188. Številka. Ljubljana, v četrtek 19. avgusta 1897. XXX. leto. lakaja vsak dan svetert ieiinii nedelj* in pravnike ter velja po post i prejemati za avetro-oper sk ■ želela aa v*e leto 15 gld., iea pol tata 5 gld.., m Potrt leta 4 gld., za jeden PUM 1 gld. 40 kr. — £a Ljnbljano bre* pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ra četrt lota 3 gi.d. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ta dum računa se po 10 kr. na mesec, po #0 kr. ca četrt leta. — Za tujo dežele t olj k u vefl., kolikor poitnina snafca. Za oanani la plačnje »• od itiristopne petit-vrute po 6 kr., če se oznanilo jederkmt tiska, po 6 kr., Ce te dv»kr»t in po 4 kr., r> se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj te »vole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in nprav&iltvo je oa Ko-.rreune-.rt trgu št. 12. Opravniitvn naj ae blagovolilo pošiljati naročnine, re kljunač je, uenanila, t. j. vte adoriiii^tratstvari, S hrvatskega političnega bojišča. Danes se izvrši dolgotrajna razprava o predloga verififcacijskega odteka hrvatskega deželnega dež. zbora, ki je predlagal, naj se ovrže volitev šestorice opozicijskih poslancev. Zanimiva, a tudi jako Žalostna je bila ta razprava. Razkrila je nečuvene zlorabe, nevrjetna na-silstva in najrifiaovanejša zastrašenja, s katerimi je vlada (hj.ft.ln glas naroda; razkrila je vsa ona sra-motna sredstva, katera naj bi zabranila narodu voliti po svojem prepričanju. Opozi cijski govorniki so mirno in trezno podajali dejstva, kakoršna so se zdela doslej možna le v raznpiti Galiciji ali pa na Ogerskem. Opozicija je brezobzirno razkrinkavaia sedanji vladni sistem, čegar jedini namen je, izriniti iz deželnega zbora vee prave zastopnike narode, pa nadomestiti jih z izdajicami. Z najhujšim terori z mom, z bajoreti, s puškami, z ječami so delali vladni organi na to, da pride v sabor čim največ madjarouov, in niso se strašili zajsramotnejših sred štev, kakoršna more rediti le domišljija satanoko hudobnih sovražnikov. Opozicijonsina kri je tekla v potokih, trupla ubitih volilcev, ranjenci in ra-njenke so pokrivali kraj*, kjer bo se vršile volitve, in daleč ca okoli eo se videla goreča poslopja, ka* zora kje bije značajni Hrvat cbapni boj ra svoja narodna, politična prava. Kakor bi drla sovražna vojska skozi brvatbk« pc krt j t ne, tiki bo sledovi po volilnih okrajih. Neštevilo v nt bo Vpijočih slučajev živinske krut oh: i madjaiskfga crižniStva, i uru ve policije in faoatizovanf ga vojaštva so navedli opozicijonalni poslanci ter neovržno dc kazali, da bo minole hrvatske volitve pravcati evropski škandal. Duktzili sr, da je uradnikom na Hrvatskem še vedno vse dovoljeno, da so ondetni uradniki najhujši agitatorji, ki ne uporabljajo le denarju in sleparskih obljub, nego tudi najpodlejše laži, pa dejan ska nasilja. Župane, učitelje, duhovnike, podance in diuge eo podili iz služb ter jih zapirali, pa nečloveško kaznovali, ako so le količkaj delovali za opczicijonalne kandidate. V.ada je organizirala celo vohunsko vojsko, ki je poslovala prav tako podlo, lažnjivo in neusmiljeno, kakor v starem veka rimski vohuni, tiste najžalostnejše kreature Neronov. LISTEK. Stenografski utrinki. Spisal Mestibor Trebanjev. Tt snopi 8, vzbujen po Gabelebergerja, je Jiki povoden j poplavil nemško zemljo. V vaeh večjih krajih, kjerkoli je bila gojitev stenografije omogočena, snovala so se drnštva v prospevanje mlade vede. Namen takih društev ali venčkov je bil v prvi vrsti navduševati mlajši zarod za domačo umetnost hitropisa, in delati reklamo mej svojimi rojaki z željo, da postane v teka let last vseh orni kancev. Nemci, uvidevši neprecenljivo korist te vede v javnem kakor tudi v zasebnem življenja in hoteći s tem pokazati, kako vedo ceniti delo svojega rojaka-izumitelja, oklenili so se je s toliko večjo gorečnostjo. V tem tiči ponajveč tud: vzrok, da Ba je etenogn iija v kratkem Časa V Nsmčiji tako bajno razvila. Vsestransko navdušenje za Gabelabergerjev sestav napotilo je nekatere može, da so jeli izdajati razumr dnu, poučno in zabavne knjige, pisane v Btenografskem piemu, ter jih širiti v omikanih kro- "** Opozicijooalni pridane? pa so tudi dokazali, da je pokazal hrvatski narod baš v volilni borbi tol-ko zavesti in ueustrašljivoeti, d j nahga ta vzvi* ;i primer vsakemu rodoljubu dolžnost vstrajati do zadnjega diba v obrani pravic hrvatska domovine. Hrvatje so se baš za minolih volit*'/ izkazali junake, in s spoštovanjem gledamo ca nje ter jih stavljamo svojim rojakom v izgled narodne z u a č a j n o s t i. Oposicijonalci so debato o nesramnem predloga veiifikac jskega odieka izrabil' večstransko izborno. Škandalozni slučaji, o katerih m brnelo pi tati [o v< lit v;-h vandalsko zatirano opozicijsko Ča-supiej#, so se razglasili sedaj telikacj korenitejše potom dsželnozborskih govorov, in ako je desegla kij ncadjnrska večina s svojim predlogom ca uničenje šestorice opozic jskih mandatov, je dcsegfa to, da pozna s?daj ves avstrijski nepristranski 8«et še natančnejše razupiti sistem *»ofa Hedervarvja in sredstva njegovih političnih lakajev. Ves kulturni in objektivno misleći svet rbsoja z gnjevom in z gnusom ta sistem, pa sočurtvuje s Hrvati. Taje, celo naroduo remško Časopisje obsoja torško razmere v kraljevini Hrvatski, k&'ero hočejo ispramtnjti v ogenko provincijo, in prsvtrjeai smo, di madj-.ronski vrči a i nikakor ni na jm>.