Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 2* aprila 1938 Štev. 8. Leto !. Vreme od sobote do sobote {Napoved od 2. do 9. aprila) V južnih predelih Slovenije bo prevladovalo aprilsko spremenljivo vreme. Krajevne pooblačitve in nagnjenje k padavinam in nevihtam krajevnega značaja. Menjajoča se temperatura. — V severnih predelih nekoliko stalneiše vreme. Proti koncu tedna večje možnosti padavin. Temperatura stalna, vendar ne bo znatnejše porasla. Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ul. d. Tel. 23-67. Izhaja vsako soboto. Velja letno 3fi din, polletno 18 din. mesečno 3 din. V Maribora dostavljen na dom letno 48 din. mesečno 4 din. Oclasl po cenlkn. Rokopisi se ne vračaio. Poštni čekovni račun 11.7S7. Cesss H dinar Odkod j Slovaški klerikalci patra Hlinke nesposobnost Zakoreninjenost v narodu, po naše bi rekli — v ljudstvu, se je začela na Hr-vatskem postavljati in zahtevati kot legitimacija vseh resničnih politikov, da smejo med ljudstvom nastopati in delovati in ga tudi na zunaj upravičeno predstavljati. Ta zahteva ni nikakor slučajen pojav, niti ne samo hrvatska posebnost, marveč velja že nekaj let po vsem svetu. Povsod se od modernega politika zahteva predvsem to dvoje: 1. da je domač v svojem ljudstvu, da pozna ljudstvo in da tudi to pozna njega in mu zaupa; 2. da razume pomen in pot svojega naroda, ne samo kot ljudstva, ampak kot celote in da je pripravljen na skupno usodo z njim, pa naj bi se mu zaradi tega pripetilo karkoli. Združeni z Madžari in Nemd To dvoje je dandanes tudi pri nas zakon razvoja in le orodje tujih sil je vsak-teri, kdor teh pravil ne razume ali jih noče ali pa ne more razumeti. Tem slabše seveda zanj, če je le orodje tujih sil, kajti ves narod ga bo obsodil, že s splošnega vidika pa moramo reči, da je tak človek nesposoben politik. Kakor pride namreč vse prav ob svojem času, tako je tudi v sedanjem svetovnem razkroju prišla ljudstvom in vsakemu narodu prav tista notranja zgodovinska strnjenost in skupnost, ki je nastala v stoletnem razvoju in ki je mogočnejša sila ko vsaka narejena, umetna propaganda kakega fašizma in stanovščine, čeprav morda na površju ta prcplesk začasno zmaguje. Narod je tvorba življenja in stalnega kraja. Obsega vse odtenke družbenih odnosov in dela, vse prepotrebne žile in živce za obstoj družbenega telesa, kakršno je država ali cerkev ali tudi celotna kultura. To je pri vsakem narodu velika prednost, ki mu je nobena stvar na svetu ne nadomestuje, ker je nadomestiti ne more. Potrebno je torej, da s? to mi Slovenci -azločno izpovemo in da se izpovemo tudi v imenu ali na račun vseh tistih, ki se tega nočejo zavedati. Zakoreninjenost v narodu ali v ljudstvu ima torej še drugi, ima svoj posebni sodobni pomen, brez katerega bi ta beseda ostala le polovičarska, prazna, kakor je prazna celo demokracija, kadar pomeni zgolj lov na krogljice ob tako zelo redkih parlamentarnih volitvah. Prav zaradi tega pa je treba, da se tudi nam Slovencem prizna pravica enakopravnega, samostojnega notranjepolitičnega življenja. Naš čas namreč nikakor ni polovičarski; nasprotno, še nikdar ni bil noben narod v Evropi tako zelo, vsestransko, življenjsko prizadet, ko dandanes. Sc nikdar morda ni posegla družbena kriza tako globoko v sleherno življenjsko področje, in še nikdar niso narodi tako skrbno zbirali vseh svojih sil. Samo človek, ki živi trajno v ljudstvu in z ljudstvom, in ki trajno meri obzorja vseh sil v družbenem evropskem razvoju, pa more občutiti, kako trepeta in utripa ob vseh dogodkih narodna ljudska duša. A ♦udi samo tak človek more razumeti, kako krepko se ljudstvo oklepa svoje zemlje in svojih ljudi in zakaj ima ljudstvo nrav. To in vsaj to bi morali razumeti politiki sedanjega časa pri nas. Nedvomno je res, da pri Slovencih ni bilo takega prepada med ljudstvom in inteligenco oziroma gospodo, kakor je še zdaj na primer na Hrvatskem. Toda čedalje bolj vidirno tudi, da je to ugodno razmerje ori nas žal bilo, da pa že danes ni več. Da je do spremembe prišlo, je morda več vzrokov. Toda ne zadnji med temi vzroki ie baš ta, da so naši politiki ves čas od razpada Avstrije smatrali sebe najbrž bolj za naslednike absolutističnih avstrijskih oblastnikov, kakor pa za predstavnike nekega naroda. Le tako si je mogoče razlagati poglavitni del tistega, kar je zadnja leta doslej pri nas Ko se je po zadnjih dogodkih znašla češkoslovaška, ki si je s tolikimi žrtvami priborila svojo samostojnost in se razvila v eno najboljše urejenih demokratičnih držav, v težavnem položaju, pa vendar s samozavestnim mirom pričakovala r' -voja evropskih dogodkov, je slo vaš, a klerikalna stranka, ki jo vodi pater Hlin-ka, preko noči ponudila roko Nemcem in Madžarom v borbi za avtonomijo, hoteč na ta način izkoristiti težak položaj cele države. Ta dogodek je vzbudil ne le na češkoslovaškem, nego vsepovsod največjo pozornost in precejšnje zgražanje. Tu je pač treba reči, da je šel slovaški klerikalizem nekoliko predaleč ter mu c' > vaški narod na tako opolzko pot ne bo sledil. Združiti se s sovražnikom in tako izpodkopavati državne temelje, to je milo rečeno, izdajstvo nad vsemi žrtvami in trpljenjem, ki sta ga češki in slovaški -rod skupno doprinesla za ustvaritev svoje svobode in svoje države. V tem primeru se je spet enkrat pokazal klerikalizem v svoji pravi luči in potrdil, da za ceno vladanja žrtvuje vse, narod in drža- Mussolini o Italiji vo, če je treba. Ta slučaj prav lahko primerjamo tudi s klerikalizmom v Avstriji, ki je prav tako zaigral vse, in naposled tudi samega sebe ter mora sedaj hlapčevsko in vdano klečati pred novim režimom in mu obetati pokoro in zvestobo, ko je šele včeraj divjal v besu proti njemu. Ta poteza je tako značilna, da '-e ni čuditi, če so v nekaterih državah tako temeljito pomedli s klerikalizmom kot politično tvorbo. Igrati svojo politično igro za ceno države in državne samostojnosti ter v usodnih trenutkih nastavljati državi nož na vrat ter dajati nasprotnikom in sovražnikom v roke sramoten adut, to je izdajalska igra, ki zasluži vse obsojanje. Mar Je patru Hlinki ljubše, biti spet pod Madžari in Nemci, nego v samostojni češkoslovaški državi? Da, to je njegov zadnji poskus pred končnim zatonom, kateremu pa slovaški narod ne bo nasedel, ker ve. da ima na ~ ' x države dr. Milana Hodžo, moža, ki je njegove krvi in ki tudi pod madžarskim suženjstvom ni zatajil ne sebe ne svojega naroda. Oboroženi in oripravlieni BEN1TO MUSSOLINI V sredo popoldan je imel italijanski ministrski predsednik Mussolini v senatu velik govor, v katerem je podal poročilo o vojni pripravljenosti Italije. Duce je v svojem govoru ugotovil, da more Italija postaviti takoj na noge osem milijonov |mož, v skrajni sili pa še en milijon, tako Ida more postaviti devet milijonov mož, j od teh pa v smislu modeme vojne tehnike j 4 do 5 milijonov mož. Mussolini je omenil nadalje italijanske vojske vodje (Ba-doglio, De Bono, Graziani itd.) ter je napovedal, da bi v sučaju kake vojne prevzel v tistem trenutku on sam vrhovno poveljstvo nad vsemi vojnimi silami Italije. Obenem je pokazal na mornarico, ki dobi še novih edinic z deplasmanom 255.000 ton. Italija ima danes nad sto podmornic in je v tej kategoriji prva sila na svetu. V svojih hadaljnih izvajanjih se je M vil Mussolini z letalstvom, ki da je popolnoma pripravljeno. Letalska industrija zaposluje dnevno 58.000 delavcev. Italija ima danes 23.000 pilotov. Kot velesila je danes na suhem in v zraku popolno: a pripravljena. Končal je Mussolini svoj govor z besedami: »Tako mislimo organizirati mir, ne vsega človeštva, ampak svojega lastnega naroda. Zapustili smo Ženevo, kajti, kar šteje med narodi, je njih vojna vrednost. In nikdar Italija ni imela take vrednosti, kakor danes. '*> nat mu je burno pritrdil ob prepevanju himne. Po njegovem govoru je sprejel senat zakon, s katerim se italijanskemu radarju in Mussoliniju podeljuje naziv prvih maršalov imperija. ..So!** našega naroda Iz 3. št. »Grude« posnemamo naslednje ugotovitve o ljudstvu in njegovi »Našemu kmetskemu ljudstvu ie stala njegova »sol«, inteligenca ali izobražen-stvo, »narod«, vedno ali več ali manj ob strani; zato sta hodila — kar je pač samo ob sebi umevno — ljudstvo in »narod« tudi vedno vsak svoja posebna pota. Sedaj pa je postalo kar nenadoma moderno, boriti se za »slovenske ideale«. Ljudje, ki so se pred nekaj leti zardevali sramu ob besedi »Slovenec« in jih je Jo izrazu »slovenski narod« tresla groza, so se čez noč, ko je tako kazalo. prelevili v naioriginalnejše »Obersloven-ce«. Čudovito kameleonstvo! Ko še niti ni tako daleč v zgodovini tisti kulturni madež, da se je trgala iz naših šolskih knjig beseda največjih naših sinov, beseda Cankarjeva in Župančičeva, beseda tudi dveh najboljših Jugoslovanov. V »modo« se oblačijo tisti, ki so z za-, ;cm tajili svetinje, katere je slovenski kmet po prirodni nujnosti samoohranitve nosil s seboj in dedoval iz roda v rod. ki so mrcvarili leni jezik slovenski, ponižujoč in zasramujoč ga tako, da so ga celo ponujali, še za skledo leče ne, na vse strani, če je to kdo zahteval ali ne, če je kdo povprašal po njem ali ne. Ne rečemo, da čas in življenje ne bosta storila svojega. Sai se ljubimo in slovenski kmet pač ceni in ljubi svojega hrvatske-ga in srbskega tovariša in obratno. Za nas in našo ljubezen ni mej, družijo nas in zedinjujejo žulji in delovne roke. Mnogo šib je bilo po nas. tuje roke so nas teple. Naše zedinjenje ie torej globlje in : zahteva opustitev svetinj, ki so na- ravne. AU nikdar se našemu imenu in jeziku in svetinjam ni delalo toliko sile, kot v pretekli dobici v svobodni, narodni državi, in to od lastnih sinov, cveta naroda, kar bi morali naši vrhovi biti. Slovenije, ki hlapčuje, kakor ii trenutno kaže, nočemo, naj hodi svojo pot, m> bomo pa šli po svoji! Zakaj »moda« se lahko jutri zopet menja!« Špan Iga, Framiia in — Na račun informiranosti »Slovenca«, piše »Delavska Politika« med drugim: »Slovenec je sedaj slovenska izdaja nemških in italijanskih časopisov, kar se tiče vesti o Španiji in Franciji. Kdor bere »Slovenca«, ta ve, da španske državljanske vojne ni pričel general Franco, ampak španska ljudska fronta s pomočjo francoske ljudske fronte, torej socialistov, brezvercev, komunistov, framazonov ter židov. Ti bi radi špansko vojno izrabili, da nahujskajo Evropo proti nedolžni Italiii in Nemčiji, ki nista v špansko vojno niti najmanj vmešani. Aeroplani, čijih bombe uničujejo mesta in more prebivalstvo na republikanskem ozemlju, so sovjetskega ali pa francoskega porekla, v službi republikanske vlade, ki pusti bombardirati lastna mesta, samo da bi ogrdila generala Franca in premotila samega papeža, da bi se postavi! proti njemu. Na strani Frar.cn se ne bori niti en italijanski fašist, n^i en nemški vojak.« Delavske mezde Vsota vseh delavskih mezd je lani znašala 667 milijonov din, kar je sicer mani nego v letih 1929., 1930. in 1931. (leia 1931. 765 milijonov), toda več nego v vseh ostalih letih. Lanski zavarovani delavski zaslužek, v katerem pa ni upoštevan zaslužek rudarskega in topilniškega delavstva ter železničarjev, jcJMl pri vsoti 667 milijonov za 85 milijonov večji kot v prejšnjem letu. Zaradi uvedbe starostnega zavarovanja in povečanja prispevkov za brezposelno skrbstvo znašajo sedaj vsi socialni prispevki 13.7% zavarovane mezde in sicer: bolniško zavarovanje 7%, starostno zavarovanje 3%, nezgodno zavarovanje (povprečno) 2%, brezposelno skrbstvo 1.4%, prispevek za Delavsko zbornico 0.3%, skupaj 13.7%. Josef Hora, največji sodobni češki pesnik, je pred kratkim predaval v praškem klubu narodno-socialistične stranke o 1 i-terarnihstikihmedčehiinSlo-venci. Prikazal je zgodovinski razvoj naše literature od leta 1551. dalje; posebno podrobno se je bavil zlasti s sodobnim literarnimi dogajanjem ter je verno orisal tudi naše literarne stike s Čehi. Zanimivo predavanje je vzbudilo v čeških krogih mnogo zanimanja. češka revija »Slovansky pfehled« prinaša v zadnji številki tudi prispevek Slovenca dr. Dragotina Cvetka o slovenski glasbi pod naslovom »Současna slovinska hudba.