride do nobene diskriminacije med državami članicami. Napačno je misliti, da Francija ne more govoriti Američanom s položaja enakopravnosti zaradi tega, ker preživlja trenutno finančno krizo in ker bo morda potrebovala posojilo od ZDA. Mi potrebujemo ZDA, toda tudi ZDA potrebujejo Francijo«. Chaban - Delmas je izjavil, da se posvetuje s šestimi državami «male Evrope«, predvsem pa z Nemčijo in Italijo. »Te države, je pripomnil, i-majo v veliki meri enake probleme kakor mi do naših anglosaških zaveznikov in je povsem naravno, da se pogosto- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii Poziv 64 KP narodom sveta naj podpirajo Zadnji del izjave 12 komunističnih strank BEOGRAD, 22. — Agencija Tanjug je sporočila, da so predstavniki komunističnih strank 64 držav, ki so se zbrali v Moskvi ob proslavi 40. obletnice oktobrske revoluoije, podpisali manifest za mir naslovljen vsem narodom sveta. Jugoslavija je med podpisnicami. Sporočilo Tanjuga pravi, da so si predstavniki komunističnih stra-.v. od 16. do 19. novembra izmenjali v Moskvi poglede. Poziv pravi: «Vojna ni neizbežna, lahko se prepreči, mir se lahko ohrani in okrepi.« Poziv pravi dalje, da so sile narave, ki jih nadzoruje in ki jih je sprostil človek, tako ogromne, da se ne bi mogel nihče ubraniti pred njimi, če bi nastaja vojna. Poziv pravi nato, da je Sovjetska zveza v štiridesetih letih svojega obstoja «odprla pot k miru za vse narode« in je »kljub oviram, ki so jih postavljali imperialisti, iskala miroljubno koeksistenco z vsemi državami«. «Danes. nadaljuje poziv, se lahko z zaupanjem trdi. da je mogoče preprečiti vojno, ker se je ravnotežje sil spremenilo. Delujoč za mir in mednarodno sodelovanje hodi ob strani Sovjetske zveze druga velika socialistična država. Ljudska Kitajska. Ljudske demokracije Evrope in Azije se borijo za iste miroljubne namene.« Izjava pravi nato, da je na svetovnem pozorišču nastala druga sila, ki deluje za mir in nevtralnost: kolonialne dežele, ki so se osvobodile, \n tudi narodi v zahodnih kapitalističnih državah obsojajo vojno. Zato so sile miru ogromne. Toda nevarnost vojne ni končana, ker so kapitalistični monopoli zainteresirani na vojni. Izjava pravi nato. da socialistične države nočejo vsiliti svojih sistemov drugim državam, in se na koncu obrača na «vse narode dobre volje«, naj postavijo in podpirajo sledeče zahteve: prenehanje oboroževalne tekme; takojšnja in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHini'n«|i|l,l,«"lll'iiiiHiitiiinuiiiiiiiiiiiniuiu"ll*llllllll,,lll,l,llll,,lliml>llll,lllllt"llll,ll,,l,,lll,lnll1,1,l,l,lll,'lll,l|u|*llull|i(i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ZDA so izstrelili dva aluminijasta meteorja S hitrostjo 64.000 kilometrov na uro sla ubežala zemeljski privlačnosti in letita po vsemirju - Ni uspel poizkus, da bi ju usmerili na Luno - Sovjetski znanstvenik o uporabi satelitov za pojasnitev nekaterih Einsteinovih tez W ASHINGTON, 22. — Poveljstvo ameriškega vojaškega letalstva je sporočilo, da je 16 oktobra izstrelilo umetne meteorje nad državo New Merico v višino skoraj 80 kilometrov in s hitrostjo 64.000 kilometrov na uro. Sporočilo pojasnjuje, da so izstrelili dva umetna meteorja z raketo «Ae-robee« z letalskega oporišča Hanscom v državi Massachusetts. Gre za dve aluminijasti kroglici. Doseči bi morali Luno v 10 urah po izstrelitvi. Toda znanstveniki izjavljajo, da kroglici nista bili izstreljeni v pravo smer in da sta potem, ko sta prišli izven privlačnosti Zemlje (potrebna hitrost je približno 40.000 km na uro), verjetno nadaljevali svojo pot po vesoljstvu in jo bosta nadaljevali, dokler ju ne bo pritegnilo Sonce. Znanstveno potrditev, da sta meteorja bila izstreljena, je bilo mogoče doseči te dni s pregledom fotografij, ki so jih posneli z aparati na oporišču za izstreljevanje raket. To je izjavil član centra za raziskovanja dr. Maurice Dubin. Dr. Dubin ni odgovoril ne- ]au^’t°vič izjavil, da človeštvo ia™yo zabrede v težaven po- | kemu novinarju,Jti gaje vpra- *j. če se tekmovanje z vod-1 šal, ali ni tudi Sovjetska zve- za lahko že napravila tak poizkus. Povedal je nato, da je raketa «Aerobee» nosila sto ko sov aluminija; ker pa so bili po večini slabo usmerjeni ob eksploziji rakete, so ponovno padli na Zemljo, ali pa so bili pognani na krožno pot okon nje. Dva kosa aluminija, ki sta postala meteorja, pa sta verjetno dosegla hitrost 64.000 kilometrov na uro, to je 55-krat več kakor hitrost zvoka. Eksplozivni naboj, ki ga je nosila raketa, je tehtal približno 12 Kg. Eksplozija ni povzročila nobene škode znanstvenim instrumentom. Dr. Dubin je dejal, da so oba meteorja lahko fotografirali, ker sta močno odsevala svetlobo zaradi odpora zraka, ki je bil sto tisočkrat manj gost kakor ob morski gladini, in zaradi vročine ob eksploziji. Prvi tak poizkus so napra vili že leta 1947 s starimi nem škimi raketami V-2. Druge poizkuse so napravili pozneje, toda 16. oktobra je bil prvi, k: je deloma uspel. Dubin je iz-javil, da bo ta poizkus lahko dal dragocene informacije, ka. se tiče povratka raket v ze- j sila «direktne naboje«, t. j. naboje, katerih eksplozivna moč je uravnana v določeno smer. Naboji so se ločili od trupa rakete v višini 56 kilometrov in so nadaljevali svojo pot, preden so eksplodirali. Ameriški znanstvenik Nord-berg pa je izjavil, da bo eden od ameriških satelitov, ki jih bodo izstrelili prihodnje leto, imel dve fotoelektrični celici, ki bosta lahko registrirali obstoj temnih ali svetlih področij, kakor tudi skupine oblakov ali viharnih področij. Celici bosta registrirali opazovanja na magnetični trak in nato jih bodo instrumenti oddajali na Zemljo. To bo velike važnosti za vremeno-slovsko znanost. Tajnik sovjetskega poslaništva v Londonu Sapunov pa je danes novinarjem izjavil, da Sovjetska zveza pripravlja rakete, ki bodo lahko letele s hitrostjo svetlobe t. j. 186.000 milj na sekundo. Na vprašanje, kdaj bodo lahko napravili tako raketo, je Sapunov, ki je inženir za mehaniko in elektrotehniko, izjavil, da se znanost naglo raz- meljsko atmosfero in v zgod- vija. Ni pa hotel povedati njo atmosfero »Aerobee« je no-I drugih podrobnosti. Izjavil je tudi, da bi SZ sedaj lahko izstrelila dvakrat tako težke satelite, kakor je bil drugi sputnilk. Moskovski radio pa je poročal, da je član sovjetske a-kademije znanosti prof. Gins-burg mnenja, da bodo opazovanja s sputnikom lahko še boj osvetlila Einsteinovo relativnostno teorijo, Ginsburg meni, da satelit lahko nudi nove dokaze o nekaterih tezah Einsteina, ki jih je bilo do danes težko verificirati. Med temi problemi, ki jih Ginsburg navaja, je merjenje razlike med kozmičnim in zemeljskim časom in vzrqk majhnih sprememb v krožnih poteh planetov. Einstein je oba ta pojava predvideval, toda točne dokaze je bilo težko doseči. Moskovski radio je dalje pripomnil, da Ginsburg upa, da bodo satelite uporabili tudi za dobivanje podatkov o obnašanju elektromagnetičnih valov v kozmičnem prostoru. Končno upa Ginsburg, da bo mogoče dokazati Einsteinove trditve o metagalaksiji, t. j o zvezdnih sistemih, ki obstajajo onstran našega zvezdnega sistema. brezpogojna prepoved jedrskega orožja, kot prvi aarak pa prenehanje poizkusov s tem o. rozjem; likvidacija vojaških blokov in vojaških oporišč na tujih ozemljih; prepoved ponovne oborožitve nemsmh militaristov; konec imperialističnih zarot in izzivanj na Srednjem vzhodu; podpiranje poli tike kolektivne varnosti; miroljubna koeksistenca ter širše politično in gospodarsko sodelovanje mea vsemi narodi. Zadnji dei saupne izjave, ki so jo podpisali samo komunistični vodilelji držav sovjei-skega bloka in ki je btla včeraj objavljena, pa govori o perspektivah akcije v poeuinih državah. Izjava pravi: «Oblike prehoda raznih držav od kapitalizma k socializmu so lahko različne. Delavski razred in njegova avantgarda — marks.-stična in leninistična stranka — želita Izvesti socialistično revolucijo na miren način, v' sedanjih pogojih ima v več kapitalističnih državah delavski razred možnost, da združi večino ljudstva na podlagi enot ne ljudske delavske stranke in drugih mogočih oblik sporazuma ter političnega sodelovanja med raznimi strankami in socialnimi organizacijami, da prevzame oblast brez državljanske vojne, da zagotovi prehod temeljnih proizvajalnih sredstev v roke ljudstva.« »S podporo večine ljudstvi; in z odločno opozicijo proti oportunističnim elementom, ki se ne morejo odreči politiki sporazumevanja s kapitalisti i;> zemljiškimi veleposlaniki, ima delavski razred možnost, da porazi reakcionarne in proti-ljudske sile. da si zagotovi trdno večino v parlamentu, da i spremeni parlament iz orodja, j ki je v službi buržoazije, v orodje, ki bo v službi delovnega ljudstva, da razvije široKO množično borbo izven parlamenta, da razbije odpor reakcionarnih sil in da ustvari potrebne pogoje za mirno izvedbo socialistične revolucije.« »Toda ko se vladajoči razredi zatekajo k nasilju proti ljudstvu, je potrebno upoštevati drugo možnost: prehod k socializmu na nemiren način. V vsaki posamezni državi določajo možnost tega ali onega prehoda k socializmu konkretni zgodovinski pogoji.« Izjava poziva nato na sodelovanje med komunističnimi in socialističnimi strankami. Nato poudarja važnost, da se v socialističnih državah razširi socialistična demokracija ter razvoj kritike in avtokritike, in poudarja potrebo enotnosti med komunističnimi strankami. Izjava nadaljuje: «Po izme- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHHIIIItHIIIIIIIItlMMIHI Konferenca znanstvenikov v Moskvi MOSKVA, 22. — Moskovski radio javlja, da znanstveniki 17 držav sodelujejo na konferenci v Moskvi, ki je posvečena vprašanjem jedrske fizike, predvsem pa vprašanju jedrske reakcije. Med ude-deženci so Velika Britanija, EDA, Indija, Kitajska, Kana da, Jugoslavija in Švedska. ma sestajamo in zavzemamo enako stališče pred konferenco NATO. Države Beneluxa so bile obveščene o razgovorih z nemškim in italijanskim obrambnim ministrom«. Medtem je alžirsko vprašanje znova stopilo v ospredje. Medtem ko se skupščina pripravlja na razpravo o novem okvirnem zakonu, se alžirsko vprašanje tako rekoč postavlja na treh straneh; pred Organizacijo združenih narodov, v Rabatu, kjer sta sinoči Bur-giba in maroški sultan ponudila posredovanje, in končno v Strasburgu, kjer bo kongres radikalne stranke, ki se ga je danes popoldne udeležil tudi Gaillard, načel to vprašanje. Poleg tega se bo tudi v ponedeljek, ko bo Mac Millan prišel v Pariz, govorilo o Al-žiru in to v zvezi s pošiljkami orožja Tuniziji. V zvezi s tem je značilna pobuda so-cialnorepublikanskega poslanca Dronnea, ki je pismeno zahteval od predsednika vlade, naj Francija nujno pošlje o-rožje na Ciper in nasprotnikom omanske vlade. »Vlada njenega veličanstva, pripominja ironično poslanec, bi razumela, da je v interesu okrepitve zahodne solidarnosti in atlantskega pakta važno, da dospe tja dol zahodno orožje, preden se tja pošlje komunistično ali egiptovsko orožje«. Glavni predmet komentarjev pa je pobuda Burgibe in maroškega sultana. Maroški zunanji minister Balafrej je danes izročil francoskemu poslaniku v Rabatu besedilo včerajšnje skupne izjave. Bur-giba pa je danes odpotoval iz Rabata v Tunis. Maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan je izjavil: »Pričakujemo ugodno reakcijo Francije in alžirskega ljudstva. Razumeti morajo, da naša ponudba za posredovanje nima drugega namena nego olajšati zbližanje, ki je potrebno tako v interesu Severne Afrike, kakor Francije«. Burgiba pa je izjavil, da je sklep Maroka in Tunizije «odločilen korak na poti mi; ru in sodelovanja na podlagi enakopravnosti med Francijo in servernoafriškimi deželami«. V Parizu pa vse kaže, da bo francoska vlada zavrnila posredovanje. Toda tako ravnanje, kakor ugotavlja nocoj «Le Monde«, bi utegnilo biti nevarno, ker bi utegnilo pripeljati Tunizijo in Maroko »v naročje alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja«. Francoski zunanji minister Pineau pa je na tiskovni konferenci izjavil, da ponudba , Burgibe in maroškega sultana AMAN, t.. Jordanski vo- za posredovanje ni sprejem-jasKi predstavnik je izjavil, da i ljiva> £eš da Tunteya ;n Maje jordanska vojska razmesec- r0jj0 nista nevtralna v spona na dolžini 6a0 kilometrov 1 r„ , Ki.;irrim pinPa„ ,|„. jordansko-izraeiske meje in je »pripravljena, da zavrne sleherni napa.,«. Danes vlada v njavi mnej so udeleženci konference prišli do zakijucka, da je v sedanjih pogojih poleg sestankov voditeljev in medsebojne izmenjave informacij na dvostranski podlagi potrebno po potrebi imeti sirse konference komunističnih in delavskih strank, da se diskutirajo aktualna vprašanja, izmenjajo izkušnje, da se spoznajo medsebojna stališča, da se koordinira borba za skupne smotre: mir, demokracija in socializem.