Množičnost v športu Že vrsto let so telesnokultur-.. ni delavci opažali, da med mla-dino nJ večjega odziva za re-kreacijo. Isto je bilo pri sta-rejših, ki so se redni vadbi izogibali bodisi zaradi lagod-nosti ali pa zato, ker ni bilo ustrezne organizacije. Tu mi-slimo na enotno strokovno ¦vodstvo, brez katerega ni mož-no organizirati vadbe v kate rikoli zvrsti športa. Torej je bila zamisel o ustanovitvi te-meljnih telesnokulturnib. skup nosti več kot zaželena, pri če-mer je treba poudariti, da je naletela na še posebno veliko odobravanje med dolgoletnimi vaditelji športa. Ti vedo, da se brez načrtnostd v športu malo doseže. Mladi, ki hočejo po-stati fizično in psihično zreli Ijudje, se morajo med dnigim udeleževati v eni izmed znanih športnih panog. Tako pridejo do prepotrebne telesne kondi-cije. S tem ko so se TTKS v Ljub-ljani odlodile za množidnost v Sportu, so si pridobile simpa-tije širokega kroga ob6instva, ki bi sicer odločilo za marsdkaj manj koristnega kot pa je npr. košarka na prostem ali pa pla-vanje, da ne omenjamo drugih športnih zvrsti. TTKS so se že od vsega začetka zavedale, da bo le primerno propagiranje športnih zvrsti med občani, v temeljnib. organizacdjah zdru-ženega dela in v kTajevnib skupnostih prineslo zaželene rezultate. To pa je za skupno&ti bistveno, saj le tako lahko za-" gavarja/jo svoj obstjoj. Širša družbena skupnost pa ve, da niso bila zaman sredstva, ki jih je namenila razvijanju telesno kulturne dejavnosti, ki je v da- našnjem močno stehniziranran sveui več kot nujna Tako je bilo v obdobju od 1. januarja 1975 pa do konca junija organiziranih pet tek-movanj za delavce TOZD, in sicer tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu, kegljanju, smučanju in košarki. Na tek-movanjib je bilo prek 1400 udeležencev iz 76 delovnih or-ganizacij, pri čemer velja po-udariti, da so bila vsa tekmo-vanja brezplačna. Istočasno so biM še plavalnd tečaji za otroke in odrasle v okviru akcije »aa-učimo se plavati«. Na teh te-čajih je bilo 237 otrok in 106 odraslih. Krajanom je TTKS pripravila tri tekmovanja, in sicer v streljanju, odbojkj in .namiznem temsu. Za šolska športna društva pa so na osnovnih šolah organiia-rali osem občinskih prvenstev, ki se jib. je udeležilo več kot 800 učencev ni učenk iz sed-mih šolskih športnih društev. Poleg tega pa so bila še tek-movanja v košarki, kjer so so-delovaii delavca posameznih TOZD v okviru t. i. liga tekmo-vanja. Tu pa so bila še druga tekmovanja, med katerimi ve-lja omeniti zlastd pohod po poteh partizanske Ljubljane, ki se ga je udeležilo 1985 učen-cev in 8133 dijakov srednjih in strokovnih šol, drugih občanov in delaycev TOZD. Ta pohod je bil izveden v spomin na težke čase v okupirani Ljub-ljani, kjer so številni ilegalci pri svojem delu in pri preha-janju iz mesta morali pokazata dobršno mero poguma, pri če-mer so jim biM zgled že pre-kaljeni dolgoletni revolucio-narji, ki so bili že iz predvoj- nega ilegalnega dela vajeni šte-vilruh ovir pri opravljanju svo-jega pomembnega dela. če želimo prikazatj uspe&no delovanje TTKS Center, je prav, da navedemo dosežene rezultate na posameanih tek-movanjih, ki so edino pravo merilo za ocenjevanje dela špor-tnih vaditeljev ter organi-zatorjev posameznih tekmo-vanj. Posebej je treba pouda-riti velik adziv delovnih orga-nizacij, kd kažejo veliko zani-manje za rekreacijo svojih de-lavcev. Počasi spoznavajo, da jim fizično močnejši Ijudje do-sti bolj koristijo pri opravlja-nju vsakodnevnega dela kot pa ljudje, ki že v mlajših letib postanejo občutljivi za vsai večji fizični napor, kot da bi šlo za mnogo starejše ljudi, kjer pa je tako stanje bolj ra-zumljivo. REZtLTATI TEKMOVANJ Na TRIM tekmovanjih je sodelovalo 72 delovnih organi-zacij, med katerimi naj ome-nimo Ljubljansko banko, Ko-teks Tobus, Jugobanko, Agro-tehniko, Zavod