« N NAROČNIKE, ki še niso poravnali naročnine, prosimo, naj to storijo čim prej ter se poslužijo položnic, prilože- nlh v tretji številki! bilo in kar se je godilo z našim ljudstvom na škodo vsega našega naroda. Vse naše propadanje se da razložiti samo z izkoreninjenostjo naših politikov. Kadar govorimo ali premišljujemo o tem, sč nam gotovo zdi skoraj neverjetno, kako se je mogla pri nas ta ali ona politična klika ali stranka tako oddaljiti od ljudstva, da več ne spoštuje njegovih pravic, ko je vendar naš narod le s pridobivanjem večjih ljudskih pravic napredoval ih se mogel končno otresti tujega jarma. Začuditi se moramo tembolj, če so odtujuje tista,gospoda, ki pravi, da je nacionalna. Ali je mogoče, da se vede tako gospoda, ki je izobražena in ki vidi, kako važen je narodni razvoj po vsem svetu? In nazadnje moramo tudi vprašati, kako je mogoče, da narod, ki je v sebi popolnoma, skoraj šegavo demokratičen in ki nima velikih mest, doživlja tako velik prepad med gospodo in ljudstvom? če si na ta vprašanja vestno in jasno odgovorimo, bomo spoznali, da je bila tako velika sprememba na slabo mogoča le tam, kjer se je vsedla ljudstvu na vrat gospoda s pomočjo starih gospodov politikov, ki jim je bil politični mandat nekoč samo nagrada in nečimema čast, ali pa s pomočjo takih nesposobnih politikov, ki niso bili v svojem ljudstvu nikdar trdno zasidrani in so zato ostali za vselej odvisni od tuje moči, se vzdržali le v službi nenarodnlh interesov. Iz tega pa tudi spoznamo, da Slovenci ne bomo prišli prej do svojih notranjepolitičnih pravic, dokler si ne vzgojimo resnično slovenskih, v narodu in v ljudstvu zakoreninjenih, sposobnih politikov. I. P. 7 dni_____________IMedelio za nedeljo same konference domačihveiti j Ljudstvo ©a čaka dejani . „ , .. „•, ■ Ponedeljsko časopisje je navadno pol- nit Obletnica Smrti dra. Ljudevita I v"|no poročil o različnih konferencah, shodih ka. 29. marca >3 poteklo leto dni, kar Je| jn pOSVetih raznih političnih strank in umrl naš slovenski Carzanski junak m[skupiti. Tu in tu je imel ta in ta gospod narodni borec dr. Ljudevit Pivko. Nje-1sestanek, tam spet drugi konferenco ‘td. gove izgube smo se zlasti bridko zavedli |vsak teden ena in ista pesem. Suha po-ob zadnjih dogodkih, ko je še posebno I rogjja jn n;g več, jn to se vleče vse leto, vstopilo v ospredje vprašanje narodnega lotj spomladi na zimo. Zmeraj isto. In po-Maribora, ki ga je svojčas s toliko lju-jtem pridejo na vrsto še različni obiski — beznijo pomagal graditi pokojni dr. Piv-1 ta je obiskal tega in tega. In to je na-ko. Ivadno vse, kar zve javnost, kar zve na- Dalmatinska cementna industrija se j rod. Od nedelje na nedeljo se krpa in seže dalje časa nahaja v težki krizi. Posle-1 stavlja programe, pa spet dopolnila k dice te krize so kajpadane občutile naj-1tem programom itd. Vse pa potem na-preie delavci, ki so, okoli 3000 po števi-Ivadno usahne v goli časopisni vesti, lu izgubili kruli I Ljudstvo s kaj čudnimi občutki gleda ’* 621.744 delavcev in nameščencev je ^ igračkanje iz dneva v dan, iz leta v ,.,T {otirin ravamvanih vIleto. Sprva se je od te in one plati mar- v mesecu j j , mezdelsi!> ■_____x_______w____________ sporu s tamošmjim župnikom, ker jim mI USf^GSVlO 2E9SI« IflZna© hotel priti maševati vsako nedeljo v domačo cerkev, ki so jo vaščani zgradili z lastnimi sredstvi. Spor so likvidirali vaščani na ta način, da so vsi izstopili iz Saj je vendar med besedo in besedo tudi razlika. Nihče ne odklanja besede. Toda možata mora biti, taka, ki obvezuje, ki prepričuje, ki daje narodu in ljudstvu vero in moralno oporo. Tako pa vidimo, da se gospoda lepo od nedelje do^ nedelje igračka, narod pa stoji ob strani in popolnoma nič ne sodeluje. Vsega se je že tako navadil in naveličal ter na vse skupaj nič več ne da. To nesodelovanje ljudstva, to njegovo nezanimanje za javno življenje, to njegovo nezaupno čakanje, to je velika in težka bolezen v našem javnem življenju in naši politiki. Kdor se ti poklicanega za politika, to še ni dovolj. še manj, če se kdo ponuja narodu za politika. Politik mora zrasti iz n- !a, iz ljudstva. Biti eno ž njim ter čutiti v sebi vsak narodov utrip, vsak drhtljaj, skratka biti ž njim povezan do zadnjega živca. Brez vsakega dvoma je, da današnja doba težkih notranjih in zunanjih r>-' kušenj terja bolj kot kdajkoli mož in " > di, ki jim beseda pomeni toliko kot dejanje. Vsaka izrečena beseda pred ljudstvom je neizpodbitna in nepreklicna obveza za sledeče ji dejanje. Tv' je čist račun, ki ga ljudstvo sme vsak čas terjati od svojega politika, n *- '*• Državljanska volna V Stisnili General Franco? vodia španskih stov in fašistov. nacionali- 28. marca je imela mariborska poso-| jilnica v Narodnem domu svoj letni ob-vs. ,J6ni zbor’ ki Ka je vodil predsednik g. dr. a svojegai poševno leto vodila kar najuspešnejše 1 Leto'dni je poteklo 25. marca, od- f °^P.°sle ,ter sioveHskega ^a- kar je bila sklenjena med našo drižavomH™^lstva m zbarama malih poUta ve! vdevažno narod,»-iSodursko^ nalogo, lia za pet let in se potem automatično|^,'cen^I|,e™,^a podaljšuje od leta do leta, ako je nobena j [ ^ , j' A n„vih članov stranka izrecno ne odpove. Ta politični ^ tega leta porast 176 novih^ elanov. sporazum je bil kasneje dopolnjen še < gospodarskim razumom, ki ureja med-l V10^e sdbojne gospodarske odnošaje. * Nova železniška blagovna tarifa bo stopila v veljavo 1. junija. Časopisje poroča, da se bodo po tej blagovni tarifi Stanje deležev je znašalo 613.700.— din. so v primeri s prejšnjim letom sojil pa znaša 55,398.312.— dinarjev. — Skupni denarni promet v letu 1937 je znašal 149,356.011— dinarjev, čisti dobiček v znesku 298.667.— din pa se razdeli polovico kot dotacija rezervnemu skladu, druga polovica kot dotacija pok. skladu. Upravo posojilnice za leto 1938 tvorijo v načelstvu predsednik dr. Viktor Kac. podpredsednik dr. Leopold Boštjančič, dr. Anton Dolar. Rado Lenard, Franjo Majer, dr. Igor Rosina in Miloš Oset, nadzorstvo pa predsednik ravn. Matej Dolenc, podpredsednik ravnatelj Stanko Detela, Karol Jančič, dr. Franjo Hojnik, dr. Ferdo Lašič in Zdenko Pipuš. narastle na 56,130.613.— dim, stanje po- H©va uredba © poselsldii knliiicah Minister za socialno politiko je podpi-povečali železniški dohodki za 300 mili- J sal uredbo o poselskih knjižicah za de-jonov. Ilavce in nameščence, ki bo imela zakon- V Slavoniji so bili v okrajih Darti-jsko moč. var. Paferac in Požega ogromni gozdni požari, ki so prizadejali veliko škodo. Po tej uredbi morajo vsi delavci in na Imeščenci imeti poselske knjižice, oziro- * Naša Narodna banka poziva vse|ma legitimacije. Za delavca ali name-uvoznike in izvoznike, da ji takoj prija-|gČ6nca se smatra vsaka oseba brez raz-vijo vse svoje dolgove oziroma terjatve I |ike spojaj ^ e dopolnila 14. leto starosti v bivši Avstriji ^ Dr. Anton Švab, slovenski sklada ter svojo telesno ali umsko sposobnost stavlja oziroma želi nuditi v pomoč dru- telj, je te dni praznoval svojo 70-letnico.l emu za pla5il0i ali za svoj lastni p0Uk, Zaslužnemu kulturnemu delavcu iskreno I ^0];jjj0r ^ odnosi niso javnopravnega čestitamo. Dušan LeticaIzna^aja‘ Minister za socialno politiko bo •ačun dravske banovine v isti višini in obliki, kakor mu • ST rfS v sporazumu z resornim ministrom od- je odobril predloženi proračun clrav^e J za ]jatei>3 vrste ali skupine delav- bano^ne v isti v!bi , odobri11 cev oziroma nameščencev ne bodo ve- £ m»e(„/nhn,„. mnrihnrskp -/a i. luafe določbe te uredbe. Poselske knjiži- proračun mestne občine mariborske za 1. 1938-39. ce oziroma legitimacije morajo biti * Za potovanje v bivšo Avstrijo je še opremljene tudi s sliko. Poselska knjt-vedno potreben vizum bivšega avstrij- »ca ne sme stati vec kot 10 dinarjev. Iz: skega konzulata v Zagrebu ali Ljubljani. Idaajo jo občine, če pa gre za osebs. ki * Nedaleč od Šibenika je bila odkri-|so zaposlene po trgovinah ali po kakih ta velika podzemeljska jama, v kateri se I drugih obratih, namešcenska združenja, nahajajo zelo lepi kapniki. IDelavci in nameščenci lahko svojo staro * V severni Dalmaciji gradijo tamoš-1 legitimacijo zamenjajo z novo. Ce dela nja društva 12 novih sokolskih domov.Ivec izgubi knjižico, morate takoj prija * Železniška postaja Sv. Lovrenc na I viti, da dobi novo, za katero plača takse Dravskem polju bo spopohijena s tovor-|W din za objavo, 20 dinarjev pa za novo knjižico samo. Izguba poselske knjižice bo objavljena v Uradnem listu osrednje uprave za posredovanje dela. Delodajalec 'ne bo smel sprejemati nobenega delavca, ki nima poselske knjižice. Tudi sme vpisovati v poselsko knjižico povoljnih niti nepovoljnih ocen o delavčevi sposobnosti ali pridnosti. Prav tudi ne bo smel delodajalec zadržati po selske knjižice dalje kot 24 ur od časa, ko delavec pri njem preneha z delom. Navedena uredba je bila že objavljena v »Službenih novinali «ter bo dobila veljavo po šestih mesecih. Takrat bodo tu di prenehale veljati vse prejšnje uredbe in določbe glede poselskih knjižic. Tolmačenje uredbe o kmetski zaščiti čl. 20. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov določa, da dobiva Privilegirana agrarna banka za zavarovanje vseh dolgov, prevzetih za račun države, pravico, postavljati na osnovi dobljenih listin hipoteko v celotni višini dolga na vse nepremičnine vseh zavezanih oseb. Sodišča vpišejo take hipoteke na samo zahtevo PAB, in sicer na podlagi overovljenega izpiska iz njenih knjig, ne da bi zahtevala dolžnikovo privolitev. Sedaj pravi avtentično tolmačenje, da Privilegirana agrarna banka sama overovi izpiske iz svojih knjig, ki so potrebni za vpis hipoteke. no postajo. * V Subotici bo ustanovljena orodni-.ška šola, katera bo vsako leto sprejela 300 gojencev. * Na ozemlju beograjske industrijske zbornice se je lani povečalo število industrijskih podjetij za 24. * Letošnje velikonočne solske počitnice bodo trajale 12 dni, počenši 15. aprila ter se bodo zaključile 26. aprila. * V Sarajevu je po dolgotrajnejši bolezni umrl vrhovni verski poglavar muslimanov v Jugoslaviji, ki je dosegel starost 68 let. . Zagrebški nadškof dr. StepUiac je ob priliki govora katoliškim akademikom izjavil, da se kar najodločnejše postavlja proti takozvam rasistični ideologiji, ki propagira fašizem. * V Kastavu v Dalmaciji je bilo na predlog prosvetnega^ ministerstva ukinje 110 tamošnje učiteljišče. * RibarskJ stražniki. 30. marca je stopila v veljavo uredba o javnih ribarskih stražnikih za nadzorstvom nad ribolo-vam. . .. i % V Tuzli je te dni nenadoma umrl divizijski general Ljubomir Antič, ki se jel .......................... tam mudil na inšpekcijskem potovanju, j i . inann n- n 'rta Pokoini eeneral se ie zlasti odlikoval zaI i oljski zunanji minister Beck podaja v senatu pojasnilo o dogodkih na polisko-lltavski Časa svetovne vojne. meii. Na podobi vidimo ministra Dečka na govorniškem odru v senatu. Meščanska vojna na Španskem s-e nagiblje — po vseh znakih sodeč — svojemu koncu. Zmaga generala Franca nad republikansko vlado v Valen.ciji oziroma v Barceloni je že 90% na, kajti naciona-isti so vdrli že preko aragonske fronte tilk do morja in se vrše ob begu republikancev in komunističnih mednarodnih brigad prve borbe že na katalonskih tleh. Železniška in cestna zveza med Madridom in Barcelono je pretrgana. V Barceloni vlada popolna zmeda. Borbe med posamnimi voditelji in skupinami, anarhisti, komunisti, socialisti in me-ščansko-levičarskimi skupinami so popol noma zrahljale disciplino. Poleg tega so poslabšali položaj še ruski sovjetski častniki, ki so hoteli operacije voditi po svoje, tako da je prišlo do trenja in prepirov med njimi in Španci. Povrh tega pa se je pričela na španskih tleh še borba med stalinovoi in trockisti. To zmedo je general Franco izkoristil s svojo veliko ofenzivo, ki je vse do danes tako uspešna, da je pričakovati v tem tempu že prav kmalu kapitulacijo republikanske Španije. Francija se je hotela vmešati na ta način, da je hotela poslati na pomoč republikancem dve diviziji. Anglija je v Parizu svarila pred takim korakom, ki bi imel nedogledne psoledice. rimska vlada pa je zagrozila Franciji s takojšnjo napovedjo vojne, če bi posku-pomagati Barceloni. Šele na ti dve intervenciji je izjavil zunanji minister Paul-Boncour, da se Francija ne misli vmešavati. AngleSko-italiianski sporazum Pogajanja, ki sta jih vodila v zadnjem času v Rimu italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano in angleški veleposlanik lord Petrh, so že tako daleč napredovala, da izdelujeta oba državnika pa zadnjih informacijah iz Rima že po-samno točko besedila pogodbe, ki bo podpisana 9. ali 10. aprila, in sicer v Rimu in ne v Londonu, kakor je bilo zamišljeno prvotno. Grof Ciano se namreč ne bo podal v Anglijo poprej, dokler Anglija ni priznala aneksije Abesinije in s tem italijanskega cesarstva. Podrobnosti pogodbe še niso znane in se zdi. da so tozadevna ugibanja angleškega opozicijskega tiska res le ugibanja. Italijanski tisk je rezerviran in ne objavlja pred zaključkom pogodbe, ki bo imela značaj »džentlmenskega« sporazuma, nikakih podrobnosti. Nova vlada v Romuniji V Romuniji je te dni odstopila vlada patriarha Mirana Christea, ker smatra, da je z uvedbo nove ustave in s pomiritvijo strankarskih strasti izvršila svojo nalogo. Kralj Karol pa je patrijarhu Christei poveri! sestavo nove vlade, iz katere pa j-s izpade! bivši ministrski predsednik Tatarescu. Nova vlada ima bolj podčrtano liberalen značaj, pa tudi par caranistov (kmetska sranka) je vstopilo vanjo. Zaenkrat je ta sprememba še zelo nejasna in bo treba počakati na nadaljnji razvoj dogodkov. Preobrat avstrijske duhovščine Avstrijski škofje so na svoji episko-valni konfere.id sklenili, da bodo sami in z njimi vred Katoliški verniki dne 10. aprila opravili svojo državljansko in nacionalno dolžnost s tem, da bodo oddali svoj odločni glas za Veliko Nemčijo in Adolfa Hitlerja. Primerno izjavo, ki so jo podpisali vsi škofje, so zadnjo nedeljo prečitali po maši v vseli avstrijskih cerkvah. Kardinal dr. Inuitzer je sporočil ta sklep avstrijskih škofov Hitlerjevemu zaupniku Biirckelu ter ga je v pismu na koncu pozdravil s »Heil Hitler!