« Na koncu izreka izjava prepričanje v »zmago miru demokracije in socializma na vsem svetu«. Nova napetost med Jordanijo in Izraelom livanje krvi in uničevanje, ki ju povzroča kolonialistična vojna. Tiskovna konferenca von Brentana RIM, 22. — Zahodnonem- ški zunanji minister von Brentano je nocoj odpotoval v Washington, kjer se bo razgovarjal z Dullesom. Pred odhodom je imel tiskovno konferenco v združenju tujega tiska. Med drugim je poudarjal, da se bo sodelovanje med Italijo in Nemčijo še okrepilo na podlagi Ho-gudbe o prijateljstvu trgovini in plovbi, ki je bila včeraj podpisana. Minister je dalje izjavil, da je bil dosežen popoln sporazum o reševanju raznih mednarodnih vprašanj. Odgovarjal je nato na številna vprašanja. Dejal je, da se on in Pella strinjata o potrebi okrepitve politične vsebine NATO, da pride do izraza sku’pne volje. Zato pa je potrebno bolje organizirati posvetovanja med državami članicami. Govorilo se bio tudi o oborožitvi. Ce pa bo mogoče priti do tesnejšega sodelovanja tudi na drugih sektorjih, kakor na primer na gospodarskem, bo morda mogoče doseči spojitev oborožitve na letalskem sektorju. Vsekakor pa bo potrebno združiti napore na sektorju znanstvenih raziskovanj. Von Brentano je izključil nato, da b.i v NATO prišlo do angleško-ameriškega direk-torija. Na vprašanje, ali obstajajo konkretni predlogi, o katerih naj bi razpravljali na pariški konferenci, je von Brentano pripomnil, da o tem ni sedaj potrebno govoriti. Govoril je nato o kulturnem sodelovanju med Zahodno Nemčijo in Italijo. Na vpraša-nje^sli so govorili o možnosti, da bi Nemčija''m Italija skupno izdelovali atomsko o-rožje, je minister odgovoril, da se o tem ni govorilo, pač pa samo o znanstvenih raziskovanjih na vseh sektorjih. Jeruzalemu napetost, Ker je Jordanija pozvala Izrael, naj v 24 urah izpusti jordanskega državljana, ki so ga izraelske oblasti ugrabile. Jordanija je včeraj pozvala mešano komisijo za premirje, naj se zavzame za vrnitev jordanskega kmeta, ki ga je ugraDiia izraei-ska patrulja na področju Tui-karem,' ko je delal na polju. Rok 24 ur je potekel, ne da bi se ugrabljeni kmet vrnil. Predstavnik jordanske vlade je izjavil, da bodo čakali na rezultate izrednega sestanka Varnostnega sveta OZN, ki so ga sklicali za nocoj. Londonski lisk kritizira Dullcsovc izjave 1,0.s DON, 22. — Londonski «Daily Mail« očita danes Dul-lesu, da je povzročil zmedo z nekaterimi svojimi izjavami. »Nenadoma, piše list, prihaja Dulles z izjavo, da namera- vajo ZDA postaviti zaloge jedrskega orožja in izstrelkov v državah NATO. Ko so ga vprašali, ali je ta sklep plod pogajanj, je izjavil, da je bil tak sporazum že dosežen z Veliko Britanijo na bermudskem sestanku. To morda ni nja samo alžirsko narodno- j nov° za angleško vlado, je pa osvobodilno fronto in da s tem vsekakor novica za britansko ru z Alžirom. Pineau je dejal, da se čudi dejstvu, da skupna izjava v Rabatu orne- «izključuje druge borce« »V primeru ustavitve ognja so drugi borci, s katerimi bi morala Francija stopiti v stik«, je pripomnil Pineau. Alžirska narodnoosvobodilna fronta pa je nocoj objavila v Rabatu izjavo, ki pravi, da irobuda kralja Mohameda in predsednika Burgibe »lahko vzpostavi mir med Francijo in ljudstvo. Državniki se ne igrajo z nedolžnimi raketami, pač pa z orožjem, ki lahko uniči mesta in svet. S potekom tednov postajajo vedno bolj katastrofalne grožnje, ki si jih izmenjujejo preko kontinentov, in množiijo se uničevalni programi ter izdatki za izdelovanje grozotnega orožja. Kam gremo? Kaj pomeni vse to? Ce bi kaka ugledna o- Alžirom«. Izjava dodaja, da j sebnost Londona, Washingto-je osvobodilna fronta prepri- na, Pariza ali katere koli dru-čana, da bi uradna pogajanja, ge prestolnice odgovorila na ki bi se lojalno začela na pod- ta vprašanja, bi napravila ve-lagi neodvisnosti, ustavila pre- liko uslugo človeštvu«. Hilli um imunimi ................ Hruščev o Srednjem vzhodu V prvo raketo, spuščeno na Luno, naj bi sel Dulles ■ Egiptovski lisk o sovjetski gospodarski pomoči KAIRO, 22. — V razgovoru z ravnateljem egiptovskega lista «A1 Ahram« je Nikita Hruščev izjavil; «Ce je kdo, ki dvomi, da imamo medcelinsko balistično raketo, smo pripravljeni dati o tem praktični dokaz«. »Naša opozorila ZDA in Turčiji, je dalje izjavil Hruščev, so preprečila napad na Sirijo. Imamo neovrgljive dokaze o pripravah za ta napad. ZDA so hujskale Turčijo proti Siriji, toda ko je postalo jasno, da Sirija ni sama in da se vsa zadeva ne bi končala z navadnim vojaškim izletom, tedaj so ZDA v vsej naglici svetovale Turčiji, naj bo mirna«. Ko je govoril o , sovjetski politiki na Srednjem vzhodu, je Hruščev izjavil; »SZ pripisuje veliko važnost borbi narodov na tem področju«. Dodal je, da je vzrok napetosti na Srednjem vzhodu, «ker je imperializem pod pritiskom narodov prisiljen dajati koncesije, toda hkrati skuša o-hraniti svojo nadoblast«. V zvezi s sueško krizo je Hruščev izjavil: «Amerika je kljub svojemu zatrjevanemu nezadovoljstvu zaradi napada na Egipt kovala zaroto s svojimi zavezniki. Njeno stališče ni bilo iskreno, ker ne morem celoti odvisni od ZDA, lahko napravili, kar so napravili, če ne bi lahko računali na ameriško podporo«. Na vprašanje v zvezi z njegovo izjavo Bevanu, ko je ta bil na obisku v Moskvi, glede sklicanja konference o Srednjem vzhodu na najvišji ravni, je Hruščev odgovoril: «Rekel sem Bevanu in drugim, da bi iz ljubezni do miroljubne koeksistence bili pripravljeni udeležiti se konference na naj višji ravni, toda zahodne vlade dvomijo o naši iskrenosti«. Ko ga je vprašal, ali upajo Rusi, da bodo dosegli Luno, je Hruščev izjavil; «Tega ne vem točno, toda upam, da bomo lahko prej rešili vprašanja na Zemlji«. Dopisnik lista je izrekel pripravljenost, da bi bil prvi časnikar, ki bi potoval na Luno, in Hruščev mu je izjavil: «Ne v prvi raketi. Pustite, da v to gredo obupani ljudje. Je mnogo drugih, ki bi morali iti pred Vami«. »Dulles, na primer?« je vprašal časnikar. Hruščev: «To je ideja. Ali bi ga lahko prepričali?« Agencija Tass javlja, da je Hruščev sprejel danes lastnika vrste ameriških časopisov Randolpha Hearsta ml. in ravnatelja agencije «Internatio- verjeti, da bi Velika Britani- nal News Service«. Hearsta ja, Francija in Izrael, ki so v i sta spremljala dva ameriška časnikarja. Intervju, ki ga je Hruščev imel s tremi ameriškimi časnikarji, je potekal ob navzočnosti načelnika tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Iljiševa. Agencija Tass je tudi sporočila, da so včeraj poslali iz Moskve v Egipt znatno količino sovjetskega materiala, ki je določen za laboratorij za nuklearno fiziko v Kairu. Ta pošiljka spada v okvir sodelovanja med obema državama na področju uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Egiptovski listi pišejo danes, da bo sovjetsko posojilo Egiptu pomenilo «novo dobo blaginje, kar se tiče potroš-nega blaga«. Pristojni odbori ministrstva za finance in gospodarstvo so začeli pripravljati načrte za investicijo posojila 200 milijonov dolarjev (700 milijonov rubljev). Egiptovski minister za industrijo Aziz Sedki je v izjavi egiptovskim listom navedel glavne industrije, za katere bo Egipt zahteval sovjetsko pomoč. Gre za zgraditev tovarn za orodne stroje, zgraditev velikega bazena za popravljanje ladij, raziskovalne načrte na petrolejskem in rudniškem področju, graditev tovarn za poljedelske traktorje in za avtomobile in zgraditev ladjedelnic v Aleksandriji, Vreme včeraj: Naj višja temperatura 10,3, najmižja 4,1, ob 17. uri 9,5, zračni tlak 1020,1 pada, večer severozahod«ik 2 kmh. vlaga 63 odst., nebo 8 desetin poob-iačeno, morje mirno, temperatura morja 13,6. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 23. novembra Klement, Svetin Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28. Dolžina dineva 9.14. Luna vzide ob 8.49 in zatone ob 18.17. Jutri, NEDELJA, 24. novembra Ivan. Jeca Borba tržaških kovinarjev se zaostruje Od danes popoldne do ponedeljka v CRDA in arzenalu spet stavka Sindikata sta stavko napovedala zaradi trme delodajalcev in brezbrižnosti oblasti - Zahvala CCIL in pokrajinskega sindikata kovinarjev Borba delavcev iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala se nadaljuje z vedno večjo ostrino spričo trme delodajalcev in brezbrižnosti oblasti, ki še vedno stojijo križem rok ob strani in, kljub jasnim zahtevam vsega prebivalstva, ne marajo še posredovati in prisiliti delodajalce na začetek konkretnih pogajanj za rešitev spora v omenjenih obratih. Zaradi tega sta obe sindikalni organizaciji, ponovno napovedali stavko v obratih CRDa in Tržaškem arzenalu, ki se bo začela danes popoldne in končala v ponedeljek zjutraj. Delavci bodo danes zapustili delo ob 16.15, v Tržaškem arzenalu pa ob 15.30. Jutri se bodo stavke u-deležili tudi delavci, ki so zaposleni pri zunanjih podjetjih, ki delujejo v omenjenih obratih, ter osebje, ki je uslužbe-no v menzah. Po četrtkovi nadvse uspeli stavki, v kateri je tržaško prebivalstvo konkretno pokazalo svojo solidarnost s prizadetimi delavci iz oljratov CRDA in Tržaškega arzenala ter svojo zahtevo, da se rešijo ne samo ta spor, ampak vsa druga zelo pereča vprašanja tržaškega gospodarstva v okviru organičnega načrta, ki mora vsebovati ustanovitev proste cone- in deželne avtonomije, ojačenje industrije, povrnitev ladjevja ter okrepitev prometnih zvez, je včeraj izvršni odbor Delavske zbornice CGIL izdal poročilo, v katerem se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspehu splošne stavke. Delavska zbornica CGIL ter pokrajinski sindikat kovinarjev se toplo zahvaljujeta vsem prebivalcem, delavcem, uradnikom in strokovnemu osebju vseh strok, trgovcem, gostilničarjem, obrtnikom ter strankam in političnim skupinam, ki so se udeležili stavke, zaprli svoje trgovine in na razne načine dokazali svojo solidarnost, razumevanje in simpatijo do delavcev iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala. Posebna zahvala gre pristaniškim delavcem, uslužbencem ACEGAT, železničarjem, pošt- PRAVKAR DOSPELO: Majerova: svet Čarobni L 600,- TR2ASKA KNJIGARNA 'Irsl • |!1. 5i. 1 ranMškn ‘20 I Te!<•)»n 37-SSM I nim uslužbencem, pomorščakom, učiteljem in profesorjem, uslužbencem bančnih u-stanov, trgovcem, lastnikom javnih lokalov ter obrtnikom, ki so na otipljiv način prispevali k uspešni protestni akciji za zaščito interesov delavcev obratov CRDa in Tržaškega arzenala ter gospodarskih interesov našega mesta. Poleg tega se omenjeni organizaciji zahvaljujeta vsem, ki so se udeležili sindikalnega zborovanja zaradi njihove udeležbe, resnosti in čuta odgovornosti. V sredo v Miljah seja obč. sveta V sredo dne 27. novembra bo na županstvu v Miljah prva seja miljskega občinskega sveta v jesenskem zasedanju. Dnevni red obsega 49 točk. Seja je javna in se je občani lahko udeležijo. «»------ Voda preplavila Ul. Baiamonti V petih minutah je Dil včeraj zvečer spodnji del Ul. Baiamonti dobesedno pod vodo: ob robu ceste je namreč počila cev vodovodne napeljave m voda je kakor hudournik zaii-la asfaltni tlak, ki je bil na kraju, kjer je prišlo do okvare, razvit in dvignjen nekaj centimetrov. Iz vseh razpok je voda silila na cesto in je zalila ne samo Ul. Baiamonti temveč tudi precejšen de! Sprehajališča sv. Andreja skoraj do bivšega doma izseljencev. Agenti prometne policije »o morali preusmeriti promet, ker so avtomobili lahko vozili samo po levi strani ceste in še to zaradi deroče vode zelo previdno. Kasneje so prišli na kraj okvait delavci Acegata, ki so zaprli dotok, zaradi česar so ostale vse hise v okolici brez pitne vode. «» — Poskus samomora Iz obupa je hotel Erminio Rinaldi iz Istrske ulice včeraj izvršiti v bolnišnici pri Magdaleni, kjer je na zdravljenju, samomor in se je v ta namen porezal z britvicami po pod-lahtmci in zapestju leve roke. Na srečo so ga pravočasno odkrili in so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer bo ostal 8 do 10 dni na II. kirurškem oddelku. Posledice padcev Predvčerajšnjim so moral’ sprejeti na opazovalnem oddel- llllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIII Izpred prizivno - porotnega sodišča Nekoliko znižana kazen fantu ki je z nožem ubil svoje dekle Zavrnjena težnja obrambe, ki je hotela dokazati, da je fant zagrešil zločin v nepremišljenosti Ljubezenska idila med tedaj 24rletnim Idalgom Zuccolom in komaj 14 let staro Claudio To-mat iz Paderna pri Vidmu se je 8. junija 1955. leta zvečer nepričakovano tragično končala: dekle, ki je odklonilo fantov predlog o poroki, je pod udarci noža obležala mrtva na tleh, medtem ko si je Zuccolo iz obupa zasadil nož v prsi. Zdravniki so ga rešili smrti, niso pa ga mogli rešiti obtožbe premišljenega u. mora in posesti ter nošnje no-, ža so mu znižali kazen na 9 let in 4 mesece ječe. V ostalem so prvotno kazen potrdili v celoti vključno oni del, ki predvideva 3-letno zdravljenje. Preds.; Palermo, tož.; Ca-stellano, zapisn.: D’Andri, obramba: odv. L. Fortuna, odv. zase. stranke: Massa. «» — Nova razprava pred porotnim sodiščem zaiccoIo si je kmalu oporno-gel in danes skoraj ne čuti V ponedeljek se bo porot-posledic poškodb, ni si jih 1 no sodišče ponovno sestalo.^a je sam zadal. Mora pa prana šati posledice nepremišljenega dejanja, ker ga je porotno sodišče v Vidmu 9. maja letos obsodilo na lit let in 2 meseca zapora ter na 2u dni pripora. Po prestani kazni pa Zuccola ne bodo izpustili na svobodo, ker je sodišče, ki mu je priznalo delno slaboumnost, odločilo, da se bo moral zdraviti najmanj tri leta v kakem zdravstvenem zavodu. včeraj je Zuccolo, znan v domačem kraju kot »fornare*.