-f»ia > koriBt, »ko celo sed^j izključuje opoz'cijooalce iz sej, ako jim cd ecao besedo ter jih hoča s slo ovirati v s', obodiem izražanju. Več oa, katere jedino sredstvo sta terorizem in krivica, se označuje bkdun, Dvomiti ni, da ovrže ta večina danes vso šestorico volitev. Razpisane bođo potem nove, in vo-lit veni boj se začne z nova. I' nova M bodo go dih žalostno sramotni prizori, a narod hrvatski tudi sedaj ne bo omagal, nego bo zmagovit, kakot je bil, in kakor mora ostati vedno le pravica. V IJ ubijani, 10 avgusta. Kdo bo novi knezočkof v Gorici V C) tem vprašaju pi«ejO „Agramur Tagblattu" z Dunaja h\ il ( : L bera'ni italijanski časopisi si razbijajo glavo, odkar je i: nrl gorski kuezoškof dr. Zorn, koga določita vatikan in avs:rljs>.a vlada • cestnikom Nepoklicani in nepro^tni svetovalci bi naj-rajše videli, da se uastavi prenousovan italijanski ki la. Na ta način se je iz neznatnih poskusov z vilo bogato stencgraf>«ko slovstvo. Seveda so 80 tudi pti njih našli duhovi, kateri so izkušali tudi svoje lastne sisteme spraviti v veljavo, kar se jim je deloosa tudi posrečilo. Tako je u. pr. Stol z e s svojim sestavom poplav:! prusko ozemlje. Vendar je poleg Stolzejevega in poleg dtuzih sstemov, ki štejejo v primeri z imenovanima malo privržencev, ostal Gabelsbergerjev sestav na krmilu. Slednji pok&z&l se ;e i Slovaocm v prevodih najprikladueji. Čehi so bili v tem oziru prvi, ki so ga prikrojili priležeo zahtevam svojega jezika. Po njih pa je našel tesnopia krepak odmev v Slovencih, kateri so bili zaje ino mej Jugoslovani prvi, katere ja vodila misel osnovati slovenski tesnopis. Korist stenografi.e pri beleženja govorov pri deželnozborskem zasedanji upoznali so veljaki že pravočasno v kranjskem dež i a , in ba,e je Is o! njega odvisno, ali bo imenovan kneziškr fon. Dr. Sede j jt iz Goriške dema, je star 43 let, je izvršil vse nauke z cd ti ko ter so mn kot dcž bodočnost. Slovencu stopivši po tadarjem predsednika .Matice Slovenske", dr. Cjst:, v dotiko s Cel i, so ee dotičaih bratski oklenili ter pj njihovem vzg'edu jeli gojiti tesnopis. Vendar je Btenogr. fija precejšno vrsto let le životarila. Prevodom ja manjkalo stalnih pravi), vsled česar ja bila veda praJana v roke Ijadem, ki so sestave po svoja prikro-evali, pre-narejali in popravljali. Pri taciu rA?.marah seveda ni bilo mogoča misliti na razširjevanja tesoopisa, ker je celo onim, ki so bili voljni priučiti si ga, nedcstaja'o naučnih knjig. ,Konec prib.) » slasti v Libercab, v Mosta ia drugod Čehe zasledovala in zatirala. Badeni je protokol, kateri sta mn izročila poslanci, cbiržal ter grajal hujskače in brutalne napadalce, obljubljajoč, da nvede najstrožjo preiskavo. Oficijozno turako Časopisje piše a velikim navdušenjem o prijateljske a razmerju mej Nemčijo in Turčijo. „Malumat" objavlja članek, kateri zatrjuje, de ni imel peterbarški obisk cesarja Viljema H., .Čuvaja in absolutnega šefa trozreze" nobenega drnzega nemma, nego vplivati na mirovna pogajanja v Carigradu v korist Turčije in ovreči Časnikarska poročila o nevarnosti za splošni mir. Turška vlada izr «ža z .to vedno svoja prijateljstvo do Nemčije, katera nikakor noče, da bi bili interesi Turčije kakorkoli oškodovani. — Vezi prijateljstva mej Nemci in Turki so zlasti v posladnjem času velike in močne. Obe državi imati namreč v Grčiji uporna dclžnico, in mejoarcd ia kontroli, ki bi vzela Grčiji vso gospodarsko svobodo, je takisto obeh prijateljskih držav vzor. Da pripomore k tem prijateljstvu še skupno sovraštvo do vseh slovanskih narodov na Batkano, to 83 razume. Položaj v Indiji je vedno opasnejsi. Izstradani I odi se dvigajo na vceh koncih in krajih, uporni Mjbamedaci so se združili v celo vojsko ter so nhbzočili trlnjavo Shabkadr. I a sedaj so se začeli tudi Af^anietanci sumljivo gibati. Anglija pošilja z nervozno hitrostjo vojaštvo na mejo ter se pripravlja aa bisno vojno. Izstradani in itak z angleško vlado nezadovoljni Indi se hočejo boriti na življonje in smrt. Nu, necboroženi in neorganizo-vani so, zato ne bode zopat dolgo, da bode 100.000 Angležev tlačilo in izrabljevalo 300 milijonov In lov. Celjska slavnost Povodom celjskih slavne etij došli so nadalje naslednji brzojavni in pismeni pozdravi : Trebnje: S^oj narodaa trdajava ia brani jo vrli Sakoi na teke. Na zdar! — Bralno društvo Trebnje. Trnovo: Slovenske h-ate in sestre, zbrane pri celjski slavnotdi pt zdravlja jo prisieio, pevaje: „Najrej ztFdiva slavf*, gOBtj*, zbrani pri novo-mašniku Lučauu, — Novomašnik, dekan Vesel, po slanec dr. Žitnik, goriški bogoslo\c in vsi drugi gostje. Trnovo: Duhom z Vami pozdravljam slovenske črti v tuji t:dnjavi. Naj kmalu slovenska trobejnea zavihra na zidovjn iste Žito: ,Naprej zastav« plaval" — Dr. Žtnik, državni poslanec. Trst: Zikasnjeno pridružuje se Vašej slav-nosti, k u'emo V.