71ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (1 7) • 1–84
Vojko Pavlin
O razvoju gori{kih de‘elnih stanov do konca 16. stoletja
(pregled problematike in stanje raziskav v italijanski
historiografiji)
Praznovanje dveh pomenljivih obletnic – v letu 2001 tiso~letnice prve znane omembe
Gorice in Solkana ter leto poprej petstoletnice smrti zadnjega gori{kega grofa Leonharda in
posledi~no vklju~itve Gori{ke med habsbur{ke dedne de‘ele – je marsikje obudilo interes za
razna vpra{anja de‘elne zgodovine. S problemom gori{kih de‘elnih stanov, ki je vsekakor
kompleksen in povezan nenazadnje s specifi~nim polo‘ajem Gori{ke na robu Rimsko-
nem{kega cesarstva in na vratih Italije, se je ubadalo ve~ italijanskih zgodovinarjev ‘e mno-
go poprej. Gori{ki zgodovinar Carlo Morelli je v 18. stoletju uporabljal de‘elnostanovski
arhiv, ki ga je leta 1765 sistemati~no uredil. Ohranjeni dokumenti pa ‘al ne se‘ejo v ~as pred
16. stoletjem, zato so toliko bolj posebno o ~asu formiranja in o pomenu gori{kih stanov
obstajale in so {e opazne razli~ne zgodovinske ocene, ki so dostikrat (posebno v 19. in {e v
20. stoletju) nosile nacionalno in/ali tudi ideolo{ko obarvan predznak.1
Slovensko zgodovinopisje tozadevno v splo{nem poudarja, da je v 14. stoletju – kljub
posnemanju furlanskega de‘elnega prava – Gori{ka ‘e funkcionirala kot samostojna de‘ela,
ki se je izoblikovala znotraj Furlanije na osnovi pomena gori{kih grofov, odvetnikov oglejskega
patriarhata. Gori{ki grof kot de‘elni knez se je pri upravljanju de‘ele naslanjal na name-
stnika, to je de‘elnega glavarja, oblikovalo pa se je tudi de‘elno plemstvo. V 15. stoletju je
de‘elni knez ‘e moral sklicevati de‘elne stanove, v katerih je imelo prevladujo~o besedo
plemstvo in tudi v tem delu cesarstva je »stanovsko-monarhi~ni dualizem« postajal politi~na
stvarnost, v polnosti izoblikovana pod novim de‘elnim knezom iz habsbur{ke dru‘ine.2
Pri~ujo~i kratek oris razvoja de‘elnih stanov upo{teva kot kronolo{ko zarezo leto 1500 in
se prete‘no osredoto~a na izsledke raziskav italijanskega zgodovinopisja v prej{njem in na
za~etku tega stoletja.
Razvoj stanov pod gori{kimi grofi
V italijanskem zgodovinopisju je (bila) kar precej zasidrana Leichtova teza, da so se
stanovi na Gori{kem razvili pozno, {ele po letu 1500, ko naj bi se tak na~in izvajanja de‘elne
samouprave s prihodom Habsbur‘anov uveljavil tudi v tej de‘eli, pod grofi pa naj bi obstajal
le dvorni svet, ki je povezoval plemi~e, {ele streme~e k tak{nemu juridi~nemu organu, ki bi
1 Iz~rpno o italijanski historiografiji gori{kega srednjega veka Sergio Tavano, Gorizia comitale nella storiografia
italiana, v: I Goriziani nel Medioevo, Conti e cittadini (ured. Sergio Tavano), La Clessidra di Clio, Collana di testi e
studi storici 22, Gorizia 2001, 199–217.
Posebej o razli~nih pogledih zgodovinarjev na razvoj gori{kih de‘elnih stanov Donatella Porcedda, Nobiltà e
Stati provinciali goriziani nella seconda metà del Cinquecento, v: Studi Goriziani, LVII–LVIII (1983) (odslej Por-
cedda, Nobiltà e Stati provinciali), 79 sl.
2 Peter [tih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana–Celovec 1996, 105–106, 154.
72 V. PAVLIN: O RAZVOJU GORI[KIH DE@ELNIH STANOV DO KONCA 16. STOLETJA
zmogel uspe{no braniti privilegije gori{kega plemstva.3 Nekateri pa smatrajo, da so se gori{ki
de‘elni stanovi izoblikovali sicer res dokaj pozno v primerjavi z drugimi v vzhodnoalpskih
de‘elah ali s furlanskim parlamentom, da pa je njihove prve korake zaznati bodisi ‘e v drugi
polovici 14. stoletja (in so v 15. stoletju dosegli ‘e precej{njo zrelost)4 bodisi v 15. stoletju.5
Prva trditev sloni predvsem na poudarjanju vazalnega odnosa gori{kih grofov do Ogleja (kas-
neje Benetk), kjer si je ‘e od 13. stoletja delil s patriarhom oblast parlament in bi zategadelj
ne moglo priti do vzpostavitve nekak{nega vzporednega avtonomnega politi~nega organa na
Gori{kem.6 Obstoj gori{kih de‘elnih stanov je potemtakem bistveno povezan z ve~jo ali manj{o
suverenostjo gori{kega prostora, ki pa je vendar v poznem srednjem veku nedvomno obstaja-
la. Izoblikovanje in razvoj de‘elnih stanov v gori{kem srednjeve{kem obdobju je na osnovi
prou~evanja virov iz~rpno opisal Viljem Coronini v delu Gli Stati Provinciali goriziani
nell’era comitale z objavljenimi ustreznimi viri v prilogi.7 Gori{ki grofje so kot generalni
glavaji (capitano generale) Patrije imeli sicer posebno vlogo pri delovanju parlamenta, ven-
dar le kot predsedujo~i prete‘no v primeru sedisvakance, sicer pa niso sedeli v furlanskem
parlamentu, saj je v ohranjenih seznamih ~lanov in zapisnikih dokazana njihova odsotnost,
kakor velja tudi za morebitne »predstavnike« gori{kih enklav v Furlaniji (npr. Latisana) ali
oglejskega fevda Pordenone, ki je bil v habsbur{kih rokah.8 Suverenost Gori{kih tudi ne more
biti okrnjena z dejstvom, da so na Gori{kem veljale Constitutiones Patriae Foriiulii, ker so te
ravno tako predstavljale zakonsko osnovo na gori{kih posestvih na Koro{kem, ki niso bila
oglejske provenience. Podobno velja tudi za kak{en drug atribut suverenosti, npr. finan~ni, saj
so Gori{ki sicer kovali denar po oglejskem vzoru, a z grofovim imenom in grbom.9
Za~etke avtonomnega politi~nega organa je po Coroniniju iskati v krogu gori{kih mini-
sterialov, katerih (na)svet je bil pomembnej{i v prelomnih (tudi kriznih) obdobjih, ko je bilo
v ospredju vpra{anje nasledstva.10 Npr. za ~asa tutorstva mladoletnih gori{kih grofov v 14.
stoletju. Tako najprej v ~asu regentstva Beatrikse Bavarske, vdove po leta 1323 umrlem
gori{kem grofu Henriku II., ko je bil za skrbnika mladoletnega Ivana Henrika imenovan
gori{ki sorodnik koro{ki vojvoda Henrik. V naslednjih letih so v virih zelo pogoste formula-
cije auf pet und rat alles des Gedigens, daz zu der Herrschafft von Görz gehört.11 Podobne
3 Pietro Silverio Leicht, La Costituzione provinciale goriziana al tempo dei Conti, v: Memorie Storiche Forogiu-
liesi, XVIII (1922) (odslej Leicht, Costituzione), 145. Guglielmo Coronini v svojem temeljnem delu o gori{kih
stanovih (gl. op. 7) poudarja, da se je Leicht, ki se je s svojim delom posvetil furlanskemu parlamentu, vpra{anja
obstoja gori{kih de‘elnih stanov dotaknil le obrobno, hkrati pa vzpodbudil razmi{ljanja o enem najpomembnej{ih
vpra{anj gori{ke zgodovine, ki je zaradi pomanjkanja virov zavito v precej{njo temo.