-to di Chiavris«, prišel pred sodnike porotnega prizivnega sodišča v upanju, da mu bodo priznali nenamerni umor, s čimer bi mu morali kazen precej znižati. Predsedniku in porotnikom je pojasnil, da ni hotel ubiti ljubljeno dekle, temveč da jo je hotel le prestrašiti. Kako je ranil dekle na vratu (rana, ki je zakrivila smrt) pa mladenič ni znal obrazložiti. Obramba se je borila na prvi razpravi in tudi včeraj za znižanje kazni in predvsem zato, da bi odpadla obtožba premišljenega umora. Zuccolo v je po mnenju njegovega zagovornika nedolžen, milega značaja in najboljši od 12 bratov in sestra. On je vedno vztrajal, tudi kadar se je v bolnišnici boril s smrtjo, da je ljubil Claudio in da ji ni hotel storiti nič žalega. Usoda pa ni bila mila s pekom iz Chiavrisa, kajti tudi sodniki druge stopnje so bili mnenja, da je kriv premišljenega umora. Vseeno pa tokrat za zaprtimi vrati. Na zatožni klopi bosta 25-letni Guerrino Perkovič iz Pulja, ki je sedaj v beneških zaporih in 26-letni Aristide Ongaro iz Tržiča. Oba sta obtožena skupno z domnevnima častnikoma UDBE iz Pulja Karlom in Rudijem Katičem, političnega in vojaškega vohunstva, češ da je Ongaro zbiral vesti, ki bi morale v interesu države ostati tajne, to je o italijanskih informativnih centrih v Vidmu, Gorici in Tržiču, o vojaških edinicah, o njih številu, o oborožitvi in podobnem. Brata Katiča naj bi bila pošiljatelja, Perkovič pa emi-sar. Vse kaže. da brata Katiča ne bodo mogli soditi na tej razpravi, ker manjkajo nekateri osebni podatki o teh dveh o-sebah, zaradi česar identifikacija ni točna- * * * V torek pa bo prizivna razprava, ki jo je sprožil 40-let-ni Nicoletto Antonio iz Vidma. Nicoletto, ki je bil obtožen, da je marca meseca 1955. leta u-moril Delijo Marconi poročeno Sbuelz, je bil aprila lani obsojen pred videmskim porotnim sodiščem zaradi umora in posesti orožja na 8 let in pol ječe in na en mesec in deset dni pripora. * * * Razpravo proti bivšemu u-pravniku koronejskih zaporov La Raji in dvema drugima o-sebama, ki so obtoženi podkupovanja in poneverbe javnega blaga, so odložili na 27. tega meseca. ku 83-letno Ivanko Bak vd^ Žnidaršič iz Gornjega Rocoia. Včeraj pa se je njeno stanje tako poslabšalo, da so jo morali zdravniki premestiti na kirurški oddelek, kjer so si pridržali prognozo. Zenska je pred dnevi nerodno padla po stopnicah. Zaradi nerodnega padca si je Antonija Perkavac vd. Be-nedetti iz Ul. Romagna zlomila nogo, zaradi česar je morala v bolnišnico, kjer je ostaia na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Perkav-čeva okrevala v 35 aii 40 dneh. Na istem oddelku so morali zaradi zloma leve roke in izpaha levega ramena sprejeti tudi 69-letno Marijo Giuliani vd. Zubin iz Ul. S. Davis, ki je včeraj nerodno padla nedaleč od doma. Končno so na I. kirurškem oddelku sprejeli s prognozo o-krevanja v 10 dneh gluhonemega Germana Jakopiča iz Ul. dele Docce, ki je zvečer verjetno zaradi nenadne slabosti padel v bližini tramvajske postaje na Trgu Liberta na tla. Važna ohrožnica vladnega Komisarja Prepoved Jliir imen ne nella za Slovane Ohrožnica navaja kot vzrok neveljavnosti določbe londonskega sporazuma Vse občinske uprave na tržaškem področju so te dni dobile naslednjo okrožnico od vladnega generalnega komisariata: «Na podlagi odloka vladnega generalnega komisarja št. 173 od 10.10 1957 so ponovno veljavni predpisi prvega in tretjega odstavka čl. 72 kraljevega odloka št. 1238 od leta 1939. Ti predpisi, kakor je znano, med drugim prepovedujejo dajati otrokom, ki imajo italijansko državljanstvo, tuja imena. Glede na obveznosti, ki smo jih sprejeli z Memorandumom londonskega sporazuma od 5.10.1954, posebno pa glede na določbe Posebnega statuta, ki je priložen Memorandumu, je jasno, da se in se ne sme izvajati na račun pripadnikov slovanske narodne skupnosti na tržaškem ozemlju, ki nameravajo dati svojim otrokom imena v slovanski obliki ali pa posebna imena svoje narodne skupnosti.* Razgovori z Zottom glede uslužbencev ZVU Izvršni odbor Združenja u-službencev bivše ZVU sporoča, da je imel te dni razgovore z ministrom Zottom, državnim podtajnikom Salizzoni-jem in drugimi parlamentarci glede vprašanj, ki se tičejo te stroke. Minister Zotta jih je povabil na drugi razgovor 26. t. m. Odbor bo obvestil člane združenja o uspehih razgovorov na zborovanju, katerega dan bodo še določili. gornja prepoved ne more iiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Delovanje prefekturnega komisarja na občini Podjetje za mestno čistočo ne sme priti v roke zasebnikom Delegacija Delavske zbornice CGIL pri prefekturnem komisarja - PSDl bo dokazala nezakonitost komisarjevih ukrepov Kritike in poročila Koncert opernih arij solistov ljubljanske Opere Nastopili so Zlata Gašperšič, Miro Brajnik in Vlado Korošec - Pri klavirju dr. Danilo Švara «Vsak dan ena» bi lahko i-menovali naše skoraj vsakodnevno pisanje o delovanju in načrtih prefekturnega komisarja na tržaški občini. Delovanje tega državnega birokrata postaja iz dneva v dan bolj škodljivo za celotno prebivalstvo. Do sedaj je že rezal občinske izdatke za več kot eno milijardo lir, čeprav je šlo za razna dela in potrebe, za katere je celo de-moknstjanska uprava menila, da so nujne in neodložljive. Nato se je takoj začel ukvarjati z zvišanjem trošarine, kar je prav te dni povzročilo odločen odpor vseh mestnih go-spodarskin krogov in zlasti trgovcev na drobno, ki so preteklo sredo zaradi tega proglasili poldnevno splosno zaporo vseh trgovin. Sedaj pa se že nekaj casa ukvarja z vprašanjem, kako zvišati vse Aeegatove usluge «da uravnovesi proračun» tega podjetja. Čeprav ni še »dokončno uredil položaja pri Acegatu«, že se siisijo vztrajni glasovi, da namerava izročiti zasebnikom občinsko podjetje za mestno čistočo in upravljanje občinskih cest. Navaden občan, ki nima časa, da bi se podrobno ukvarjal s temi vprašanji, si ne more niti predstavljati kakšno velikansko škodo bodo povzročili ti ukrepi, če bodo izvedeni, celotnemu mestu. Zmanjšanje občinskih izdatkov pomeni tudi zmanjšanje raznih javnih del, popravil šolskih in drugih občinskih poslopij, pomeni zmanjšanje nabave raznega blaga in predmetov, pomeni zmanjšanje zaposlitve zlasti malih industrijskih podjetij in obrtnikov, pomeni zmanjšanje prodaje blaga nekaterih trgovin, itd. itd.. Zvišanje trošarine na tekstil, o-bleico, obutev, cvetlice in zlatarske predmete pomeni podražitev vsega tega blaga, znižanje kupne moči delavskih plač, zmanjšanje prodaje blaga v trgovinah in s tem tudi zmanjšanje števila zaposlenih uslužbencev v trgovini. Podražitev Acegatovih uslug bo prizadela zlasti delavske in uradniške družine, ki se že itak težko prebijajo skozi življenje s sedanjo plačo. Podražil se bo tramvajski listek, podražili se bodo voda, plin in električni tok za domačo u-porabo in zvišale takse na števce. Sedaj pa, kot smo to že omenili, se je začel ukvarjati tudi z mislijo, da izroči zasebnikom podjetje za mestno čistočo in upravljanje občinskih cest. Ta vest je kot vse ostale o komisarskih «u-pravnih ukrepih« na občini močno odjeknila v javnosti. Zlasti so zaskrbljeni sedanji u-službenci pri tem občinskem podjetju. To zaskrbljenost je včeraj tolmačila delegacija Delavske zbornice CGIL, ki so jo sestavljali Tominez, Cala-bria in Cesari, tajnik Zveze uslužbencev krajevnih ustanov, ki jo bila sprejeta na županstvu pri prefekturnem komisarju Mattucciju, katerega je obvestila o zaskrbljenosti uslužbencev glede na vesti, da bodo oddali v najem zasebnemu podjetju skrb za mestno čistočo. Dr. Mattucci je odgovoril, da glede tega še ni sprejel nobene odločitve, o-pozoril pa je, da je taka rešitev tega vprašanja v pretresu zaradi sanacije občinskega proračuna. Poleg tega je komisar dejal, da hoče izboljšati to javno uslugo, spoštovati pravice delavcev ter štediti pri izdatkih. Omenjena delegacija se je s komisarjem pogovorila tudi o vprašanju povišanja tarif Acegata ter trošarin na podlagi zakona št. 703. Odgovor dr. Mattuccija sindikalnim predstavnikom ne bo mogel pomiriti zaskrbljenosti stoterih uslužbencev mestne čistoče. Nasprotno. Njegov izgovor, da je «taka rešitev tega vprašanja v pretresu zaradi sanacije občinskega proračuna«, pomeni, da resno misli na izročitev podjetja za mestno čistočo zasebnikom. Dr. Mattucci dobro ve, da primanjkuje podjetju za mestno čistočo najmanj še 50 uslužbencev. On pa hoče ((sanirati proračun« in je naravno, da za ((sanacijo proračuna« ni mogoče sprejeti v službo novih uslužbencev, ki bi samo povečali izdatke. Izročiti občinske uslužbence zasebnikom pomeni poslabšati njihove delovne pogoje. Občinskim uslužbencem je zagotovljena ustrezna pokojnina, zasebnim uslužbencem pa samo «starostna doklada« 1NPS. Poleg tega pa zasebniki izkoriščajo delovno silo zlasti pri takšnih delih, kjer gre povečini za nekvalificirane delavce. Res je, da ima pri takšni špekulaciji občinska uprava manjše stroške. Toda vse to kar prihrani občina gre iz žepov uslužbencev, gre na račun njihovih plač, ki bodo nižje, in na račun njihovih pokojnin. Proti nesocialni rešitvi vprašanja podjetja za mestno čistočo je treba odločno nastopiti. To kar so si de- lavci do sedaj priborili, morajo odločno braniti, da ne bodo šle njihove pridobitve rakovo pot. Izvršni odbor tržaške federacije PSDl pa je sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da prefekturni komisar na občini ne upošteva izrednega in hudega gospodarskega položaja prebivalstva. Potem ko o-pozarja na vse komisarjeve protigospodarske in protisocialne ukrepe, ki jih zgoraj omenjamo, zagotavlja, da bo PSDl z vso nujnostjo začela akcijo proti terr?u nedopustnemu ravnanju. PSDl bo z legalnimi sredstvi dokazala, da so vsi ukrepi prefekturnega komisarja protizakoniti. V drugi resoluciji pa izvršni odbor PSDl pooblašča svoje tajništvo, naj zahteva od vladnega in od prefekturnega komisarja, naj skličeta vsaj dvakrat mesečno tiskovno konferenco. Na teh konferencah pa naj obveščajo javnost o vsem svojem upravnem delovanju. «»-------- O INAM sporoča, da bo zdravniški ambulatorij na Opčinah od 25. novembra dalje odprt dnevno od 11. ure do 12.45. Po daljšem presledku smo imeli sinoči v Avditoriju zopet lep koncertni večer opernih arij. Priredila ga je Glasbena Matica v Trstu s sodelovanjem solistov ljubljanske Opere: sopranistko Zlato Ga-šperšičevo, tenorjem Mirom Brajnikom in basistom Vladom Korošcem, katere je pri klavirju spremljal dirigent ljubljanske Opere, naš rojak dr. Danilo Švara. Gostovanja ljubljanskih pevcev so za nas vedno pomemben in razveseljiv dogodek, saj nam s svojim nastopi vsaj delno izpolnjujejo vrzel v našem kulturnem življenju, ki je še posebno občutna na področju operne glasbe. Sinočnji program je bil sestavljen tako, da je lahko zadostil vsakovrstne okuse in želje, tembolj, ker so ga izvajali pevci, o katerih kvaliteti smo se lahko že kdaj prej prepričali. To velja tako za Brajnika in Korošca kot za mlado Gašperšičevo, ki se nam je tokrat prvič predstavila na kar najbolj prikupen način. V prvem delu sporeda je zapela arijo iz Puccinijeve opere Gianni Schicchi, arijo iz Mozartove opere Pigarova svatba ter še arijo iz Puccinijeve opere La Boheme, s katero nam je morda najlepše predstavila svoj lepo barvan in zveneč sopran ter čustveno poglobljenost svojega petja. Miro Brajnik je v prvem delu zapel arijo iz Donizettijeve opere Lucia di Lammer-moor, arijo iz Mozartove opere Don Juan in arijo iz Mas-senetove opere Mano n, za katero je upravičeno požel največji aplavz. Basist Korošec pa nam je podal arijo iz Donizettijeve opere Ljubezenski napoj, arijo iz Mozartove o-pere Figarova svatba in še a-rijo iz Massenetove opere Don Kihot, s katero je navdušil tudi razvajene Parižane. V drugem delu sta bila na programu slovanska avtorja Smetana in Čajkovski z arijami iz Prodane neveste in Evgenija Ognjegina. Seveda ni treba posebej poudarjati, da nam je bil ta drugi del bolj domač, bolj za naša ušesa in zdi se mi, da so nam tudi pevci dali v njem največ. Prodana nevesta nam bo prijetna, pa Če jo bomo še tolikokrat poslušali Ce pa poje v njej Kecala Vlado Korošec, potem jo bomo tudi vedno radi gledali, saj nas njegov zvonki bas in vedri ter pristni humor poživlja in navdušuje. Arije iz Prodane neveste pa nudijo tudi tenorju in sopranu možnosti za kar nnj-lepše uveljavljenje in tako Gašperšičeva kot Brajnik sta jih v polni meri izkoristila posebno v krasnem duetu ((Najina zvestoba...» Prelepa pa je bila tudi arija iz Evgenija Onjegina, ki jo je dovršeno zapel Korošec. Dr. Danilo Sva. ra je pevce spremljal zelo občuteno Spontani aplavz poslušalcev naj bo našim sinočnjim gostom dokaz naše hvaležnosti, ki velja tudi Glasbeni Matici, za posredovanje tako kvalitetnih koncertov, j. k. ZELO DOBRA PREDSTAVA V TEATRO NUOVO Shakespeare: «Mnogo hrupa za nič* Ce povemo, da smo včeraj zvečer v Tržaškem stalnem gledališču videli zelo dobro predstavo Shakespearove komedije «Mnogo hrupa za nič«. tedaj moramo takoj dostaviti pohvalo za režiser ja, ki je bil tokrat znani Franco Enriquez. Dogajanje na odru je potekalo ves čas s tisto razgibanostjo, ki jo taka komedija nujno zahteva. Pri tem je bila režiserju v odlično pomoč scena Luzzatija; prehodi iz prizora v prizor so bili skrajšani na minimum. Pod režiserjevim vodstvom so vsi igralci, tudi tisti z manjšimi vlogami, tako polno zaživeli, da skoraj ves čas nismo imeli občutka, da bi šlo za ((boljše» ali ((slabše« igralce. Enricu Corti je dala kot Beatrice dognano kreacijo in poleg nje so se posebno odlikovali Ottorino Guerrini (Be-nedetto). Lino Troisi (Claudio), Antonio Pierfederici (Don Pedro), Guido Verdiani (Leonato), Maria Grazia Fran-cia (Ero), Lidia Braico (Or-sola). Toda aplavz na odprti sceni so si zaslužili tudi nekateri epizodni igralci, kot n. pr. Michele Riccardini (San-guinello). Prav pa je, da omenimo prav vse, saj je vsak pozitivno prispeval k celotnemu uspehu; nastopili so še: Piero de Santis, Giorgio Val-letta, Dario Mazzoli, Carlo Ba-gna, Vmberto Paho, Lino Sa-vorani, Piero Olivero, Mario Verdani, Roberto Sardo, Dino Censkv. Pina Centa, Luciana Passin in Lidia Lagonegro. Zelo prijetna je bila glasba Maria Bugamellija. V celoti torej dobra in ogleda vredna predstava. rho Miklavževanjc SNG Slovensko narodno gledališče obvešča starše, da bo letos priredilo miklavževanje za svoje najmlajše obiskovalce. 