VLOGA MLADINSKIH RAZISKOVALNIH TAHOROV V USMERJEN KM IZODRA ŽE VANJU " Dušan PlutX Vsestranski razvoj mladega človeka, razvijanje njegovih ustvarjalnih sposob- nosti predstavlja enega izmed osnovnih splošnih vzgojnoizobraževalnih smotrov usmerjenega izobraževanjaDružbene zahteve so narekovale tudi preobrazbo geografskega izobraževanja s poudarkom na večji aktivizaciji učencev (Verb ič , 1981). Uresničitev navedene zahteve ob krčenju števila ur, namenjenih geogra- f i j i , dodatno zmanjšuje obseg vsebine geografi je. Ob zahtevi po večji aktiviza- ci j i učencev pa se upravičeno poudarja nujnost diferenciacije in individualiza- ci je (Cigler , 1981), saj učencev, ki so voljni in sposobni osvojiti več znanja, ne smemo žrtvovati povprečju. Zaradi omejenega števila ur, namenjenih geograf i j i , je narasel pomen tistih dejavnosti in aktivnosti, ki niso vezane zgolj na delo v geografski učilnici in pouk geografi je. Razen geografskih Igrožkov, ki so tradicionalna in ustaljena oblika obšolske aktivnosti, se v programih usmerjenega izbbraževanja uvel jav- l jajo naravoslovne dejavnosti, kjer j e zastopana tudi geografija (Brinovec, 1981). V SR Sloveniji pa ima dolgoletno tradicijo tudi vključevanje učencev v geograf- ske skupine v okviru mladinskih raziskovalnih taborov (MRT). Pri gibanju "Zna- nost mladini" se v okviru Zveze tehničnih organizacij SRS več kot deset let orga- nizirajo MRT, kamor se vključujejo najbolj prizadevni učenci. Predlagajo jih učitelji geografije na osnovi razpisa gibanja "Znanost mladini". Praviloma se prijavljajo učenci višjih letnikov, ki kažejo raziskovalno nagnjenje in že l jo po poglabljanju znanja s področja geograf i je . Mentorji MRT so sodelavci in študenti višjih letnikov PZE za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Inštituta za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in občasno tudi učitelji geogra- f i je v srednji šoli. Terensko usmerjeno delo na taborih traja navadno sedem do deset dni, ob zaključku pa se pripravi predstavitev rezultatov in razstava. Pri organizaciji taborov sodelujejo tudi občine in krajevne skupnosti, ki kreirajo tudi vsebino dela. V vsebinskem pogledu ločimo večdisciplinarne in disciplinarne tabore. Med d i - sciplinarnimi, torej popolnoma ali pretežno geografskimi, imajo dolgoletno tra- dicijo socialnogeografski tabori v Prekmurju. Razen učencev iz SRS sodelujejo tudi učenci iz zamejske Slovenije, tabore pa uspešno organizira Inštitut za geo- grafi jo Univerze v Ljubljani. Pri meddisciplinarnih taborili, kjer sodelujejo r a z - lične stroke (biologija, geologija, sociologija, geografi ja, etnologija, zgodovi- na, fizika, kemija) je vsebina zasnovana po dveh principih: regionalnem - pouda- X v v mag. geog. , asistent, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 3? rek je na celoviti osvetlitvi določene pokrajine (Koprsko Primorje, Bela kra- jina) , in problemskem - izbrano vsebino (hrana, energija) osvetlijo vse stroke •(Dobrava na Dolenjskem, Podčetrtek v Posotelju), v posameznih primerih pa je prihajalo do kombinacije obeh izhodišč (Strunjan pri Izoli ) . Razen republiš- kih raziskovalnih