^m prisrčni: „Na zdar!"1 in „Na-prej!" Bodočnost je naš«! Znak je zmage jugu slavne t r;).^d v nemški g>ad, — Zaščit je bratiku slavce, k.ier m o Ml se ia ptujstvoaa brat. — M* rte-line Svetko, Kocmur Ivan, Mirfelane Actou, Mir-telanc Mirt s'a v, Peitct Frrdo, Ž vic Kristijan, Mar-telanc Ivan, Razem. Trst: R«.dnjoči se iz globine duša na VaSi dauašnji siavnoati, kli'oTio Vam v imenu delavstva ; „Po vztrajnem cMu do zmage!* — Tižsško podporno in bralno društvo. Andrej Kalan. T r" t: Vaše vzerno požrtvovalno delovanje slavi danes Bljajoe VBpehe, koji doneso slovenskemu narodu zele;e Štajerske gotovo boljšo bodočnost. Presrčne čestitke in pozdrave slovenskih delavcev na oba lih soja A irij« pcšilju : — Mtcdič. Trst: K današnji rdavnoati krepek „Živio!" Vrlo naprej! — Posojilnica. Trst: Diiš-^vno in gmotno oboroženi pridobite našemu narodu čvrsto postojanko, kojo i n neopravičeno BVOJej smatrajo OJIočoo in neustrašeno nap'ej, kliče Vam politično društvo „Fiinosl". — Mandič. Trst: V duhu z Vami, Vas pozdravljamo cd naše sinje Adnje. Slovencka ljubezen objemaj nas vsikdtr vse! — Cvekko Martelanc, Hinko Marte-lanc, Cotič, Pretnar, Pertot, Lah. Tre t: Tržaški Sokol kiča bratskim društvom in vsem zbranim Slovanom g.omoviti: „Na zdar, naprej do ?mage!" Tržič: Vihraj ia stava Sokolo7, vapešno oživljaj naroda pogum, združovaj brata k brata v slogo ved .o in vr.bi v skapni slave dom. — Bralno društvo. Tu pa liče: V Calji zbrani skuj-ščini kličemo gromoviti: ,Na zdar!*, .Naprej zastava slave!* — Davorin Jsnko, Ivan Hribar jun., redbina Vavken. Videm v Italiji: Na lastni zemlji v lepi složnosti danes se radujočim bratom kličem: Slava, Živeli! — Zamejski. V o d ii a n y na Češkem: Dragi bratje! I leja sokolska usposobi Vas, da ste v h ju z nemškim protivnikom svojim ostali Slovani. Živeli Slovenci ! Na zdat! — Sokol Vociitnsky. V o loška: Raduju' se tvojimi dosadašnjima uspjesi želi ti još sijajnijih za budučuost tvoja naj-mladja posestrima — Posojilnica Voloska. Voioska: Svečanosti Celjskega Sokola in sleveatkega nareda veseli se, žaleč vstrajnosti v borbi p.*o:i efprijateljem. — Volosko pobratimstvo. Vranja v Srbiji: Posvećenje sastave i otvaranje „Narodnoga doma1 bratski čestita n ime vraojake podružnice gimnastičkog društva: .Dašan Silni*. — P.edsedoik Toma P. Gjnrgjsvic*. Vrhnika: Zastava krepko naj vihra, kjer Slovenci smo doma! — Korenčan Fran j a, B ilej, Merjančoik, Fjliki Jalovšek, Maks Jdovšek. Zadar: Kamenom do kamna podi gosta dom složnim radom, podigaits a njemu i žrtvenik bratskoj slozi, da sjedinjenima silami azmogaate braniti narodna prava. U doma se vazdi našli na vkopa zatočnici in branitelji n trudnih svetinja, a Sokolova ktila iz svake Vas borbe pobjedonosno izaila. U dobar čas i n dobru ersču bilo Vam današnje slavlje f — Zastopnik Pere Zadar: Vašoj današnjoj radosti ushitno ače-stvnje bratsku dražtvo — Sokol v Zadra. Zagreb: Rtdujući se Vašoj današnjoj slavi kličemo: Složno in hrabro: „Naprijedt" — Stn-kovič, Suk. Zagreb: Ziokupljen poslom prisustva jem dobom i srcem svetčanosti bratskega „Celjskoga Sikola", klićeć iz dubina srca: Ž vali Slovenci a Hrvati ! — Rudolf Hajna. Zagreb: D/oslrukoj današajoj slavi braći S'ovenaca pridružujem j ss zanoino i ljubavlju. „Narodni dom" nek bude vazda stjecište rodoljubnega rada braći Slovanaoa. Pod stjegom Soko'a složno za sloboda i jedinstvo naroda, za narod n davnini bijasmo jedni, budimo opet. Živila slovensko hrvatska sloga ! Zagreb: Hrvatszo trgovačko družtvo „Mt-kur" pridružuje se odaševljanjem narodnem slavlja slovenska braća Junački naprijed t Živila bratska vzajemnost! — Predsjednik: Dragan Tarković, tajnik: Parosla* PaakiOevio Č.kara. Zagreb: Koturaški klub „Slovjen" poziravlja svom dašom današnju radost bratskog naroda, Žalec iskreno, da „Narodni dom" dično i nspjslao nosi uzvišena otačb?nčku zadača. Zlravo! — Paskiević-Čikara. starejšina. Zgornja Bela: Vilo I najnih opravkov za držan osebno se udeležiti današnje slavnosti Vam kličem. Ž veli zborovalci; v vztrajnosti in Blogi je meč. — Za odbor Glin »ko posojilnice: Lovro Za blačan. Za t i čin a: Iz razdvojene Kranjske kliče vzorni slogi Štajerskih Slovencev: „Z'.vslal" — Bralno društvo v 5t Vidu na Dolenjskem. Železniki: Zoranim bratom ob krami Savinji pri otvoritvi .Narodnega doma", trdujave proti navalom sovražnikov iz severa gromoviti : „Na zdarl Bog ia narod! Na ulajmo se!" —Koš-melj Dominik, Darmota Janez, Jernej B-nsd«čit, Ivan Ms:.;, Grošelj, Thaler, Ž lmvr, Dolenc, Ta-lopčič Železniki: Zadržani udeležiti se kličemo: „Na zdar:" — Tdka, J .sip Dimšar, Milka, LojsL»a, Anton H *fner. Ž i d e n i c e : Praci ped praporem Vaši n : Z Jar! — S:*cl Ž denice. •» * * Pismeni pozdravi. Čiste: Nhraohouue se z Hlastniti slavnoBti Vaši, p:č;«m-i Van, by prapor zasvečeny. vedi Vaj k uoanavnema vytia i a svoroosti. Kolera r.e»o scbrom&žčč tež se v každe dobe dobri, chrabri &yaove miletć vlasti. — Za S kol: Antoni* Smidtl, jedeatel Jos. Faffr, starosti. Divača: Na veke ta zgradba prostrana Nemčurja naj griz« Ciljana Ti bodi nam dom iu branitelj, Celjanu Ti bratu spasitelj ! Zatdava S »kola junaka Ta diči od zore do mraka, la Sokol naj brani te prage Dok i.