«. Tedensko znalo Tuja posest na Sloven. zemlji Pod tem naslovom priobčuje zadnja št. »Mladega Prekmurca«: Iz statistik, ki so jih objavili nedavno nekateri slovenski listi, je razvidno, da je v Mariboru v rokah slovenskih posestnikov 40%; 40% je tuje posesti, preostalih 20% pa pripada javnopravnim ustanovam. Zadnja leta so tujci (Nemci) svojo posest povečali. Od leta 1928. do 1936 je prešlo v tuje roke zemljiške posesti v vrednosti 42 milijonov dinarjev, od tega za 15 milijonov v last inozemcev. Do prepovedi nakupa posesti po tujcih v obmejnem pasu je v osmih letih v Mariboru * obmejnem pasu prešlo v tuje roke zemljiške posesti v skupni vrednosti 58 milijonov din. Razvoj konkordata v Nemčiji V Zagrebški reviji »Znanost i život« beremo (Adžija: Odnos države do cerkve) : Dogodki v smeri vse večje napetosti med narodnosocialistično državo in katoliško cericvijo se razvijajo v naglem tempu. Meseca marca preteklega leta je izšla papeževa enciklika »s pekočo skrbjo«, ki — poleg slikanja težkega stanja katoličanov v Nemčiji — še vedno skuša najti pot k pomirjenju s hitlerizmom. Brezuspešen poskus, čeprav je bil diplomatsko zavit v potrebo »skupne borbe proti brezbožnemu komunizmu«. V svojem božičnem govoru (leta 1937.) govori papež odprto o preganjanju katoličanov v Nemčiji in proti temu ostro protestira. Stanje napetosti se izpremeni v odprto neprija-teljstvo narodnosocialističnega režima proti katoliški cerkvi. Med tem ko vidi nemški minister propagande Gobbels v svoje mgovoru 28. maja 1937 vzroke in povode tega neprijateljstva v »obči nravni razvrataosti katoliškega klera, ki ima komaj primer v celi kulturni zgodovini človeštva« v »podivjanosti katoliškega klera zaradi katere se človeku ježi koža«, v »katoliških duhovnikih kot poživinjenih oskrunjevalcih mladine«, in med tem, ko nam Gobbels pravi, da je med katoliškimi duhovniki, redovniki in sestrami na tisoče in tisoče takih slučajev, in da je prišel le majhen del teh zločincev pod udarec pravice, — nam nemški pravosodni minister Kerrl v svojem govoru v Hegenu 30. novembra 1937 pove, kolik je ta del, ki je oriše! pod udarec pravice: obsojenih je 45 duhovnikov, 176 redovnikov in redovnic, 21 cerkvenih nameščencev; sodni oostopek se vodi še proti 97 duhovnikom, 744 redovnikom in redovnicam in 118 nameščencem. Razen tega ie še 8000 sodnih procesov proti katoliškim duhovnikom po zakonu o prometu z devizami radi zlorabe cerkvene prižnice, po zakonu o zaščiti države itd. Narodnost v besedi in dejanju Iz »Delavske Politike« posnemamo naslednjo vest o strogi »Slovenčevi« skrbi za slovenski jezik: »Ker si je »Slovenec« že parkrat privoščil grde napade na socialistično delavstvo radi narodnosti in neprestano vleče na ušesa, če bi mogel kje ujeti kako nemško besedo, da bi potem lahko udaril z loparjem po nemčurjih, ga danes opozarjamo na letak »Proslava 501etnice smrti sv. Janeza Boška v Mariboru«, v katerem čitamo, da bo tridnevno proslavo v stolnici zaključila nemška pri dšga salezijanca preč. g. J. Nitscha iz Gradca. Ker bo ta slovesnost zanimala čitatelje »Slovenca«, naj jim vendar objavi njen celotni spored. Da nam ne bo treba pisati komentarja, naj ga napišejo kar na-.-rodni gospodje pri »Slovencu« sami«. Naš največji sovražnik »Kmetski list« piše o našem največjem sovražniku med drugim sledeče: »Naša moč je v združenih silah vsega slove-ga naroda, ki je vrgel med staro šaro ve tiste, ki vede ali nevede vrše kravje kupčije z našim narodnim obstojem. V tem boju za naš obstoj nam morajo biti zavezniki pošteni Hrvatje in Srbi, ki se zavedajo, s kolikimi žrtvami so sami zagotovili svojo zvestobo. Zavezn" i nam niorajo biti bratje čehoslovaki, ki bodo svojo samostoinost znali prav gotov braniti in spričo svoie žilavosti in velike živlieniske odnomosti 'tudi ohraniti. Prav gotovo je, da bo iz današnje svetovne voi-ne vzklila končno svoboda mnogo večjemu štivllu narodov, kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Ne gre tu za morebitne tlapade s kake zunanje strani. Prepričani smo namreč, da nas od naj nihče noče naoadafi, sami oa tud* lirav gotovo ne želimo daiati povoda-' za kako nerazpoložen je. Sa j je v našem 5" -nem interesu, da smo z narodi, ki so nam sosed'c, v dobrih, res sosedsko prijateljskih odnošaiih. Glavni črv ie namreč v nas samih. Notranja, domača razcepljenost -n medsebolna zagrizenost ie naš največji sovražnik.« Angleška zunanja politika Zbližan!« zNemčijo in Kalilo Kakor znano, je dobila angleška zunanja politika po odstopu zunanjega ministra Edena obiležje »novega realizma«, to se pravi, da je ministrski predsednik Neville Chamberlain stopil na novo pot zbližanja -s totalitarnima velesilama. Prvi vidni znak tega preokreta je bila najprej izmenjava pisem med Chamberlainom in Mussolinijem, drugi pa je bil obisk Halifaxa v Berlinu in Berchtesgadenu. Angleška opozicija je rohnela v spodnji zbornici proti »filofašističnemu kurzu« vlade, toda Chamberlain se nikakor ni vdal in je vztrajal pri novo začrtani politiki. Tej in taki politiki je pripisati tudi dej -styo, da je Anglija sprejela vest o priključitvi Avstrije Nemčiji zelo hladno, omejujoč se zgolj na formuliranje ugotovitve, da bo Anglija v bodoče vedela in znala odrediti v slučajih nasilja svoje zadržanje. Uradno pa priključitve Avstrije ni obeležila kot nasilje, ker bi sicer morala iz take ugotovitve izvajati posledice. Medtem pa je vsled »anšlusa« nastalo drugo vprašanje Srednje Evrope: češkoslovaška. Ta država je enostransko in ho-rincontalno povezana pogodbeno z Moskvo in Parizom. To je en moment. Drugi moment je dejstvo, da so nemški »aktivisti« — to je v vladi sodelujoči agrarci in krščinski socialci — izstopili nod- vtisom nemškega narodnega edinstva iz vlade,, češ, da 18. februar leta 1937. glede ureditve položaja narodnih manjšin ni rodil zaželjenih uspehov. S tem je bila fronta Konrada Henleina, ki vodi najjačjo nemško stranko po fašističnem vzorcu, silno ojačena, zlasti še zato, ker so ti aktivisti stopili na njegovo stran. Situacija češkoslovaške same se je s tem silno komplicirala. K temu vprašanju je zavzel Chamberlain v spodnji zbornici jasno stališče. Izjavil je, da Anglija ne misli preko bivšega locarnskega okvira prevzeti in izvršiti nobenih subozemnih varnostnih garancij. Z drugimi besedami: Anglija bo branila Francijo in Belgijo, če bi ju kdo neizzvano napadel, toda preko tega ne bo šla. Anglija radi tega češkoslovaški ne more jamčiti, da bi ji priskočila na pomoč v slučaju neizzvanega napada. V ostalem pa je Chamberlain izjavil, da bo Anglija, ki se zelo oborožuje, v bodoče sama premotrila vsako dano situacijo in bo tudi sama odločala za sebe o tem, dali se bo udeležila kake bodoče vojne. Angleška diplomacija smatra, da je mnogo pametneje, ako se Praga in Berlin tudi glede narodne manjšine mirno sporazumeta. V tem pravcu je angleška diplomacija že pričela vplivati na Berlin in Prago. Izjava Chamberlaina je v marsičem prinesla jasnost. 7 dn Skla rabite ssoslastea Slišijo se glasovi, da se nekateri že »pripravljajo« na skupščinske volitve. Kmetje smo sicer raznih lovitev že siti in posebno »prijateljev«, ki se nam hodijo ponujat, ne maramo ravno preveč. Ko pa nikdar ne veš, kaj bo tistega, ki si ga volil, ravno »bolelo«. Najbrže bo zopet dosti kandidatov, ki bodo obljubljali vse mogoče. Pred leti nam je nekdo obljubljal železnico od Mestinja do Brežic. Železnice si ravno nismo želeli. Takšnih »hudobnih« želi res nismo gojili v svojih srcih. Pač pa bi se zadovoljili marsikje s kakšnim javnim delom, a smo zaman moledovali in trkali na vrata mogočnikov. O kandidatih pa vemo, da se jih vedno čuti mnogo poklicanih, a marsikdo svoje poslanske želje tudi skriva. Jugoslovanov je vseh okrog 14 milijonov in se jih je baje ponujalo Jevtiču pred tremi leti za kandidate 8 milijonov. Bogve, ali je to samo šala! Ampak po tem računu bi lahko kandidate izvažali mesto žita! Poslanec biti, mora biti čisto prijetno. Zasluži se, o moj Kriste! In če imaš razne potrebe! (Tu sem se razsolzil!) Bolj, ko si zadolžen, lepše je biti poslanec. Dandanes se posebno slabo godi kmetu. Koliko nas je kmetov zadolženih ali prezadolženih! Zato bi se najlepše izkopali iz dolgov, če bi nas kje »poposlančili«. če se drugim, bi se tudi kmetu prileglo, si kot poslanec svoje gospodarstvo zakrpati. Če boste torej kje v prihodnjih mesecih v škripcih ali za- dregi radi kandidata v skupščino, vas te zadrege kar rad rešim. Po dnevnice bom že znal v Belo mesto hoditi. Drugega tako ni treba ne znati ne delati! Dotlej, ko bom izvoljen za poslanca, pa si bom še zadrgoval Pas. Kako se bo politična »situacija« pri nas in v naši okolici razvijala in razvila, bom pa o priliki pisal in poročal. Saj vem, da nas kmete dandanes bolj zanima politika kot polje, krompir in repa in kaj bomo jedli in pili! — Pozdravljam vse kmete širom domovine! — A. R., kmet iz Pristave. §€metie brez zemlie Pri zadnjem ljudskem štetju v Italiji so našteli okrog 42.2 milijona prebivalcev. Od teh je bilo 45%, ki so se bavili s poljedelstvom, kar znaša 18.9 milijonov. Od teh je, kar je značilno, komaj 50%, t. j. 9.5 milijona, ki imajo svojo zemljo, za temi sledijo kmetski delavci, mezdniki, 'katerih je 4.9 milijona ali 26% vsega kmetskega prebivalstva. Kolonov pa je 3.7 milijona ali 20% kmetskega prebivalstva. V letih 1871. in 1881. je bilo nič manj nego 60% vseh kmetovalcev, ki so bili popolnoma brez zemlje, sedaj je takih baje še 2.84%. Toda po gornji statistiki je teh še vedno okrog 50%. mr po sv Svečana otvoritev redne zveze med Poljsko in Litvo, ki je bila prekinjena malone 20 let. □ Francoski parlament je odobril Izredni kredit v znesku osem milijonov frankov, ki jih bodo porabili za sprejemne svečanosti ob priliki obiska angleškega kraljevskega pata v Parizu, ki bo sredi maja. □ Na predsednika pejpiuške vlade, ki so jo postavili v okupiranem ozemlju Japonci, je bil izvršen atentat. □ Ruska baltiška mornarica bo imela prihodnji mesec v Baltiškem morju velike pomorske manevre, ki bodo imele demonstrativni značaj. □ V Anglijo je v zadnjem mesecu zbežalo iz Avstrije okoli 500 Židov, ki so jih bržčas Angleži sprejeli z odprtimi rokami. ... □ Japonska vojska je bila v pokrajini Šantung na južnem bojišču .popolnoma poražena. Kitajci so ob tej priliki zaplenili precej vojnega inateri-jala in živeža. □ Italijanski listi poročajo, da je bila samo zasluga italijanskih prostovoljcev, da je bila razbita republikanska front-1 pri Alkanizu v Španiji. □ V Lodzu na poljskem se vrši večji mednarodni šahovski turnir, na katerem sodeluje tudi mariborski rojak in jugoslovanski šahovski mojster Vasja Pirc. □ V vseh avstrijskih cerkvah je bila preteklo nedeljo prebrana izjava avstrijskih škofov, ki pozdrvaljajo priključitev Avstrije k Nemčiji in posebno naglašajo ■vidne zasluge narodno-sociialjstične stranke v borbi proti boljševizmu. Poleg tega škofje tudi izjavljajo, da smatrajo za svojo prvo dolžnost glasovati za priključitev. □ Japonska protiofenziva v Šantungu in Šansiju se ie popolnoma ponesrečila. □ V Argentinijo in Palestino je te dni odpotovalo iz Poljske preko 1.000 Židov. □ Avstrijski krvnik Lang, ki je med drugimi obesil tudi več narodno socialističnih in socialno demokratičnih upornikov, je bil aretiran. Sedaj poročajo, da se .ie v zaporu obesil. □ Pri egiptovskih volitvah, ki so bile preteklo nedeljo, so bili veliki neredi, združeni s spopadi različnih političnih pristašev, pri katerih je bilo mnogo oseb ranjenih. □ Na Madžarskem napovedujejo ustanovitev madžarsko narodno-socialističnc stranke. □ Angleška vlada je naslovila na generala Franca posebno noto, v kateri zahteva povračilo škode, za potopljene ladje. □ Voditelja romunske kmečke stranke Manina je vlada internirala v nekem kraju v Transilvaniji. □ Finska se je tudi pričela oboroževati ter je v ta namen parlament odobril znesek 450 milijonov finskih mark. □ Bivši dunajskj nemški poslanik voti Papen je bil imenovan z\ poslanika v Ankari v Turčiji. □ Med Poljsko in Litvo je bil po likvidaciji spora sedaj končnoveljavno po 20 letih zopet otvorjen železniški in telefonski promet. □ 800 madžarskih kmetov se je pretekle dni peljalo v Nemčijo, kjer se bodo sestali z voditelji 'nemškega nacijotwii-stionega kmetskega gibanja in ž njimi sklenili sporazum o kmetijskem sodelovanju. □ V romunski vladi so bile te dni znatnejše izpremembe. □ Francija je ob španski meji v zvezi z dogodki na španskih bojiščih znatno pojačila svoje letalstvo. □ V Varni na Bolgarskem so pred nedavnim odkrili velike izvore nafte. Nacionalizem in poganstvo Iz »Kmetskega lista« posnemamo naslednje: »Čehi niso narod brez vere. Toda, ko je šlo za češko zemljo, so za nje ohranitev postavili eno samo načelo: narod in domovina nad vse. Odtod njihova samozavest, odtod njihova odpornost, odločnost, borbenost in požrtvovalnost. Slovaki so se ravnali po načelih, podobnih slovenskim in njim so Madžari, katoliški kakor so bili sami, trgali vas za vasjo, vcepljali so jim sovraštvo do Slovanstva. Zgodovina daje nujen ukaz: Ako hočeš rešiti slovenstvo, ga moreš le z jugoslovanstvom in ne moreš ga s tem, kar je naš narod v enem stoletju pritisnilo v ozko sotesko, skozi katero se še prebija v svet. če je nacionalizem poganstvo, pote n je samo to poganstvo zmožno zagotoviti tnirno spanje v domači grudi. Iskrena in poštena želja vsakega Slovenca in Jugoslovana je in mora biti, kako čimprej najU pot do takega složnega in plodnega sodelovanja, ki bo narodu res koristilo in nas vse usposobilo za čase bodočnosti. Iz našega vednega vrtinčenja, ki nam kali poglede in zmanjšuje razsodnost, moramo priti do ustvarjajočega dela, ki ne bo namenjeno le od danes do jutri, ampak dela, iz katerega bodo lahko črpale svoje sile cele generacije v bodočnosti. Učimo se na tujih vzgledih, če smo znali po tujini posneti marsikaj in marsikaj slabega, bi bil že čas, da se naučimo kaj dobrega. Gradiva za to imamo dovolj. Treba je samo dobre volje in nekoliko zdravega razuma. Potem bomo lahko in hitro spoznali, kaj nam je v korist in kaj je treba v nr.š skupni prid presaditi na naša tla.