5. decembra 1957 bo i> dvorani na stadionu «Prvi maj» predstava vesele mladinske igre nSrebrna lilija»t po predstavi pa bo Miklavž s pomočjo dobre vile, kraljične, Bonija in Lipeta obdaroval prisotne. Darila bo sprejemal Miklavžev pooblaščenec od 1. decembra dalje vsak dan od 16.30 do 18.30 v prostorih SPZ, Ul. Roma 15-11. in 5. decembra od 13. ure dalje pri blagajni na stadionu. —«»----- Prometne nesreče Ko se je s fiatom 500 vozil po Ul. Giulia proti domu na Lonjerski cesti, se je 32-letri Lucijan Malalan zaletel ob avto, ki je stal ob pločniku. Ranjenega Malalana so odpe-jiall z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer je ostal na kirurškem oddelku. Ozdravel bo v 7 ali 9 dneh. Carmelo Varini z D’Annun-ziovega drevoreda pa je zaradi razrvane ceste padel z motornega kolesa, pri čemer si je zlomil stegnenico desne noge. Za okrevanje bo potreboval 90 dni. Zaradi neprevidnosti Angela Cossija iz Ul. del Prato, ki se je s svojim «mivalinom» vozil v prepovedani smeri, je prišlo v Ul. Madonnina med njim in lambretistom Giovan-nijem Viginijem iz Ul. Scuo-le Nuove do karambola, ki se je zaključil s podcem lam-bretista. K sreči se je le malo poškodoval, tako da ni imel potrebe dolge zdravniške nege. Komaj je neki mladenič pognal svojo lambreto izpred trgovske šole v Ul, R. Manna, je 14-letna Anamarija Pipan iz Vicolo Castagnetto, ki se je malo prej po izhodu iz šole vsedla na vozilo, odletela na tla. kjer je obležala. Dekle so nujno odpeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki po njenem sprejemu na kirurškem oddelku pridržali prognozo. Kjer se prepirata dva tretji- zgubo ima 44-letni Emilio Appouonio iz Ul. Vidali se je proti večeru zlasil v bolnišnico, kjer je pokazal zdravnikom oteklo oko s črnim robom. Appoilonio je povedal, da je skušal pomiriti dva prepirljivca v gostilni v Ul. Crosada in da ga je eden od teh nepričakovano udar'! po obrazu. Zdravniki so ga potolažili in ga nato odsiovili ter mu priporočili obkladke, s katerimi bodo črne lise prav gotovo v nekaj dneh izginile. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiillimilliitiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiliiiiiilllimiiiiiillilliimiiiiiitiliiiiiiiiiiiltiiiliiiiiliiiiitllliiiitiiiitiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiii Izpred porotnega sodišča Dokaza o sramotenju zastave ni bilo obtoženka pa je bila vseeno obsojena na Sodišče je verjelo edini priči, ki slovenščine sploh ne in je obloženo Peluroševo obsodilo na 8 mesecev zapora pogojno Čudna so pota . .. pravice. 1 venščine ne hrvaščine, pa če- Posebno še ko gre za obtožbo sramotenja zastave, ker v tem primeru zadostuje (vsaj tako kaže) ena sama obtežil-na priča za obsodbo na 8 mesecev zapora. Vseeno je, če je kazen pogojna za dobo petih let in če je ne bodo vpisali v kazenski list. Dejstvo je, da je bila Ljuba (Amalija) Sancin por. Petaroš od Domja št. 73 obsojena zaradi domnevnega sramotenja zastave. Uporabili smo besedo ^domnevnega, ker ni nikjer dokazov, da je Petaroševa res izrekla kakršnekoli sramotilne besede. Edina obtežilna priča, ki je tudi s svojimi izjavami sprožila razpravo, je \ eronica Sto-kovac por. Bonin. Zenska je 28. oktobra 1954. leta prijavila ravnateljstvu avtonomnega zavoda za ljudska stanovanja (IACP), da je Petaroševa v slovenščini sramotila italijan-so zastavo, ki jo je ravnateljstvo dalo izobesiti na hiše pri Domju v počastitev prihoda i-talijanskih čet v Trst. Tedaj je tudi omenila, da so se o-troci igrali z eno izmed izobešenih trobojnic ter jo s tem sramotili in končno, da se je neka stanovalka v hiši IACP grozilno izrazila proti izobe-šenju zastav. Petaroševa se je spočetka začudila zaradi nepričakovane in neosnovane obtožbe ter je odločno zanikala, da bi prišle iz njenih ust za italijansko zastavo sramotilne besede. Do Italije in njene zastave ni bila nikoli sovražno razpoložena, čemur je dokaz to, da njuna otroka posečata italijansko šolo. Boninova pa je tudi pred sodiščem vztrajala pri svojih prvotnih trditvah in še enkrat ponovila besede, ki naj bi jih izrekla obtoženka. Do sedaj je sramotilne besede o-menila v italijanščini, včeraj pa jih je ponovila v slovenščini. In to kljub temu, da je pred sodiščem in pod prisego izjavila, da ne zna in da se ni nikoli učila ne slo- prav je rojena v Brtonigli. «Veste,» je izpovedala sodišču ženska, «pri Domju velika večina ljudi govori slovensko. In tako sem se nekaj naučila. Govoriti sicer ne znam, razumem pa nekaj besed. Italijanščino namreč govori le malo ljudi«. Preds.: Torej znate do- bro slovenščino? Priča: Ne znam. pač pa sem besede Petaroševe razumela. Te njene besede, kakor je pozneje v svojem govoru poudaril zagovornik Petaroševe odv. Kukanja, so v nasprotju in protislovju z izjavami, ki jih je dala med preiskovalnim delom razprave: tedaj je dobesedno rekla «Ho creduto di interpretare la frase in modo predetto«. Mislit^ pa včasih pomeni nič vedeti, medtem ko osebne interpretacije, vsaj pred sodiščem ne bi smele i-meti nobene veljave. Vseeno pa je Boninova dosegla, da so ji sodniki verjeli. Ker pa je Petaroševa še nadalje zanikala dejanje, je tožilec predlagal soočenje med ženskama, ki pa ni prineslo nobenega novega elementa v prid obtožbe. Zenski sta trdili vsaka svoje in Boninova, ki ni imela nobenega dobrega argumenta, je vprašala obtoženko, zakaj jo od tistega dne vsi ljudje gledajo «po pasje« in zakaj je ne pozdravljajo. »Zakaj pg me vi ne pozdravljate več«, jo je vprašala Petaroševa in jo s tem prisilila k molku. Odv. Kukanja: Je morda obtoženka govorila s kako o* sebo, ko je izgovorila domnevne sramotilne besede? Priča: Ne vem, ker iz mojega stanovanja ne vidim dosti. Petaroš: In kako vidi! Prav vse! Giovanni Battista Arancio. hišnik treh hiš pri Domju, ki bi moral pričati, ni prišel na razpravo. Sicer ne bi povedal nič posebnega, razen to, da so zastave prinesli njemu 1954. leta izobesi na hišah. On j le danes prvič navedla sramo- jih je izobesil še istega večera, ko je pihljal močan veter in ko je deževalo. O sramotitvi zastave pa je izvedei od Boninove. Naslednji dve priči sta potrdili, da nista slišali nobenih sramotilnih besed: ena, Sonja Lavrenčič, je bila v stanovanju Petaroševe ko so prinesli zastave, druga pa, Elvira Brajnik por. Perullo, je bila na oknu svojega stanovanja, ki je bliže Kot okno stanovanja Boninove. Kljub temu je tožilec v začetku svojega govora trdil, da dokazov ne manjka in da je potrjerto, da so bile izrečene sramotilne besede. In zakaj ni bilo več obtežilnih prič? Zato, ker živijo osebe, ki bi mogle kaj vedeti, v sovražnem okolju. Ce bi bilo okolje drugačno (verjetno je mislil če bi bilo več takih žensa kot je Boninova) pa bi jih ne manjkalo. Vsekakor si dovoljujemo tu dodati, da priče se vedno iztaknejo, če živijo v sovražnem ali drugačnem okolju. Če bi bile resnično izrečene besede, ki so sramotile italijansko zastava), bi jih brez dvoma našli in bi jih sama Boninova imenovala. Tožilec je končno predlagal sodišču »dobrohotno« obsodbo na leto dni zapora. ((Tožilec,« je uvodoma začel zagovornik Petaroševe, «je govoril o dobroti. Jaz pa se sklicujem na pravičnost. Vi sodniki ste poklicani, da na podlagi aktov pravično razsodite. Ce se tega držimo, ne bomo mogli z lahkim srcem sprejeti tožilčev predlog«. Odvetnik je nato poudaril, da je fantazija delovala pri Boninovi precej močno; od treh prijavljenih dogodkov, vsaj dva nista točna, sta pretirana in tudi ne odgovarjata resnici. To sta potrdila tudi dva policijska agenta, ki ju je Boninova poklicala, da bi aretirala kakega otroka, ki naj bi tudi sramotil zastavo, Zanimivo je, je nadaljeval dr. z nalogo, da jih 26. oktobra | Kukanja, da je Boninova še- tilne besede v slovenščini. Ne smemo pozabiti, da je prvič govorila o nekih sramotilnih izjavah, ki so šele kasneje dobile obliko, ki jo imajo danes. Zagovornik je grajal tudi potek preiskave, ker ni tožilec smatral za potrebno zaslišati Lavrenčičevo in Ferullovo, ki ju je Petaroševa navedla kot priči. «Ce bi jih tedaj zaslišali, danes gotovo ne bi bilo tega procesa*. Znano je, da je za te vrste kaznivih dejanj potrebna tako imenovana »publiciteta«, to je, da morajo biti sramotilne beede izgovorjene v prisotnosti najfnanj ’ dveh oseb. Tožilec je sicer govoril, da je več ljudi slišalo. Toda kdo? Mi o tem pe vemo ničesar. To pomeni, da dokazov ni in mnenje tožilca ne zadostuje, da se pošlje nekdo v zapor. Ce sta bili Lavrenčičeva in Ferullova prisotni, potem je jasno, da besede niso bile izgovorjene; če pa bi ju ne bilo. tedaj pomeni, da manjka edini element za obsodbo, to je ((publiciteta«. Sicer pa; kuko je mogoče, da je ženska, ki je imela v času dogodka otroka v italijanski šoli, sramotila italijansko trobojnico? Dejstvo je, da Boninovi ni mogoče verjeti, ker je svoje izjave večkrat spremenila in vedno kaj dodala. «Zato boste vi sodniki«, je zaključil odvetnik Kukanja svoj govor, «poslali Petaroše-vo domov, ker ni izvršila dejanja ali vsaj zaradi pomanjkanja dokazov«. Vse zaman; sodišče je Pe-taroševo obsodilo in s tem dokazalo, da so včasih besede kakega zagrizepca vsaj za obtožence sramotenja naroda ali zastave svete in da se o njih ne more in ne sme dvomiti. Mi pa še vedno dvomimo, da je do dogodka, kakor ga je prikazala Boninova, sploh prišlo. Preds.: Rossi, tož.: Scarpa, zapisn.; Magliacca, obramba: odv, A. Kukanja. SNG v TRSTU DANES, 23. t.m. ob 20.30 na Kontovelu NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci kom.dija v treh dejanjih DANES, 23. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7, JUTRI, 24. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. Križu JUTRI, 24.t.m. ob 20. uri v prosvetni dvorani v Trebčah, v ponedeljek 25. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Sto minut zabave šaljivi nastopi, imitacije, parodije, chanconi — vmes popularni solospevi in dueti Sodelujejo; ZLATKO ZEJ, kot gost, Elvira PISCANC. Renato KODERMAC, Danica TROBEC in Modest SANCIN Pri klavirju NEVA VRABEC V dvoranah zakurjeno Prodaja vstopnic za predstavo, ki bo v dvorani na stadionu »Prvi maj« v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. ( OtEDAHSČA ) VERDI Danes premiera novosti »Razgovori karmeličank« Francisa sa Poulena. V glavnih vlogah nastopijo: Nora De Rosa, Nivoletta Patini, Gianna Pederzint, Elda Ribetti, Luciana Serafitrl, Alfredo Kraus, Lorenzo Sabatucci in Renato Cesari. Dirigiral bo Oliviero De Fabritiis; zborovodja Adolfo Fan. tani, režij« Franco En.riquez. Jutri ob 16. uri zadnja predstava Verdijeve opere ((Trubadur«. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri: Shakespeare; «Mnogo hrupa za nič«. I.JHIDSHA 1'IIOSVkT ■±) Mladina prosvetnega drus.va Lonjer-Kattnara uprizori v nedeljo 24. novembra t. I. ob 13. uri v prosvetni dvorani v Ric-manjih Petrovičevo vaško trode-janko »Pioha«. Vabimo na številno udeležbo. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE LXne 22. novembra 1957 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UM RDI SO: 75-letma Giusepp i-na Schiavon vd. Sfiligoj, 77-letna Orsola Geat vd. Monlanari, 73-letni Antonio La Forgia, 71-letni Pietro Oorst, 82-let.na Marija Turk por. De Rosa. 81-letni Antonio Beccari, 49-letna Giovanna Batista vd. Rataak. NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Benussl, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Orianl 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo 14; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernarl, Trg Valniaura 10. R A. I> « O SOBOTA, 23. novembra 1957 IKSI POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba: 12.0» Življenja in usode: ((Daniele Bo-vet, letošnji Nobelov nagrajenec za med/iemo»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V sveto kulture; u.ao Lahke melodije, igra orkes.er M-anttovani; 13.30 Priljubljene lodij-e raznih skladateljev; Najdepši dunajski valčki; 14.