-.«' Sioveac«m dan zmage ! Fran Piamnec, prede. bral. društva. D u c h c o v : Ačkoliv vy Ja'eai od Vaj, — pfece v dt cbu d es a Vami se tč ime a jsme pri-ste i že rozvmuti novćbio Vaćeho ptapora jest dukazem že nepovolite, a vytrvate až sprave i i.t zvitežti Va^f dnešri slavnosti fi^jem včebo zdara. Necbt: zašaci piapoit Vaj dnes ceema svetu, Že jest lipa slovanska spet v plnem kv-tu Pod a koi ui sefade ii statni Sokolioi N 1 i • i poklesucutadovedouobbajiSlovanskon Matici. Srdcč y bratrsky pozdrav Vaši n bratii n kteii sa VaM slavnosti tu kastnih — Za S ikol v Ducbcove: Fr. Prohazka, Aut • ..hav .. Frenštat: Vya teu prapor vztyjte, bratž ! ,. . . Jon v erdce zapal, cbrabrost boha'yru a hudim vojsko netušenyh eil! Sat jenom ton, kdo ztratil v nebs viru a ms!ym teu, kdu zia jen iualy til . . .tt Sokol. H ocen: Nomohouce se tu'.astndi slavnosti b\< »oi r.M 'ont Viitono, vo'ane Van naše upi* im no Sokolske: „Na zdar!" — Sjkol. Josefovč: Pryme e bratcakć sokolske našs s'ovs:)Suc : „Na zdar" a nechl' to sami otiase vzdu-enem i celou pf.rodou — Sokol. Križevci: Srdačno i bratski čestitamo. Živio slovensko Cilje! Zivio celjski Sokol! Ž.vila brača Slovenci I — Klub biciklista Križevci. Kolin: VzdaVeai, zdil nt a Van' pod radosti s dasšni vyaaa«anl elavsosti a a ve d o mi vzajemnosti slovsniki 'i i ae daleiitost veipola^io kolski* kot grom moča i, In stoj nam „Dom Slovenski" neomajai! Ponosno Sokol ščiti g« s pera hi Trepeče naj pred njim aovražnkola" ia vsam slaviteljem! Čitalnica. Svratce: Ku Vaši dostojno slavnosti, ktera Di'n \\ -ce" za ima a radesti naplnuje, že duchem budame etale mezi Vami „Na zdarl" Sokol. Ž a'ar na Moravskem: Pr^ne Viin z lir*tr.-iky h ur n n-.yjh srlti maolio /.daru o slavnosti Vaši. Necht' jedsota Vaše mobatni, a stana ss pevnou, nedobytnon baštoa slovansiebo jiha. „Na zdar!« Sokol. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. avgusta. — (Vseslovenski shod ) Iz učiteljskih krogov se nam piše: „Soča" piše v 33. številki, da bodo na vseslovenski shod vabljsai državni in deželni poslanci, žapaai in žapaiki (karati in vi* karji), le o učiteljih ni govora. Upamo, da smo slovenski učitelji prav tako zaslužen ia v &en del našega naroda, kakor dabovsčina, zato bi bilo le pravično in prav, da kolikor dahova:kov, toliko naj ee tudi učiteljev povabi na vseslovenski shod. Pričakujemo, da bodo merodajni činitelji uvažavali že'jo slovenskega učiteljstva. — (Imenovanja.) Geomater g. Ivan Sirk je imenovan višjim evidenčnim geometrom, gaome-terska pristava g£ Fardinand čermak in Ivan Prešel evidencaima geometroma in geometerski asistent g. Josip D a a s t e r evidenčnim elevom pri zemljiškodavčnsm katastra. — Poštna praktikanta gg. Fran Zapan ia Fran Sem rov sta imenovana poštnima asistentoma v okrožji tržaškega poštnega ravnateljstva. — (Kolesarska vest) S privoljenjem c. kr. deželne vlade je ,1. splošno Ijnbljansko kolesarsko društvo" premanilo avojs ima in se imenuje seda) „1. ljubljansko kolesarsko društvo*. — (Parobrod na lajubljanioi.) Tekom pri hodnjega tedna začne na Ljubljanici mej Ljubljano in Vrhniko voziti parobrod. Podjetja ima v rokah gosp. K. Kotnik na Vrhniki. Vozil bode tisti mali parobrod, kateri je svoj čas vozil po Blejska aa jezera. — (Valik izgred.) V Latterm&nnovem drevoredu provzročila sta včeraj z veće r dva sanitetna vojaka velik izgred. Vojaka sta jo primahala ii Šiško in vm njija vedenj« j« kazalo, da sta močno vi-o jena Prišla sta blizu cirkusa prav v trsaotka, ko ja) fcila predstava končana in ko se je občinstvo jelo razhajati. Ko sta sagledala vojaka mnogošte vilao, cirkus zapuščajočo množico, potegnila sta meča in jela kakor besna udrihati Krog Bebe in po ljudeh. L;udje so svveda kričaje bežali na vse strani. V tem ko sta vojaka klica!a na korajžo in žugaje vihtela orcž e, približal se jima je neki domobranski Častnik, a voiaka ga nista hctala sušati in jedea vojakov je celo po Častnika zamahnil in mu na rami preklal Bnknjo. Še sl»bše se je godilo nekemu dragemu vojaka, bil je menda v d ni k, kajti jedea razgrajačev ga je s mečem v rami zasekal tiko, da so ga morali v bolnico odnesti. V tem je jeden razgrajačev, udarci z mečem cb drevo, zlomil svoje orožje, na kar je vzel stoj jermen in i njim nekega člana cirkns-družbe udaril po glavi tako, da je mož omedlel. V tem so prihiteli redarji in tudi vojaška patiul;a. Ko sta razgrajača zagledala redarje in vojake, sta jela bržatt proti Šiški. R«zea rsdarjev in vojakov so se za njimi zapodili tudi trije krepki fantje, kateri so naposled ajeli in premagali oba razgrajača. J^den teh se tndi hi takrat ni ndal, ko je bil