taborov so se v zadnjem času razmahnili tudi pokrajinski ra- ziskovalni tabori, katere organizirajo klubi mladih raziskovalcev posameznih centrov srednjih šol (Novo mesto, Koper) in posebni študentski raziskovalni tabori, na katerih so študenti geografije obenem mentorji in udeleženci (Mozir- je ) . V zadnjih petih letih je bilo letno 50-60 učencev na MRT v geografskih sku- pinah. Oglejmo si nekatere rezultate in izkušnje vsebinsko različno zasnovanih raziskovalnih taborov; Desetletno nepretrgano tradicijo imajo v Sloveniji social- no-geografski mladinski tabori na narodnostno mešanem ozemlju Prekmurja. V ospredju je proučevanje geografskih značilnosti pokrajine, povezanih s specifič- no narodnostno podobo in posledicami bivanja dveh narodov. Razen možnosti spoznanja z raziskovalnimi prijemi geografije na terenu se seznanijo z uspehi dvojezičnosti. Na meddisciplinarno zasnovanem taboru na Dolenjskem (Dobra- va) pa je bilo v ospredju proučevanje prehrane in onesnaževanje Krke. Vpraša- nja prehrane se je lotilo večje število strok, geografska skupina je srž dela usmerila v kartiranje zemljišč; Drugačno vsebinsko zasnovo pa imajo interdi- sciplinarni tabori v Beli krajini. Posamezne znanstvene discipline (arheologija, etnologija, zgodovina, biologija, geografija) proučujejo tipična raziskovalna vprašanja s področja stroke, druži jih raziskovanje iste regije." Do interdisci- plinarnega sodelovanja prihaja organsko, ob proučevanju določenih regionalnih značilnosti (npr. onesnaževanje vodotokov, kjer tesno sodeluje geografija z biologijo). V zadnjem času je vse več t . im. pokrajinskih raziskovalnih taborov, katerih se udeležuje večje število učencev določenega centra srednjih šol, pri sofinan- ciranju pa sodelujejo tudi občir» xe raziskovalne skupnosti. Tako je klub mladih raziskovalcev centra srednjih šol v Novem mestu pripravil 1981. pokrajinski raziskovalni tabor v Črmošnjicah, kjer je v geografski skupini sodelovalo 20 Učencev, proučevanje pa so vodili študenti višjih letnikov geografije. Prednost pokrajinskih raziskovalnih taborov je možnost vključitve večjega števila učencev določene šole, študenti-mentorji pa dobivajo praktične pedagoške izkušnje. Vključevanje učencev v geografske skupine na MRT daje vrsto vzpodbudnih re- zultatov, določeno nezaupanje do raziskovalnih rezultatov učencev je ob pravil- nem. usmerjanju njihovih hotenj docela neupravičeno. Z dobro zasnovanim pro- gramom in usmerjanjem raziskovalnega dela lahko nadomestimo skromnejše poznavanje posameznih delovnih področij geografije, ki so pomembna za uspešno terensko delo učencev. Bistvena je namreč prednost, da se učenci z geografijo, njenimi raziskovalnimi prijemi seznanijo na "ž ivo", na terenu, v pokrajini. Ra- zumljivo je, da je potrebno uporabljati tiste terenske raziskovalne metode, ki jih učenci lahko osvojijo v razmeroma kratkem času (osnove kartiranja, anke- tiranjo, manj zahtevno merjenje). Za učence je zelo pomembno spoznanje o koristnosti in uporabnosti njihovega dela. Potrebno je tesno sodelovanje z občino ali krajevno skupnostjo, kjer potekajo MRT. Sodelovanje na taborih razširi pozna- 33 r. 