« Melodije iz novejših filmov; 15.w Rimski - Kcrsakov: «Seherezaaa>>» simttoniična suita op. 35; Zenski vokalni kvartet; 16.00• y zdravstvu in higieni dela: <<£!?1" hologija dela»; 16.15 Pevci lahke glasbe; 16.35 Kavarniški koncert, igra orkester Facchiori; 17.00 \ i-valdl: Koncert v A-duru; 17 13 Plesna čajanka; 18.00 Oddaja za najnUajše: Sonja Pahor: «Janko in Star.ko»; igrajo člani radijskega odira; nato Schubert: Simfonija št. 8 v h-mouU; 18 52 Ameriški zbori; 19.i5 Sestanek s P<> slušalkami; 19.30 Pestra glasba, 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Zbor Slovenska ^harmonije; 21.00 Stanko Majoen-Joee Peterlin: «Sončni zaton», dramatizirana zgodba, igrajo člaoii radijskega odra; 21.45 Hačaturjan. Maškarada - suita za orkester; 22.00 Priljubljene melodije iz preteklih dni; 22.20 Dva orkestra gledališča Champs-Elysees; 22.40 Ansambel «Dixielanid» Hank DA-mico; 23.00 Nokturni. I K S T I. 11.30 Komorna glasba; 12-1° Popevke: 17.45 Franz J. Haydm «Posebnež», opera v 1 dej.: 21.00 «Dvakra.t mešamo*, nagradni natečaj. KOPER Poročila v itaUjanšč!ni: 12.30. 16 30. 17.30. 19.15. 23.00 Poročna v slovenščini: 13 30. 15.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranji koledar; 13.40 Kmetijska univerza: «Pr a vil na priprava raznih škropiv«; 13.50 Popevke in ritmi <** tu in tam; 14.30 Kulturna oddaja: «Po občnih zborih prosvetnih društev«; 14.40 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Pojejo Danica Filipllč, Greta Ložar, Franc Koren, spremlja na harmoniko Avgust Stanko; 15.40-17.C0 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni variete; 18.10 Igra pianist Robert Goldsamd: 18.50 F'iemo iz Fužine; 19.00 Ritmi na harmoniki; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane. MOVEMJA 327.1 m 202.1 m. 212.4 m 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Lepe melodije — znani napevk 8.35 Donski Kozaki pojo...; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Lojze Jakopič: «Zvesti Cuj»; 9.30 Igra vam Bar-nabas Geczy s svojim zabavnim orkestrom; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.15 Vesele, poskočne in okrogle; 12.00 Opoldanski operni koncert; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Franc Cafnik: Organizacija odbora za gozdarstvo pri kmetijski zadrugi; 12.40 Vesele citre; 13.15 Zabavne melodije na tekočem traku; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in P°-zdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Gflnr:.bene uganke; 17.30 Zabavni pele-mele; 18.00 Okno v svet; 18.15 Medjimurske, hrvaške jn bosenske narodne pesmi; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. '•F!.E VIZIJ A 17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Ju rišnji nogomet; 21.10 «Mali antični svet«; 22.20 Kraljica in jaz. KINO Excelsior. 16.00; «Na svidenje. Rim«, Mario Lanza, R. Rascel in Marisa Allasio. Fenke. 16.00: «Vlak za Yumo». Glenn Ford, Van Heflin, Feli-cia Farr. Nazionale. 15.30: «Crmi škorpi- jon«, R. Denning, Mara Cor-day, Carlo Rivas. Supercincma. 16.00: «Tamimy, divji cvet«, D. Reynolds, Leslie Nielsen. Fiiodrammatico. 1J3.00: «PolnoČi v S. Franciscu«, T\ony Curtis, M. Pava n, G. Roland. Grattacielo. 16.00: «Edina velika ljubezen«, K im Novak in Chandler. Izkaznice niso veljavne. Arcobaleno. 15.30: ((Zdravnik na sprehodu«, Dirk Bogarde, Ma-riel Pavlovv. Astra Rojan. 16.00: «Maruzzella»» M. Allasio M. Ser a to. Capitol. 16.00: «Vroči svinec«, B. Lancaster, T. Curtis. Cristallo. 14.30, 18.00, 21.30: ((Gigant«, James Dean, Elisabetn Taylor, Rock Hudson. Tecftni-color. Normalne cene. Alabarda. 14.30, 18.00, 21.30: «Gi-gant«, James Dean, Elisabeth Taylor, Rock Hudson. Techni-color. Normalne cene. Aldebarao. 16.00: (cSusainma tutta parnaa», Marisa Allasio. Ariston. 16.00: «Moj sin Neron* A. Sordi, V. De Sica in B. Bardot. Armonia. 15.00: ((Strahovlada Štirih jezdecev«, S. Mac N :lly, P* Castle, R. Vaghn. Aurora. 14.30: ((Gospodov zako-n* (Mož brez puške), G. Cooper. Gariba>'di. 16.30: «Ramcherova že' na«, A. Ekberg, S. Hayden in A Steel Ideale. 16.00: ((Dvojica Iz Texa-sa», VVilliam Holden, Glehh Ford, C. Trevor. Impero. 16.00: ((Krasno je bit' mlad«. Zabavni film. Italta. 16,00: »Čarovnica«, Marin* V!ady, M. Rowet. Moderno. 16.00: ((Kubanski ponarejevalci«, Errol Flynn, P. Ar-mendarlz, R. Rory, G. Scala. San Marco. 16.00: «Tot6, odnehaš ali nadaljuješ«, Totb, M. Boo-g:iorno, E. Campagnolt. Savona. 16.00: ((Kraljev norček«! Danny Kaye, technicolor Viale. 1600: «Vrata Kitajske«. G Barry A. Diekinson. Viti. Veneto. 16 00: «Moj prijatelj Kelly», Van Johnson. Bclvedere. 13.30: »Čolne v morje«, J, Chandler In J Adams. Marconi. 16.00: #Gervaise», Maria SchtU. Macsimo. 16.00: ((Pustolovščina na Kitajskem«, 0’Brien, B. Sulli-van, J. Braodo. Novo cine. 16.00: »Dolarji prihajajo«, A. Sordi, N. Taranto. Odeon. 16.00: «N'ihče ne ostan* sam«, O de Havilland In Robert M It eh um. Skedenj, 18.00: «Freneh Can Can». v barvah, Jean Gabiti. Radio. 16.00: «Llsbon», Ray MH-1 ar,d Irt Maureen 0’Hara. Secolo. 16.00: »Pustolovščina n* dvoru«, cinemascope. ( MALI OGLASI J BENELLINO, čudoviti ciklomotor 49cc, kralj .strmin, 78.000 lir. Ciklomotor ji, LAHKI MOTORJI. priložnostni SKUTERJI. Preizkusi, informacije, Ul. Tesa 25, Trst. Tudi paritetni komisiji za cene in mezde bi delodajalci hoteli odvzeti vlogo, za katero je bila ustvarjena - Demagoške «ljudske delnice» 2e prvi dnevi sedanje faze parlamentarne dejavnosti v Avstriji v zvezi z glasovanjem o novem proračunu so potisnili v ospredje «resna vprašanja notranje politike«, kot jih označuje dunajski tisk. Gre predvsem za tri sikupine vprašanj gospodarsko-političnega značaja, prevladuje pa vprašanje državnega sektorja v gospodarstvu, proti kateremu skuša avstrijska ljudska (de-mokrščanSka) stranka vršiti nezmanjšani pritisk. To ni nič čudnega, ker paž zastopa prvenstveno interese zasebnega kapitala in zasebne industrije. Druga, prav tako važna skupina vorašanj se nanaša na investiranje tujega kapitala v avstrijsko industrijo. Tretja skupina pa se tiče zaostritve odnosov med sindikati in delodajalci v tako imenovani paritetni komisiji za cene in mezde. Vprašanje podržavljene industrije je po podpisu avstrijske državne pogodbe postalo, najvažnejše vprašanje v odnosih med ljudsko in socialistično stranko. Zaradi tega vprašanja je maja lani prišlo do prekinitve koalicije in do razpisa predčasnih volitev. Ker so volitve dale ljudski stranki nekolikšno prednost, je ta takoj po volitvah začela s prvimi ukrepi za vračanje podržavljene industrije in bank zasebnikom. Podržavljeno industrijo je izvzela iz uprave ministrstva za podržavljena podjetja, ki je bilo poverjeno socialistom, in izročila posebnemu vladnemu odboru, kateremu načeluje sam kancler. Drugi občutljiv udarec je bil v sklepu o ukinitvi posebnega Sklada za investicije v podržavljenih podjetjih, to je sklada, ki se je ustvarjal iz dohodkov teh podjetij. Dobiček podržavljenih podjetij se sedaj steka v splošni proračun, kar ima za posledico, da so nadaljnje investicije na tem področju gospodarstva odvisne od večine parlamenta, to se pravi od večine, ki jo v parlamentu ima ljudska stranka. Izkoriščajoč relativni uspeh na volitvah je ljudska stranka napravila še drug odločen korak k vračanju podržavljenih bank zasebnikom. Izdane so bile v ta namen tako imenovane «ljudske delnice » po 100 šilingov, ki so dostopne velikemu številu prebivalstva, po njih pa naj bi se — po zamisli ljudske stranke — večji del bogastva dežele prenesel v «ljudsko imovino«. To operacijo so na veliko pro- im imniMiiiimmim mi um imun mi IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIlllllllllllil ŠTIRJE VESELI gledališki obiski Namesto tarnanja o pomanjkanju humorja med Slovenci, namesto mrmranja o «preglobokem» in «previsokem» repertoarju SNG, vas tokrat vljudno vabimo na 100 minut zabave in smeha! V soboto, nedeljo in ponedeljek, 23., 24. in 25. t. m. bomo imeli v svoji sredi popularnega gosta, komika Zlatka Žeja iz Maribora — ali pravilneje: iz Rojana v Trstu. Med njegovimi znano dovršenimi nastopi pa bodo peli solosveve in duete naši znani domači pevci: Elvira Piščančeva. po domače 4.Planinska roža». njen postavni eženim Renato Kodermac in Danica Tobče-va, ki v duelu z Elviro ne bo tretja. Urejeval, pojasnjeval in snloh «red delal» pa bo Modest Sancin, za vse, ki na ne poznajo, le <šjor žeža». Na tem mestu bi sedaj morala biti natisnjena fotografija našega gosta Zlatka, toda z žalostio moramo nrizrati, da smo fotografijo simvatičnega komika založili in je do izida lista nismo mogli najti. Roko na srce. Priznali smo, zato upravičeno uva-mo, da nam bo občinstvo vsaj na vol odpustilo. Drugo Polovico va nai ovrosti — Zlatko Zej ... Na tihem pa uvamo, da bo zaradi tega še več ljudi obiskalo vašo prireditev — že iz, radovednosti, kakšen je! Sicer pa vam na predstavljamo Z odlomki iz njenovena ziv-Ijenieviea, ki vam na je jfoslal. «za re''7amo» na našo prošnjo. Torej: «?odptki o moji veličini: •faz sem se tudi redil, kakor veš. Sicer me. nihče ni vprašal za to, in so to nared‘li res za mojim hrbtom. Pri rojstvu sem imel mamo. Pozneje sem izvedel, da ie v to zapleten tudi oče. Eva stvar va se mi je vevdarl* 7t”zreči la, ram-reč: da sem bil rojen nrav "'a svoj rojstni dan, to je 7. VI. 1008 in ?e v Trstu povrhu. Vsak bi mislil, da sem rojen v znameniti strelca, ker vedno zadenem — če gre za kozla. Teh sem že nekaj ustrelil '-n unam postati častni član lovske družine. Sem vedka osebnost, saj merim rič manj kot ISO cm v višino in prav toliko navzdol. Trenutno sem u- Elvira Piščančeva tokrat sicer ne bo »planinska roža«, zato pa ne bo nič manj simpatična zumeva. Prej sem jaz vedno molčal, zdaj pa kar o-na- govori in jaz poslušam.» Zlatko Zej je tudi navdušen športnik, posebno planine in morje na privabljajo. Preplezal je vse, kar je strmega v domovini, v Švici pa. je pripovedoval šale na Matterhornu in devici 'Jungfrau. Že iz rane mladosti pa ga je vabil teater, študiral je igralsko umetnost pri pok. Jožetu Koviču, pri Danešu in Vla-dimi.ru Skrbinšku, Najbolj ga je zanimala režija. Svoje znanje in navdušenje zg, gledališče je razdajal kot 'organizator amaterskih gledališč po vsej Sloveniji, koder ga je vodila službena pot. Po vojni je bil celo nekai časa v mariborskem SNG kot igralec, scenograf in tehnični šef. A največ uspeha zanje kot neposnemljivi imitator in parodist. Mojstrsko obvlada mimiko. Sam nam o tem piše: -ed dobrima dvema letoma. Nevarnost prihaja s strani voditelja sindikata šoferjev tovornih avtomobilov Jimmy-ja Hoffe, ki bi znal potegniti s seboj še kako drugo sindikalno federacijo. 5. decembra bo v Atlantic Cityju kongres ameriških sindikatov AFL-CIO in tu se bo to vprašanje po stavilo na dnevni red. Kdo je ta Jimrnv Hoffa? To ;e predsednik sindikata tovor, nih šoferjev in kot sindikalist dokaj čudna osebnost. Zato ne bo odveč, če se pri njem ustavimo, ker nam njegov življenjepis more dati sliko o čudnih razmerah, ki vladajo t ameriških sindikatih, Jimmy Hoffa je star 44 let. Rodil se ;e v nekem majhnem mestecu osrednjih držav ZDA. Jim-myju je oče kmalu umrl, zato se je moral že mlad lotiti d^la, ker je njegova mati, ki je bila perica, prav tako malo zaslužila. Jimmy pa se je kmalu naveličal podeželskega življenja in se z vso družino centov na uro delal kot težak pri razkladanju tovornih avtomobilov. Tu je okusil naporno delo in se hkrati spoznal s šoferji tovornih avtomobilov. To ga je navedlo, da se je začel zanimati tudi za njihove razmere in se lotil borbe z:.i„je. Bilo je to v dobi velike ameriške krize 1929. leta, to se pravi tedaj, ko je ameriško delavstvo doživljalo zelo hude čase. Stavke so bile na dnevnem redu in borba je bila ostra. Jimmy se je kmalu izkazal kot dober agitator in organizator. Ze z 19. letom je organiziral prvo stavko in vodil borbo proti stavkokazom. Zaradi tega so ga aretirali in obsodili. Toda čudno je bilo pri tem, da je znal Jimmy od delodajalcev vedno izposlovati povišanje plač. S tem si je kmalu zagotovil zaupanje šoferjev, ki so ga izvolili za svojega voditelja. In že v Detroitu se je njegova pot naglo vzpenjala in ga privedla do položaja predsednika sindikata šoferjev za 12 osrednjih držav ZDA, To je bil že velik položaj, do katerega je Jimmv prišel leta 1940. Ce k temu dodamo, da se je Jimmy povzpel na tak položaj v Detroitu, to se pravi v domovini avtomobilske industrije, je to izreden položaj. Prišla pa je vmes vojna in s tem se je Jimmy-jeva dejavnost prekinila. Toda le do konca vojne. Po končani vojni je Jimmy spet na mestu, a že 194« ga dolžijo izsiljevanja, ker je od skupine trgovcev zahteval nagrado, da članom svojega sindikata ukaže, naj kupujejo le pri njih. Kmalu nato je bil čitelj risanja na gimnazi- ne. pravzaprav še iz let H v Mariboru. Ukvarjam -------------------- se tudi s slikarstvom in sem tako rekoč umetnik, ali bolj natančno: upo- dabljajoči umetnik. Glavni moj poklic je torej, da trošim barve in kvarim Platno in papir. Naslikal sem že precej in tudi ljudem sem svoje zmazke že javno pokazal na treh samostojnih razstavah, ki so sicer uspele, če že drugače ne, vsaj v tem, da sem, po vsaki razstavi povečal svoj minus v blagajni. Imam sicer samo ročno blagajno, a kar se tiče račune., ga i-mam v banki, kamor nosim. mesečno precejšnjo vsoto, da jo hranijo — seveda banka jo hrani za-se... ženo sem našel na Krasu in se kar dobro ra- študentovanja. Igral sem tudi že kot otrok in to v Narodnem domu v Trstu in v Narodnem domu v Rojanu, kjer smo stanovali. Vedno se rad spominjam Gržinovega doma pred cerkvijo v Rojanu .. .