« o .Slovenski gospodar•• o JNS V svoji »rešetarski« duhovitosti piše »Slovenski gospodar«: »Slovenska JNS, !:i nikakor ne more pozabiti Avstrije, posebno ne dr. Kramer in Pucelj, bo sedaj po posebni uredbi dobila nalogo, da popije vso Franc Jožefovo vodo, kar jo je še v Jugoslaviji, da izgine tudi poslednji znak bivše Avstrije. Pravijo, da ta voda zelo pomaga pri trebljenju in to je pri JNS po trebno, ker ji je marsikaj obležalo v čre vah«. Kaj če bi kdo za koga drugega svetoval n. pr. ricinovo olje ali pa celo — poslednje olje?! Koroški plebiscit Celjska »Nova doba« poroča v št. 13: »Na podlagi čl. 48. Senžermenske pogodbe z dne 10. septembra 1919 je bilo 10. oktobra 1920 narodno glasovanje (ole-biscit) v prvi coni na Koroškem. Za Avstrijo se je izreklo 59%, za Jugoslavijo 41% volilcev, 15.278 narodno zavednih voilcev je glasovalo za našo državo in pri podpisu protokola je naš zastopnik v komisiji to ugotovil in izjavil, da kralje-vina SHS na te Slovence ne bo nikdar pozabila in jih tudi ne bo zapustila. Plebiscit na Koroškem je odločil, da pripade ta pokrajina Avstriji, s priključitvijo k Nemčiji pa je vprašanje Koroške ponovno pokrenjeno in nismo več vezani spoštovati uradni izid tega glasovanja. Naša dolžnost pa je, da vsem Slovencem na Koroškem nudimo svojo pomoč in podporo s tem, da našim Nemcem ne priznamo več pravic, nego jih bodo uživali Slovenci na Koroškem.« Maši carinski dohodki Sloveniia vedno boli zaostaja Naši carinski dohodki so se zadnja leta v zvezi z rastočim uvozom prav znatno dvignili. Leta 1934. so znašali le 661 milijonov, naslednje leto 702 milijona, predlanskim 801 milijon, lani pa 1025 milijonov. Od velikih carinarnic kaže v lanskem letu največji dvig dohodkov beograjska carinarnica, kjer so dohodki dosegli 258 milijonov in so bili za skoro 40% višji nego v prejšnjem letu. Dohodki carinarnice v Zagrebu so znašali 235 milijonov, v Ljubljani 77 milijonov, na Su-šaku 70 milijonov, v Novem Sadu 61 milijonov v Mariboru 60 milijonov, v Met-koviču 39 milijonov in na Jesenicah 30 milijonov. Od leta 1934. so se v celoti carinski dohodki povečali za 55%. Dohodki treh velikih carinarnic v dravski banovini, namreč v Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah, pa so v istem času narasli le od 123 na 167 milijonov, to je za 36%. še leta 1929. in 1930. so dohodki carinarnic v Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah predstavljali 20 do 21% celotnih carinskih dohodkov v naši državi; leta 1934. je ta delež znašal še 18.6%, lani pa le še 16.3%. Ker je naraščanje uvoza in carinskih dohodkov v zvezi z delnim oživljenjem gospodarske delavnosti, nam tudi gornji podatki o carinskih dohodkih dokazujejo, da dravska banovina glede gospodarskega razvoja vedno bolj zaostaja v primeri z ostalo državo, kar je očitno v zvezi s slabo udeležbo Slovenije pri velikih javnih delih in pri dobavah premoga za državne železnice, kakor tudi v zvezi z okolnostjo, da mora dravska banovina zaradi krivičnega ključa pri razdelitvi skupnih banovinskih dohodkov nalagati visoke samostojne banovinske davščine, kar onemogoča naselitev novih industrijskih podjetij na področju naše banovine. Naše tržišče in cene Les. Na današnjem trgu je trgovina precej mlačna. Izvoza pa tudi ni velikega. Trdne so cene le za nekatere vrste lesa. Tesan les od 170 do 210 din za m3. Smrekovi hlodi od 200 do 300 din za m3. Macesnovi hlodi od 250 do 350 din za m3. Drva, trda, od 50 do 80 din za 1 m. Drva mehka od 40 do 60 din za 1 m. Smrekov rezan les od 350 do 400 din za m3. Skorja 20 din za 100 kg. Trd les: oreh 1200, jesen, javor, hrast od 480 do 500 din za m3. Živina. Cene, ki so pričele ponekod nekoliko popuščati, se bodo polagoma spet utrdile. Po zadnjih dogodkih v Avstriji je postal namreč izvoz živine težavnejši. Po različnih vesteh pa je upati, da se bo to vprašanje kmalu ugodno rešilo, prav tako pa je tudi pričakovati, da se bo poživil izvoz živine v Italijo, ker namerava Nemčija kupovati zlasti v Madžarski več živine, ki je šla doslej skoraj izključno samo v Italijo. Cene na domačem trgu pa se v teh dneh gibljejo naslednje: debeli voli od 4.50—6 din; poldebeli od 4— 4.50; krave debele 4—4.50—5 din; plemenske krave od 4—5; klobasarice 2— 2.50—3 din; molzne krave od 3.50—4.50; mlada živina od 4.50—5.25 in teleta od 5—6—7 dinarjev. Svinje. Ker je pričakovati, da bomo mogli na jesen izvažati precej svinj, so se cene na trgu zelo utrdile, za nekatera vrste celo poskočile. Trdne so cene zlasti za svinje za rejo in za mlade prašičke. Prodajalci so že občutili večje povpraševanje in zato držijo cene pre^ei visoko Cene za mlade krašičke od 5—6 tednov stare 85—110 din; 7—9 tednov 110—130; 3—4 mesece do 190; 8—10 mesecev 410 —480; pršutarji 6.75—7.50; debele svinje 8—9; plemenske 6.50—7 in Špeharji do 10.50 dinarjev. Kože. Goveje surove od 11—14 din, telečje 12—15 in svinjske od 8—12 dinarjev za kilogram. Poljski in drugi pridelki. Seno 40—50 Svetovalec .Edinosti" Občinske volitve din, otava do 50, slama do 30 din. — Krompir 1—1.50, nov italijanski krompir po 6 din; čebula 3—4, česen 5—8, zelje 1—4, kislo zelje 5, kisla repa 2, karfijola 8—10 za kilogram, glavnata solata 14 za kilogram, tuji grah v stročju 14 dinarjev. — Jabolka 4—8, suhe češplje 10—14, orehi luščeni 22—24 dinarjev za kilogram. — Pšenica 1.75—2, ječmen 1.50—1.75, rž 1.50—2, koruza 1.25—1.50, ajda 1— 1.25, fižol 1.50—2.50 din. Mleko, perutnina, jajca. Mleko 1.50—2, smetana 10, sirovo maslo 30—32, jajca 0.40—0.60, kokoši 18—25, piščanci 35— 65, purani 35—60, race 18—20, domači zajci 10—20 dinarjev. Vino. Cene na trgu so čedalje trdnejše. Močno so poskočile pa zlasti v Dalmaciji. Upati je, da pride sedaj na vrsto tudi naše slovensko vino, dasi zaenkrat trgovina še ni kar najživahnejša. Kupci nabavljajo večinoma za sproti ter ni večjih zaključkov in kupčije na zalogo. Cene za navadna namizna lažja vina od 4—-6 din, dražja sortirana vina od 5—8 dinarjev. Slivovka liter 16—20 in za tropinovko od 14—17 dinarjev. Selmi aprila: Dramlje, Rakek, Mokronog. 3. aprila: Tuhinj, Zabukovje. 4. aprila: Kostanjevica ob Krki, Loče pri Poljčanah, Sv. Helena v Rovtah, Sv. Križ pri Ljutomeru, št. Ilj pri Velenju, Vinica, Zdenska vas, Marenberg, Sevnica, Čakovec, Loški potok, Murska Sobota, Ormož, aprila: Javorje pri Litiji, aprila: Turnišče, Zagorje ob Savi; 8. aprila: Braslovče, Brunik, Cerklje pri Kranju, Hotemaže (samo za blago), Lemberg. Ormož, Slovenska Bistrica, Spodnje Gorje, št. Gotard pri Trojanah. 9. aprila: Sv. Lenart nad Laškim, Ljuto mer. Izid občinskih volitev v nedeljo 27. marca je po uradnih podatkih naslednji: Okraj Brežice. Brežice: volilcev 918, glasovalo 762 (83 odst.). Dobila je lista .1RZ (Deržič Karel) 364 glasov, 3 odbornike, lista opozicije (Volčanšek Ivan) 398 glasov in 21 odbornikov. Okraj Celje. K a 1 o b j e : volivcev 359, glasovalo 241 (67 odst.). Dobila je lista JRZ I. (Erjavec Jakob) 191 (17), JRZ II. (Jurkov-šek Karel) 50 (l). — Slivnica pri Ce- li u : volivcev 635, glasovalo 235 (37 odst.). Dobila JRZ (Jagodič Josip) 235 (18). — Sv Jurij pri Celju: volivcev 1221, glasovalo 753 (62 odst.). JRZ (Gologranc Stanko) 753 (24). — Žalec: volivcev 662, glasovalo 402 (61 odst.). Kompr. JRZ (Vizovšek Ivan) 402 (18). Okraj Črnomelj. Dragatuš: volivcev 459, glasovalo 318 (69.5 odst.). JRZ (Mušič Matija) 193 (16), opozicija (Kuzma Franc) 125 (2). Okraj Dravograd. Crna: volivcev 1180, glasovalo 780 (65.6 odst.). Kompr. JRZ (Turk Ivo) 430 (20), opozicija (Knez Franc) 350 (4). — Kapla: volivcev 430, glasovalo 344 (80 odst.). JRZ I. (Koprivnik Peter) 145 (2), JRZ II. pa 199 (16). — Mežica: volivcev 571, glasovalo 346 (60.5 odst.). JRZ (Pratne-kar Maks) 77 (l), opozicija (Lampreht Robert) 269 (17). — Remšnik: volivcev 500, glasovalo 185 (38 odst.). JRZ (Jeršič Ivan) 185 (18). Okraj Gornji grad. Gornji grad: volivcev 403, glasovalo 201 (50 odst.). JRZ (Mermal Franc) 201 (18). — Nova Stif-ta:.volivcev 242» glasovalo 196 (43.8 odst.). JRZ (Veršnik Ivan) 106 (18). Okraj Laško. Laško: volivcev 1329, glasovalo 986 (74 odst.). JRZ I. (Hrastnik Ka-el) 621 (21), JRZ II (Gerkman Franjo 365 (3). Okraj Lendava. Genterovci: voliv- cev 544, glasovalo 430 (79 odst.). JRZ I. (Hersenji Franc) 3 (0), JRZ II. (Mlinarič Mihael) 216 (15). opozicija (Jošar Janez) 211 (3)- * ...... Okraj Litija. Šmartno pri Litiji: volivcev 650, glasovalo 395 (60.8 odst.). JRZ (Rus Ignac) 395 (18). Okraj Ljubljana. 2 c 1 i m 1 j e : volivcev 416, glasovalo 290 (69.7 odst.). JRZ (Lipovec Josip) 125 (3), opozicija (Golob Martin) 165 (15). Okraj Ljutomer. R a z k r i ž j e : volivcev 656, glasovalo 466 (71 odst.). JRZ (Šajnovič Ignac) 335 (17), opozicija (Stjepan Škram-Ijec) 131 (1). — Štrigova: volivcev 1033, glasovalo 728 (70 odst). JRZ (Trstenjak Anton) 259 (3), opozicija (Kovač Tomislav) 469 (21). — V e r ž e j : volivcev 317, glasovalo 192 (65 odst.). JRZ (Galunder Franc) 192 (18). Okraj Logatec. Stari trg: volivcev 1348, glasovalo 1011 (75 odst.). JRZ (Stefančič Franc) 492 (5), opozicija (Mlakar Jo-žef) 519 (25). Okraji Maribor, desni breg. Črešnjevec! volivcev 422. glasovalo 328 (77.7 odstotkov). JRZ (Pušnik Simon) 117 (2). opo-ziciia (Kodolič Viktor) 211 (16). — Lapor-j e : volivcev 492. glasovalo 317 (64.4 odst.). JRZ (Hostei Jernej) 242 (17), opozicija (Čer ODGOVORI G. š. iz D. p. B.: Z ozirom na uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov delimo kmetske dolgove na stare in nove. Stari kmetski dolgovi so vsi tisti, ki so nastali do 20. aprila 1932, novi pa oni, ki so nastali po tem dnevu. Uredba nudi olajšave le "a tare dolgove. Po Vaši na-vet'.ji pa je Vaš dolg nov, ker je nastal šele leta 1934. Iz tega razloga ne morete zahtevati kakšnega znižanja. Pri tem je vprašanje, kako oz. iz kakšnih razlogov je nastal dolg, brezpredmetno. Seveda je za Vas velika škoda, ker niste več dolžni denarnemu zavodu oz. da ste se dali pregovoriti in ste sklenili novo pogodbo s privatnim upnikom. Danes bi Vam sodišče gotovo priznalo znatno (tudi do 50%) znižanje. Poskusite, morda Vam Vaš dolžnik prostovoljno kaj popusti, sai ie s sklenjeno novo pogodbo itak prišel v boljši položaj in bi bi o lepo od niega, če bi se izkazal velikodušnega ”T^z'Stare ceste. Odgovor pisme-no. _____ Odrežita in priložite vprašan/u Svetovalec „tdUtosU" odgovarja samo na ki lim la priložen ta odrezek . ..BDIM O S T“ 2. aprila 1938 nejšek Jože) 75 (l). — Poljčane: voliv-cev 934, glasovalo 461 (49.3 odst.). JRZ (De-tiček Anton) 433 (24), opozicija (Vezjak Fr,) 28 (0). — Slov. Bistrica: volivcev 1463, glasovalo 1144 (78 odst.). JRZ (dr. Schaubach Boštjan) 578 (25), opozicija (dr. Pučnik Josip) 566 (5). — Sp. P o 1 s k a v a : volivcev 607. glasovalo 284 (47.8 odst). JRZ (Kotnik Matija) 284 (18). Okraj Maribor, levi breg. Korena: vo livcev 544, glasovalo 325 (59.7 odst.). JRZ (Kajnik Jožef) 325 (18). — Sv. Lenart v Sl. goricah; volivcev 647, glasovalo 346 (53.4 odst.). JRZ (dr. Stupica Marjan) 346 (24). — Sv. Rupert v Sl. gorica h : volivcev 742, glasovalo 541 (72.9 odst.). JRZ (Korošec Franc) 335 (16). opozicija (Zelenik Josip) 206 (2). — Sv. Trojica v Slov. goricah: volivcev 576. glasovalo 469 (81.4 odst.). JRZ I. (Klemenčič Valentin) 261 (15), JRZ II. (Vračuč Matija) 208 (3). Okraj Murska Sobota. Bodonci: volivcev 791, glasovalo 451 (57 odst.). JRZ I. (Hodošček Ludvik) 395 (18), JRZ II. (Lulik Ludvik) 56 (0). — Cankova: volivcev 534, glasovalo 288 (53.9 odst.). JRZ (Vogler Viktor) 288 (18). — Gornji Petrovci: volivcev 1069, glasovalo 657 (61.4 odst.). JRZ (Bohar Adam) 657 (24). — G r a d : volivcev 1329, glasovalo 405 (30.5 odst.). JRZ (Bačič Franc) 405 (24). — K u p š i n c i: volilcev 418, glasovalo 231 (55.2 odst.). JRZ (Titan Janez) 231 (18). — Kuzma: voliv-cev 862, glasovalo 229 (26.5 odst.). JRZ (Far-tek Janez) 229 (24). — Martjanci: volivcev 1137, glasovalo 948 (83.4 odst.). JRZ I. (Vezer Geza) 488 (20). JRZ II. (Kuhar Štefan) 460 (4). — Pečarovci: volivcev 964, glasovalo 501 (51.9 odst.). JRZ I. (Zelko Jože) 136 (2). JRZ II. (Banfi Štefan) 365 (16). — Pertoča: volivcev 1163, glasova- lo 401 (34.5 odst.). JRZ (Kolmanko Josip) 401 (24). — Puconci: volivcev 744, glasovalo 437 (58.7 odst.). Opozicija (Kuhar Štefan) 437 (18). — Selo v Prekmurju: volivcev 1149, glasovalo 695 (57.3 odst). JRZ I. (Kocet Jožef) 212 (1), JRZ II. (Varga Koloman) 483 (23). — bal ovci: volivcev 1144, glasovalo 728 (63.6 odst.). JRZ I. (Filo Blaž) 334 (4). JRZ II. (Ziško Janez) 394 (20). Okraj Ptuj. Kog: volivcev 406, glasovalo 232 (57 odst.). JRZ (Orešnik Peter) 232 (18). — Ormož: volivcev 808, glasovalo 561 (69.4 odst.). JRZ (Hanželič Franc) 471 (23), opozicija (Kuharič Ludvik st.) 90 (1). — Središče: volivcev 746. glasovalo 624 (83.7 odst.). Kompr. JRZ (Kovačič Andrei) 301 (3), opozicija (Kolarič Anton) 323 (15). — Svetinje: volivcev 503. glasovalo 381 (75.3 odst.). JRZ (Pučko Milan) 208 (15), opozicija (Bogša Alojzij) 173 (3). _ Okraj Slovenil Gradec. Slovenil Gradec: volivcev 1090, glasovalo 551 (50.5 odst.). JRZ (dr. Picej Josip) 470 (23), opozicija (Fišer Alojz) 81 (1). — Šmartno pri Sl. Gradcu: volivcev 829, glasovalo 556 (67.8 odst.). JRZ I. (Hribernik Franc) 256 (3), JRZ II. (Kresnik Martin) 300 (15). _ Šoštanj: volivcev 1122, glasovalo 834 (74.3 odst.). JRZ (Novak Anton) 626 (22), opozicija (Vrabič Ferdo) 208 (2). — Št. II) pri Velenju: volivcev 194, glasovalo 82 (42 odst.). JRZ (Drav Matevž) 82 (18). RADIO LJUBLJANA Zaupanje se vrača Po podatkih zveze jugoslavanskih hranilnic v Ljubljani, so tudi v februarju t. 1 narasle vloge pri slovenskih samoupravnih hranilnicah, in sicer v celoti za 11 milijonov ter so znašale ob koncu meseca 1,053.580.000 din. če odštejemo v tem prirastku vsebovane pripisane obresti (1-4 milj.), znaša čisti prirastek 9.5 milij. din., torej pol milijona več kakor v mesecu januarju. V dveh mesecih so torej vloge narasle za blizu 19 milijonov dinarjev. — Vloge na knjižice so znašale skupno 625.9 milijonov, vloge v tekočem računu pa 427.6 milijonov. Iz teh številk izhaja, da je akcija za vzpostavitev likvidnosti hranilnic in ostalih denarnih zavodov vplivala prav ugodno v mesecu februarju in da kaže gibanje vlog zelo ugodno sliko, ker se zaupanje vedno bolj vrača. Vinogradniške zadruge in pro' daja alkoholnih pijač Glede na vprašanje, ali so vinogradniške družbe pri predaji prošenj za prodajo zadružnih alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah dolžne priložiti dovoljenje pristojne upravne oblasti po obrtnem zakonu, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, ki pra- vi med drugim, da vinogradniške zadruge pri predložitvi prošenj za pravico za pro dajo zadružnih alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah niso dolžne priložiti dovoljenje upravnih oblasti po obrtnem zakonu, ker jim to dovoljenje ni potrebno. Zadruge morajo samo dokaza ti, da so ustanovljene po določilih za kona o gospodarskih zadrugah. Nedelja, 3. aprila: 8 Vesel nedeljski pozdrav. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45 Postni govor (g. dr. Fr. Kimovec), 10 Izpod južnega solnca (plošče). 11 Otroška ura. 11.30 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 1 3Napovedi. 13.20 Hajdrihove pesmi (Akademski pevski kvintet). 16 Prenos iz Dravograda: Koncert obmejnih mladinskih zborov. 17 Kmetijska ura: Gozdarstvo (g. inž. Karol Tavčar). 17.30 Nadaljevanje prenosa iz Dravograda. 18 Slovenske narodne ob spremljevanju kmečkega tria. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Slovenska ura. 20.30 Radijski orkester, vrneš harmonika. 22 Napovedi, poročila. 22.15 £na-ni plesni orkestri (plošče). ... Ponedeljek, 4. aprila: 12 Za kratek cas (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Zdravniška ura (g. _dr. Anton Brecelj). 18.20 Operni napevi (plosce). 18.4U Kulturna kronika: Slovstvo ob letu 1848 (g. dr. Ivan Grafenauer). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Prenos iz Maribora: Koncert Glasbene Matica. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester). Torek. 5. aprila: 11 Šolska ura: Mesto 111 vas (g. Drago Košmerlj). 12 Jugoslovanski pevci in pevke ^plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi 13.20 Pozdrav Slovencem onstran meja (Radijski orkester). 14 Napovedi. 18 Pester spored,(Radijski orkester). 18.40 Kapitalizem in judovska miselnost .r" •e^Iav) 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 VVagner- Rienzi. uvertura (plošče). 20.15 Henri Lavedan: Dvoboj, drama v treh dej, (člani Nar. gledališča v Ljubljani). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester). Sreda. 6. aprila: 12 Pevski zbori (plošče) 12 45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Za vsa k ega nekai (plošče). 14 Napovedi. 18 April v naravi (g. Miroslav Zor). 18.20 Pomladni zvoki (plošče). 18.40 Dolenjska srednjeveška mestp (g. nrof. Janko Jarc). 19 Nanovedi. poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Uvod nrenos. 20 Prenos iz opernega gledališča l.inbliani. Četrtek. 7 aprila: 12 Koncert na \vurliških r^lali (plošče). 1245 Poročila. 13 Napovedi U 20 Opoldanski koncert slovenske glasbe (Partijki orkester). 14 Napovedi, is Orkc I stralni reproducirani koncert. 18.40 Sloven ščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Večer skladb Viktorja Parme. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Operetna glasba (Radijski orkester). Petek, 8. aprila: 11 Šolska ura: Kako nastane film (g. Boris Rihteršič). 12 Iz naših krajev (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13 20 Koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Zenska ura: Zena v slikarstvu in njeno stremljenje (ga. Elda Piščanec). 18.20 Čajkovskij: 1812 uvertura (plošče). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Novice o izseljencih. 20 Koncert Radijskega orkestra. 21 II. Večer gojencev ljubi j. drž. konservatorija. 22 Napovedi, poročila. 22.30 Angleške plošče. _ Sobota, 9. aprila: 12 Plošča za plosco. 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Plošča za ploščo. 14 Napovedi. 17 Klavir in harmonij. 17.40 Strokovno šolstvo pripravlja temelje načrtnemu gospodarstvu (g. inž. Rado Kregar). 18 Vesel delopust (Radijski orkester). 18 40 Psihotehnični oddelki in njihovi rezultati (g. Avgust Kuhar). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki )g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30 »Sem jezdil po svetu slovenskem povsod...« 22 Napovedi, poročila. 22.15 Za konec tedna (igra Radijski orkester). PRESELI SMO Dejanje. Leto I., št. 3. Iz zanimive in aktualne vsebine navajamo: članek Lojzeta Serajnika: Koroška pred novimi dogodki, Fr. Vodnika esej: K novi stvarnosti, Kocbekova razmišljanja o slovenskem izseljenstvu ter Grafenauerjeve zapiske o švicarski ustavi in Lampretovo sociološko študijo: Tvarno duhovna struktura župnije Ribnica na Pohorju. Poleg tega sta v tej številki še dve pesmi, ki sta jih prispevala Udovič in Kastelic ter nekaj manjših zapiskov in knjižnih poročil. — Posebno zanimiva se nam zdi Serajnikova razprava o Koroški, ker je napisana na podlagi bogatega gradiva in upošteva tudi najnovejše dogodke. Lampretova študija o Ribnici, pa navezuje na znano žgečevo študijo o Halozah. Naša želja je. da bi imeli čim prej take razprave o vseh slovenskih pokrajinah, posebno pa o krajih na nasi meji. Kulturna obzorja Dr- Valentin Zamik C*4. L 1837-30. III. 1888) Letošnje leto je Slovencem naklonjeno. Razen novih prijateljev na meji nam je prineslo tudi mnogo jubilejev. Nekateri sicer trdijo, da imajo posebno od zadnjega neposredno korist le žurnalisti, ki listajo po literarnih zgodovinah in pratikah ter si vse naše velike može preračunavajo na vrste in dinarje, drugi zopet vidijo v tem le način, s katerim skušajo zgodovinarji vtihotapiti svoje znanje v časopise. Morda imajo prav . . . Morda pa imajo nekoliko prav tudi tisti, ki še vedno patetično proglašajo jubileje za postaje in postajice naroda, ki se ozira na to, kar ima za seboj ter se iz neuspehov uči, iz uspehov pa črpa novih sil... Petdesetletnica Zarnikove smrti je šla neopaženo mimo Slovencev. Nihče se ni spomnil moža, čigar kmetiško priprostim, šaljivim, pa tudi slavnostno vznešenim besedam je ploskalo na tisoče slovenskih kmetov na taborih po Sloveniji. Bil je proletarski sin. Njegov oče je bil sprva najemnik na malem posestvecu, potem delavec v ljubljanski cukrarni, nazadnje pa cestni pometač v Ljubljani. Zarnikov neuklonljivi, dosledni in borbeni značaj, s katerim se je prebil skozi najneugodnejše razmere do visoke izobrazbe in družabnega položaja, je bil očetova dediščina. Bil je sijajen reporter, čigar reportaže o avstrijskem parlamentu so prestavljali in priobčevali v največjih listih stare Avstrije, bleščeč govornik, ki je znal potegniti vsako množico za seboj, spreten politik, ki so ga vsi spoštovali in se ga mnogi bali in poleg vsega tega še dober advokat in pisatelj. Mož, kakor je bil Zarnik, ki bi bili resnično evropsko razgledani, ki bi poznali vse sodobne miselne tokove, a kljub temu ne izgubili tesnega stika z ljudstvom, iz katerega so izšli, ki bi znali z besedo prepričati, vzpodbujati in navduševati, ali jih je še kaj med nami? jad. bokih misli pa človek seveda ne sme is-kati v tej in taki umetnosti. Na režijo igra ne stavi posebno kompliciranih nalog. Kovič jih je vse dobro in spretno rešil. Tudi inscenerija je bila primerno bogata in elegantna. Po dolgem smo videli zopet Razbergerjevo v večji vlogi na odru. Kot razvajena in muhasta luksuzna ženka, ki doživi ob koncu svoje veliko razočaranje, je bila povsem na svojem mestu. Košičev nekoliko nerodni in okorni Tomaso je bil kakor vedno v takih vlogah posrečen. Tudi Koviča poznamo že iz sličnih vlog, ki jih rešuje s spretnostjo in rutino. Predstava je uspela in bo dobro služila svojemu namenu: blagajniški »kon solidaciji«. Kulturni drobiž Travnerjev humoristični večer, ki ga je priredila mariborska »Vzajemnost«, je Popiti ^Ed Kostrivnica Mariborska kulturna kronika Parma: Nepravi nečak ali postrešček št. 13. Dirigent: Jiranek, režiser: Povhe k. g. koreografa: Povhe in Verdonik. Predstava, ki je bila obenem proslava Parmove SOletnice, je imela svečan značaj. Na hodniku je stala na prenizkem podstavku premala Parmova slika, okrašena z državnimi trobojnicami in zelenjem. Toda razpoloženje je bilo kljub temu resnično svečano in praznično, saj nam je dirigent Jiranek res spretno in zvesto približal Parmovo melodiozno glasbo. Več se v teh prilikah gotovo ne da storiti! Povhetova režija je odgovarjala vsebini, poživila je igro in ji dala potrebno lahkotnost. Posebno prizanje je žel tokrat Verdonik, ki je s svojim živini temperamentom mnogo pripomogel k razgibani igri. Tudi ostali so se tokrat izredno potrudili. Operetna publika je z »Nepravim nečakom« dobila komad, ki jo bo gotovo popolnoma zadovoljil. Napram »Noči v Kairu« predstavlja ta predstava vsekakor napredek. Dr. Vrčon: Elementi mednarodnega razvoja. Predavanje v Ljudski univerzi. Čeprav je bila tema tako aktualna, je bilo le malo poslušalcev, kar je vsekakor žalostno spričevalo naše brezbrižnosti! škoda, da so bila predavateljeva izvajanja, pač tudi po sili razmer, precej abstraktna, vendar sem prepričan, da so razlago današnjih razmer v Evropi vsi poslušalci dobro razumeli, posebno, ko je razlagal položaj, ki je nastal po zadnjih dogodkih. številke o izpremembah koeficienta pritiska na meji (razmerje prebivalstva med državami, ki si mejijo), so bile vsekakor zelo poučne. Razstava Doreta Klemenčiča V nedeljo dopoldan je odprl profesor Branko Rudolf razstavo svojega prijatelja Doreta Klemenčiča, že otvoritev razstave in publika, ki se je tu zbrala, je bila dokaj drugačna, kakor drugekrati. Brez visokih besed in oficielnosti nas je slavnostni govornik v priprostih in enostavnih besedah uvedel v umetnost mladega slikarja. Kritiki, ki ocenjujejo mlade slikarje, prav radi dokazujejo svojo razgledanost na ta način, da mu naštevajo vse tiste velike srednje in male mojstre, pri katerih se je učil (če mu niso naklonjeni, bodo zapisali, da jih je posnemal). Zato bi najraje govoril o Klemenčiču, ne da bi imenoval kako ime. Toda tako trdovratno se mi vsiljuje spomin na Hegedušiča, da si ne morem kaj, da ga ne bi z njim primerjal. Brez dvoma imata oba slikarja mnogo skupnega, posebno pri Klemenčičevih perorisbah se neka sorodnost ne da tajiti. Priprosta jasna ljnija, ki najde pri vsakem predmetu značilno posebnost^ in pa izrazit čustven odnos bi bila označba, ki jima dela morda še najmanj sile. Toda, če primerjamo njun čustveni odnos do predmeta, se nam pokaže velika razlika: Hegedušič je mnogo strastnejši, iz njegovih slik diha kritika, borbenost, morda celo sovraštvo; Klemenčič je mirnejši, mehkejši in bolj ubran, linija, ki obkroža in označuje predmet, se mu, sko-ro bi zapisal, dobrika. Dočim je Hegedušič bolj epičen, je Klemenčič vseskozi liričen, včasih naravnost nežen. Morda najbližji je Hegedušiču v risbi s čopičem, ki nosi naslov »Brezimni«. Posebnost so njegove pokrajine, ki imajo nekaj prav toplega, nekaj, kar so včasih imenovali »dušo«. Pri oljih in akvarelih je videti, da polaga precejšnjo važnost na ubranost barv in linij. Značilna zanj je tudi velika množina tihožitij, ki jih danes že ne srečujemo več toliko na razstavah. Vobče pa je razstava več kakor obet, posebno, če se bo še bolj približal vsakdanjemu življenju. Benedetti: Dva ducata rdečih rož Benedetti: Dva ducata rdečih rož. Re žija: J. Kovič. Zgodb, ki obravnavajo zakonski trikot, je dandanes mnogo, zdi se, da so taki motivi danes prav posebno priljubljeni, saj omogočajo pisatelju, da se vljudno izogne raznim preveč perečim časovnim problemom, človek bi dejal, da je težko o tem predmetu povedati še kaj novega in’ zanimivega. Benedettiju je to uspelo. S spretnimi tehničnimi prijemi, z duhovitimi paralelnimi prizori in s situacijskimi domislicami priklepa pozornost gledalca in vzbuja vesel smeh. Kakih glo- napolnil dvorano Delavske zbornice do zadnjega kotička. Poslušalci so se dobro zabavali in od srca nasmejali. Večer je pokazal veliko priljubljenost našega znanega humorista. 16. mednarodni kongres Pen klubov se bo vršil od 26. do 30. junija v Pragi. Ker bo ob istem času tudi vsesokolski zlet v proslavo 201etnice republike, bo imela Praga letos pač rekordno število tujih obiskovalcev. 