4 Fabio Cusin, Il confine orientale d’Italia nella politica Europea del XIV e XV secolo, Trieste 19772 (prva
izdaja Milano 1937) (odslej Cusin, Confine), 103, 240 (op. 41), 308–309.
5 Paola Caldini, Gli Stati Provinciali goriziani, v: Memorie Storiche Forogiuliesi, XXVI (1930), Udine 19732
(odslej Caldini, Stati), 76–77.
6 Leicht, Costituzione, 146–147. V osnovnih potezah Leicht nadaljuje tezo, ki jo zagovarja Prospero Antonini v
svojem delu Il Friuli Orientale, Milano 1865 (prim. Caldini, Stati, 76–77).
7 V: Atti del convegno per il centenario della nascita di P. S. Leicht e di E. Del Torso, Udine 1977. Druga izdaja
v: Serenella Ferrari Benedetti, Ritratto di Guglielmo Coronini Cronberg (1905–1990) attraverso i suoi scritti, Gori-
zia 2000 (po tej izdaji odslej Coronini, Stati).
8 Coronini, Stati, 53.
9 Prav tam, 54.
10 Prav tam, 56; prim. Caldini, Stati, 145–148. Avtorica, ob tem ko se sklicuje predvsem na A. Luschina von
Ebengreuth (Österreichische Reichsgeschichte des Mittelalters, Wien 1898), sogla{a, da se je v ~asu {ibkej{e pozi-
cije gori{kih grofov utrdil pomen ministerialov in da so se stanovi (na Gori{kem sicer s precej{njo zamudo, ki jo
pripisuje vazalnemu odnosu Gori{kih do Ogleja) dejansko razvili iz sveta, potem ko so se raz{irile njihove prven-
stveno sodne kompetence, predvsem ko se je knez nahajal v nezavidljivem finan~nem polo‘aju.
11 Coronini, Stati, 56.
73ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
izjave – vendar brez vidne politi~ne te‘e – datirajo sicer ‘e v 13. stoletje, v ~asu Beatriksine-
ga regentstva pa so pogoste in dokazujejo pove~an vpliv gori{kih ministerialov ter nakazujejo
njihovo transformacijo iz ministerialnega v de‘elno plemstvo.12 Coronini navaja kot primer
podalj{anje skrbni{tva leta 1333, ko se je regentka obvezala, da ne bo sprejemala pomembnih
odlo~itev mimo skrbnika in stanu gori{kih ministerialov.13
Politi~ni pomen plemstva je pri{el zopet do izraza leta 1365, ko je gori{ki grof Majnhard
VI., {e brez mo{kih potomcev, zaro~il svojo h~i Katarino z bavarskim vojvodo Ivanom, ki ga
je postavil za univerzalnega dedi~a, in zahteval, da se de‘elno plemstvo pokloni zaro~encema.14
Toda Majnhardu sta se v drugem zakonu rodila dva sinova, Henrik in Ivan Majnhard. Po
o~etovi smrti leta 1385 sta bila oba {e mladoletna in velik del grofije je bil v nevarnosti zaradi
bavarskih zahtev po dedovanju. Kr{ki {kof Ivan, skrbnik mladoletnih gori{kih grofov, je leta
1390 od Bavarcev izposloval sporazum, po katerem bi z od{kodnino 100 000 guldnov za
zahtevano tretjino gori{kih posesti vendarle ohranili enotnost gori{ke de‘ele, a je o~itno po-
treboval privolitev de‘ele oziroma stanov. Kmalu zatem (1394) se je mladi gori{ki grof Hen-
rik odtegnil bavarskemu vplivu in se »naslonil« na Habsbur‘ane, s katerimi je sklenil dedno
pogodbo, pri tem pa se skliceval na stanove in njihovo soglasje.15 Vsekakor pa je {lo za prisilo
s strani Habsbur‘anov, saj so si Gori{ki denar za prete‘en del zahtevane od{kodnine Bavar-
cem, ki ga sami niso mogli zbrati, izposodili prav od njih, poleg tega pa sta bila mlada grofa
v habsbur{kem varstvu in ka‘e, da je bil potreben celo poseg de‘elnih stanov in bratov Miha-
ela in Ivana Rabatta (slednji je bil takrat gori{ki glavar), da se je tedaj polnoletni Henrik
lahko vrnil domov.16 Ka‘e torej, da je bilo v tem ~asu bojev za gori{ko dedi{~ino gori{ko
plemstvo ‘e izoblikovano kot stanovska korporacija s pravico do privolitve izrednega davka
in je delovalo dovolj »de‘elotvorno« ter pripomoglo k ohranitvi enotnosti de‘ele.17
V 15. stoletju so omembe gori{kih de‘elnih stanov ‘e bolj jasno oprijemljive, kakor je
tudi bolj o~itna njihova dopolnjevalna in omejevalna vloga pri vladanju de‘elnega kneza.18
Pri pomembnih zadevah se je knez skliceval nanje. Ob nesoglasjih med bratoma Henrikom
IV. in Ivanom Majnhardom so si npr. stanovi leta 1406, tokrat z zna~ilnim nazivom lanndt-
schafft, ohranili njihove svobo{~ine. Za nepristnega velja sicer navedek, da so si stanovi ‘e
leta 1423 od Ivana Majnharda izposlovali poseben davek za zagotovitev ve~jega prostora za
njihovo delovanje.19
12 Peter [tih, Vloga ministerialov pri izoblikovanju in upravljanju dominija gori{kih grofov, v: Srednjeve{ke
gori{ke {tudije. Prispevki za zgodovino Gorice, Gori{ke in gori{kih grofov, Nova Gorica 2002 (odslej [tih, Vloga
ministerialov), 156–157.
13 Coronini, Stati, 56; prim. [tih, Vloga ministerialov, 156–157, z ve~ primeri iz listin v ~asu mladoletnosti
gori{kega grofa Ivana Henrika.
14 Coronini, Stati, 57; Hermann Wiesflecker, Die politische Entwicklung der Grafschaft Görz und ihr Erbfall an
Österreich, v: Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, LVI (1948) (odslej Wiesflecker,
Entwicklung), 351; [tih, Vloga ministerialov, 158. [tih datira listino, v kateri prvi~ nastopa termin landherren, v ~as
okrog 1370.