* Z veselo skup no Radio-Ljubljana je oblezel vso Slovenijo. Nastopal je že med koroškimi Slovenci v Celovcu in v Podjunski dolini, Letos pa je razveseljeval izseljence-rudarje na Holandskem, v Nemčiji in v Franciji. V Trstu bo tokrat prvič javno nastopal. Upamo, da ne bo zadnjič. Zato v soboto na «stadion», v nedeljo v Križ in Trebče, v ponedeljek pa v Skedenj! —er Laponci vsako leto po dvakrat zberejo skupaj vse svoje črede severnih jelenov, da bi Jih zaznamovali. Prvič Jih zberejo v začetku maja, drugič pa tik pred zimo. ko Jih. naženejo vse v velike staje, kjer jih preštevajo. V posameznih stajah se zbere tudi do 20 tisoč severnih jelenov. Na sliki vidimo pravo reko teh sicer zelo skromnih in pohlevnih živali, ki pa znajo biti tudi zelo trmaste, kot to kaze severni jelen v prvi vrsti, ki se upira mladi Laponki Jimmy obsojen na tisoč dolarjev globe za podoben prestopek. Kljub temu njegov sloves raste in .z njim njegov vpliv. Vtem se pojavi na njegovi poti nevaren tekmec, Dave Beek, ki vodi sindikat šoferjev zapadnih držav ZDA. Jimmv pa se z Beckom poveže, da bi tako zrušil Tobina, predsednika vseh sindikatov šoferjev, Pri tem postane predsednik Beck, Hoffa pa ima proste roke pri organiziranju sindikatov v tistih državah ZDA. koder Beckov sindikat še ni imel prevladujočega položaja. To se je zgodilo do leta 1952. Tedaj je bil Jimmy Hoffa že tako močan, da se mu nih- j če ni upal postaviti po robu. | Vsi vedo, da uporablja sindikalna sredstva v svoje zasebne namene, vsi tudi vedo, da si je zgradil razkošno vilo, toda nihče °i ne upa stvari spraviti na dan. Vzrok? Jimmv je ožji prijatelj znanega gangsterja Johnnyja Dia, ki je eden najbolj nevarnih «ra-cketeerjev« vseh ZDA in z njegovo pomočjo si Jimmy o-szoji vzhodni del ZDA. Stari sindikalni voditelj New Yorka Martin Lacey odleti, na njegovo mesto pa je postavljen Jimmyjev prijatelj John 0’Ro-urke. ki postane tako predsednik sindikalne zveze za New York. Kdo bi v teh razmerah še | mogel pomisliti, da bi se da- j lo Jimmyja zmakniti s položa- | ja. V ZDa ne najdejo tako | pogumnega človeka. Ko Jimmv slavi 25-letnico svoje sindikalne dejavnosti, se v Nevv Yorku priredi velikanska slovesnost z banketom, na katerega je povabljenih 2600 gostov, ki se obvežejo, da bodo dali «v dobrodelne namene« vsak po 100 dolarjev. Kako bi tudi ne, saj so med gosti tu-di podpredsednik mogočne družbe General-Motors, podpredsednik družbe Ford, eden izmed vodstva družbe Crys-ler; to se pravi predstavniki delodajalcev in ne delavcev. In kdo bi se upal upreti. Jm-my je mogočen, Jimmy je že nekak kralj. Kot takega ga ce-rijo industrijci, pred takim se delavci boje. Govorice o korupciji in o malverzacijah so na dnevnem redu, toda vse ostane le pri govoricah. Aretirajo ga sicer pod obtožbo podkupovanja. Toda v poroti so štirje belci in osem črncev, med pričami pa bivši svetovni prvak težke kategorije Joe Louis, ki je bil nekak bog v črnskem Harlemu. Ko državni tožilec Cheasty rjove proti Hoffi, se ta obrne proti porotnikom in jim da znak, da če ga bodo priznali za krivega, bodo usmrčeni. In sodišče je Jimmyja oprostilo. To je eden izmed dokazov, s takšnimi metodami dela. Jimmy Hoffa je drzen in brez vesti, demagog, hkrati zelo spreten sindikalist. Ker so zaradi nekih malverzacij spravili Becka ob stran, je Jimmy Hoffa prevzel njegovo mesto. Danes z vso svojo drznostjo izziva močno organizacijo AFL-CIO. Vodstvo te organizacije je hotelo sindikat šoferjev tovornikov očistiti. Trenutno so stvar odložili. Kaj bo rekel kongres, še ni znano. Ko je sena.na komisija izvedla preiskavo v zvezi s temi škandali, je predsednik AFL-CIO George Meany izja- vil: ((Mislili smo, da porazne razmere v naših sindikatih poznamo, toda poznali smo le stoti del dejanskega stanja. Nismo vedeli na primer, da obstajajo sindikati, v katerih je kriminalnost eden izmed nujnih rekvizitov za visok položaj . ..» Vse to nakazuje buren kongres m mnogi z nestrpnostjo čakajo 5. decembra. liko in na ta način bogatimo zemljo s hranilnimi snovmi. Hkrati pa s tem pospešujemo dostop vode v globlje plasti, kjer ta tvori nekako rezervo, ki jo bo trta izkoristila poleti v času suše. S' kopanjem izpostavljamo zimskemu mrazu tudi razne zajedavce, ki so se v njej skrili in katere bo mraz uničil. Seme raznih plevelov, ki je kljub pletju in negi vendarle ostalo v vinogradu. zakopljemo v globlje plasti, kjer zaradi prevelike vlage čez zimo segnije ali pa vsaj zaradi prevelike globine ne more več spomladi vzkliti, Praksa je sicer pokazala, da vinogradi, kjer je bila zimska kop pravočasno izvršena, odganjajo spomladi pozneje, zato pa so njihovi poganjki močnejši, grozdje lepše in s sladkorjem bogatejše; to se pravi, da grozdje popolneje dozori. Listje takih vinogradov jeseni pozneje odpade, kar omogoča večje kopičenje hranilnih snovi v steblu in rodnem lesu — mladikah — trt. Brez dvoma pa spada gnojenje med najvažnejše agrotehnične ukrepe. S trgatvijo in obrezovanjem trt odnašamo iz vinograda ogromne količine hranljivih snovi, ki jih moramo zemlji vrniti oziroma nadomestiti, če hočemo imeti vsuko leto bogato trgatev. S hlevskim gnojem vračamo zemlji le del teh snovi. Razen tega ji s hlevskim gnojem dodajamo humus. Dobra vinogradniška zemlja bi morala imeti do 4 odst. humusa. Humus namreč zadržuje vlago v zemlji, preprečuje izpiranje mineralnih snovi ter poživlja delovanje tistih bakterij v zemlji, ki so za rodovitnost zemlje izredno važne. 2al moramo ponovno poudariti, da naši vinogradniki nimajo dovolj gnoja na razpolago. O tem smo že pisali in bomo ponovno pisali. Za sedaj pa bi jim priporočali kombinirano gnojenje Namesto 600 centov gnoja, ki bi zadoščali enemu hektaru za štiri leta, uporabimo prvo leto 150 centov, drugo leto pa vinograd pognojimo z umetnim gnojilom (90 kg dušičnih gnojil, 120 kg fosfata in 170 kg kalija). Ta gnojila raztresemo po vinogiadu pred kopanjem, da jih s kop- jo spravimo v zemljo. Toda to ne velja za dušik, ki ga potrosimo šele spomladi. Tako podkopana gnojila rastlina izkorišča že prvo leto, ker s« že čez zimo spremenijo v obliko, ki je rastlini dostopna. S tem smo preprečili tudi njihovo izpiranje v nižje plasti zemlje, od koder jih rastlina ne more več izkoriščati. Ves čas govorimo o zimski kopi. Toda vinograd začnemo kopati lahko tudi takoj po končani trgatvi, lahko pa kopljemo vinograd vse globlje v zimo, kot nam pač čas dop» šča. Ponekod, kjer drugače ni mogoče, na primer pod latni-k ali v tistih starih vinogradih, kjer je drugače nemogoče, opravimo zimski kop na roko. Drugače pa opravimo to z vprežno živino ali traktorjem. Kopanje z motiko je zelo drago, zato se danes skoraj povsod opušča, seveda, kjer je možna uporaba traktorja ali kjer to razmere dopuščajo. Seveda pa je za zimsko kop rli v tem primeru oranje s pomočjo vprežne živine ali traktorja potrebna večja razdalja med vrstami trt. Preorana zemlja naj čez ?'• mo ostane v brazdah, ker j« tako najbolj izpostavljena mrazu in zraku. Globina oranja naj bo do 25 centimetrov. Morda bo kdo rekel, da se z oranjem ranijo razne površinske korenine trt, kar da trti škoduje. To pa ne drži. Sicer je res, da z oranjem potrgamo trti nekaj površinskih korenin, vendar to trti ne škoduje, ker vinogradnik itak ž» ve, da mora trti preprečevati, da bi imela preveč površinskih korenin, ker če se te korenine bohotijo, gre to na račun spodnjih korenin, na katere moramo paziti, da se močneje razvijejo, ker le te bodo v sušnih dneh našle vlago, ki je v površinskih plasteh zemlje ni. Za konec bomo ponovno poudarili, da rodovitnost tal vzdržujemo in večamo z gnojenjem in z drugimi agrotehničnimi ukrepi. Pri tem ne smemo pozabiti na globoko zimsko kop, ker s tem popravljamo fizikalne in kemične lastnosti tal, ki naj bo glavna skrb vsakega vinogradnika in kmetovalca nasploh. Gis iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimtiiimHHmiiiiiiimiiiintitiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiitimiimiiHiMiiiiiitiiMMHiiiiiiHiiHiiiiiiHiiiHtiiiiiimiimiiitiiiiiiii =itl®SI®®®®®®® IB FOTOGRAFSKI KOTIČEK Mikrofotografija in makrofotografija B®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®1®®«®®®®®®®®®®,*!!®®®®®®®®*!,«! Ko smo govorili v zadnjem . tresljaj aparata izključen, ker članku o reproduciranju, smo I je ta postavljen na trdno in omenili, da je le pičlo število tistih diletantov, ki se u-kvarjajo z reprodukcijo, a kakor bele muhe so tisti fotoamaterji, ki se ukvarjajo z n ikrofotografijo, kajti prvi pogoj za mikrofotografijo je mikroskop. S to vrsto fotografije se danes ne bomo pečali, ker si diletant, ki se misli posvetiti tej panogi, lahko nabavi posebno knjigo, ki ga vpelje v to zanimivo delo, pač pa bomo govorili o makrofo-tografiji, ki se je lahko loti vsak fotoamater, Makrofotografija pravimo taki fotografiji, ki jo uporabljamo za omejeno povečanje nekega predmeta, kakor so na pr žuželke, znamke, denar in drugo. Dva- do petkratno povečanje diagonale popolnoma zadostuje; tak negativ p a lah- mirno podlago. Osvetlitev je mogoča tudi iz največje bližine, ker je skoraj vedno objekt majhen in je lahko postavljena svetilka v njegovo mo in jih nato dobro speremo. Mokro ali suho ploščo položimo v raztopino anilinske barve in jo po dognani moči barve čisto na kratko splaknemo. Za otemnitev ene ali dru- neposredno bližino, s čimer je ge barve potrebujemo vedno izključena nevarnost, da ne bi bil predmet enakomerno razsvetljen. Mikrofotografija zahteva natančno nastavitev in je zaradi tega potrebno močno zasenčenje objektiva. Navadno se u-porablja odprtina F 22. ' Ce gre za mikrografijo črteča, mora biti negativ trdo razvit, ko pa imamo opravka z mehko ali celo barvano sliko, moramo uporabljati razvijalec, ki dela bolj mehko. Pri mikrofotografiji kolikor pri makrofotografiji so zelo cažni filtri, ki otemnijo tisto barvo, katero želimo na sliki, ko poljubno povečamo pri po- je temnejša od drugih. Fil . . . * * • , . tri iti uh n n strnil 'inrti n n n nh. zitivnem delu, tako da pridemo z vso lahkoto do desetkratnega ali celo dvajsetkrat-nega povečanja. Težkoče, ki jih sreča fotoamater pri reproduciranju, ko gre navadno za zmanjšanje predmeta ali največ za reprodukcijo v naravni velikosti, se pri tem novem delu še povečajo, kajti če rabimo za naravno velikost dvakratno raztegnitev meha, bomo rabili še večjo raztegnitev, ko se bomo lotili večjega povečanja. Ce imamo na razpolago aparat z dvojno raztegnitvijo meha, si lahko pomagamo s pozitivnimi lečami, ki jih nataknemo na objektiv, da tako skrčimo žarišče na polovico a-li celo pod njo. V takem primeru predstavlja meh štirikratno in tudi večkratno raztegnitev, kar nam omogoča dva- do trikratno povečanje objekta, Za makrofotografija pride v poštev samo negativni material z drobnim zrnom, to je tisti material, ki je malo občutljiv. Kdor uporablja pri tem delu plošče, si lahko nabavi take, ki so kar tridesetkrat manj občutljive, kakor tisti negativni material, ki ga uporablja pri snemanju ob dnevni svetlobi, ko gre za o-svetlitve, ki zahtevajo celo tisočinko sekunde. Za mikrofotografijo se uporablja navadno električna luč, ki je lahko šibka in je vsak tri, ki jih nastavljamo na objektiv, morajo biti v vsakem pogledu brezhibni, a taki filtri so precej dragi. Pri tem novem delu pa nam ni treba takih filtrov, ker si lahko po-mugamo z navadnimi filtri, ki jih postavimo med objekt in luč. Pripravimo si jih lahko sami z nerazsvetljenimi ploščami, ki jih dobro fiksira- filter, ki predstavlja komplementarno barvo prve. Tako otemnimo rumeno barvo z modrim filtrom, modro pa z mmenim; zeleno barvo z rdečim filtrom, rdečo pa z zelenim filtrom, vijoličasto barvo z oranžnim filtrom in oranžno z vijoličastim filtrom. Seveda ne pridejo filtri v poštev pri vsakem posnetku, potrebni pa so, ko gre za poudarek risbe, katere barva st izgublja v drugih. Do posebne veljave pridejo z makrofotografijo žuželke, ki se pri ponovnem povečanju negativa zde kot pravi velikani. Samo pomislimo, kakšna bi se zdela slika človeka, ki bi ga povečali na 15 ali celo 20 metrov. Slike žuželk, posebno če so posnete pri svojem vsakdanjem delu, nudijo diletantu možnost takih povečanj, ki najdejo ne samo prostor na fotografskih razstavah, ampak so tudi resni konkurenti za razpisane nagrade. R. P. m iiiitiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimmiMiiiiim m mimi m« n iiiiin iiiiiniiiii minimumi! C-“*y aivorj — Janezek, zakaj naj bi ti ribje olje moral dati vprav dih dek? — Z ato, no, zato, ker se mu roka trese ... KAMEN SPOTIKE: PODRŽAVLJENA INDUSTRIJA IN TUJI KAPITAL POMEN JESENSKO-ZIMSKE KOPI ODNOSI MED AVSTRIJSKIMI SOCIALISTI IN LJUDSKO STRANKO SE ZAOSTRUJEJO Zakaj bomo v vinogradih že sedaj zače Danes razprava o pokrajinskem proračunu za leto 1958 Skoraj eno milijardo lir znašajo dolgovi pokrajine od leta 1949 dalje Krajevne ustanove bi se lahko izmotale iz sedanjega položaja s spremembo zakona o krajevnih financah Danes popoldne bodo na se. ji pokrajinskega sveta razpravljali o proračunu za leto 1958. Ze lanski obračun se je zaključil s primanjkljajem v znesku 178 milijonov lir, letošnji pa po dosedanjih predvidevanjih ne more biti nič boljši, čeprav se je pokrajinska uprava v svojem delovanju omejila na najnujnejše stvari. Od svojega nastanka, to je od leta 1949 do leta 1956, so se pokrajinski obračuni vedno zaključili z deficitom, zato si je v tem času pokrajina nakopala dolg v višni 781 milijonov lir. Ce k temu dodamo še primanjkljaj v