20.000 Din razpisuje uredništvo beograjske revije »XX vek« za najboljši družabni roman iz sodobnega življenja. Obsegati mora okrog 320 strani po 35 vrst. Tekmujejo lahko vsi srbski ter hrvatski in slovenski književniki. Pisan je lahko, v cirilici ali latinici. Podjetje Geza Kon si pridržuje izključno pravico objave v posebni knjigi, seveda po posebnem honorarju. Kedaj je bila razpisana zadnja slovenska znatnejša književna nagrada? V nedeljo, 27. marca smo imeli v Kostrivnici prav prisrčno prireditev. Kmetsko nadaljevalna šola je s slovesno zaključno prireditvijo končala svoje šolsko delo. V posrečenem in pestrem sporedu je gosp. sol. upravitelj Oton K o v a č i č< pokazal, da njegovo. skozi dve zimi trajajoče delo ni padlo na nerodovitna tla. Ta prireditev je pokazala, kaj zamore narediti vztrajna volja v skopo odmerjenem času iz kmečkih fantov. Ne samo, da jc podal vodja kmet. nad sole gojencem vsestransko znanje, ki ga tako potrebuje kmečki fant, vlil jim je v srca tudi ljubezen do kmetijstva, ljubezen do kmečkega doma in naše slovenske zemlje. .Kako znajo to fantje sami ceniti, je v največii meri pokazala nedeljska prireditev. Ves spored je bil izvajan z ljubeznijo, z neko navezanostjo in spoštovanjem do svojega vzgojitelja in učitelja. Tako vzgajana kmečka mladina je lahko res nada in bodočnost kmečkega stanu. Najbolj je zadivil občinstvo skrbno izvežban pevski zbor, tako da so morali pevci točke ponavljati. Dvorana gasilskega doma je bila polna občinstva, med katerim ie bilo tudi precej tujcev Omenim samo zastopnika šmarskega srez načelstva podnačelnika Milka K r i z-mana in kmet. referenta B račka, ki sta s prisrčnimi besedami pripomogla k pestrosti prireditve. Rogaška Slatina Občni zbori. V preteklem mesecu je imelo svoj letni redni občni zbor Slovensko planinsko društvo. Izvoljen je bil z malimi spre membami stari odbor. — Tudi naše najagu-nejše človekoljubno društvo, Kolo jugoslovanskih sester, je zborovalo. Pomen tega društva vidimo predvsem v vjso-kih Številkah rajnih podpor, ki so v našem težkem času utrle marsikatero solzo v u-kajšnji revni okolici. Naše vrle m delavne kolašice zaslužijo zares vse b]'izn‘inje zahvalo! Izvoljen je bU stari odbor z gospo predsednico ravn. Gračnarjevo na celu. novem poslovnem letu želimo požrtvovalnemu društvu mnogo uspehov! Koncert. Tukajšnje Pevsko društvo »Sloga« priredi v soboto, dne 2. aprila 1938 ob 8. uri zvečer v Salonu hotela Ogrizek koncert slov. narodne in umetne pesmi. Zadnji samostojni koncert je »Sloga«, ki drugače sodeluje z veselo pesmijo na vseh prireditvah, priredila ob svoji lOletnici pred tremi leti Rogatec Ncmškutarlja. Naš trg se dotika hrvatske meje. Prebivalci tržani so sami Slovenci, kakopak: slovenskih staršev sinovi ni hčere. Pravih, rojenih Nemcev bi 'ahko_ naštel na prste. Ali že od nekdaj slovi nas trg kot netnčursko gnezdo. Po vojni se je potuhnilo, toda ko je začel Hitler V.sz-u se je tudi nemškutarstvo »prerodilo« v »pnstno«_nem- škem navdušenju. »Nemška« srca sinov in hčera slovenskih mater in očetov so zadnje dni (ob priključitvi Avstrije k Rajhu) »drhtela« za Hitlerjevo Nemčijo in ob navdušenih nemških govorih »jokala«. Seveda je bilo opaziti »nemško« lice tudi na ulici. Toda treba bo tem špasnim »Nemcem« stopiti na rep! Ja, ja, wir Deutsche haben slo-\venische Eltern, die kaum deutsch »Guten Tag« sagen kennen. So eine Schande! Nova cerkev pri Celiu Naša vas je ena najlepših točk širnega celjskega okraja. A kaj bi se hvalili, saj jc vsa Slovenija lepa! V Novi cerkvi je nekoč duhovnikova! naš največji pedagog, služabnik božji, A. M. Slomšek. Kljub lepoti in pro-svitljenosti pa še nimamo — elektrike. Domači merodajni faktorji se trudijo, da bi prišli tudi do te kulturne pridobitve in upamo, da nam bo kmalu zasijala prijetna električna luč. Lepota in naprednost kraja bosta pridobili, Novocerkovčani i>a bomo še za-dovoljnejši kot smo sedaj. — Pred kratkim so nam naši neumorni prosvetarji zapeli krasno spevoigro, s katero smo bili poslušalci zelo zadovoljni. Želimo si lepih iger še vec. Učiteljstvu najlepša hvala! Posebno, ko je šel čisti dobiček v dobrodelne namene. Polie ob Sotli Iz naše lepe župnije Sv. Nikolaja se ie te dni poslovil od nas naš priljubljeni sivolasi župnik, preč. gospod Ivan Mlakar, poljski zlatomašnik. Odšel je na zasluženi oddih in pokoj v Cirkovce na Ptujskem polju. Mnogo let je služboval v naši župniji. Pridno je skrbel za zunanjost naše cerkve. Posebno pa mu je bilo pri srcu cerkveno ljudsko petje. Po vsem kozjanskem okraju smo sloveli Poljanci radi lepega petja in. ganljivo je bilo slišati, kadar je po sv. maši intoniral sivolasi g. dušni pastir z mogočnim glasom Angelsko češčenje in se je za njim dvignila iz grl kmetic in kmetov molitev — pesem proti nebesom. Gospodu zlatomašniku v zasluženem pokoju še mnogo let najboljšega zdravja! Poljancem pa vrlega nasiednika! Murska Sobota Kakor nam ie sporočeno, se začne napovedani šoferski tečaj v ponedeljek, dne d. apri: la t. 1. Predavanje se bode začelo zjutraj ob 8. uri v dvorani restavracije »Slon« (pri Bacu) v Murski Soboti in bo trajalo do 12. ure s polurnim odmorom. Kdor se za tečaj zanima in Se ni vpisan, naj se pred 8. ur* osebno javi pri vodstvu. Na tečaju bode predaval nas odlicen strokovnjak ing. Debelak, lečaj sam jc po izbranosti programa prvi te vrste v naših krajih in banovini. V podrobnosti o tem bomo redno poročali. Toplo priporočamo vsem, ki se za automobilistiko zanimajo, da se tega tečaja udeleže! Jezik oiistimo peg! Ali ie raba tu/k res snak posebne učenosti r Z javnih govorilnic slišimo ter v knjigah, časnikih in obzornikih, Uidi v takih, ki so pretežno namenjeni podeželju, citatno mnogo tujih besed iz večine latinskega izvora ore z že davno mrtvega jezika. Razumniki 11 umstveniki, ki jim pravijo pri nas »lnteieK-tualci«, iih razumejo, če so namreč hodh v »latinsko šolo« ali pa se naučili takih tujk iz kakega slovarja tujk. Drugi iih v splošnem ne razumejo, ali pa jih krivo razumejo m tudi tako rabijo. Pisec se še dobro spominja — bilo je pred kakimi 40 leti na neki domači plesni zabavi nekje ob naši Savinji , kako se je nehote in nevede osmešil drugače splošno spoštovani starejši gospod iz tako zvane boljše družbe z nepravilno rabe> tuje besede. Vljudno ie namreč opozorilI brhko Plesalko v krasni dolgi obleki a7nafvendar ženske nosile še dolga krila "Tmvll lu r i n i-bolj pazi. drugače si bo lepo obl , r ata« (poscala). Hotel jc reci. tuikl ostanemo, »ruimraia« . Kaj radi rabijo tujke »iir o d u c e nri« (Pri delovalec- proizvajalec, izdelovatelj), K ti te ta« (kolikost. količina), »kvaliteta« (kakovost, dobrota, tudi v pomenu. - > lastnost) itd. Lepih domačih izrazov vaiatno jih v oklepajih — imamo torej • izher. Pravkar navedene tujke so pridno t> -bili tudi v kmetijski stroki. Ko smo na to opozorili, so nam rekli, da so ti tuji izrazi na kmetih že dobro znani in vpeljani, zato jih naj le rabimo. Mislili smo si: dobro, le tako naprej, pa bomo slovensko podeželje kmalu polatinčili! Najbolj krčevito se še držijo med drugim od Italijanov izposojene besede »sor: ta« (vrsta), kot da bi se moral slovenski svet zrušiti brez te, stvarno nepotrebne izposojenke. O tej »sorti« izražanja bomo kaj več povedali drugič. Nedavno smo zasledili v dnevniku »Jutro« nekakšen jezični prepir, ki mu pravijo navadno »polemika«, morda zato. da bi videlo bolj učeno. Eden zahteva čiščenje jezika z izločitvijo nepotrebnih tujk. Drugi se zaveda, da piše »zelo čist jezik«, a bo kljub temu še dalje pisal tujke: anarhija (brezvladje, brezzakonje, popoln nered); atek-taciia (prisiljeno, hlinjeno vedenje, spakovanje); intelektualec (razumnik, utn-stvenik); kritika (presoja, razsoja, pretres, ocena); žargon (spakedrani jezik, prostaško narečje, jezik, ki ie umljiv samo v določenem krogu, med vojaki, tihotapci, lovci itd.); inferiornost (manjvrodnost); logičen (umen, dosleden); *v*\or 1 ,.c „ (vpliv, moč, veljava, ugled, oblast, vplivna oseba); temperamenten (živahen, «iv, strasten); suveren (vrhoven, neodvisen, samovladen); recept (navodilo, predpis, zla sti predpis zdravnikov) itd. Brez »Slovarja tujk«. Bradačevega ali Glonarjevega, bi se kar ne znašli. Toda vsakdo ga nima, niti ne utegne, da bi po njem brskal. Mnogokrat slišimo in čitamo tujke^ »a E o -ni j a« (umiranje, poslednja ura, smrtni b j), »v agoniji je« (umira). »p 1 e b S s c 11« (ljudsko glasovanje, ljudski sklep). 'Samo enem krajšem uvodniku tega lista, ki o njem vemo, da sicer načelno zavrača rabo tul spakedrank. smo našli nič koliko tujih -sed. Nekatere celo po večkrat, n. pr. g i i a (moč. sila, življenjska krepkost), m -ral e n (nraven), nravstven); dekadenca (propadanje, upadek); k o r u p t n o st (pokvarjenost. popačenost, izkazenost. podkup-nost; vprav tega ie pri nas' mnogo.); Parlament (skupščina, državni zbor, zbornica); interes (korist, prid, zanimanje, ude leženost, tudi v pomenu: obresti), eksistenca (obstanek, bivanje, bitje, življenje), vibrirati (trepetati, tresti se); *avibrira ti (zatrepetati, stresti se); režim (vlada, vladarina); k o n f e d e r a c 11 a (združenje, društvo, zveza); nacionalen (naroden) ; nacionalna ideja (narodna misel, zamisel, pojem); nacionalnost tna-roduost); problem (naloga, zastavek, težko, sporno vprašanje, zagonetnost); k on so 1 i d a c i j a (utrditev, učvrstitev, spojitev). Razen strogo znanstvenih izrazov, ki jih pozneje kot izjemo še omenjamo, je pri nas v rabi mnogo tisoč tujih besed. Z njimi smo z e vsi bolj ali manj grešili in se moramo zdaj poboljšati brez obotavljanja! Tolikšna spačenost narodnega jezika po slovenskih razumnikih ni nič drugega ko nasledek stoletnega vpliva zlasti nemške knii-ževnosti in prosvete (oni bi reku*. ra tur e in kulture) posebno izza predvojne dobe. Vendar današnji Nemec vztrajno trebi svoj jezik, in še kako temeljito, izločajoč redoma vse tujke, ki jih nadomešča z ustreznimi besedami iz naroda, deloma pa tudi s kaj čudnimi skovankami. Pa i za tako novo besedno tvorbo so si izmislili tujko tz grščine, namreč besedo neologizem (skovanka) ! Pri našite čiščenje jezika bolj preprosto, ker je živa govorica slovenskega ljudstva neizčrpen vrelec velikega besednega .bogastva, ki ga ie samo treba izrabiti. Učenjaška veda pač ne more izhajati čisto brez tujk, ker so ji tako imenovani znanstveni izrazi ali nazivi (terminologi j a, izrazoslovje) za neke stalne pojme zadevnih strok v mednarodnem občevanju potrebni. Pa tudi tu je preveč tuje navlake! Drugod pa raba tujk nikakor ni baš znak posebne učenosti. To je večinoma prav po nepotreb-nem »uvoženo« (latinci bi rekli: linpor-t i r a n o) slabo besedno blago, breme, ki se ga je treba otresti. Zato »jezik očistimo peg«, da se bomo lažje in boljše razumeli! Na vsak način pa dopuščamo (v tujščim bi rekli: konce d i r a m o) še dalje poljubno robo grške izposojenke »politika« (drzavništvo), ker smo prepričani, da mnogi ljudje brez politike ne bi mogli udobno živeti. — P o č k o v. Za dom in pridne roke Materinstvo in vzgoia Dojenček in prazna vera. Naš narod je v splošnem jako praznoveren. Posebno naše kmečko ljudstvo je v tesni zvezi s praznoverjem, katero mu je prešlo že v navado. Toda mnogo tega praznoverja ni nikomur v škodo. Prazna vera, ki je v zvezi z dojenčkom, pa teinu pogosto zelo škqduje. Naravnost smešne in odvratne so nekatere navade, ki jih izvaja ljudstvo nad ubogim otrokom ob njegovem rojstvu, krstu in v prvi dobi življenja. Ce se otrok prijoče na svet in: je deklica, je to znak, da bo jezična. Posebno zanimiva je v nekaterih hišah prva otrokova kapel. Novorojenčku dado v roke denar, molek, cvetice, gobe ali svilo. Po, možnosti mora držati čim več naštetih predmetov. Nato užgejo svečo in otroka okopajo. Tak otrok bo imel v življenju mnogo denarja in sreče. — Otrokova mati ne sme zapustiti hiše poprej, preden ne gre z otrokom v cerkev, da si izprosi milost in se iznebi ponovno pridobljenega izvirnega greha. — Ko prinesejo otroka od krsta, ga umijejo v milnici. S krpo, ki jo namočijo v tej milnici, obrišejo vsakega soseda, znanca ali sorodnika, ki stopi na dan krsta v hišo. Pravijo, da bo potem vsak izmed teh obiskovalcev imel otroka rad. čim hitreje odloži botra otroka, ko ga prinese od krsta, tem hitrejši bo pri delu, ko odraste. Če mati pri previjanju otroka vrže plenice na tla, je to znamenje, da bo otrok vedno padal. Iz higijenskega ozira praktična pa je vera, da otrok ne bo shodil, če ga previjamo v plenice, prane v mrzli vodi. Obupna pa je ta, da bo otrok imel vedno čisto lice le tedaj, če ga mati obriše z mokro cunjo, s katero umiva posodo. Popolnoma zgrešeno je tudi, da bi ne smeli dojenčku odrezati predolgih nohtov, dokler ne dopolni prvega leta. Sme mu jih le mati pogristi. Potem pa se mati čudi, zakaj je otrok ves opraskan po licu. Ista prazna vera velja za striženje las. Sicer pa bi s tem naštevanjem, iz prazne vere izvirajočih navad, ne prišla kmalu do kraja. Moj namen je, da povem le to, da vsako postopanje z dojenčkom, ki ne izvira iz razuma in higijenskih predpisov, temveč iz praznoverja in raznih slepo posnemanih navad, je lahko otroku mnogo prej v škodo nego v korist. (Dalje.) Organizadia dela v gospodinjstvu Organizacija dela je v gospodinjstvu zelo važna ali tudi silno težavna stvar. Smisel za praktično ureditev vsega svojega dela je poseben talent, ki ga pri mnogih gospodinjah pogrešamo. Končno pa vsakdo ne more biti za vse sposoben, zato navajam par navodil za smotreno ureditev gospodinjstva. Pri vsakem delu premisli, če ga izvršuješ dobro in na najbolj spreten način. Istovrstna dela opravi drugega za drugim in ne letaj od enega posla k drugemu. Ne narekuj služkinji vsak trenutek drugega dela. Potrpi, da eno delo dokonča, če se 1i mudi, primi še sama za delo, da bo prej gotovo. Sestavi si delovni red in jedilni list za ves teden. Kadar je v hiši glavno pospravljanje, kuhaj kaj takega, kar te preveč ne zamudi. Za šivanje, likanje in krpanje izberi dan, ko imaš najmanj drugega dela. Soboto si rezerviraj za kuhinjo. Imej vedno pri roki beležnico, v katero vse zapisuješ, kar se tiče gospodinj- Odslej ne bo več jeze in škode Vsaka gospodinja ima v kuhinji stroj za rezanje mesa in slanine ter stroj za ribanje su-Mh žemelj* orehov in sličnih stvari. — Premnoga gospodinja oa ima v kuhinji