Timottjevičef poskui. Radikalom je bilo Iežeče na tem, da še pred 20. oktobrcm pripravijo pošteno Davidovieevo vlado do padca. To se je s pcmočjo neparlaTnentarnih in neustavnih sil tudi doseglo in parlament, ki se je sestal dne 20. oktobra na redno zasedanje, je bil odložen. Če bi vlada ostala še po 20. oktobru, bi za radikale nastopil težek položaj, ker bi v novo izvoljenih parlamentamih odiborih ne imeli več večine ter bi rnorali pustiti, da vlada neovirano deluje v smeri reda in poštenja. Da bi se po prih-odiu hrvatskih poslancev v parlament ne izvolili novi parlamervtami odbori, zahtevajo radikali pod Pašičevim vcclstvom že dolgo časa svojo volilno vlado. Za radikale volitve tudi niso gotova stvar, pa vendar ima volilna vlada za njih mnogo privlačnega, ker bi najprej par mesecev lahko vladali brez parlamenta in. bi potem volitve vodili z nasiljem in z zloraibaini državne oblasti. Prav zanimivo je radikalsko prizadevanje za volilno vlado v sedanji dolgotrajni krizi. Na dvoru so se radikali izjavili za zvezno vlado, Pašič je pa to zopet adrekel. Potem je zopet dovolil Jovanoviču sestevljati tako vlado, a je v 48 urah to zcpet preprečil. Predlagal je še nekatere druge svoje bivše ministre, pa to očividno samo vsled tega, da se kriza še bolj zavleče. Od radikalne strani je bila predlagana najprej zvezna vlada vseh radikalov, demokratov in Jugoslovanskega kkiba. Pazneje so bili dodani tej zvezi še muslirnani, kključeni pa samo Radičevci. Končno je Pešič prisial tudi na Radičevce, a to le pod pogoji, ki so bili za hrvatjko narodno zastopstvo skrajno žaljivi in ki so imeli tudi namen, razdreti skupščinsko večino. Podobno predlaganje bi se golovo še nadaljevalo, da ni skupščinska večina zahtevala, naj bodo v nameravani zvezni v.ladi le pošteni radikali. Tedaj je pa Pašič odločno zabteval, da Wub sam rešuje vsa vprašanja. Potem je naenkrat odpovedal svoj odhod v inozemstvo ter zahteval, naj se prav ničesar ne sklepa brez njega. Ko se mu je reklo, da volitev ne bo, se je pa zopet vrnil na predlaganje zvezne vlade in. to zopet kakor poprej z raznovrstnim predlatganjern, kdo >naj v njej sodeluje in kdo jo naj vodi. Tako se predlaga in ogiblje, a pri tem radikali nočejo slišati večinske zahteve, da so iz zvezne vlade Lzključeni vsi korupcionisti in nasdlniki ter da se ne amejo pretrgati odnošaji s Hrvati. V globokem molku glede te zahteve je bil napravljen tudi poskus z vlsdo Koste Timotijeviča, ki je sicer član Davidovičevega demokratskega kluba, a je po duhu prav blizu Pašiču in Pribičeviču. Ko ]e kralj Tiirmotijeviču poveril sestavo vlade, je Timotijevič to gporočil svojeinu klu bu in klub ga je poslal k voditeljem drugih skupin parlamenta. Raddkali so go+ovo misliliy da bo vladno poverilo Timotijeviču razbilo skupino Davidovičevih demokratov. Računali so, da bodo tovariši TimotijeViču zamerili, da je mandat ali poverilo sprejel in da bo Tiraotijevič, ki je po duhu precej daleč od svojih fovarišev, kakor nekdaj Pribičevič, zapustil svojo strarvko ter še nekaj tovaTišev potegnil s seboj. Radikali so sklepali po svojih lastnostih in so se prevarili. Daviidovičev kliib, kakor vse druge skupine parlamentarne večine, ne polaga glavne važnosti na osebo, ampak na načelo. Timolijevič je s svojim mandatom rcmal ©d vodttelja do voditelja. Radikali so nezador voljni, ker se jiim zdi^ da so bili omalovaževani, voditelji parlamentarne skupine pa spravljajo Timotijeviča v veliko zadrego z jasnimi načelnimi vprašanji. Posebno tehtna vprašanja tou je stavil dr. Korošec. Prva vpTašanja so se nanašala na sporazum, druga na korupcijo in tretja na sredstva, s katerimi naj se sporazum izvede, korupcija pa poibije. Timotijevič je na vsa vprašanja odgovarjal zelo nejasno in neodločno. Pritrjeval je, da je za sporazum in proti nasilju. Delo za sporazum na] bi se nadaljevalo, nii pa seveda povedal, kako. Izjavil se je tudi za sodelovanje s Hrvati na vladi, govoril je pa pii tem o nekakjh pogojih in zagotovilih od hrvatske strani, četudi priiznava, da so radikalski predlogi in pogoji za Hrvate žaljivi. Najbolj jasno je še to priznal, da Pribičevičeva slnrpina ne spada v vlado sporazuma, ker se je preveč ogrešila proti sporazirmu. Tudi korupcijonisti po n]egovi izjavi ne spadajo v vlado, ni pa povedal. kako bi se. jih dalo otresti in kako naj ^Ri se nadaljeval boj proti korupoiji. Na vprašanje, kako si misli nastop proti nasilni politiki in kako bi preprečil oboroževanje Pašič-Pribičevičevih pristašev proti sodržavljanom, pa sploh ni vedei odgovora.