znesku 349 milijonov za leti 1957 in 1958, tedaj bo imela pokrajina kmalu okoli eno milijardo lir dolga. Pokrajinski predstavniki se že dolgo let trudijo, da bi pri pristojnih oblasteh dosegli razumevanje za naše potrebe in da bi imeli na razpolago zadosti finančnih sredstev. Nekaj časa so gojili upanje, da se bo z letom 1956 položaj spremenil, ker je bil sprejet zakon št. 495 v prid uravno-vešenja pokrajinskih in občinskih proračunov. Vendar je notranje ministrstvo po prefekturah sporočilo krajevnim ustanovam, da iz tega zakona ne bo nič in da bodo morale deficitarne krajevne ustanove najeti navadna posojila za kritje svojega primanjkljaja. Izhod iz tega stanja so predstavniki krajevnih ustanov po. kazali na raznih shodih, ko so zagovarjali potrebo po spremembi zakona o krajevnih financah. Temu ukrepu so naklonjeni vladni predstavniki, ki so priznali, da je treba vprašanje rešiti, toda s tem se stanje še ni spremenilo. Letošnji proračunski primanjkljaj je nekoliko manjši od lanskega in znaša 171 milijonov lir. Primanjkljaj je manjši, čeprav je dala pokrajina 60 milijonov lir letno za odplačevanje dolga. Proračun predvideva za javna dela 23 milijonov lir, od katerih bodč potrošili 1.500.000 lir za popravilo asfaltirane ceste iz Ronk do Selc. Za socialno pomoč in za socialne namene nameravajo potrošiti 191 milijonov lir, kar je šest milijonov več kot leta 1957. Med dohodki so se izredno povečali dodatni davki na zemljišča. Medtem ko so lani prejeli zanje 49 milijonov, se bo letos dohodek povečal za 9 milijonov lir. Višje oblasti so namreč določile da se dodatni davek na zemljišča poveča za 250 odst., dodatni davek na zemljiške dohodke pa 300 odst. S pokrajinskim dodatnim davkom na zemljišča bodo prejeli nekaj nad 23 milijonov lir, z davkom na zemljišče dohodke pa 6,500.000 lir. Okrasitev izložb za Andrejev semenj Ob priliki Andrejevega semnja sta goriški EN AL in Zveza trgovcev organizirala tekmovanje goriških trgovcev, ki bo trajalo od 30. novembra do Vključno 2. decembra. Goriški trgovci so vabljeni, da navedene tri dni olepšajo svoje izložbe in jih okrasijo tako, da bodo odražale funkcijo, ki jo ima naše mesto v izmenjavi trgovskih produktov s kmečkimi pridelki. Vsak trgovec lahko sodeluje v tekmovanju z eno ali več izložbami, vendar mora svoje so- delovanje prijaviti do 26. novembra do 18. ure na sedežu ENAL na Korzu Italia 6. Nagrade, tri »late značke z diplomo bodo razdeljene med tri kategorije trgovcev (konfekcija, prehrambeni artikli in ostali predmeti) in jih bodo podelili med nagrajence v ponedeljek 2. decembra na sedežu Zveze trgovcev. Nerazumljiva aretacija naše sotrudnice Včeraj zjutraj so prišli v stanovanje naše stalne goriške sotrudnice Dorice Makuc štirje karabinjerji v civilu. Dva sta jo brez kakršnih koli pojasnil odpeljala na karabinjersko poveljstvo, medtem ko sta ostala dva pokazala nalog sodišča, da izvedeta hišno preiskavo. Mati naše sotrudnice je karabinjerja vprašala, kaj iščeta, nakar sta odgovorila da iščeta kokain in opij. Ko sta stanovanje prebrskala do konca, sta odnesla kup pisem in zapisnikov goriške mladinske organizacije. Ker se naša sotrudnica do večera ni vrnila, se je mati odpravila na karabinjersko postajo, da bi zvedela o usodi svoje hčerke. Tam so ji dejali, «naj bo mirna«, češ da se «bo hčerka kmalu vrnila, v nasprotnem primeru pa jo bodo obvestili«. Dejstvo je, da se do danes ob 2. ponoči še ni vrnila. Menimo, da je nedopustno, da se nekdo meni nič tebi nič odvede, posebno še z izgovorom, da se išče kokain ali opij. Ne moremo namreč razumeti, kako naj bi bili zapisniki mladinske organizacije v zvezi z opijem, razen če morda goriški karabinjerji mislijo, da se mladinska organizacija ukvarja s tihotapstvom. Vsekakor je nujno, da karabinjersko poveljstvo nemudoma pojasni, zakaj so našo sotrudnico priprli ali aretirali. Sestanek PSI jutri v Gradiški Pokrajinsko tajništvo PSI sporoča, da bo imela stranka jutri ob 9. uri v Gradiški sestanek, na katerem se bodo pogovorili o razdeljevanju izkaznic za leto 1958. Na ta sestanek se vabijo vsi pripadniki PSI, ki so na vodilnih položajih, v notranjih komisijah tovarn itd. Razdeljevanje izkaznic bo nudilo stranki možnost, da se okrepi in da se bolje pripravi na politične volitve. IZ DOBERDOBA Otroci posadili okoli sto drevesc Kot po vsej državi so tudi v Doberdobu dostojno proslavili praznik drevja. Učenci so za šolskim poslopjem posadili okoli sto dreves. Ob tej priliki je bila tudi majhna slovesnost, kateri sta prisostvovala občinska odbornika Jože Pahor in Josip Fer-letič, predstavniki orožnikov ir. gozdne uprave. Ob tej priliki sta učiteljici obeh šol govorili o pomenu praznika. «»---------------- Nov sporazum za dobavo vode Gorici Iz Rima poročajo: Na včerajšnji vladni seji so na predlog zunanjega mi- nistra odobrili načrt odloka, s katerim bo stopil v veljavo nov sporazum za dobavo vode občini Gorici, ki je bil sklenjen 18, julija t. 1. Ta sporazum nadomešča starega, ki je potekel 18. junija letos. Popolna oprostitev mladeniča iz Doberdoba Pred pretorjem v Tržiču so sodili 25-letnemu Mariu Ba-stianiju iz Doberdoba, ki so ga svoj čas skupno z 12 mladinci obsodili na plačilo globe 4.000 lir, češ da se ni pobrigal za nabavo dovoljenja kvesture za organizacijo letošnjega pustnega plesa. Na prizivni razpravi je sodnik u-pošteval razloge obrambe in ga popolnoma oprostil, ker sploh ni vedel za organizacijo plesa. , Po podatkih trgovinske zbornice V drugi polovici oktobra 344 menic v protestu Samo v Gorici je šlo v protest 115 menic za 3,2 milijone lir V drugi polovici oktobra je šlo po podatkih trgovinske zbornice v protest na področju naše pokrajine kar 344 menic, kar predstavlja izredno veliko število, obenem pa tudi dokaz, da je gospodarski položaj našega mesta vse prej kot rožnat. Pred vsemi kraji prednjači Gorica s 115 meničnimi protesti v vrednosti 3.282.000 lir, na drugem mestu je Tržič s 97 meničnimi protesti za 1,999.000 lir. Ostale občine v pokrajini SNG iz Trsta gostuje jutri, 24. nov. ob 15. in 18. uri v Prosvetni dvorani v GORICI s pravljično igro v šestih slikah Srebrna lilija (za otroke in odrasle) Spisal Hans Fitz Režija: Jožko Lukeš Namesto Tee Starčeve bo v vlogi kraijične nastopala Mira Sardočeva. IllillltiiliiiniiiiiititiifiiiiiiiiiiiiiAtiiiiilntliliiitiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiititiiiiiiniiii Natečaj za zboljšanje kmetijstva Misliti je treba tudi na šibkejše kmete Kmetijski inšpektorat je pred časom razpisal natečaj za zboljšanje hlevov, gnojišč itd. ter namenili za najboljša deia denarne nagrade. Ker taki natečaji v glavnem omogočajo sodelovanje in zmago na natečajih premožnejšim kmetovalcem, je med kmetovalci dober-dobske občine prevladalo mnenje, da bi moral inšpektor u-porabiti zakon, ki je bil menda sprejet leta 1948 in po katerem so sc izplačevale nagrade vsem Ustim kmetovalcem, ki so nasadili nove trte, izboljšali pašnike, skratka, ki so se potrudili, da so svojo kmetijo čimbolje uredili in tako pridelali čimveč za trg in za sebe. Doberdobski kmetovalci Di želeli, da bi se ta sistem za dvig kmetijstva še uporabil, če bi bilo mogoče. —«»------ Motociklist podrl kolesarko Včeraj ob 20. se je 21-letni motociklist Luigi Magnani iz Ul. Diaz 7 v Gorici zaletel v 15-letno Franco Forcisi iz Ui. S. Antonio 6, ki se je peljala s kolesom. Medtem ko so motociklista odpeljali v bolnišnico «S. Giusto«, kjer so mu obvezali nekaj manjših ran, so Forcisijevo odpeljali v bolnišnico «Brigata Pavia«, kjer so ji obvezali globoko rano na le vi strani čela. Do nesreče je verjetno prišlo zaradi tega, ker Franca ni imela prižgane lučke na kolesu. Preglasni motociklisti Zaradi prevelikega ropota so bili inšpektoratu za motorizacijo naznanjeni sledeči motociklisti: Marij Božič iz Doberdoba, Domenico Tavian iz Trevisa in Josip Cotič z Vrha, Bruno Piccoli iz Gorice pa je bil opozorjen, ker ni vknjižil motocikla. Za en mesec so odvzeli obrtnico za prikolico Giustinu Kusterlu in obrtnico za tovornik Francescu Troianu iz Zagraja. Neprijetne posledice starčevega padca Zelo neprijetne posledice je 74-letnemu Camillu Ingrau s Korza Italia 5o povzročil padec na pločniku pred barom De Nicolo. Iz ust so mu padli umetni zobje, ki jih je imel v zgornji in spodnji čeljusti Poškodoval se je tudi po glavi. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mnenja, da bo ozdravel v enem tednu. prašiči v Že nekaj casa se ni govorilo o divjih prašičih v Benečiji. Celo lovci so popolnoma pozabili nanje. Mraz in pomanjkanje hrane pa sta jih zopet prisilila, da so se približali človeškim bivališčem da bi se nakrmili. Pred dnevi so opazili njihove sledove v neposredni bližini Ažle pri Špetru Slovenov. Lovci bodo zopet imeii priu-ko, da preiskusijo svojo srečo in da jih odstranijo, ker delajo veliko škodo kmetijstvu. Lastniki javnih lokalov odpovedali naročnino na TV Zvezi trgovcev so številni lastniki javnih lokalov sporočili odločitev, da nameravajo odpovedati naročnino za TV v skladu s stališčem, ki ga je njihova organizacija v vsedržavnem merilu zavzela zaradi odločitve notranjega ministrstva. Akcija teži k temu, da ministrstvo prekliče svoje odredbe. - KINO - CORSO. 16.30: «Hollywood ali smrt«, D. Martin, Y. Leviš, v technicolorju in v vista-visionu. VERDI. 17.00: «Kraij v New Yorku», C. Chaplin, D. A-dams. VITTORIA. 17.00: «Daljna obzorja«, A. Ladd, V. Mayo, v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: «E1 Ala mein« (Slavna puščava), Fausto Tozzi in Rossana Ro-ry. MODERNO. 17.00: ((Tihotap- stvo v Tangerju«. pa imajo: občina Capriva 3 menice v protestu za 54.000 lir Krmin 16 za 441.000 lir, Doberdob 2 za 11.000, Dolenje eno za 5.000, Farra 2 za 21.000, Fo-gliano 1 za 10.000, Gradiška 26 za 41.000, Gradež 18 za 370.000, Marjan eno za 10.000, Moša 1 za 2.500, Rcmans 8 za 416.000, Ronke 14 za 189.000, Zagraj 7 za 171.500, Škocjan 18 za 255 tisoč, Št. Lovrenc 2 za 13.000. San Pier 2 za 4.600, š*arancan 6 za 759,500. Turjak 3 za 40.000 in Villesse 1 za 100.000 lir. Zakon o prosti coni ponovno pred senatom Predlog zakonskega osnutk za podaljšanje zakona o prosti coni, ki ga je že sprejela senatna finančna komisija, je b:i te dni ponovno poslan njenim članom v odobritev, ker j« bil med diskusijo v komisiji poslanske zbornice delno spremenjen. TEMPERATURA VČERAJ Včerajšnja močna slana ni bila znak nadaljnjega ohlajanja, ampak znanilec spremembe vremena, tako vsaj trdijo ljudje, ki se spoznajo na vreme. Včerajšnja temperatura ob 13. uri je znašala 11 stopinj, ob 7. pa 1,8 stopinje nad ničlo. Prav na vrhu Mrzelca je zapadlo nekaj snega, ki je pobelil drevje in nič drugega. Kdo ve, če nam : ebo ne oo v kratkem poslalo «merice belega« tudi v dohno? «»------- Železniški vozni red na progi Gorica-Trst in Gorica-Videm Odhodi vlakov proti Trstu: 0,15,5.56, 6.53, 7.40, 8.11, 8.38, 10.54, 14.00, 15.50, 16.51 (brzi), 18.43, 20.17, 21.19. Odhodi vlakov proti Vidmu: 4.50, 6.34, 7.56, 9.05 (brzi), 9.35, 10.55, 13.03, 13.45, 15.34, 17.32. 19.00, 20.04 , 21.32 , 22.56. Prihodi vlakov iz Trsta: 4.49, 6.32, 9.04 (brzi), 9.33, 10.51, 13.02, 15.33, 17.31, 18.58, 20.02, 21.31, 22.54. Prihodi vlakov iz 1 idma: 0.14, 5.54, 6.51, 7.38, 8.09, 8.37, 10.52, 13.58, 15.49, 16.50 (brzi), 18.42, 20.16, 21.17. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Gior gio, Korzo Italia 106, tel. 31-35 Športni dnevnik Pred jutrišnjo nogometno nedeljo Glavne tekme A liffe v vzdušju Belfasta Triestina-Taranto in Venezia-Como važna derbyja v B ligi 12. kolo italijanskega nogometnega prvenstva je zadnje pred zelo važnim nastopom italijanske reprezentance v Belfastu proti Severni Irski v kvalifikacijski tekmi za sve. tovno prvenstvo. Razumljivo je, da je zaradi tega glavna pozornost posvečena bolj po- sameznim igralcem, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance, kot pa temu ali one. mu srečanju, čeprav je na programu mnogo zanimivih in tudi pomembnih za nadaljnji potek prvenstva. Iz prvega vidika je brez dvoma najvažnejše srečanje med Fiorentino in Interjem v Florenci. Fiorentina bo dala v reprezentanco najmanj 5 svojih igralcev. Na zadnjem treningu proti Charltonu niso vsi zadovoljili, predvsem pa ne Montuori in Prini, vratar Sarti pa je bil že prej izločen iz kombinacije. Jutri Atatanta-Torino 1 X 2 Fiorentina-Inter 1 Tuventus-Napoli 1 Mi!an-Bologna 1 2 X Padova-Alessandria 1 X Roma-L. R. Vicenza 1 Sampdoria-Lazio 1 X Spal-Verona 1 X Udinese-Genoa 1 Sambenedett.