ž* zvacan. Vrgel se le na tla in ni hotel vstati, tako da so ga morali z BbojišČa" odpeljati. Ker je bda v Latternannovem drevoreda vel ka tema, je naravno, da je bilo občinstvo v strahu, zlasti ker je bilo razen rečenega vodnika de nekaj dragih ueeb ranjenih, na srečo, da so vse rane povsem lahke. — (Cirkus Henry.) Prvi dve predstavi «ta občinstvo prepričali, da je dražba jako dobra. Vse točka se izvršujejo elegantno in točno. Občinstvo, katerega je bilo pri obeh predstavah toliko, da se je vse trio, se je jako dobro zabavalo in ni dvoma, da bodo tudi nadalnje predstave jako dobro obiskant. — (Iz Idrije) se nam piše: Politično društvo BJednakopravno8tu priredi v nedeljo 22 t. m. popoludne ob 4. uri v pivarni „Pri črnem orlu* javni shod na katerem bodeta poročala drž posl. dr. Ferjančič o državnozborskem delovanji in dež. posl. dr. M a j a r o n o bratovskih skladnicah in o deželnozborskem delovanji. — (Tamburaški zbor ljubljanskega „Sokola") priredi pod vodstvom g. stud. inr. A Sve-teka v vrtnem saloun g. M V čiča v Postojini na korist postojinski ženBki podružnici sv. Cirila in Metoda dne 22. avgusta t. I. tambnraški koncert. Iz prijaznosti sedeljujejo: go*pica * # *, gg. O kar Deu, koncijdjent ter stnd. ing I. Kersnik. Vzpored: 1. Jenko: „Naprej", udarja tamb. zbor. 2. Govor. 3. J. Đartl: „ Venec vojaškitj narodnih pesmij", adarja tamb. zbor. 1. Mozart: »Vijolica", poje goapica * » * z spreadjevanjem glasovira. 5. V. G. Brož: ,Pro-ljetna pjesma". Igra za dva brača s spremljevanjim glasovira. 6. a) Z*jc: „Lastavicam", b) Nedved : .Njega ni*, poje g. Janko Kersnik 8 spremljevanjem glasovira. 7. V. G. Brož: „S*n", glasbsna slika, a) poletni večer, b) pastirji se vračajo z čredo domov, c) iz cerkve se čujejo orgije, d) mladež sa zbira k plesu, e) narodni plesovi, f) noč, g) v da ljini so čuje žvrgolenje slavcevo, b) pošta bo pelje skozi gozd, i) polnoč, k) vilinski sestanek, 1) igre in pesmi vile, m) jutro, udarja tamburaški zbor. 8. Vdh.r: „Rožica", poje goepica * „ * s sprem, glasovira 9. a) Vilhar: .Mrtva Ijnbav", b) V. G. Brož: .Carnsval de Venise", brač 1. solo s sprem, glasovira. 10. A. Mascagoi: „(ntermezzo" iz opere aCavaIeria Rust cana", udarja tamb. zbor. ll.Zijc.: „U boj!*, udarja tamb. zbor. — OJmor. — Ples. Začetek točno ob l/t8, nri zvečer. Uetopnina: sadeži I, II., III. vrste po 70 kr., sedeži ostalih vrst po 50 kr., stojišča 30 kr. — (Triglav) je bil 15. in 16. t. m. jako ob ljuden. Nad 50 hribolazcev, večinoma članov radovljiške podružcice „Slov. plan. društva", se je ode težilo izleta na Triglav, kojega je priredil g. Roblek. V ponedeljek 10 t. m. je bila ob 3. uri zjutraj v Triglavski kapelici že 5. maša po slovesni blagoslovitvi, ki se je vršilo dne 12. t. m , in katere seje udeležilo nad 200 domačinov in tujcav. Triglavsko kočo je posotilo letos že blizu 350 hribolazcev ; to število kaže jasno, kako cvete turisrika mej Slovenci. Tudi Vodnikova koča na Velem Polja in Aljaževa koča v Vratih sta letos prav dobro obiskani. — Gosp. K a d i 1 n i k je bil dne 14. t. m vrhn Tri • Slava. Čestitamo slavnemu turistu na sijajnem uspehu v sivi starosti. — (Roparski napad ) Posestnik Urban Oblak ia PreUsja je bil, ko se je vračil s semnja v Škofji Loki domov, napaden. Dremal je poleg Babnika za nekim grmom, kjer ga je neznan mu človek začel daviti in mu skušal iz žepa vzeti listnico, v kateri j« Oblak hranil 206 gld Oblak se je napadalca obranil, na kar je ta odzbežal. — (Nesreča.) Dae 13. t. m. igralo se je poleg Blejskega jezera več ctrr.k, mej njim 7 let ai sin gospe Marije Soklič. Fantič je padel v vodo in ko ga je Martin Pavlic, kateri je bil koj za njim skočil v vodo, spravil na kopno, je bil že mrtev. — (Iz Krope) se nam piše: Dne 22. t. m bo v Kropi elavnost blagoslovljenja nove brizgalne in gasilnega orodja prostovoljnega gasilnega društva. Razpored: 1. Oa 9. uri zjutraj sorejem gostov pred hišo gospoda načelnika J. Jalena. 2. Maša ob 10 nri v cerkvi Matere Božje pri lKipelici". (Poje društveni zbor) 3. Po maši blagoslovi jen je nove brizgalne in gasilnega orodja pred gasilarno. 4 Skupni obad v gostilni gospoda J. Jalena. 5 Oo 3. nri zakljačenje k^gljarja ns dobitke. 6 Velika ljudska veselica: srečkaoje, razne igre, petje, godba, prosta zabava itd. 7 Zažiganje umetnega ognja. Ustopnina 10 kr., gasilna društva so vstopnin« prosta. — (Konjska dirka v Št. Jerneju ) Običajna vsikohtna konjska dirka v Št. Jerneju se bo vršila leto« dne 12 septembra popoladne ob 4 ari. Dirko priredi konjerejski odsek c. kr. kmetijske dražbe kranjske. — (Iz Metlike) se nam piše: Bicikliško društvo „Naprad" v Karlovcu je 15. t. m. priredilo dirko na 30 km dolgi cesti iz Karlovca v Mat) iko, pri kateri je prišel prvi na cilj g. Slavko Simecki iz Karlovca in sicer v 57 min., drugi g. M. Tance v 59 min., tretji g. Joso Patrovič v 61 min. — (Volilni shod v Žalcu) Die 15 t. m. je drž. posl. vitez Berks poročal v Žtlcu o delovanju drž. zbora. Zbralo se je nad 200 voldcev, kateri so vzeli