15 Peter [tih, Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem, Ljubljana 1994, 34,
172–173 (op. 9); Coronini, Stati, 57.
16 Wiesflecker, Entwicklung, 353–354; Cusin, Confine, 111–113. Habsbur‘ani so Gori{kim posodili 74144
guldnov in leta 1394 polnoletni gori{ki grof Henrik IV. naj bi za var{~ino ponudil mesto Lienz in druge kraje v
Pustri{ki dolini (Giuseppe Domenico Della Bona, Strenna cronologica per l’antica storia del Friuli e principalmente
per quella di Gorizia sino all’anno 1500, Gorizia 1856, 112).
17 Wiesflecker, Entwicklung, 353; [tih, Vloga ministerialov, 158.
18 Prim. Coronini, Stati, 54.
19 Prav tam, 57. V pristnost navedbe (collecta...pro instauranda ampliandaque curia ubi provinciae ordines
conventus suos celebrarent), ki jo je v Fastorum Goritiensium obelodanil Viljemov prednik Rudolf Coronini Cron-
berg (I. knjiga, Viennae 1769, 29), je dvomil ‘e Leicht (Costituzione, 146 (op.)).
74 V. PAVLIN: O RAZVOJU GORI[KIH DE@ELNIH STANOV DO KONCA 16. STOLETJA
Zanimive so intervencije stanov sredi 15. stoletja, povezane tudi s svojevrstnim osebno-
politi~nim spopadom v sami grofovski hi{i. Grof Henrik IV. je po smrti svoje prve ‘ene
Elizabete iz rodu celjskih grofov, na katere so se Gori{ki naslonili, da bi ube‘ali pritisku
Bene{ke republike in na drugi strani Habsbur‘anov, izbral mad‘arsko plemkinjo Katarino
Gara. Nova dru‘ica pa je bila v marsi~em druga~nih misli kot grof Henrik. V njej so lahko
na{li Habsbur‘ani in Bene~ani svojo zaveznico, ki je posku{ala Henrika odvrniti od politi~nih
povezav s Celjani. Katarini je svojega mo‘a celo uspelo zapreti v grad Bruck pri Lienzu in s
pomo~jo delne podpore stanov uzurpirati oblast v de‘eli.20 [kandal so za~asno prek raznih
posrednikov zgladili s sporazumom novembra 1443, s katerim so grofici dodelili grad Grün-
burg; k poravnavi so s svojim svetom doprinesli tudi de‘elani. Izraz lannt lewte za de‘elno
plemstvo je v listinah tistega ~asa dokaj frekventen. Decembra istega leta je Henrik izbral
deset de‘elanov, ki jih je namenil Celjskim pri predvidenem regentstvu v grofiji ob skrbni{tvu
nad mladoletnim sinom Ivanom, ki mu je bila za ‘eno namenjena Elizabeta Celjska. Stanov-
sko politi~no mo~ (vsaj kot kritje pri pogajanjih) pa lahko slutimo v ozadju pogajanj oktobra
1449 v Ljubljani med cesarjem Friderikom III. in gori{kim grofom Henrikom IV., ki se izrec-
no sklicuje na njihov pristanek pri vseh pomembnih zadevah (an seiner lannt lewte Rat und
willen... nicht hanndeln sulle).21 Odnosi med Gori{kimi in Celjskimi so se – tudi zaradi
habsbur{kega in bene{kega pritiska – na za~etku 50-ih let nekoliko ohladili in gori{ki grof je
ob pomo~i stanov zahteval povrnitev svojega sina Ivana s celjskega dvora, kjer je ta bival.22
Kmalu za tem je bil izdan izjemno pomenljiv akt, ki dokaj jasno ponazarja dose‘eno zrelost
avtonomije stanov – Henrikov testament januarja 1453. Ostareli gori{ki grof v njem zaupa
stanovom regentstvo v de‘eli po svoji smrti do polnoletnosti najstarej{ega sina Ivana, pri
~emer se ne omejuje le na deset izbranih plemi~ev, temve~ se obra~a na vse de‘elane.23 Zdi
se, da je v tem pogledu ostala grofova zadnja volja le na papirju, saj je Katarina Gara dala
svojega mo‘a zopet zapreti, tokrat na grad Karstberg, in Henrik se je moral odpovedati obla-
sti v de‘eli na ra~un svojega sina Ivana, dejansko Katarine same, pri ~emer jo je – vendar ne
enodu{no – podpiral ju‘ni del gori{kega dominija (Notranja grofija Gori{ka), medtem ko je
Prednja grofija odlo~no stopila v bran grofa Henrika, prav tako Ulrik Celjski in tudi Sigis-
mund Tirolski. Zopet je grozil de‘eli razpad in zopet so de‘elni stanovi na skupnem de‘el-
nem zboru spomladi 1454 intervenirali v prid enotnosti de‘ele. Po Henrikovi smrti okrog
velike no~i istega leta je oblast prevzel sin Ivan, Katarina pa se je zatekla v Gorico skupaj z
najmlaj{im sinom Leonhardom in se kmalu (spomladi 1455) kon~no le morala odpovedati
politi~nim pretenzijam, saj bi sicer lahko konec svojega ‘ivljenja pre‘ivela v zaporu gradu
Heimfels.24 Ta zgodba pri~a tudi o dolo~enih nesoglasjih med de‘elani obeh grofij. Gorica in
Lienz sta bila ‘e geografsko precej vsaksebi, kar seveda ni bilo v prid vzpostavitvi enotnega
dominija. De‘elni stanovi so bili tako sestavljeni iz dveh zborov, ki pa sta glede va‘nih zadev
morala bolj ali manj enotno sodelovati.25
20 Wiesflecker, Entwicklung, 359.
21 Coronini, Stati, 58; Cusin, Confine, 323 (op. 81).
22 Wiesflecker, Entwicklung, 361; Cusin, Confine, 333.
23 Coronini, Stati, 58–59 (testament sicer navaja ‘e Rudolf Coronini Cronberg v Tentamen genealogico-chrono-
logicum comitum et rerum Goritiae, Viennae 17592, 367–369).
24 Wiesflecker, Entwicklung, 361–363; Coronini, Stati, 59.
25 Coronini, Stati, 59–60. Coronini navaja primer za oba dela gori{kega dominija obvezujo~ega zakonskega
ukrepa gori{kega grofa Ivana maja 1456, ki je sledil skupni pro{nji stanov (nach anrueffen und bete seiner gnaden
gemainer Landschaft). Podobno trdi tudi Meinrad Pizzinini (Marschall, Kanzler, Richter und andere Beamte, v:
Lienz. Das grosse Stadtbuch, Innsbruck 1982, 71–72), ki za podro~je Prednje grofije Gori{ke s sede‘em v Lienzu
lo~i de‘elne stanove in svet (»Rat«), ki so ga sestavljali le posamezniki v grofovi bli‘ini z glavarjem oziroma (v 15.
stol.) s kanclerjem na ~elu.
75ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
V boju za celjsko dedi{~ino so se Gori{ki hudo opekli in mir v Po‘arnici 1460 je bil zanje
katastrofalen. Za~asno so izgubili tudi gospostvo Lienz z gradom Bruckom. De‘elni stanovi
Prednje grofije so takoj odobrili poseben davek za odkup gospostva, ki je bil klju~ni ~len za
obstoj grofije same. Prebivalci de‘ele so se trdovratno postavili proti habsbur{ki gro‘nji.26 A
gori{ki de‘eli pod lastnimi grofi so bila {teta leta. Zadnji gori{ki grof Leonhard (1462–1500),
Ivanov brat, je posku{al manevrirati med dvema mo~nima pretendentema za gori{ko de‘elo
– Bene{ko republiko in Habsbur‘ani. V zunanjepoliti~nih zadevah so v~asih intervenirali
stanovi, ki so npr. 1463 prosili in opominjali(!) grofa, naj skli~e radt und lantlewt zaradi
usklajenega ravnanja pri spornih vpra{anjih z Bene~ani, leta 1481 pa so kot alternativo gro-
fovi intervenciji izrazili mo‘nost, da sami pi{ejo cesarju Frideriku glede nekaterih ukrepov
na Kranjskem, ki so omejevali trgovinski tranzit.27 Sicer je grof lahko sklepal sporazume na
svojo roko, ~eprav je pri tem morda tvegal neodobravanje s strani stanov. Nazoren primer za
to nam ponuja sporazum s habsbur{kim rimskim kraljem Maksimilijanom februarja leta 1497.
Potem ko je Leonhard ovdovel in je postalo jasno, da bo umrl brez potomcev, si je Habs-
bur‘an skladno s svojo italijansko protibene{ko politiko zagotovil nekatere pomembne gori{ke
postojanke na vratih Italije in v Furlaniji (Vipava, Krmin, Latisana ob Tilmentu in {e nekatere
druge). V zameno se je Leonhard zopet dokopal do tako ‘eljenih koro{kih palatinskih pose-
sti.28 Udejanjanje tega sporazuma o permutaciji posesti je Republika sv.Marka posku{ala
prepre~iti in je trdovratno dr‘ala v svojih rokah pomembno re~no pristani{~e Latisano, Maksi-
milijan pa je {e naprej pridr‘al zase dele palatinske grofije (Grünburg), kar je skrbelo gori{kega
grofa, toliko bolj ker je bil sporazum sklenjen brez vednosti de‘elnih stanov, ki bi mu lahko
okrnjen uspeh {e bolj o~itali.29 Kljub temu, da je Leonhard pristal na sporazum mimo de‘el-
nih stanov, je njegova skrb vendarle pri~ala o dolo~enem pomenu stanovske reprezentance v
svoji de‘eli, verjetno toliko bolj, ker je politi~ni polo‘aj de‘ele bil vse prej kot zavidljiv in je
podpora svojih de‘elanov morala biti {e kako pomembna.
Podpora posebnega pomena je bila tista s strani najpomembnej{ega de‘elana na politi~ni
lestvici, to je de‘elnega glavarja. To je v primeru Notranje grofije toliko o~itneje, ker je grof
Leonhard bival ve~inoma v Lienzu, tako da je bila pozicija njegovega namestnika v Gorici
vsekakor vidnej{a. Mesto zadnjega de‘elnega glavarja oziroma upravitelja (gubernator)30
pod lastnimi grofi je dolga leta zasedal Virgil von Graben. Ta zagonetna figura se je ‘e vsaj od
leta 1487 pogajala s Signorijo, ki mu je ponujala marsikaj (denar, posesti, patriciat), da bi ga
pridobila zase in po grofovi smrti z glavarjevo pomo~jo po mirni poti zasedla grofijo.31 A v
odlo~ilni uri je glavar zavrnil sodelovanje z Bene~ani, ker da je pred grofovo smrtjo prisegel
zvestobo svojemu gospodu in se zavezal, da bo prepustil Gorico samo Maksimilijanu, s kate-
rim je Leonhard sklenil dedno pogodbo.32 Je {lo zgolj za glavarjevo prera~unljivost, za diplo-
26 Wiesflecker, Entwicklung, 366.
27 Coronini, Stati, 61, 73 (dok. VIII). Caldini (Stati, 78, 148) trdi, da so se stanovi v Leonhardovem ~asu ‘e
({ele) redno sestajali.
28 Wiesflecker, Entwicklung, 377; Cusin, Confine, 508; gl. tudi Meinrad Pizzinini, Das letzte Jahrhundert der
Grafschaft Görz, v: Circa 1500, Landesausstellung 2000 Mostra storica, Geneve-Milano 2000, 12; Sergio Tavano,
Massimiliano I e Leonardo di Gorizia. Il Friuli e il Litorale in nuovi documenti (1496–1501), v: Studi Goriziani,
LXXXVI (1997) (odslej Tavano, Massimiliano I e Leonardo), 44. Seznami gospostev se pri avtorjih nekoliko razlikujejo.
29 Wiesflecker, Entwicklung, 378; Coronini, Stati, 61; Tavano, Massimiliano I e Leonardo, 47.
30 Prim. Silvano Cavazza, La formazione della Contea asburgica, v: Divus Maximilianus. Una Contea per i
Goriziani 1500–1619 (katalog k razstavi), Mariano del Friuli 2002, 130.
31 Cusin, Confine, 502; Fabio Cusin, Le aspirazioni austriache sulla Contea di Gorizia e una pratica ignota del
Consiglio dei X, v: Memorie storiche forogiuliesi, XXXIII–IV (1937–1938) (odslej Cusin, Aspirazioni), 98, 101; Sofia
Seneca, Venezia e Massimiliano in lotta per Gorizia, v: Studi Goriziani, XXVIII (1960) (odslej Seneca, Lotta), 68–69.