2 2 e 8. tu 3 3 10 tu 00 g »-» JJ E ? tO a> £ i D) i-* M tu D. t--3 to X tu •1 tu N to o < I—' 3 D) r* 5 CT O •1 tu i 1 tu cr 0 < *0 •1 <5 3 vO -J rj i i-» vO 00 O n o 5" 00 o C CT t—i. tU tu vO 00 ro < < M 2 33 3- ¡s s; i? 3 .. i i o <® ff«8 (D 5 R. a: S. » tO < s s 2- I ^ (n o iS •k iS - tu £* c to 6 3 C » i g ® 3 2 <2 ' tu a N O 13 CT O 2 i N< tU (t < 5 t» M <3. » ~ - >1 o K ® K" «8 S- M g Q) < M, tU to tr 3. o cr N O •1 3 5? S p» N O S (S tu 3 - 2 00 2 M• ^ \ tfl V S" N d., (n C CT O ¿r < w gL g g S S. 7T tu C tn 3 D ( o o o ® K" «8 t (n • • S- c CT iO o S 3 § H* (P CO 'O < 3 in CT H - ( i. <-•• d) ^ < tu T) - I iS 00 y »-* to (D S •-1 tu d < in 3 K O o •i tk <-• - tO t-i <5 f t S o>" & 3 55 ro tj 00 I-» 3 $ tu < O to • O < 3 5= a <®. tu < 3 O to 5s (0 m p r• C M tu o 2 tn >-• C — CT S""* 5- o H o cr. & Š % l N < X C tU 3 to tu sr S. 3 < I v § o O" tn B)' o' a ra 3 (D •a o 3 tu 3 2 ® S c. t 5' *< < 8< ® LL' tn 2. O - a c. o p tn (D N < tu tu tn< i3. C ® a o C3 O n 5 | •1 3 u o ? < i ' ® s V "I 2- "a ® S g 3 ~ •tu aj' 3 -a s<2 I ^ SI C „ tn Q. tU d r . •a TI i M ® -S' r - T 3 (D 1 3 " tu < W O ii N 3 li Z N S tO 3 tu 3 fc C n< (S 3 O r* CT Q UDK 911:371.211 (497.12) = 863 Verbič M. 61000 Ljubljana, YU, Zavod SRS za Šolstvo, Poljanska 28 KONCEPTI GEOGRAFIJE V UČNIH NAČRTIH SR SLOVENIJE IN PREDLOG SKUPNIH PROGRAMSKIH JEDER V SFR JUGOSLAVIJI Reforma vzgoje in izobraževanja skuša temeljito pretre- sti tudi področje geografije. Novi učni načrti skušajo upoštevati obe nalogi pouka: prostorsko-informativno in poglobljeno vzgojo celotnega mišljenja. Programska je- dra nakazujejo cilje in naloge na področju vzgoje in izo- braževanja v SFRJ. UDK 91:371.32 = 863 Brinovec S. 64000 Kranj, 'YU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška c. 13 OBLIKE OPAZOVANJA PRI GEOGRAFIJI V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Opazovanje pri pouku geografije prispeva k večji aktivi- zaciji v učnem procesu. Učence je treba uvajati v take metode dela, da bodo geografsko stvarnost spoznali v ne- posrednem delovnem procesu. Tako bomo lažje realizira- li smotre pouka geografi je, učenci pa bodo z aktivnim sodelovanjem bolj motivirani za pouk geografi je. UDK 911:371.32 = 863 Košak M. 61000 Ljubljana,-YU, Pedagoška akademija, Alendejeva PRISPEVEK POUKA GEOGRAFIJ10 K POVEZOVANJU ŠOLE IN DRUŽBENEGA OKOLJA Geografija kot vzgojnoizobraževalni predmet nudi številne možnosti za uresničevanje težnje po vključevanju v živ- ljenjsko okolje. Take možnosti so pri obveznem programu, pri izvenrazrednem in izvenšolskem programu. S sodob- nejšimi življenjskimi oblikami in metodami dela prispeva k podružbljanju geografije in prispeva k bogatitvi spoznanj o okolju in možnostih njegovega razvoja. UDK 911:371.3 = 863 Ferjan T. 61000 Ljubljana,'YU, Šolski center za blagovni promet, Poljanska 28-A VLOGA IN POMEN.DELOVNEGA ZVEZKA PRI POUKU GEOGRAFIJE Vaje v delovnem zvezku navajajo učence na samostojno delo, vzpodbujajo razgovor, razvijajo samostojno mišlje- nje. Uporaba delovnega zvezka odpira pot samoizobraže- vanju. Vaje v delovnem zvezku lahko vključujemo v pouk pri različnih etapah šolskega dela.