tudi lepo mizo. kajti lepa in čista iniza daje kuhinji prlkupljivo lice. — Mizna plošča je navadno iz mehkega lesa in nepokrita, ali oa je prevlečena ■/, voščenim platnom. Na to kuhinjsko mizo mora torej gospodinja pritrditi omenjeni stroj, če ga ltoče uporabljati. Pri tem pa se pogosto jezi. Stroj privije- na mizno ploščo in prične mleti. Kmalu preneha iit še tesneje privije, kajti stroj se te pričel premikati sem in tja. Nekaj časa je dobro, nato se začne stroj ponovno majati. Gospodinja bi ga privila Se bolj, toda boji se, kakšna bo potem miza ali voščeno platno, saj je ze pri drugem zavijanju deska škripala. ‘Zato mora priskočiti še en član družine na pomoč, da stroj drži, dokler ni delo opravljeno. Ko pa gospodinja stigme stroj, vseeno z žalostjo ugotovi, da si jc raztrgala ali odrgnila voščeno platno, nalomila mizno ploščo ali pa vsaj dobila na njo črn odtisek, ki nikoli več popolnoma ne izgine. ‘ Tako si predčasno uniči mizo. Vsej tej jezi in škodi se lahko gospodinja izogne, če si nabavi gumijasto ploščico v velikosti 12X5 'A cm in približno pol centimetra debelo. To varnostno ploščo pritrdimo na mizo. kjer mislimo pritrditi stroj. Sedaj lahko meljemo, kolikor hočemo in na mizi ne bo nikakega sledu po stroju, a tudi premikal se ne bo. Če imamo to ploščico, lahko namreč stroj mnogo tesneje privijemo. Majhen in cenen predmet nas tako obvaruje nepotrebne jeze in škode. Zložljiva šivalna Skrinjica Žena ima vedno mnogo najrazličnejšega šivanja. Sedaj mora prišiti gumb. sedaj obešalnik na plašč, treba je krpati nogavice, razširiti otroku obleko, a če ni drugega, se rada loti ročnega dela. Za to razno šivanje pa i ima določenega časa, kajti ženo zaposljujejo preko celega dneva vsa mogoča druga gospodinjska opravila. Med ostalimi deli si utrga nekoliko časa in zašije kakšno malenkost. Včasih šiva v kuhinji, včasih pri otroški postelji, drugič zopet pri oknu ali na vrtu. Med šivanjem se spomni, da je pozabila škarje, naprstnik, merilo, prejco. gumbe In druge pri šivanju potrebne stvari. Neštetokrat mora vstati od dela in iti k šivalnemu stroju ali predalu, kjer itna spravljene šivalne potrebščine. -To skakanje sem in tja jemlje ženi stva. S tem razbremeniš možgane in ne pozabiš nič važnega. Vedno misli na to, kako se že naprej ogneš nepotrebnemu delu in stroškom. Na primer: Če kaj kupiš ali čistiš, delaj to na papir, da se pozneje ne mudiš z odstranjeva-jem odpadkov in čiščenjem mize. če-jemlješ pepel previdno iz peči, si ne zaprašiš stanovanja, če imaš vrv za perilo in lesene pripenjalke v vrečici, jih ne boš vedno iskala, in čiste bodo. če imaš škarje, svinčnik in slično vedno na istem mestu, ti ne bo treba iskati, kadar potrebuješ. če zakrpaš obleko in perilo z novo krpo, ti ne bo treba čez kratek čas krpati zopet stare krpe. če postavljaš metlo, omelo in krtače s ščetinami navzgor, bodo dalje časa trajale. Vsaka gospodinja si mora sama_ poiskati način, kako si bo čim praktičneje uredila svoj dom in si olajšala delo v njem. Ta navodila so le utrinki. KUHINJA Jedilni list za teden dni PONEDELJEK. ' Opoldne: 1. Madžarska juha iz kislega zelja. 2. Telečji gulaž, Kruhovi cmoki. Kotn-pot. j Zvečer: Prepraženi kruhovi cmoki (od kosila) z jajci. Solata. TOREK. Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. Pražen krompir. Gorčična omaka. Zvečer: Ledvice v omaki. Žličniki. SREDA. Opoldne: 1. Prežganka z jajcem. 2. Svinjska pečenka. Makaroni. Mešana solata. Mrzla jabolčna pena. Zvečer: Mrzla svinjska pečenka. Krompirjeva solata. ČETRTEK. Opoldne: Gobova juha s krompirjem. 2. Faširani zrezki. Krompirjev pire. Solata. Zvečer: Faširani zreški (od kosila) v paradižnikovi omaki. Kruh. PETEK. Opoldne: 1. Kislo zelje. Fižol. 2. Smetanov narastek. Zvečer: Špinačne omelete. Solata. SOBOTA. Opoldne: 1. Goveja juha z zdrobovimi žličniki. 2. Govedina. Pražen krompir. Omaka iz kislih kumare. Zvečer: Praženec. Kompot. NEDELJA. Opoldne: 1. Mož gani a juha. 2. Telečja pečenka. Opečen krompir. Pesa. 3. Pomarančna torta. Zyečer: Obloženi kruhki. Čaj. Madžarska juha iz kislega zelja. Na 10 dkg razbeljene masti denemo 2 žlici moke in mešamo. Preden moka zarumeni, prilijemo 1% dragocen čas, jo dela nervozno in ji povzroča nevoljo do šivanja. Oglejte si gornjo sliko! Predstavlja zložljivo šivalno skrinjico prikupne in praktične oblike. Ni velika in okorna* vendar lahko spravimo v njej vse šivalne potrebščine. Ima več predalčkov, ki so zložljivi. Z eno samo potezo raztegnemo Skrinjico in odpro se vsi predali, da je treba le stegniti roko. če hočemo imeti sukanec, škarje, šivanko itd. Skrinjica ima ročaj in io lahko prenašamo. Kamorkoli in kadarkoli sc nameni gospodinja k šivanju, takoj lahko prime Skrinjico in jo nese s seboj. Tako ima vedno pri roki vse, kar pri šivanju potrebuje. Takšna Skrinjica je prevlečena z umetnim usnjem in poljubno pobarvana. Ze prijetna zavest, da je lastnica lepe in lepo urejene zložljive šivalne Skrinjice, daje ženi voljo in veselje do šivanja. Praktični nasveti Okna čistimo z lahkoto s kašo, ki smo jo naredili iz žgane magnezije in bencina; Vrata ne bodo več škripala, če tečaje močno namažemo z mehkim svinčnikom. Graiit zaleže za daljši čas, nego katerokoli olje. Trdo in žilavo meso se bo pri kuhanju nagla zmehčalo, če dodaš juhi. ki zavre, žlico luma. Juha radi tega ne bo imela okusa po rumu. Isto velja za pečenje stare perutnine. Med pečenjem polijemo kokoš z rumom in se bo zmehčala. Mastne madeže iz baržuna odpravimo, če drgnemo madež z zelo drobnim- vročim peskom. Limone ostanejo dolgo sveže, če jih damo v lončeno posodo, napolnjeno s svežo vodo« katero vsake 3—4 dni menjamo. Tako bo ostala limona sveža in trda, njena lupina pa več tednov uporabna za pecivo. Umivanje Klave. Pred umivanjem lase skrtači. Potem jih umivaj z dobrim šamponom ali jajcem in splakuj s toplo vodo. Zadnji vodi primešaj malo kisa. Kako ohraniš meso sveže? Meso ostane sveže, če ga dobro nadrgneš s kisom. Ribe ohraniš sveže- če jih daš v globoko skledo, napolnjeno z raztopino kuhinjske soli. Pred uporabo jih moraš dobro izmiti. Razdelitev prostora j v vrtu Vrt je zrcalo gospodinje. To pa seveda (samo v slučaju, če je vrt res njeno veselje i in ponos. Tedaj je vrt hiši v okrasek in j marsikateri mimoidoči se ustavi ob njem. j Iz daljave ga dela privlačnega že lepa ograja, a ko pristopimo bližje, se kar j razveselimo, če vidimo lepo razvrščene grede ter dovolj široke, plevela proste ■ poti. Vrt mora odgovarjati svojemu na- i menu in se ločiti od polja. V njem ima prostor razna zelenjava, cvetice, lepotno grmovje in drevesnica. Vrt je kraljestvo žene, ona je tu edina gospodinja. Ona vse dela, vodi ali ukazuje, zato pa mora biti tudi primerno poučena. Predvsem je treba prostor v vrtu pravilno razdeliti, da ima vrt lepo obliko. Glavne poti delijo vrt v primerno število večjih gred, a stranske poti delijo večje grede v manjše, ki so približno 1.20 m široke. Grede obdamo z opeko, kamenjem, deskami, zeleniko ali dišečimi rastlinami (majoran, timjan, pehtran), da se rodovitna zemlja ne ruši na pota in pospešuje tam rast plevela. Le zelenika, ki je sicer lepa, ima to senčno stran, da se v njej zelo radi zadržujejo polži. — Najprej določimo velike grede za posamezne nasade, kakor drevesnico, poljske sadike, vrtno zelenjavo in cvetice. Na malih gredah gojimo posamezne vrste tega ali onega nasada. Ločiti je treba tudi eno-, dve-in večletne rastline, če je le mogoče, si naredimo v najbolj solnčnem delu vrta toplo gredo, ker potem si lahko sami jako rano vzgojimo razne sadike za zelenjavo in cvetice. Razen tega naj bo v vrtu posoda s prestano vodo za zalivanje. Ako ti dopušča prostor, si postavi še majhno litra vode od kislega zelja, osolimo, dodamo zajemalko kislega zelja in skuhamo. Preden juho serviramo, dodamo 4 žlice kisle smetane. Še boljši okus ima juha, če skuhamo v njej koščke prekajene klobase. Gorčična omaka. Trdo kuhane rumenjake pretlačimo, dodamo olja. gorčice, kisa. popra. soli in nekoliko sladkorja. Vse skupaj mešamo deset minut. Omako ohladimo in jo pred serviranjem potresemo z drobnjakom. Mrzla Jabolčna oena. 8 jabolk spečemo it) Pretlačimo ter dodamo 15 dkg sladkorja, 1 beljak, 2 žlici malinove ali kakšne druge mezge. To mešamo približno eno uro, da sc zgosti. Jabolčno peno stresemo nato v stekleno skledo, ohladimo in mrzlo serviramo. Špinačne omelete. Špinačo pripravimo, kakor za prikuha toda biti mora precej gpsta. V lončku naredimo tekoče testo za omelete iz dveh del mleka, soli, 4 žlic moke. dveh rumenjakov in trdega snega dveh beljakov. Iz tega spečemo tanjše omelete in vsako sproti namažemo s špinačo. Nato jih položimo drugo k drugi v pekačo, namazano s presnim maslom. Tudi no vrhu polijemo omelete z raztopljenim presnim maslom in jih postavimo v vročo pečico za četrt ure. Servirajo se kar v pekači s solato ali kompotom. Pomarančna torta. 12 dkg sladkorja, 4 rumenjake in 10 dkg presnega masla mešamo tako dolgo, da se peni. Nato dodamo 7 dkg poparjenih, olupljenih in zmletih mandeljnov ali lešnikov, nastrganega limoninega olupka in sok od pol pomaranče, 2 dkg opraženih drobtin. 2 kg moke in trd sneg štirih beljakov. To zmes stresemo v namazano obliko za torte in počasi pečemo. Ohlajeno prerežemo. namažemo s pomarančno ali drugo mezgo in oblijemo s pomarančnim ledom. — Pomarančni led. 25 dkg sladkorja, sok in nastrgan olupek cele pomaranče. 2 žlici ruma in kanec vode mešamo približno četrt ure. S tem ledom, ki mora biti precej gost, da se lepo razlije, oblijemo potem torto. vrtno utico, ki ti nudi v vročih popoldanskih urah prijetno zatočišče, če to ni mogoče, namesti v onem delu vrta, kjer imaš lepotno grmovje, vsaj 1—2 klopi. Kako ohranimo cvetiu v vazi svežost Precej znan način je ta, da vsak dan nekoliko pristrižemo peclje cvetic, izmenjamo vodo in ji dodamo nekoliko soli. Japonke obdržijo cvetice sveže 2—3 tedne na čisto poseben način. Spodnji konec posamezne cvetice drže tako dolgo v plamenu sveče, da pecelj ob koncu poogleni. Na Ceylonu pa spodnji konec peclja zalijejo z voskom. Drugi in tretji način postopanja imata namen, onemogočiti odtok rastlinskemu soku, ki je v steblu in daje cvetici življenje. Iveri Zakon je pustolovščina, pri kateri najpametnejši človek ne ve, kako se bo končala. * Mož pod copato in tepena žena, sta dva žalostna junaka. Tovarištvo v zakonu so nebesa na zemlji. * Kadar mož poskusi ljubiti ženo in mu to uspe, potem je mož; poskusi, pa mu ne uspe, potem je surovež; ne poskusi, četudi bi mu uspelo, potem je bojazljivec; ne poskusi, ker bi mu ne uspelo, potem ie modrec. * Druga ljubezen ženske je navadno le maščevanje za prvo. GROBNICA. Gospod Julij Koren je bil slabe volje, čeprav je sedel v mehkem, širokem in udobnem naslanjaču ter je bilo vse okrog njega prav tako udobno in lepo, vendar jc kremžil obraz in jezno stiskal ustnice. Prejšnji večer se jc pozno vrnil iz nočnega zabavišča domov. Ko ga je drugo jutro ob devetih prebudilo sonce, mu je v glavo šinila misel, ki jo je včeraj zvečer nekdo povedal v družbi. Rekel je: »Po smrti si bomo vsi enaki. Tam ni več delavcev in gospodarjev, ne beračev in bogatinov.« Kako neumna, kako nemogoča, za siromake prav malo tolažilna misel! Gospod Julij Koren si je že od jutra belil z njo glavo. Vsi enaki! Torej naj bo on, najbogatejši človek v mestu, po smrti enak svojim delavcem ali pa morda celo pohabljenemu, ušivemu beraču, ki prosi na oglu pred njegovo hišo. Brrr! Ne, to ni res! To ne sme biti res! Njegovo telo in kosti bodo seveda segnile prav tako kakor beračeve in delavčeve, toda ljudje jih ne bodo videli. Videli bodo le spomenik na njegovem grobu, stali ob njem in ga občudovali: »Tukaj počiva Julij Koren«, bodo spoštljivo brali in zbudil se jim bo v spominu tak, kakršen je bil v življenju: bogat in čislan. Berač in delavec pa bosta gnila v preprosti leseni l krsti, še vedel ne bo nihče zanju. DRAGA HUPALE S Težko je dvignil svoje obilno telo in stopil k telefonu. Poklical je najboljšega kamnoseka in mu naročil, naj pride čirn-prej k njemu. Toda komaj je spet sedel, je nekdo plaho potrkal na vrata. »Naprej!« jc zavpil gospod Koren, že po trkanju in po tem, kako so se vrata počasi in plaho odpirala, je vedel, da prihaja k njemu reven človek. Vstopil je visok, suh in sključen delavec. »Kaj bi radi?« »Gospod direktor,« jc boječe pričel mož, »otrok mi je umrl. Na pogreb bi rad šel«. »Kaj meni mar, kaj bi vi radi!« je zagrmel gospod Koren ves rdeč v obraz. »Z delovodjem se zmenita!« »Delovodja me ne pusti, zato sem prišel prosit vas, gospod.« »Če delovodja ne dovoli, jaz še manj. To je njegov posel, ne moj!« »Nimam denarja, da bi plačal pogrebce, zato bi mora! sam nesti krsto. Komaj mesec je bil star, vendar bi bil pretežek za ženo, ki je bolehna in slaba.« »Nikar se mi ne spovedujte, nisem duhovnik! Z delovodjem se pogovorita, on že ve, kaj počne!« »Vse zaman, gospod direktor, ne dovoli, pa ne dovoli, če bi vi rekli, da smem, potem , . .