32 Cusin, Aspirazioni, 108; Seneca, Lotta, 73–74.
76 V. PAVLIN: O RAZVOJU GORI[KIH DE@ELNIH STANOV DO KONCA 16. STOLETJA
matsko spretnost; ali dr‘i morda celo domneva, da je Graben ves ali kraj{i ~as igral dvojno
igro, saj so informacije iz pogajanj z Bene~ani bile {e kako koristne za habsbur{kega kralja?33
Vendar pa Graben po grofovi smrti ni ve~ dolgo nadaljeval svoje glavarske kariere – za-
menjal ga tudi ni Simon iz Vogrskega (von Ungerspach), ki ga je Maksimilijan ‘e leta 1498
posku{al posaditi na glavarski stol namesto sumljivega Grabna34 – za glavarja habsbur{ke
Gori{ke je bil marve~ 21. januarja 1501 imenovan Andreas von Liechtenstein.35
Habsbur{ki vladar, ki se je proglasil za legitimnega naslednika Gori{kih, je ‘e 17. aprila
1500, pet dni po Leonhardovi smrti, pooblastil kranjskega glavarja Viljema Turja{kega,
koro{kega glavarja Ulrika von Weisspriach, tr‘a{kega in devinskega glavarja Simona iz Vogr-
skega (Ungerspach), postojnskega glavarja Bernharda Raunacherja, kranjskega vicedoma
Jurija Eck in druge, naj se pogodijo z gori{kimi de‘elnimi stanovi glede njihovih svobo{~in,
privilegijev in obi~ajev ter vzpostavite habsbur{ke oblasti na gori{kem ozemlju.36 Gori~ani
so ‘e 23. aprila istega leta prisegli zvestobo trem Maksimilijanovim odposlancem.37 Signo-
rija je o~itno premalo upo{tevala dejstvo, da so bili prebivalci Gori{ke, vsaj njihovi vi{ji sloji,
sorodstveno, kulturno in politi~no povezani z nem{kim prostorom.38 V igri je bil nekak{en
dinasti~ni patriotizem, ki je – sicer zaman – upal, da bo habsbur{ki objem ohranil enotnost
obeh gori{kih grofij in ubranil mejno podro~je Gori{ke pred invazijo bene{kega leva.39 Gori~ani
so torej dokaj hitro, ne da bi si posku{ali od novega suverena pridobiti posebnih koncesij,
pristali na poklon40 in ‘e 20. maja 1500 so gori{ki de‘elni stanovi podali Maksimilijanovim
poslancem instrukcijo v devetnajstih to~kah, s katero so si sku{ali zavarovati de‘elni red in
svobo{~ine (statut de‘ele in mesta, posestne, sodne, obrambne in druge pravice), hkrati pa
poskrbeti za popravo dolo~enih nepravilnosti ali pomanjkljivosti, ki so (bi) hromili razvoj
de‘ele (omejitev pristojnosti glavarja in popravo krivic, ki so jih ta ali nekateri drugi plemi~i
povzro~ili s samovoljnostjo ter ‘elja po reviziji nepravi~nih procesov, omejitev dajatev mesta
knezu, ukinitev nove tlake, ki jo je uvedel zadnji gori{ki grof in je povzro~ila opu{~anje
obdelovanja zemlje, usmeritev trgovskih poti ~ez Gorico).41 Utrditev habsbur{ke oblasti v
novo pridobljeni de‘eli se je ob habsbur{ko-bene{ki vojni, ki je izbruhnila leta 1508, zavlek-
la. Novi de‘elni knez, habsbur{ki rimski kralj, se je dve leti po kon~anih spopadih (7. aprila
1518) s patentom zavezal ohraniti, spo{tovati in {~ititi pravice de‘ele.42
33 Coronini, Stati, 63; Tavano, Massimiliano I e Leonardo, 41.
34 Wiesflecker, Entwicklung, 379–380; Tavano, Massimiliano I e Leonardo, 41, 43.
35 Sergio Tavano, Il Friuli e il Litorale fra il 1499 e il 1500. Ancora nuovi documenti, v: Ce fastu? Rivista della
Società Filologica Friulana »Graziadio I. Ascoli«, LXXV (1999)/1, 57, 60.
36 Coronini, Stati, 64; Tavano, Massimiliano I e Leonardo, 50. Po Wiesfleckerju (Entwicklung, 380) je Maksi-
milijan zaukazal grofom nassauskemu, zollernber{kemu in fürstenber{kemu naj s 300 konjeniki odjezdijo v Gorico
in sprejmejo v njegovem imenu poklon. Sicer je Habsbur‘an ‘e leta 1498 pozval stanove, naj ga po Leonhardovi
smrti sprejmejo kot zakonitega naslednika gori{kega grofa in sledijo direktivam regimenta v Innsbrucku (prav tam,
379 (op. 104)).
37 I Diarii di Marino Sanuto, Benetke 1879–1902, Vol. III, stolpec 263. Gre za Jurija Ellacherja (Zorzi Hele-
cher), Luko in Bartola. Zadnja dva, ki jih Sanudo natan~neje ne poimenuje, sta Luka von Graben, sin gori{kega
glavarja Virgila, in Bartolomej von Welsberg (J. F. Böhmer, Regesta Imperii (...), XIV. Ausgewählte Regesten des
Kaiserreichs unter Maximilian I. 1493–1519, 3. Band, 2. Teil – Österreich, Reich und Europa 1499–1501, bearbeitet
von Hermann Wiesflecker (...), Wien-Köln-Weimar 1998, {t. 14069 (24.4.1500)).
38 Cusin, Confine, 514, 516; Cusin, Aspirazioni, 111–112.
39 Coronini, Stati, 64–65.
40 Prav tam, 65. Morda tudi zaradi zamude pri formiranju stanov (prim. Caldini, Stati, 149).
41 Prav tam, 61–63. Vsebina tega za Gori{ko zelo pomembnega dokumenta me~e torej slabo lu~ na dolgoletnega
gori{kega glavarja Grabna.
42 Donatella Porcedda Mitidieri, Atti di Omaggio e visite dei sovrani nella Contea di Gorizia, v: Il segno degli
Asburgo. Oggetti e simboli dalla regalità al quotidiano, Trieste 2001 (odslej Porcedda Mitidieri, Atti di Omaggio), 90.
77ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Stanovi v 16. stoletju pod Habsbur‘ani
Coroninijeva teza o izoblikovanih stanovih v poznem srednjem veku vendarle {e vedno
vzbuja pomisleke pri italijanski historiografiji, a prete‘no na osnovi izsledkov o njihovem
delovanju v 16. stoletju. Gori{ki de‘elni stanovi so se gotovo v marsi~em razlikovali od
stanov v ostalih habsbur{kih de‘elah. Med gori{kimi posebnostmi je ena najbolj vidnih sko-
raj izklju~na prevlada svetnega plemstva v gori{kem politi~nem ‘ivljenju. Ni nikakr{nih do-
kazov, da bi bila v delovanje stanov pred 16. stoletjem vklju~ena duhov{~ina.43 Tudi vloga
tretjega stanu je bila lahko le obrobna. Na celotnem ozemlju gori{kega dominija sta obstajali
le dve mesti (Gorica, Lienz), ki sta kve~jemu lahko imeli le po eno mesto v stanovih in tudi
domnevna prisotnost predstavnikov kme~kih sosesk (znana sicer le {e na Tirolskem) je bila
lahko le malo odlo~ilna.44
Tudi zaradi take okle{~enosti stanov Silvano Cavazza dvomi v obstoj konsolidirane sta-
novske in{titucije v srednjem veku, kakor jo zagovarja Coronini, in smatra, da je {lo dejansko
za dvorni plemi{ki svet, ki bi tudi zaradi majhnosti in negotovosti grofije imel dober motiv za
prevzem zna~ilnega poimenovanja Landschaft.45 Leta 1500 naj bi Maksimilijanu ne prisegli
gori{ki stanovi, temve~ gori{ko mesto. Postavlja tudi domnevo, da so se gori{ki stanovi pod
vplivom italijanskih mest razvili iz mestnega sveta gori{kega mesta znotraj obzidja pod gra-
dom, ki je na prehodu iz 14. v 15. stoletje po izgubi trgovskega zna~aja zaradi razvoja naselja
pod njim ostal kompetenten za svoje podro~je, kjer so imeli svoja bivali{~a v fevdu (feudi di
abitanza) pripadniki ni‘jega plemstva, pa tudi me{~ani. Po prihodu Habsbur‘anov naj bi
gori{ka avtonomna reprezentanca {e nekaj desetletij obdr‘ala precej zna~ilnosti mestnih oblasti,
~eravno je kmalu tudi prevzela poteze stanovske strukture drugih habsbur{kih de‘el, poseb-
no Kranjske.46
Mo‘en ugovor zoper kontinuiteto stanov je nakazala tudi Donatella Porcedda, ki se je
poglobila v sestavo in delovanje gori{kih stanov 16. stoletja: odsotnost dokazov o njihovem
neprekidnem delovanju ve~ji del prve polovice 16. stoletja, ki ni le posledica uni~enja arhiva-
lij za ~asa bene{ke zasedbe 1508, temve~ tudi sicer{nje redkosti dokumentov v desetletjih po
njej (sicer je bila de‘ela 1528–1542 dana v zastavo Gabrielu Salamanca, grofu Ortenbur{kemu),
utegne pri~ati o zametkih stanovske in{titucije, prilagajajo~e se ustroju drugih habsbur{kih
de‘el, ki je {ele v 60-ih letih dobila bolj izoblikovano podobo skladno z upravno reorganiza-
43 Coronini, Stati, 60–61. Coronini razlaga ta fenomen s pomanjkanjem pomembnih cerkvenih ustanov na
Gori{kem in morebitnim odklanjanjem politi~ne vloge klera v stanovih zaradi cerkvene podrejenosti Ogleju. [ele
1521 naj bi se zboru priklju~ili cerkveni dostojanstveniki, najprej predstavniki oglejskega in ~edajskega kapitlja
(Caldini, Stati, 149).