poslančevo poročilo od bruc na. znanje, izrekli poslancu popolno zanpanje in vzpre-jeli dve resoluciji, s katerima zahtevajo, naj se izdajo tudi za Blovenske pokrajine take jezikovne naredbe, kakor so se izdale za C^ško in Mjravsko in n ■■) se rezervisti kličejo spomladi in ne na jesen k vojaškim vajam. — V nedoljo bo volilni shod v Slovenjem Gradcu, na kateram bodeta govorila gg. poslanca dr. Zičkar in Ivan Vošnjak, 5. sept. pa bo slicd v Velenja, na katerem bo govoril posl. dr. Žičkar. — (Celjski nemškutar) gostilničar F a n i n g e r je dve sioven^zt ženi spodil iz »vo e krčme, rekši jim „Le idite v „Nar. dom", za „\V ndisehe" nimam pijače", Slovenci, — ogibajte se Faningor-jive gostilne! — (0 občnem zboru nemškega planin skega društva v Celovcu) 8B čnjejo kaj zinimive reči. Poroča se, da jh dež. vlada merodajnim gospodom v Celovcu s polenom namignila, naj po ekrbe, da se ne fazo besi nobena frankfurtarioa, sicer to isrtčao prepove. Veliki celovški Germani so se koj edali, in res ni bilo videti dan občnega zbora nobena I'- nkfart^rice. To pa ni uzrok, da nemški listi o občnem zboru trdovratno molče, uzrok je ta, da so bili udeležniki obč. zborp, došli z vseh mogoč h stran>j, brutalno žaljeni, tako da 80 pobr»ii čim prej možno šda in kopita in bežali na vse strani. Ko so namreč udeiežmki obč zbora prišli na Vrbo, ajer bi sa imeia veselica vršiti, jh poe^stmk Wohliss ni pustil v svoj h. tel, in jih podil od hiše, ker i« bila veselica prirejena v Vrbi in ne v Poreču. Gladni iz-etniki so iskali jedi in pijača vdrigem hotelu, ker pa tudi niso ničesar mogii dobiti, tako da 80 naposled po slovanskih gostilnah m hišah prosili jedi ia pijače, in Slovenci so j m ki t olikani ,i tudi postregli, kolikor so megli. Večina izletnikov se je koj vrnila v Gvloveo in se zarotiia, da nikd>r več ne stopi na koroška tla. * (Strašna bolezen) se je pojavila na otoku Visu. Zove ee lepra ter je nujoetadnejša Bg bova" bolezen. Človeku se narede pod kožo velike, spečetka trde otekline, ki posUnejo s Časoma mehke in gnojne, ki uničijo polagoma vse nde. Ud za adom odpade, tako da nima človek nosu. oči j, rok in nog, a vender še vedno živi. Bolezen traja 9 do 18 let. Savada človek končno umrje. Vzrok bolezni so lepra bacili. Avstrijska vlada gotovo vse stori, da *e bolezen ne razširi. * (Radi nesrečne ljubezni ) V TemeŠvaru 88 je v i' r-s vrgel z druzega nadstropja odvetnik Rajmund Bertram na dmrišče in je takoj mrtev obležal. Pred 16 leti je dosegel Bertram svoj dok torat in je postal vrl odvetnik v Teuešvaru. To se je zaljnbil v lepo hčer nekega veleposestnika, ki pa je njsgovo snubitev odbila ter se poročila z nekim diplomatom. Bertram pa ni nehal ljubiti Bvojega vzora; zasledoval jo je vedno in silil v njo, da ga je morala karati celo policija. Nastal je škandal, in odvetnik je zapustil Temešvar. Bertram 8e je ureielil v Modoa in potem v Ditto. Tu pa je nekdo umoril in oropal njegovo gespodinjo. Su mili ko odvetnika in ga zaprli. A storilca so kmalu ni.i-li ter odvetnika zopet izpustili. Bertram je bil moralno uničen, začel je piti, zašel v veliko bedo ter se v obupa usmrtil. Pri mrtveca so dobili le — 0 kr. * (Premaknjeno poslopje.) V Parizu so te dni po ameriškem vzg'eda premaknili ceio veliko zidano poslopje in je postavili na drug kraj. Zgodilo bo je to s šolskim poslopjem, visokim tri nadstropja. Poslopje so pri tleh „odžagali" in je posta vili na 130 Jesenih valjarjev, potem pa je porinili 15 metrov nazaj in je postavili na nov, ža priprav Ijen temelj. Hiše niso izpraznili in premaknili so jo tako lahko, da se v hiši ni niti čašica zvrnila. Hiša je težka 500.000 klg, a premaknili so jo v minuti 8 cm daleč. Knjiicvnost, — »Izvestja muzejskega društva za Kranj sko'. Vsebina 2. sešitka: 1. 1. Vihovte: Gorski z ikon in gorske pravde. (Dalje) 2. V. S reska: Ba-ležke o nekaterih cerkvah v kočevskem dekanata. 3. Dr Fr Kos: Loško gospostvo leta 1630. Mali zaoiski: Ivan KnnšiČ: Imenoslovni pabsrki. 23r z;o3 arvjtee- Dunaj 19. avgusta. Prva spravna konferenca se bo vršila prihodnji četrtek, dne 2 6. avgusta. Ministerski predsednik je na konferenco povabil češkega dež. maršala kneza Lobkovica, češkega veleposestnika grofa Karola Buijuov in voditelja nemških veleposestnikov grofa Oswalda T h u n a, dalje češkega državnega posl. dr. H ero ld a in nemškega dež. posl. dr. Schlesi lige rja, kateri bodo potem imenovali ostale zaupne može. Budimpešta 19. avgusta. Z oz:rom na vest, da je bolgarski knez, mudeč se v Carigradu, obiskal vse veleposlanike, samo avstrijskega ne, konštatuje vladni „Nemzet", da je knez pač oddal tudi pri avstrijskem veleposlaniku svojo vizitnicn, a na žaljiv način, na kar je reagoval veleposlanik na ta način, da je svojo vizituico poslal knezu po pošti. Carigrad TJ. avgusta. Diplomatični krogi se boje, da kuje turška vlada zopet posebne naklepe preti Armencem. Predvčerajšnjim je prtd policijskim ravnateljstvom v Peri počila bomba, koj na to je policija ujela dva moža, katera sta imela nekaj dinamita pri sebi. Tudi pri palači velikega vezirja se je zgodila dinamitna eksplozija. Nastala je velika panika. Policija dolži Armence, da so storili te atentate, dasi nihče ne dvomi, da jih je uprizorila sama policija, da bi ljudstvo nahujskala proti Armencem. London 19. avgusta. Zaradi nastalega nesoglasja glede orijentalnega vprašanja grozi Angleška, da izstopi iz koncerta evropskih velesil. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, (DjJje) Zbornica sa je obruila do gremija trgovcev v L ubijani in do dotičnih zadrug po deželi. Iz odgovorov se sme soditi, da se vjema e predloženim načrtom zakona glede davčnega zneska, poirfbcega za svojstvo polnopravnega trgovca. Ti. rakon bi imel III člene, ki se glase: Člen I 7. in 9. zakona z dne 17. decembra 18G2., drž. zak št. 1 za 1863., uvodnega zakona trgovsko«* zaito nika se razveljavita in se imata v prihodnja gasiti tako: jj 7. Djločbe trgovskega zakon kb o tvrdkab, trgovskih knjigah, prokuri in trgovskih družbah je, izvzemši krošnarje, navesti na vsa trgovce, ki od pridf-bitka svij* kupčije plačujejo iernega drživnega pridobitnega davka v krajih z ntd 100.000 prebivalci najmanj CO gld., v kraj.h z nad 10 0O0 in pod 100 000 prebivalci najmanj 40 gld. in v krajih, ki nimajo nad 10.000 prebivalcev najmanj 25 gld. — ali katerih kupčija bi po svojem obsegu utemeljevala omenjeno davčno izmero, Če ne bi bili oproščeni plačevanja. § 9. Ča ja tvrdka kakega trgovca vpisana v trgovski register, nimajo poznejše prememba zaeska pridobitnega davka, ki ga ima plačevati, ali voled pomnožitve prebivalstva obratnega kraja nastala uvrstitev tega kraja v drug krajani razred (§ 7.) nobenega vplive na izvrševanje v prejšnjem paragrafa navedenih določb trgovskega ?.akonika. Cen II Ta zakon stopi s 1. januvarjem 1898 v veljavo. Na trgovce, katerih tvrdka je bila ob pričetku veljavnosti tega zakona že vpisana, nima premena postavnsga davčnega stavka nobenega vpliva. č3en III. Iavršitev tega zakoua sa naroča pravosodnemu in trgovinskemu ministru. — <>.!•••♦ k Dutrjuje načelom, ki so izraženi v tem zakonu. (S se § 7. zakona z dne 17. doc. 1862. drž. št. 1 iz 1. 1863., glede uredbe trgovskega zakonika primerja z v načrta obseženem novim § 7. se dobi preverjenje, da ta kolikor mogoče upošteva krajevne razmere in določa minimalni davek, d* je pričakovati, da bo dolžnost protokolovanja zadela le tiste trgovce, ki imajo sposobnost, knjige voditi iz ka-tf.rih so razvidne njihove kapčijske razmere in stanje premoženja, trgovska pisma hraniti, inventar napraviti in bilanco skleniti in trgovBke knjige, inventare in bilanc« za določenih deset let hraniti (elea 28 do 33). Odsek šd povdarjs, da je doslej § 7. dolečal, da je določila trgovinskega zakonika o firmah uporabljati pri vseh trgovcih, ki so od pridobitka plačevali jednoletnega direktuaga davka brez doklad na Dunaja najmunj 50 gld., v okolici dveh milj okrog Dunaja 30 gld., v krajih s prebivalstvom čez 50 000 najmanj 40 gld., v krajih čez 10 000 do 50 000 dnš 30 gld. in v krajiu z ali ped 10.000v duš najmanj 20 gld. Odsek končno predlaga: Čistita zbornica naj ae izjavi, da »orirtja nacrtu zakona v polnem obsegu. — Predlog so sprejme. (Dalje prih.) V m ril SO-v ■ J uhlja nI: V deželni bolnici: Dne 13. avgusta: Ivan Močnik, čevljar, 44 let, alkoholizem. — Ivan Hanptman, delavec, 26 let.^jetika. — Fran Grli^ič, gostafi, 6i* let, o&tarelust. — Fran Čižman, hlapec, 40 let. i .tika. Dne 14. avgasta: Marija Kemperle, delavčeva hCr, 11 mes . liozjaat. Pm'' I A, avgusta : Ana Kepa, delavčeva žena, 47 let, rak. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 30$-'A m. t> < Stanje Čas opa- baro-7«.ivatjja i metra v mm. fempB-ralura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 1K. 19. • y, zvečer , 786*7 7. zjutraj 7.H4 2. popol. 788*0 202 1.V2 280 si. jzah. b1. svzh. •T. zahod jasno megla jasno 00 V>'2 181 101 Iv 2 100 f55 11« M 11 a iS 6 ihs Srednja včerajšnja temperatura 80*9*, za JJ'81 nad normalom._ ID ^j-xx a. j 31^: a. "borssa- dne 19 avgusta 1897. 8*n;»ni državni dolg v uotah ... Fkupoi državni dolg v arebrn .... Avctrijska rAaln. renta....... avstrijska kronska renta 4*/...... Optraka r.laia reuta 4*/«....... Ogcrskn kronska renta 4*/, . . , , , Avulro-ogr.rekc banftne dnlnita ftruditce delnice......... Tjondnn vipta........... Krctki dri. bankovci aa 100 mark . , 90 marfc......., . . . . JA IrrJikr.v........... Balijatiskl bankdval....., , C. kr. ceLini .... Dne" 18. avgusta 1897. !•/„ državne srećke is 1. 1854 po «60 gid. Državne srečke iz 1. iHHi po 100 gld.. . Donava rog. srečke 6*/, po 100 gla. . . 128 Zemlj. obC. nvstr. 4'/,° 0 slati zaat. list■ . i*9 Kreditne sročke po lOO gld......202 Ljubljanske h reč k c.........22 Budo! f ovc h ručke po 10 gld......26 akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . 160 fraiL w;v. •nrnit. valj. 170 gld. a. v. , . 