-Brescia X 2 Triestina-Taranto i Livorno-Reggina l Reggiana-Mestrina l Venezia-Como 1 X Siracusa-Fedit Roma l bi morala pasti v glavnem od. ločitev za Montuorija, zato je verjetno, da se bo mali «oriun-do» tokrat potrudil, čeprav je izven forme. Pa tudi ostali kandidati se bodo morali potruditi, ker mesto v reprezentanci ni nikomur brezpogojno zagotovljeno, pa naj si bo to Cervato, Chiappella, Segato ali pa Gratton. V ostalem pa Fiorentina tudi ne bi smela imeti po logičnih predvidevanjih posebno težke naloge proti Interju, ki je po nekaj porazih zaplaval v precej globoke vode. Njegovi igralci so izven forme z edino izjemo Bernardina, ki je poleg Ferraria edini kandidat za srednjega krilca Drugo pomembno srečanje bo v Torinu med Juventusom in Napolijem. Corradi, Ferra-rio, Boniperti in Nicole bodo igrali za prestiž. Skupno z o-stalimi pa na zmago, ker se I sprejeta jutri zavedajo, da Fiorentina nevarno pritiska za njihovim hrbtom Izgledi Napolija seveda spričo tega niso veliki, kljub Bugattiju v vratih tembolj, ker je neapeljska enajstorica zašla v stagnacijo. Naslednja dva — skoraj zanesljiva potnika za Belfast, sta v Milanovih vrstah: Bean in Schiaffino. Oba, posebno prvi, sta v odlični formi, kar pa za zmago nad Bologno seveda ne bo zadostovalo. Bologna se popravlja iz tekme v tekmo in ni vrag, da se bo enkrat rešila smole ki jo spremlja že od prvega kola. Galerija reprezentantov je s tem izčrpana, v kolikor se ne bi dr. Foni v zadnjem trenutku odločil za kakšno nepredvideno spremembo. Ni pa izčrpana galerija važnih srečanj, med katera sodi brez dvoma srečanje med Atalan-to in Torinom v Bergamu. Oba nasprotnika sta namreč krvavo potrebna točk in če ima Atalanta prednost domačega igrišča, pa ima Torino toliko bolj solidno moštvo. Nič manj zanimiva ne bo tekma med Sampdorio in Lazi-jem v Bologni ter med Padovo in Alessandrio v Padovi, v ostalih treh pa so predvidene zmage Rome nad Laneros-sijem, Spala nad Verono in Udinese nad Genoo. V B ligi bomo prisostvovali redbiju vodečih. V Benetkah se bosta pomerila domača Ve. nezia in Como, v Trstu pa Triestina in Taranto. Neposrednega vpliva na lestvico ti dve tekmi, pa naj se se-ključita s kakršnim koli rezultatom, ne boste imeli, toliko večja pa bodo zato posredne posledice, česar se dobro zaveda predvsem Triestina, ki še vedno računa na po. vratek v A ligo. Bolj kot prva, bo zato važna tekma v Trstu. Triestina bo morala seveda igrati na zmago in zdi se, da so ji nepredvidene okoliščine prišle nasproti. Dejstvo je namreč da bo moral Taranto nastopiti v Trstu brez večjega števila svojih standart-nih igralcev, tako, da bi tudi odsotnost treh stebrov Trie-stine — Bellonija, Vargliena in Olivierija — ne smela biti tako občutna, kot bi sicer lah. ko bila. Vendar pa se Triestina na to ne bo smela preveč zanašati in če bo hotela zmagati, bo moral vsak njen igralec dati od sebe vse kar zna in more. iiiimmiiiiimmiiiliiMiiiiumiiml-iimiiiiiiimiiiiimiliimiiitiiniiliiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiii Vesti prokuratorja Busacce Dvoboj Loi-Chiocca preložen zaradi obolelosti Tržačana? Pogajanja za povratni dvoboj med Halimijem in D'Agato MILANO, 22. — Boksarski prokurator Giovanni Busacca je danes zvečer sporočil, da je začel v Parizu pogajanja za povratni dvoboj meu svetovnim prvakom petelinje kategorije Halimijem in Mario D’Agato. -.e bodo pogajanja privedla do sporazuma, bo dvoboj spomladi v Milanu. Busacca je tudi povedal, da je že sklenil sporazum za dvoboj med Scortichinijem in Francozom Bailarinom, ki bo v Parizu 9. dec. Bolj neugodne pa so zadnje vesti v zvezi z dvobojem za evropsko prvenstvo lahke kategorije med prvakom Duiliom Loijem in Francozom Felixom Chiocco. Lol je moral namreč pred tremi dnevi v posteljo zaradi bronhitisa, ki si ga je nakopal med treningom na prostem na stadionu Vigorelli. Loi ima nekaj stopinj mrzlice, zaradi česar je moral popolnoma prekiniti s treningom. Skoraj gotove je, da bo moral biti zaradi tega dvoboj, ki bi moral biti konec tega meseca, preložen. Končna odločitev bo ENAJSTORICA ZA BELFAST? :''V: Ena izmed možnih, če že ne verjetnih, formacij italijanske nogometne reprezentance, se bo 4. dec. pomerila v Belfastu s Severno Irsko v zelo važni kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. Od leve proti desni stojijo: Corradi, Segato, Bugatti, Ferrario, Schiaffino in Chiappella. Klečijo od leve proti desni: Cervato, Boriperti, Gratton, Montuori, Bean MARSEILLE, 22. — Mohamed Omar je v lahki kategoriji premagal po točkah Italijana Raya Painija. # * * GOTHENBURG, 22. — Evropski prvak težke kategorije Šved Ingemar Johansson je podpiral pogodbo za dvoboj z Amerikancem Archie Mc Bri-dejem, ki bo 13. dec. v Gothen-burgu. * * * TOURCOING, 22. — Evropski prvak srednje kat. Charles Humez se bo 7. dec. boril s Špancem Franciscom France-som. Dvoboj ne bo veljal za naslov, , , r i o # * # LONDON, 22. — Šved Ad-win Ahlouist bo organiziral dvoboj za evropsko prvenstvo težke kategorije med prvakom Johanssonom in prvakom angleškega imperija Joe Erski nom. • •• PISTOIA, 22. — Evropski prvak lahke kat. Duilio Loi bo skupno z boksarjema Stampi-jem in Nencinijem nastopil 11. dec. v Pistoii. AVTOMOBILIZEM Avtomobilski rayli od Alžira do Capetowna VARESE, 22. — Diricač Bruno Martignoni se bo že tretjič udeležil avtomobilskega rayli-ja od Alžira do Capetovvna, na katerem je zmagal 1. 1953 s «Fiat 1100» in 1. 1956 s »Fiat 1100 TV«. Tokrat bo dirkal i avtom «Fiat 600 multipla« Start bo 1. jan. v Alziru. Proga je dolga nad 14.000 km. TENIS Italija - Francija 4:1 RIM. 22. — Italija, ki si je že včeraj zagotovila vstop 7 polfinale teniškega tekmovanja za pokal švedskega kralja, je danes premagala Francijo s končnim rezultatom 4:1. V prvem nocojšnjem srečanju JS Pilet premagal Jacobinija (It.) z 1:6, 6:1, 6:2, 6:4, v drugem in zadnjem pa je Pietrangeii (It.) premagal Remyja (Fr.) s 7:5, 6:4, 10:8. • * • BRUSELJ, 22. — Norveška se je uvrstila v polfinale teniškega tekmovanja za pokal švedskega kralja z zmago nad Belgijo s 5:0. Izid zadnjih dveh iger posameznikov: •Jagge (N.) - Froment (B.)' 6:1, 0:6, 6:0, 6:2. Sjoewall (N.) - Jamar (B.) 6:3, 6:4, 6:4. NOGOMET SANTIAGO, 22. — Izbrana enajstorica Cileja se bo 22. dec. srečala v Santiagu z moskovsko enajstorico Dynamo. SMU CARSTVO Koledar smučarskih prireditev v Cortini CORTINA D’AMPEZZO, 22. — Na seji turistične ustanove v Cortini so izdelali koledar glavnih smučarskih prireditev v Cortini v prihodnji zimski sezoni. Poleg številnih tekmovanj v bobu. hokeju na ledu, drsanju, sankanju, predvideva koledar še naslednje prireditve: 5. jan.: smuk za pokal Col Drusce; 18. jan.: mednarodni smuk za pokal Elio Colli; 19. jan.: mednarodni slalom za pokal Duca DVAosta; 26. jan.: pokrajinsko prvenstvo province Treviso; 2. febr.: pokal Cortina, prva vožnja v smuku na Pocolut 2. febr.: pokal Cortina, druga Vožnja smuk na Drušče; 13. febr.: pokal Cortina, tretja vožnja v smuku na Tofani; 16. febr.: mednarodni skoki za pokal Campari; 16. febr.: tek Sestrieri, folkloristična štafeta 3x5 km; 27.—28. febr.: mednarodna tekmovanje italijanskega akademskega smučarskega kluba; 2.—4. marca: mednarodno tekmovanje italijanskega akademskega smučarskega klub* za_juniorje; 19. marca: mednarodni veleslalom. Odgovorni ureaem STANISLAV HENKO Finka Tlskarst’ zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 23. t. m. barvni film: St French Can Can“ Igra JEAN GABBIN KINOPROSEK-KONIOVEl predvaja danes 23. in jutri 24. t.m. ob 19.30 uri barvni film VV. Bross: Igra BURT LANCASTER predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. uri film: «0peratija strah» Igrajo: RICHARD ATTEBOROUGH, DSifIS PRC1 m TERRI TOMAS j LOJZ KRAIGHER Roman Tudi druga soba je nabito polna. Pogled se mi sreča z Belnovim. On ga malomarno umakne, nič ni videti razburjen. Rdečica mi plane v lica... Berta mi stopi pred oči, da se mi zameglč... Stoje si naročim kozarec piva. Se enkrat se ozrem po Belni... Ta je bil že prebolel škandal. Poleg njega sedi Koren, Skrbno in pazljivo, da mu postreže ob najmanjši želji. Torej se je pobotal z njim za Melo?... Piberšek debatira z branjevcem Voduškom; «Ha, moj ljubi, zdaj so slabi časi! Poglejte v Ljubljano, kako so s Hribarjem pomeli! Poglejte na Koroško! Tam je naše šolstvo celo na psu!» »Če nam še šol ne dajo?!...» »Nemških kolikor hočete! Ali pa albanskih. Skipetarom zidajo šole in samostane, cerkve in palače. Milijoni gredo vsako leto.« «Nasi milijoni!« »Veste; če se hočete prikupiti navzgor, Arbanas postanite! Arbanas ima pri nas veljavo, Slovenec je nima. Jaz že sam premišljam...« »Ti si že tako na pol nemškutar!« ga prekine Belna v šali. «Ali mi ne greš, ti Srb ti, veleizdajalski?« Natakarica mi prinese pivo, ki ga izpijem kar na dušek. Grlo mi je bilo izsušeno. Bratkov smeh mi udari na uho. In nenadoma začutim srep pogled na sebi. V kotu sedita Milika in njen ženin. On se pogovarja samozadovoljno z družbo, le tu in tam me ošvrkne z ravnodušnim pogledom. Ona se pozibava s stolom, skoraj skrivajoč se za njegovim hrbtom; žemljo grize leno in brezbrižno, oči pa so ji uprte vame, žgoče in roteče, da me izpreleti po hrbtu... Na levi se je bil vnel prepir. »Kaj klepečete tu nemški? Ogleduhi so. Ven z njimi! Bog in narod!« Star možakar z obritimi lici, po meznarsko oblečen, razbija s kupico po mizi in kriči na troje mladih fantov v na pol gosposkih oblačilih. »Tu ni treba nemške govorice. Verni Slovenci smo, med seboj smo. Živeli Slovenci! Ven z nemškutarji!« Prikupi j iv mladenič se opravičuje, da ima prijatelja s seboj, ki ne zna slovenski. Pri železnici sta skupaj v službi, pa je prišel z njim. «Zaradi enega ne bomo nemški govorili. Pa bi se bil naučil! Zdravo! če služi v mestu — tam je tudi več Slovencev kakor Nemcev. Ali pa so nemškutarji. In vi ste bržčas tudi trije nemškutarji. Ven z nemškutarji! Živio Slovenci! Bog in narod!« »Ml delavci nič ne vemo o teh vaših bojih,« je ugovarjal oni. »Zakaj ne pridete med nas? Mi bi pomagali...« «Bržkone: — z nemškim klepetanjem!« »Nikar ne sodite prehitro!« »Ven z nemškutarji!« vpije Petrič, ki je bil vstopil s Severjem. «0, živio, gospodje, živio!« ju pozdravlja starec ves vesel, da je dobil zaslombo. Sever me prime pod pazduho: »No, kako je? Danes ste vi junak! Ali ne bo že skoraj čas?« Zdrznem se in potegnem uro: — pet minut se manjka do tričetrt! »Res Je. Kar odpraviti se moram.« «Le pogum, gospod kontrolor!« Ali je bil moj obraz tako preplašen in bojazljiv?... V veži me naenkrat nekdo prehiti. Mehka roka me potegne na stopnice; * Milika! Brez razlaganja me objame krog vratu in se mi zagrize v ustnice... Prav tako nenadoma me tudi izpusti. Stisne mi roko in me pogleda hrepeneče: «V nekaj mesecih bom tudi jaz pri Sv. Jedrti. Na svidenje!« Pod stopnicami na ovinku butne z Bratkom skupaj in ga porine pred seboj po veži. A vkljub naglici me je videl in mi s pestjo zagrozil. Ustnica mi krvavi. Pritisnem si nanjo robec in odhitim v urad. Trenutek — in pozabljena je tudi Milika in njen poljub. Ustnica me žge, ne da bi se zavedal tega. Ko grem čez trg — ne vidim nič, ne slišim nič — čeprav je vrvež silen, šum neznosen. Votlo mi je v glavi, buči mi v nji kot v prazni školjki; vendar imam občutek, da bi moral misliti, da bi moral preudariti svoj položaj in se odločiti... Kako boš volil, Arnošt? — Z nagubanimi obrvmi se mučim k jasnemu premišljevanju: — Tako je stvar, zdaj si na razpotju. Kako se boš odločil, Arnošt? V črepinji mi odmeva trudno: Kam drži na levo cesta? Kam drži na desno pot? Mož, povejte mi po skušnji, kje se laže ognem zmot! Pa se nasmehnem bridko: — Ko bi še odgovor vedel v verzih... Nenadoma se spomnim: Saj je odločila Pilika! Seveda! Loschnigga upiliš! Naj ti jo popravijo, ti pa zopet izbrišeš in narediš po starem! Morda dobiš potem pri žižku — novi glasovnici?!... A ko pritisnem na kljuko, se spačim resignirano: Straho-petnež, zdaj je odbila tvoja ura!... «0, servus, kontrolor! Jaz sem vas že čakal!« me pozdravi davkar. «Koliko ljudi se je nagnetlo! To je cel semenj!« Se preden se prav zavem, je tudi Lcischnigg tu. Tik za menoj je prisopihal, pozdravil davkarja z roko in koj začel; »Reč je namreč taka, gospod kontrolor: drugi razred J« brez dvoma naš! Nja — četudi oddaste za nasprotno stranko svoja dva glasova, zmage nam ne vzamete. Pooblastila vaše ~~ ~ nevestice so brez pomena. Od istih volilk smo si jih priskrbeli tudi mi. Saj razumete! Gamser voli z nami. Mihaela Iskro vam pustimo. Dr. Žižek mu je dobil posojilo, vaša — nevestica mu je seveda porok... Bog blagoslovi! Nja... Znesek se glasi: enajst proti štirinajstim!« Zadovoljno pomenca z rokama in se obme domišljavo k davkarju: «Za teh dvoje glasov se nam res ni treba puliti!« Pa stisne nos med prsti in se napihne za trenutek: »Nja... Samo v vašem interesu, gospod kontrolor! če greste z nami volit, nam sicer naraste večina od treh na sedem glasov — devet proti šestnajstim! a večina je večina, glavno je, da zmagamo. Torej — kakor vidite — nam ni posebno...« Oči so mu lokavo-porogljive. Tako navija žid obupanca, ki je bil že itak zapal oskubljenju. V glavi mi brni prismojeno: Kam drži na levo cesta — levo cesta — levo cesta... Saj je že vseeno, prav vseeno... župan me prime pod pazduho in me pelje k oknu: »Tu imam pritožbo proti vam. Jaz nisem vaš nasprotnik; a vsi me silijo, da jo odpošljem. Nja — zdaj pač ne vem...» S popisanimi listi mi maha pred očmi. Pisava je Posegar-jevo. Pogled se mi še bolj skali. Zamaknem se v županov nos: — Ta je bil, ki me je v sanjah davil! — in čustvo resignacije me objame vsega. Ni sovraštva v meni in ni ogorčenja, samo utrujenost, strašna ustrujenost. In stud me stresa iz goltanca kakor v grozovitem mačku... »Nja — poglejte sčm, gospod kontrolor!« Z dostojanstveno važnostjo razpara liste, jih zgane in spravi v žep. »Kje imate zdaj glasovnici?« Seže mi pod suknjo in Jih izvleče izpod nje, kakor da je tam doma — moj absolutni gospodar... Davkar ima že pripravljene gumirane papirčke z nemšku-tarskimi kandidati. Prelepljenje je v hipu izvršeno. fNadaljevanje sledi)