44 Prav tam, 61. Avtor omenja dva primera kme~ke reprezentance (1460 in 1470). Sicer je o~itno {lo za sklic ob
posebnih dav~nih obremenitvah in ko je sredi 16. stoletja pri{lo do mo~nih trenj med plemi~i in kmeti, so slednji
prekinili »sodelovanje« v de‘elnih zborih (Caldini, Stati, 82–83). Gori{ki mestni magistrat je v 16. stoletju bil priso-
ten v stanovih, ko je {lo za vpra{anja, ki so se dotikala mestne problematike in je imel pravico enega kolektivnega
glasu; sredi 16. stoletja sta v gori{kih stanovih sodelovala {e predstavnika iz Ogleja in Aiella, ki pa sta ‘e konec
stoletja izgubila to pravico (Caldini, Stati, 83; Donatella Porcedda, Tra Absburgo e Venezia: Stati provinciali e ceti
dirigenti nella Contea di Gorizia (secoli XVI–XVII), v: Lo spazio alpino: area di civiltà, regione cerniera (Europa
mediterranea, Quaderni 5), Napoli 1991 (odslej Porcedda, Tra Absburgo e Venezia), 168 (op. 12)).
45 Silvano Cavazza, L’opera storica di Guglielmo Coronini Cronberg, v: Studi Goriziani, LXXIII (1991), 30.
Cavazza sicer ugotavlja, da je bil Coroninijev sestavek zelo dobro sprejet v Gorici, da pa ni vzbudil dol‘ne strokovne
pozornosti ob mo~ni Leichtovi avtoriteti med zgodovinarji furlanskega srednjega veka (prav tam, 29). Prim. op. 3.
46 Silvano Cavazza, L’eredità medievale: nobili, rappresentanze, Stati Provinciali, v: Divus Maximilianus. Una
Contea per i Goriziani 1500–1619 (katalog k razstavi), Mariano del Friuli 2002 (odslej Cavazza, L’eredità medieva-
le), 143–153.
78 V. PAVLIN: O RAZVOJU GORI[KIH DE@ELNIH STANOV DO KONCA 16. STOLETJA
cijo notranjeavstrijskih de‘el nadvojvode Karla.47 Porceddi se zdi verjetno, da so gori{ki
de‘elni stanovi v 15. stoletju delovali v obliki (plemi{kega) sveta.48
Glede na dognanja historiografov srednjega veka bi bilo vendar te‘ko zavrniti obstoj
avtonomne stanovske reprezentance ‘e pred 16. stoletjem. Posebno zanimivo je pa v gori{kem
primeru tudi vpra{anje ustrezne terminologije za de‘elni politi~ni organ. Kasnej{e ime za
de‘elne stanove (Landstände) se je namre~ uveljavilo {ele v 18. stoletju, ko je Carlo Morelli,
zaslu‘en za ureditev de‘elnostanovskega arhiva, v svojem delu Istoria della Contea di Gori-
zia tako tudi poimenoval ta avtonomen organ oblasti v gori{ki de‘eli, kar so po njem povze-
mali tudi drugi zgodovinarji. Glede na tozadevne vire za 16. stoletje pa to ne utegne biti
povsem ustrezno, saj je tam govor predvsem o »gori{kem zboru/sklicu gori{kega zbora«:
All(gemaine) Versamblung ali ehrsambe Convocation der fürstlichen Grafschaft Görz in v
italijan{~ini Illustrissima Convocazione (degli stati provinciali).49
Porceddina {tudija o gori{kih de‘elnih stanovih v 16. stoletju temelji v prvi vrsti na dveh
seznamih ~lanov iz let 1569 in 1590.50 V obeh seznamih51 sta lo~eno navedena plemstvo in
duhov{~ina. [tevilo zajetih je v prvem seznamu ob~utno vi{je; v grobem lahko sklenemo, da
je bilo v gori{ki stanovski reprezentanci druge polovice 16. stoletja okoli sto ~lanov, kar je za
tako majhno de‘elo precej visoka {tevilka.52 Polno zastopanost duhov{~ine53 kot posebnega
stanu je v 40-ih letih 16. stoletja zagotovil gori{ki glavar Franc Della Torre. Kler so v ve~ini
predstavljali ‘upniki na Gori{kem, verjetno tudi zato da bi prepre~ili vpliv bogatej{ih samo-
stanov (npr. oglejskih benediktink) in kapitljev, tako da je bilo {tevilo cerkvenih dostojan-
stvenikov v gori{kih stanovih enako tistemu v kranjskih, ki so pokrivali {tirikrat ve~ji pro-
stor. Kljub temu je imela gori{ka duhov{~ina v primerjavi s plemstvom ves ~as podrejeno
vlogo, tako v zastopanosti (okoli ~etrtina vseh predstavnikov v stanovih) kakor v privilegijih
(poskusi omejevanja pri volitvah).54 Iz seznama iz leta 1569 sledi {e interna delitev na
47 Porcedda, Nobiltà e Stati provinciali, 82–83; Porcedda, Tra Absburgo e Venezia, 166–167.
48 Donatella Porcedda, La Contea e la città: le istituzioni e gli uffici, v: Gorizia Barocca. Una città italiana nell’
impero degli Asburgo (katalog k razstavi), Mariano del Friuli 1999 (odslej Porcedda, La Contea e la città), 151.
49 Francesco Spessot, Le Convocazioni di Gorizia e Gradisca, v: Studi Goriziani, XVI (1954), 75–76; prim.
Caldini, Stati, 149.