« indijski Sobota, dne 2. aprila 1938. Grški princ Pavel polaga žaro s srcem barona Coubertinsa v spomenik na svetih tleh Grčije, na Olimpu. Pokojni baron Peter Co ubertin je bil namreč sodobni početnik velikih mednarodnih olimpijskih iger. Radio reši! človeku življenje V francosko bolnico v Bickatu so sprejeli pred kratkim človeka, ki je zbolel za kaleazarom, boleznijo, ki se pojavlja na vzhodu in redkokedaj na jugu Evrope. To bolezen lečijo z Urea-Stibaminom, ki ga je izumil neki indijski zdravnik zo imenu Brahma Cahmi. To zdravilo imajo v Evropi le redkokatere lekarne v zalogi. — Francosko poštno ministrstvo je zato izdalo dovoljenje, da so sredi velikega koncerta v pariškem radiu javno zaprosili ono ustanovo, ki poseduje to zdravilo, naj ga nemudoma odstopi bolnici v Bickatu. Takoj se je javila neka pariška klinika, ki je zdravilo slučajno imela in tako so bolniku rešili življenje. Na poziv radijske postaje se je takoj javila neka gospa v Londonu. Njen mož služi kot častnik v Indiji in je bila pripravljena, po kablu telegrafično zahtevati od moža, naj posije zdravilo s prvim potniškim letalom. R,rihod španskih nacionalističnih čet v osvojeno mesto Caspe, ki so ga Francove čete zavzele po srditih bojih z republikanci. Kako se Amerikanci zabavajo Amerikanski profesorji so znani po tem. da o vsaki zadevi takoj napravijo ■ statistiko. Sedaj so se vrgli tudi na vpra-iianje, kako neki si Amerikanci preganjajo dolgočasje. Na prvem mestu je čitanje, vendar kvaliteta knjig, brošur, časopisov itd., ni bogvekako velika. Drugo mesto zavzema radio, tretje kino. Neka dama je izjavila, da v prostem času išče mačke, ki so se izgubile. Neka druga dama zbira samo talismane, četrto mesto zavzemajo brezplačni koncerti. Sledijo nogometne tekme, reševanje križank. Zelo priljubljeno je izrezovanje slik iz raznih revij in njih lepljenje v posebne albume. Med zbiralci so filatelisti in numismati{d na prvem mestu. So pa tudi taki ptiči, ki zbirajo strastno žepne robce, fotografije, jedilne liste, železniške karte itd. Neki moški so celo izjavili, da se bavijo v prostem času s pletenjem nogavic, vezenjem in drugim ženskim ročni mdelom, da si na ta način okrasijo svoje domove. Študij na Bosporu Ko je Kemal Ataturk ustanovil pred štirimi leti univerzo v Carigradu, je pravzaprav obnovil staro istanbulsko univer zo, ki je bila ustanovljena že za časa bizantinskega cesarja Teodozidija. Sedaj šteje istanbulska univerza 2000 slušateljev, in sicer moških in ženskih. Večino profesorjev so iniportirali iz inozemstva Ker so akademsko naobraženi ljudje \ moderni Turčiji povsod zaželjeni, vzdržuje mnogo slušateljev država sama. Zelo rigorozna pa je določba, da se zviša vojaški rok tistih slušateljev, ki izpitov ne položijo, na osem let. Nova univerza ima vse fakultete z izjemo teološko. Medicinsko in juridično fakulteto, so namestili v starem poslopju nekdanjega voj nega ministrstva. Predavanja se prično dnevno točno ob 9. uri. Med slušatelji je videti tudi mnogo vojaških uniform. Ne navadno sliko nudi predavanje kakega inozemskega profesorja. Docent čita svojem jeziku kakih deset minut. Nato sledi takojšen prevod v turščino po akademskem tolmaču. Mnogo profesorjev je poslala Nemčija. Uporaba arabščine je na vsej univerzi prepovedana. Downing Street se modernizira Dovvning Street št. 10 v Londonu je palača, v kateri ima vsakokratni pred-j sednik britanske vlade svoje uradno sta-j novanje. Odkar se je vselil po izselitvi g. Baldvvina v to impozantno, policijsko do-| bro čuvano zgradbo g. Neville Chamber-s iain s svojo soprogo, so pričeli s temeljitimi spremembami. Predsednik vlade in njegova soproga namreč ne marata temnih tapet in starinskih svečnikov. Doslej so spremenili oe tapete 68 soban te palače. Spalna soba premierja Chamberlaina je popolnoma bela in bi jo človek lahko zamenjal s kakano dekliako sobo. Obenem so na novo vpeljali*, centralno kurjavo. Palača je imela doslej samo kamine in znano je, da je prejšnji predsednik vlade, Baldwin, zmrzoval. Pomagal si je z električnimi in plinskimi pečmi. Kolodvor Adolfa Hitlerja v Rimu Italijani grade 155 metrov dolg in 15 metrov visok sprejemni paviljon za vodi telja rajha. Na oficielnem kolodvoru Ostiense v Rimu, kjer bodo maja pozdravili nemškega kancelarja Hitlerja, grade Italijani kot trajen spomin na ta bodoči dogodek velikanski sprejemni paviljon iz slikovitega sivega travertina, kamna, ki daje zgradbam prekrasen kolorit. Sprejemni paviljon, čegar fronta gleda proti železniškim tirom, je dolg 155 metrov, visok pa 15 metrov. Proti tirom so postavili še 300 metrov dolg altan, ki ga deloma nosijo stebri, deloma pa sega do sedem metrov preko oporišč. Jedro gigantskega poslopja, ki ga bodo na zunaj krasili kamniti simboli fašistične Italije in narodnosocia-listične Nemčije, je velika sprejemna dvorana, iz katere se pride v častno portiko, dolgo 100 metrov in široko 14 metrov. Vsa zgradba je sezidana v slogu klasične antike. Dve velikanski plastiki na zgradbi bosta simbolizirali pohod obeh fašiz- Pred nedavnim je umrl 48-letni indijski princ maharadža Patiala. Pokojni princ, ki ie slovel kot izredno bogat človek, je bil predsednik indijske plemiške zbornice, v vojski pa je imel čin generalmajorja. V svoji državi, ki šteje 3 milijone prebivalcev, je bil eden najbolj naprednih vladarjev ter ie v vse javno življenje uvedel nešteto novosti. mov. V častni dvorani bodo alegorične freske prikazovale zavezništvo obeh narodov. Okrog paviljona bodo zelene trate dajale stavbi posebno noto. Tako hočejo Italijani prihod Hitlerja ovekovečiti v prekrasni kamniti stavbi. Pijte slatino! V ljubljanskem tramvaju sedi starejši možakar in kadi brezobzirno svojo pipo. Sprevodnik ga vpraša, da-li morda ni čital, da je kajenje v vozilu prepovedano. »Dragec moj, kam bi pa prišli, če bi storil vsak vse, kar je kje zapisano. Vidite — pokaže obenem na plakat — tu stoji zapisano: Pijte rogaško slatino! Nak, jaz že ostanem pri cvičku!« Prizor iz afriške Sahare, kjer je še danes kljub silnemu tehničnemu napredku sveta kamela najvažnejše »prometno sredstvo«, ki se ga poleg domačinov poslužujejo tudi Evropejci, ki si hočejo ogledati afriško pokrajino in uživati eksotične čare. »Zgrnite!« Delavec se ni ganil. Mastni podbradek gospoda Korena se je kar tresel od zatajevane jeze. »Ttjdi brez vas ga bodo pokopali, kar brez skrbi bodite! Doslej so še vsakega!« »Žena ne bo mogla, otroci prav tako ne.« »Koliko otrok pa imate?« je oživel gospod Koren in drobne sive oči so_ se mu zlobno zasvetile iz mastnega obličja. »šest,« »Šest? Pa še žalujete, če vam kateri umrje? Boga zahvalite! Jaz bi jih lahko redil, pa nimam nobenega. Saj pravim, vse je narobe na svetu!« je vzkliknil. Toda nenadoma se mu je zazdelo, da je postal preveč domač. Surovo je zavpil: »Kaj čakate? Imejte manj otrok, pa boste imeli tudi manj skrbi!« Spet so se tiho odprla vrata in skozi nje je plaho kakor senca izginil globoko sključeni mož. Gospod Koren je stopil k oknu, da bi videl, če že prihaja kamnosek Magajna, pa je namesto njega zagledal skupino delavcev, ki so nalagali težke vreče na tovorni avtomobil. Ko se jim je približal tovariš, ki je bil pravkar pri njem, so prenehali z delom. Nato so ga pazljivo poslušali. Najbrže jim je pripovedoval svoj pogovor z direktorjem. Njih ostro izklesani, zarjaveli obrazi so postajali vedno bolj resni. Edeu izmed njih, visok, plečat fant, je stisnil svojo veliko pest in že hotel požugati proti oknu direktorjeve pisarne, ko je opazil v njem gospoda Korena. Stegnil je pest, prijel za klobuk in se ponižno odkril. Ostali so se molče spet lotili dela. Gospod Koren je bil vselej srečen, kadar je videl ponižne in revne ljudi. Imel je vse, kar je hotel, zato je hrepenel po časti, kakor bolnik po zdravju, časti ni bilo zanj nikdar dovolj, že misel, da bo po smrti konec vsega tega, ga je grizla in pekla. »Postavil si bom grobnico,« je sklenil, »tako veliko, tako krasno, kakršne še ni imel nihče pred menoj in je ne bo imel nihče za menoj!« Spet je nekdo potrkal in vstopil je kamnosek Magajna. Gospod Koren mu je pokazal s kratko roko stol pred seboj in rekel: »Grobnico mi boste postavili, gospod Magajna. Ne mislim še umreti, zakaj življenje mi nudi preveč dobrot, toda rad M videl svoje posmrtno domovanje.« »Kakor želite, gospod Koren,« je mirno odgovoril Magajna. »Najtepša in največja naj bo od vseh, kar jih že stoji na tukajšnjem pokopališču. Otrok nimam, niti ne drugih sorodnikov, ki bi jim zapustil svoje premoženje, zato naj stane kakorli, le da bo velika in lepa. Poiskal bom znamenitega arhitekta, ki vam bo napravil načrt, štiri ženske sohe iz črnega marmorja naj stojijo na oglih. Ena je premalo, kajti eno samo imajo tudi drugi. Kaj pravite, gospod Magajna?« »Kakor želite, gospod Koren. Potrudil se bom.« Kamnosek je vstal. Njegov bledi, resni in mirni obraz ni izražal niti začudenja, niti spoštovanja. Postavljanje spomenikov, klesanje križev in soh iz trdega kamna, je dalo tudi njegovemu obrazu miren in resen izraz. »Vprašal bom še ženo, zato se oglasite drugi teden, da se natančneje zmeniva,« je končal pogovor gospod Koren in ponudil mojstru debelo, belo roko. Ko je bil spet sam, je sedel k pisalni mizi in pričel računati svoje imetje. Obraz mu je kar sijal od sreče, ko je podčrtal vsoto, ki jo bo lahko porabil za grobnico. Poleg tega mu bo ostalo še dovolj za razkošno življenje in vse njegove muhe, s katerimi si je preganjal dolgčas, že je hotel odložiti svinčnik, ko se je spomnil, da je obljubil svoji prijateljici Lili vilo ob morju. »Znižal bom delavcem plačo in v desetih letih bom imel povrnjen denar, ki ga bom porabil za Lilino vilo,« si je rekel. Kadar je gospod Koren računal za svoj žep, je vselej odlično računal. Spet je stopil k oknu. Tovarniška sirena je oznaniia šesto uro zvečer. Skozi glavna vrata so se usuli na sivo dvorišče delavci. Z rokami v žepih in povešenih glav so hiteli domov. Pod Korenovim okn5m so dvigali glave in snemali klobuke. Trda, stisnjena usta so jim vzdrgeta-la, da gospod Koren ni vedel, ali ga pozdravljajo ali preklinjajo. Ni jim odzdrav-Ijal. »Ne bom jim znižal plač. Zaslužijo toliko, da živijo,« mu je šinilo v glavo, če bi jim znižal, bi samo razdražil jezo, ki se že toliko let kuha v njih. »še ubili bi me in moral bi prezgodaj v svoje lepo posmrtno stanovanje. Lili bo kljub temu dobila vilo, ki si jo želi. Delavci pa bodo živeli kakor doslej. Stradali, se jezili in hvalili Boga, da zaslužijo vsaj za vsakdanji kruh.« Pritisnil je na gumb in vstopil je sluga. »Želite, jftosim!« »Naročite šoferju, naj pripravi avtomobil!« Nato je stopil k telefonu, poiskal v ime-riku številko znanega nočnega zabavišča in vprašal: »Imate kaj novega pri vas, gospodična?« »Torej zamorka!« je veselo vzkliknil, ko je odložil slušalo in tolsto obličje mu je spreletel blažen smehljaj. Največji mik današnje mlade žene je preprostost. Dekleta naj ne igrajo umetnih vlog v svojem življenju. Nic jih ne dela tako privlačnih, kakor njihova na-ra vnosi. Edinost« štev. 8. S SoTjofa, dne 2. aprila 1938. Otvoritev trgovine Otvarjam z jutršnjim dnem na novo urejeno in renovirano trgovino dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev, avto-pnevmatike znamke „Dunlop“ ter ves h gori omenjenim predmetom potrebni pribor. Na zalogi imam kolesa „Styria“, „Diirkop“, „Viktoria“ ter kolesa raznih drugih znamk. Samo-prodaja „Dunlop‘ pnevmatike za kolesa, motorje in avtomobile. — Prodaja nooodošlih motornih koles B. S. A. Ugodni platneni polčevej na zaponko z gumijastim podplatom ln nizko peto. Delane ▼ drap in sivi barvi. OtroSkl gumijasti čeveljčki na zaponko praktični za Šolsko deoo, ki Imajo daleč do tole. Vel. 27—30 Din 25.—, 31—34 Din 89.—, ženske Dla 35/—. Močni moški polčevljt, s popolnoma novim okrasom, iz rujaveea usnja z usnjatim podplatom. Stanejo samo Din 99.—. trgovina in mehanična delavnica Maribor, Tattenbachova ulita 14 Lahki damski čevlji Izdelani iz močnega platna i okraskom iz dittlna. Jako so lahki, udpbnl ln pripravni za lepo vreme. Najbolj zahtevani otroški čeveljček Iz finega laka z zaponko ln močnim usnjenim podplatom. Od St. 24—26 Din 48.—, od št. 27—30 Din 50—, od St. 31—40 Din 63,—. Novi model. Za elegantne ga gospoda k pomladansk obleki, okusni čevlji i tlrap-rnjavi kombinaciji. Obleke, J Klobuke, " Perilo. čevlie i. (. d, birmance kupite nalugodnele v konfekciji Najboljia zračna otroška obutev za pomlad, so sandali lz močnega usnja z usnjenimi podplati. — št. 27—30 Din 49.—, St. 31—34 Din 59.—, St. 35—38 Din 79.—. Moški Din 99.—. Xovl pomladni model. -Lahki udobni ženski če veljčkl izdelani v rjav barvi so za VaS novi ko-»tim najbolj primerni. Lahki moški pol6evljl iz-nelanl iz rujavega nsnja s kožnatlm podplatom. Luk-njicasti okras pospešuje zračenje noge. Stanejo samo Din 99.—. Nemimi ded za Solo in igro so najprimerneje ti polčevlji lz močnega nsnja s neraztegljivimi gumijastimi podplati. Od St. 31 —34 Din 49.—, od št. 35—38 Din 59.—. Elegantni, lahki in zračni damski sandali. Izdelani iz močnega belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko narti. Za Vaše najdražje tlnl In lahki čeveljčki v rjavi harvl z okusnim okraskom in preponke preko narti, t. 27—30 Din 59.—, št. 31 -34 Din 89.—. UDOBNOST NAD VSE! Izrezani v nartu In bogato okrašeni čevlji. Vežejo se z okrasnimi pentljami. Jako so lahki, zato Jih kupite za sprehod. Zahteva/te ceniki ori tvrdkah ki oglašujejo v Tiskarna Litografija Knjigoveznica Kamnotisk Offsettisk Samoprodaja > Le najboljše za VaSe oči! Zato uporabljajte le Zdravie potom Mdravlh nog proti spomladi dobre Dobavitelj bolniških blagajn čevlje Steklo Porcelan Keramika Korotka i«»ta 10 Maribor Slovenska ulica 10 —i————7—'zaiogl___uL._____________________________________________________________________________________ —___ Izdala konzorcij »Edinosti« y Maribora, Odgovorni »rednik Franci Garlcl], nadur, Tista McibOBlm liskama d. d-madatav.r.vuteli DgHr, vsi v Mariboi«. najvecji in naj Oglasi/JE Dl NOSTI“ posredujejo med mestom in deželo !