za statistiko, Rast, NUK, Intertrade in dru-ge organizacije. Ce ne navaja-mo posebej še ostalih TOZD, še ne pomeni, da je za širšo družbeno skupnost njihova udeležba nepomembna. Geslo. kar največja udeležba na tek-movanjih in ne doseženi re-zultati, ni brez pomena. Tako so bUa organizirana: — trim sindikalno tekmova-nje v smučanju, 27. februarja, Sori&ka planina, udeležilo se ga je 55 ekip iz 36 delovnih or-ganizacij; — trim sindikalno tekmova-nje v kegljanju, od 8. do 15. marca 1975, sodelovalo je 33 moških in 13 ženskih ekip z več kot 230 tekmovalai; — trim sindikalno tekmova-nje v namiznem tenisu, udele-žilo se ga je 25 moških in 4 ženske ekipe s prek 100 igral-ci, tefcmovanje je bilo pri-rejeno v športnem parku Ko-deljevo; — trim sindikalno tekmova-nje v streljanju, Dolenjska ee-sta, 6., 7. in 8. maja; — trim tekmovanje v košar-ki, nastopilo je 20 ekip s prek 250 igralei; — trim tekmovanje v namiz-nem tenisu, itd. IZHODIŠCA Temeljna teJesnokulturna skupnost je za naslednje leto izdelala izhodišča svojega pro-grama, kjer je poudarila zlasti množičnost telesne kulture. Te-lešno kultuma dejavnost bi morala potekati preko delov-nih organizacij ŠŠD, krajeroib skupnosti in TVD Partizan. Da bd to dosegli, bo potrebno bolj širiti vadbo delavcev v TOZD, s tem da jim TTKS nudi stro-kovno pomoč. Nadaljevati pa bo treba s TRIM tečaji (smu-čanje, hoja, tek, plavanje in kolesarjenje), organizirati iz-lete. V KS bo treba ustanoviti ustrezne komisije, ki bodo or-ganizatorji športne dejavnosti in oblikovalci programov rekre-acije v krajevnib skupnostih. Za poživitev raznib. športnih zvrsti so potrebni še športni aktivi. Znano je, da je površin za rekreacijo znatno manj, kot pa bd jih potrebovali. K delu bo treba nujno pritegniti zlasti mladno. Poleg TRIM tekmo-vanj morajo priti na vrsto razredna in medrazredna tek-movanja, občinska tekmovanja in prvenstva in medobčinska srečanja. TTKS bo po svojih močeh podpirala tudi prijatelj-ska srečanja, ki prav tako slu-žijo popularizacdji športa. Or-ganizirali bodo naslednja ob- ftinska prvenstva: v krosu, smu-čanju, košarki, namiznem te-nisu itd. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na vrhunskd šport, na znanstveno razisko-valno delo, izobraževanje in šti-pendiranje športnih delavcev. Tudi to je pomembno podrofi-je dela TTKS, k,i ga ne sme za-nemarjati, sicer ne bo mogoče odpraviti vseh posledic (pomanj-kanje strokovnjakov, manjše možnosti za množičnost v šDor-tu; kaj pa dosežki in spožna-nja?). Telesnokulturna skupnost je predlagala občinski skupščini uvedbo postopka za ustanovi-tev skiada za objekte družbe-nega standarda, da bi tako pri-šla do prepotrebnilr športhih objeKtov. V zadnjih 15 ietih se, kot je znano, ni nič zgradilo. S pomočjo sklada bi zagotoviM 3200 kvadratnih metrov povr-šin, to je tri telovadnice v let-nem telovadišču Tivoli, kjer bo sedanje poslapje porušeno. Ra-čuni kažejo, da bi lahko začeli z gradnjo leta 1977, saj ima TTKS na voljo že precej doku-mentacije od LVZ. PoJeg tega bi lahko zagotovili še 30.000 kvadratnih metrov odprtih po-VTšin, pri č^ner bi pri finan-ciTanju pomagale sosednje ob-čine. S tem bd občina Center dosegla povprečje športnih po-vršin na prebivalca v republiki za leto 1970, ki ga zaenkrat še ne dosega. Leta 1970 je to pov-prečje znašalo v republiki 2.34 kvadratnega mafcra na osebo. žal pa je v občini Center sedaj le 0,59 kvadratnega metra na osebo. Razlika je očitna. Kaže, da jo botreba takoj zmanjšati, sicer se lahko zgodi, da se še poveča. Pri tem pa je razvese-Ijivo, da je stanje glede tega drugje v Ljubljand znatno bolj-še, čeprav še ni takšno kot marsikje po svetu. V nekate-rih evropskih državah so do-segli znatno boljše športne re-zultate prav zaradi boljših po-gojev, med katere pa gotovo sodi tudi površina, ki odpade na posameznika. C. F.