50 Porcedda, Nobiltà e Stati provinciali. Prvi seznam je – najstarej{i znan te vrste za Gori{ko – iz dunajskega
arhiva Haus-, Hof- und Staatsarchiv, drugi pa iz gori{kega Archivio Storico Provinciale. Avtorica obravnava {e drugo
de‘elnozborsko gradivo iz tega obdobja, med tem npr. seznam jurisdicentov na Gori{kem 1568, seznem udele‘encev
dednega poklona Ferdinandu 1591 in seznam prisotnih na de‘elnem zboru 1592. Avtorica ugotavlja na ve~ mestih
napa~nost nekaterih navedb pri Carlu Morelliju (Carlo Morelli di Schönfeld, Istoria della Contea di Gorizia con
osservazioni ed aggiunte di G.D. Della Bona, Gorizia 1855–1856, ponatis Gorizia 1974), ki je sicer {e vedno
nepogre{ljiv za raziskovalce gori{kih de‘elnih stanov, medtem ko je ravno tako pogosto citirano delo Catalogo
alfabetico del cavaliere Castellini indicante l’aggregazione alla Nobiltà patrizia delle diverse famiglie nobili iz leta
1792 sploh polno neto~nosti.
51 Prav tam, 115–121 (priloga).
52 Prav tam; prim. Porcedda, La Contea e la città, 152.
53 Duhovni{ki stan so (po seznamih 1569 in 1590) zastopali predstavniki stolnih kapitljev (Oglej, ^edad), samo-
stanov (Oglej, ^edad, Ro‘ac, Mo‘ac (1590), Precenicco, S.Niccolò di Levata (1590)) in ‘upniki (Solkan in Gorica,
[empeter, Lo~nik, Biljana, Krmin, Komen, Rihemberk (Branik), Miren (le 1569), Prva~ina, Kamnje (le 1569),
^rni~e, [empas, Kanal ob So~i, Chiopris (le 1569), Romans, Vile{ (Villesse; le 1569), Aiello (le 1569), Porpeto,
Ruda (le 1569), Cervignano (le 1569), Mo{ (Mossa), Fiumicello (1590)).
54 Silvano Cavazza, Il capitanato di Francesco Della Torre, v: Divus Maximilianus. Una Contea per i Goriziani
1500–1619 (katalog k razstavi), Mariano del Friuli 2002 (odslej Cavazza, Capitanato), 166–167; Cavazza, L’eredità
medievale, 155; gl. tudi Caldini, Stati, 81–82, 149; Donatella Porcedda, »Un paese di sì piccola estensione, come è
la nostra contea, più dal caso che da una provvidenza diretto«. Autorità sovrana, potere nobiliare e fazioni a Gorizia
nel Seicento, v: Annali di Storia Isontina, 2 (1989), Gorizia 1989 (odslej Porcedda, Autorità sovrana), 18–19;
prim. op. 43.
79ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
»doma~ine« in predstavnike obeh stanov, ki so bivali izven de‘ele, a so imeli posest ali tudi
jurisdikcijo v krajih na Gori{kem. Plemstvo z rezidenco doma se v seznamu iz leta 1569 deli
{e posebej na gospode in de‘elane (Hernn und Lanndtleydt) in privilegirano plemstvo (die
Privilegiertn vom Adl).55 Razlikovanje znotraj plemi{kega stanu je ‘e starej{ega datuma, toda
srednjeve{ka delitev na Landherren in Diener (ministeriali), ki se je tekom 15. stoletja za-
brisala in se pojavila zopet v 16. stoletju,56 je dobila druga~no osnovo. Ka‘e, da Privilegierte
v gori{kih de‘elnih stanovih niso bili nujno tudi Briefadel, torej obdarjeni z vladarjevo diplo-
mo, in ni nujno, da pomenijo povsem isto kakor Ritterstand v drugih de‘elah. Po eni strani je
bilo v Gorici ve~ dru‘in, pripadajo~ih Briefadel, ki niso sodelovali v de‘elnih stanovih, po
drugi strani pa sta med privilegiranim plemstvom le dva (De Grazia in Suardo), ki se lahko
pona{ata z diplomo. Ta vladarski privilegij torej ni ‘e a priori odpiral vrata v gori{ko stanov-
sko zdru‘bo.57
Tehtnej{i argument pri odpiranju stanovskih vrat je bilo opravljanje kak{ne pomembne
funkcije v de‘eli (npr. kanclerstvo, urbarialno uradni{tvo, nadzorni{tvo nad »dr‘avnimi«
gozdovi), ki je ‘e pred morebitnim uradnim sprejetjem med ugledne ~lane – prvo tako dejanje
je izpri~ano {ele leta 1569 – pomenila aktivno sodelovanje na zborih de‘elnih stanov. Prav v
letu 1569 so sicer stanovi zapisali pogoje za sprejem novih ~lanov: vsaj ~etrta generacija z
modro krvjo po o~etovi ali materini strani in »dav~na zavezanost« (pla~evanje v de‘elno
javno knjigo) ali tudi dovolj{no posedovanje nepremi~nin, ki je omogo~alo ‘ivljenje brez
opravljanja »mehani~nega« dela. Med pogoji za ~lanstvo pa ni navedena fevdalna zemlji{ka
posest, ki je sicer skupna osnova za prvo skupino de‘elanov (Hernn und Lanndtleydt). Za
sprejem to ni bil nujen pogoj, ve~krat pa tudi ne zadosten, ~e je to mo~ sklepati po raznih
zemlji{kih gospodih, ki niso bili vklju~eni v delovanje stanov. Za sprejem v stanovsko ~lan-
stvo je o~itno postajal vse pomembnej{i finan~ni aspekt, ki se je manj oziral na izvor in
plemi{ko staro‘itnost, kakor na sposobnost pla~evanja v de‘elno javno knjigo; zahteva iz leta
1569 glede plemi{kega izvora se je leta 1592 namre~ zni‘ala na dve generaciji po o~etovi
strani, je pa zato bil ‘e leta 1584 postavljen limit 60 goldinarjev pla~evanja v de‘elno javno
knjigo, leta 1621 pa {e obvezen prispevek 1000 goldinarjev v de‘elno blagajno za pridobitev
vseh de‘elanskih pravic, ki se je na za~etku 18. stoletja {e podvojil.58
Kakorkoli ‘e, dostop do ugledne stanovske reprezentance je prina{al tudi oprijemljive
privilegije. Njeni ~lani so bili poleg ostalih prednosti opro{~eni davka na povr{ino 24 njiv
(campo), ki je ustrezala enemu kme~kemu posestvu (terreno franco). Pogostnost novih
sprejemov v stanovsko ~lanstvo je bila v drugi polovici 16. stoletja {e precej zmerna v primer-
javi z naslednjim stoletjem, ko je mo~no narastla (med letom 1569 in koncem stoletja osem-
najst, samo med letoma 1620 in 1633 pa kar trideset (med 1631 in 1633 dvanajst), zato je
naslednje leto sledil sklep, ki je (vsaj teoreti~no) zaprl vrata za nadaljnjih 25 let).59
Posebnega pomena pa je bilo vsekakor posedovanje jurisdikcije, ki je stanovska vrata
odpiralo na ste‘aj, ~eprav se v praksi to ni vedno tudi dogodilo. Pri tem je stanovske sede‘e
v 16. stoletju {e lahko zapolnilo ve~ ~lanov iste dru‘ine. Poleg tega je bila na Gori{kem
zasidrana nekak{na neformalna dednost ~lanstva, ki je tja do sredine 17. stoletja vodila do
vidnega nara{~anja {tevila dolo~enih plemi{kih dru‘in, kar so v drugi polovici tega stoletja
55 Porcedda, Nobiltà e Stati provinciali, 115–118.
56 Coronini, Stati, 61.
57 Porcedda, Nobiltà e Stati provinciali, 86, 89–90.
58 Prav tam, 90–93, 105–106; Porcedda, Autorità sovrana, 13–14; Caldini, Stati, 83–84.
59 Porcedda, Nobiltà e Stati provinciali, 106–107; Porcedda, Autorità sovrana, 21–22; Porcedda, Tra Absburgo
e Venezia, 170 (op. 20); Caldini, Stati, 80, 84, 140. Caldini dodaja dva pomembna privilegija – posebno plemi{ko
sodi{~e in pravice do lova in ribolova.