465 Papirnati nihal? S proste roke se proda lepo posestvo obstoječe iz dobro ohranjenih goapodartkih poslopij, 11 oralov goada, polja za HO mernikov poaetve in <» oralov travnikov. — Ratančneja pojaanila daj« Ferdinand Forte v Bukovjl, zadnja poŠta Zasrorje ob Savi. Il«l9—2) f gostilni „Pri zlati ribi" v ZEBiToJlii ia.llca.lx žrtev. 3 dobe se >Miilt tliiii s^ve^i raki. S spoštovanjem 999—17) Franjo Rozman, gostilničar. 25 Jrr. m 30 ■ * 60 • 60 * 06 » PO 9 ■ 2> S * 80 • 72'' i i 1 75 52 % 26 • 64 • gld. 25 kr. 75 ■ n 75 a 60 ■ • ■ 25 ■ a - i a « v • 27" , Ces, kr. avstrijske državne železnice. — j i 11>. > i • i-< > < I.« i '» ar it Krau jHlto ima P'ran Čiaden (ses-nj v Ljubljani, na Mestnem trgu hiš. štev. 25. l>r. I iiAko se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ^gft6£s2*?* lovijo se le ii ti-i «;»,) u *»> znatne ln*kiii«» o*l polti, Ul ; .m.ic »nI« il tt uit činio Ini . ia uežllrt. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in č\rstost; odstrani kaj nago pege, žoltavost, ogerce, nosno rudećico, zajedce in druge ncsnnžnosti aa polti. — Cena vrču z navodom vred k1«J. 1.50. Dr. I i i itt-ri U j? l^-tr^ «»!•» BISHSCEi.MIIiO. Najmilejše in nujdobrudejnejse milo, za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad iUt kr. —11) Dobiva se v LJatalj»t«i v i pl. Trnlaooajoja lekarni in v vneh \ečjih lekarnah. — Postna naročila v^prejema IV. Ilenu. r»in>u*, X. Izvod iz voznega reda ■v-«15elttxt.«ara. od X. J-utiilJa. 1897. Odhod Is LJubljane fjnž. kol.). Proara oez Trbli. (S62-18» Ob IS. ari t Min. po no,-i oiobni vl»k v Trhli, Beljak, OoU »„ r-jnifntfmi«, T.Jtihno , 6«» Etoltth&l ▼ Ana.no. Tintil, Omiiiiii.ni, Holnn^^' I.oiid->.T, Lim-, Budnjevloa, Plaenj, Marijine viri, Heh, Kr.incova rari Karlove vari, Prago, E.ipakn. —Obli. uri 50 min. dopoludn« oaohni vlall ▼ Trhii, BootAbal, Ho I jak, Celovo«, IJuhno, Pelithal, Dun»J. —Oh 4. nrt S min. popoladne oiobni vlak t Trti*, Beljak, Celovec, Franaonafnat« t.in ■ i . Selithal t Solnograd, Lanil-Oaitaiii, Zeli ob jaanru, Inomoit Brofrauo, Oiirlh, (*«nevo, Pari a ; Oei Klnlu Kuitlin^ v Hteyr, Uno, Binioj«.' v!i:o. Pisanj, Marijina rar«, Meh, Frmncove Tare, Karlove vara, Vra«o Lilpako, HrinaJ rla Amilatten. — Oh 6. uri 3!) min. popntilno otiolini vlak t !,<•-.-ltlt-tl, (Ib ob nedeljah In praaiiikili.) — Oh 7. uri 46 min. avećo? oduImii vlak * r.eao«-Bled. Proara v Novo mesto ln v KoAevJe. Ob 8. url 1A min. ajatraj immani vlak. —- Ob 19. url r,f> ra1n pQ. pol;:aHe maia.nl vlak. — Ob 8. url 10 min. iveAnr metani vlak. Prihod v I.(»ilit f it.?... (juž. kol.). pToa;a U Trbiža. Ob 6 url M taln. ajntraj oaobnl vlak a Dunaja vla Ajnitetten. Solnnirrada, Miif.i, Stajrra, (Ini.i, •••i:a, laohla, Auarooa, Pariza, Oeueva' Curina , nreffp.noa, Inomoita, Xolta ob jeaeru , i.juhna , Oelovua. Beljaka, Kranaauafeitn. — Ob 7. uri A^ min. ajutruj oiohul vlak ia Liaaeo, Bleda. — Ob 11. azilu min. dopolunc», Innmoatn, /."lla ob Jaaeru, i......i iia»t..i-it», l.juln.i, ('••](,-.., lilr.oa, 1'or.Cabla — Ob 4. ari is7 min. popoltidua oaohni vlak a Dunaju, hjni.i a, St»l«ikhala, Bnljakn, Oolovo«, Franaenafeata, Ponlahla. — Ob 8. uri 6 mu ivnr.r oaobni vlak a i).....i , via Amatatteit In (.u.h:.u. Ia Upakega, Prage, Fraiuiovih varnv Karlovih ▼arov, Beba, Marijinih varuv, PUuja, Ru'lnjnvio, Iiiuca, Steyra, Holnoitrada, Beljaka. Oalcvoa, PontaMa. — Ob 10, nrl 2"> minut avočor oaohui vlak ia .• |::.-.la (la ob nel|nno (drž. kol.) In Ksiunlka. Ob 8. uri '.'i min, ajulraj, ob 11. uri A min. dopoluilna, ob 6. nrl 90 min. aveuar, ob f. uri &6 min. .i.....r ,i . . 'uji vlak le^h ueilaljab In praanlkib.) Ušnjarija najatarajaa v <-iornJciai grml:s, v Kredi trga, nekdaj lastnina Franca Krajnc-a', oakrbljena z vsem orodjem in čresloni nt* —iti let v na|«Bitta — Pogoji ee izvedo pri g. al».Hf|iia .T 2 i i-, ia -i n v ^uumjcih gnati u. (I2k29—1) v področji mesta Kagrelut. Hifta s tremi sobami in veliko v« rando. HIhv za dve kravi, preanioa in sobit za viuioarja. Posestvo ima 4 orale: sadovnik, vrt, I olje, hrastov gozd in jeden oral z ameriškimi trtami zasajenega vinograda, od kojega te je letds nadejati nO hektolitrov izvrstnega vina. — Cena 13.000 gld. z l^tofinjim biranjem, bit li?.000 gld. brez istega. — Vpraša u*j se lastn k «lr. MtnUo-vlo v /iigrvbu, Verliovec 15. (1212—2 G-lavno zastopstvo velike inozemske življenjske zavarovalne družbe se podeli vplivni, strokovno izurjeni, jamšcine zmožni osobi. Ponudbe se prosijo pod šifro W. 3174 Rudolfu Mosse na Dunaji. (ia8i-i) ■JLiasjikniOillpialJLaailaii ^3^^ na trivogelnem travniku poleg Lattermannovega drevoreda. lQO osob. CiO Konj. Vsak dan oh vsakem vremenu ob 8. uri zvečer velika izredna predstava pri kateri sodeluje v»e maietuiiko onobfe, pre(lva|au|e Iti |ahanje Isborno drealraiiili iolnkib in prostili k kr. -*a»S (880—20) ZiiIok« pri p. lekarnarju M. .viiar«i«»i •»»•iil»«*t;«- r-1 u , pri zUtom orlu" v Lfabl 11*»* i, 1'rrnlriiov 11 ^ hI. ^. Oalje v v . - -11 lokarnah in drogarijah. ^BtPOT.^'.v..-. ---.- tmW«.'i--WSjfmSjSJHBMnrMaa1IW I I >h' izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodnu Tiskarne".