80 V. PAVLIN: O RAZVOJU GORI[KIH DE@ELNIH STANOV DO KONCA 16. STOLETJA
posku{ali omejiti. Konec 60-ih let 16. stoletja se med jurisdicente na Gori{kem (neupo{tevaje
tiste z bene{kega ozemlja) pri{tevajo v prvi meri Della Torre in Eck, z manj odmevnimi
investiturami pa {e Hofer, Edling, Lanthieri, Dornberg, Orzon, Attems, Cernozza, Taxis in
Copmaul. Gori{kih juridiscentov torej takrat {e ni bilo veliko in so bili, ~e se upo{teva tudi
skupino privilegiranega plemstva, v manj{ini (slaba tretjina) znotraj plemi{kega stanu. Njihovo
{tevilo je vidno naraslo {ele konec 16. in posebno v 17. stoletju skladno z velikimi finan~nimi
potrebami dvora.60
Posebno vpra{anje, toliko bolj izostreno zaradi obmejne lege Gori{ke in nere{enih vpra{anj
s Serenissimo, je bilo ~lanstvo bene{kih dr‘avljanov, posestnikov na Gori{kem, v gori{kih
de‘elnih stanovih. Bolj izostreno sicer v o~eh vladarja kakor de‘elnih stanov, saj se je
habsbur{ki de‘elni knez bal infiltracije bene{kih interesov na svojem ozemlju. Zategadelj je
posku{al Bene~anom povsem zapreti (1569) ali vsaj omejiti (1586) dostop do gori{ke stanovske
reprezentance in izvolitev na pomembnej{a mesta. Posebno nevarni so se v habsbur{kih o~eh
zdeli bene{ki jurisdicenti v gori{kih enklavah v Furlaniji, ki so zasedali mesta v gori{kih
stanovih.61 Poleg tega je bilo precej bene{kih posestnikov na Gori{kem (Colloredo-Mels,
Savorgnan, Strassoldo, Formentini, Frangipane) vi{je na dru‘beni lestvici v primerjavi z do-
kaj malo{tevilnim {ibkej{im gori{kim plemstvom. So pa bili mnogi med njimi procesarsko
usmerjeni in so igrali pomembno vlogo pri razvoju gori{kih de‘elnih stanov.62 Stanovi tako v
16. stoletju {e niso ~utili vidne potrebe, da bi omejevali prisotnost bene{kih plemi~ev, ki so
bili dostikrat v rodbinskih povezavah z gori{kimi, veliko se jih je na Gori{ko priselilo, poleg
tega pa je {lo tudi za tesno gospodarsko povezanost obeh prostorov. Se je pa ta podoba bistve-
no spremenila v prvi polovici 17. stoletja, tako zaradi sovra‘nosti, ki so se razbohotile ob
vojni za Gradi{ko, kot tudi na osnovi spremenjene strukture {tevil~nej{ega in bolj diferenci-
ranega gori{kega plemstva v stanovih, ki se je hotelo ubraniti vpliva bogatih Bene~anov in
o~uvati pridobljene privilegije, hkrati pa se je – kljub kulturni in jezikovni naslonitvi na
bene{ki in {ir{i italijanski prostor – vse bolj integriralo v habsbur{ko monarhijo.63
Za gori{ke stanove 16. stoletja pa je bila v tem pogledu morda bolj problemati~na ve~ja
verjetnost odsotnosti ~lanov, ki niso rezidirali na Gori{kem, in s tem ote‘ene funkcionalnosti
stanov; kolikor je {lo za nekak{no za{~itni{tvo, pa je bilo to usmerjeno tudi proti pri{lecem iz
drugih bogatej{ih habsbur{kih de‘el. Leta 1584 so stanovi sprejeli ukrep, ki je za sprejem
dolo~al tudi vsaj 25 let bivanja v de‘eli (leta 1591 je sledilo zni‘anje na 10 let), pa tudi kazen
desetih goldinarjev za tiste, ki se ne bi udele‘ili zbora de‘elnih stanov. Formalno ~lanstvo in
de‘elne dedne slu‘be so bile dejansko manj pomemben faktor kakor aktivna prisotnost na
zborih, zato v kasnej{ih seznamih ni ve~ mo~ zaslediti mnogih dru‘in, ne zato ker bi izumrle,
temve~ ker niso mogle biti fizi~no prisotne v de‘elnem javnem ‘ivljenju.64
Kljub temu je velik dele‘ (22 v primerjavi z 39 bivajo~imi na Gori{kem, oziroma po
dru‘inah 9 proti 25) med ~lani stanov {el sicer gori{kemu plemstvu, ki je bivalo izven de‘ele
v glavnem v slu‘bi habsbur{kega vladarja, ki jih je zategadelj pogosto prote‘iral. Vendar gre
v seznamu iz 1569 – razen v treh primerih – za dru‘ine, katerih ~lani so bivali tudi v gori{ki
de‘eli, med najbolj znanimi npr. Kobenzl, Eck in Thurn/Della Torre; slednji so imeli v gori{kih
stanovih leta 1569 kar osem mest, le dva izmed teh pa sta bivala na Gori{kem.65 Nekateri so
60 Porcedda, Nobiltà e Stati provinciali, 92, 102–105; Porcedda, Autorità sovrana, 19, 21, 28 (op. 69).
61 Porcedda, Nobiltà e Stati provinciali, 94–97; Caldini, Stati, 84–86.
62 Cavazza, L’eredità medievale, 154.
63 Porcedda, Tra Absburgo e Venezia, 169–175; Porcedda, Autorità sovrana, 24.
64 Porcedda, Nobiltà e Stati provinciali, 94–95, 105 (op. 142), 111–112.
65 Prav tam, 97–100.
81ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
se tu izpostavili kot dolgoletni glavarji. Iz dru‘ine Eck, ki so dedovali bogato posest Unger-
spachov, je izhajal ‘e omenjeni Jurij, ki je postal tretji gori{ki glavar pod habsbur{kim kne‘ev-
stvom, kot namestnik (luogotenente) pa je upravljal grofijo {e {tiri leta po tem, ko je 1528
prevzel grofijo v zastavo in glavarski naslov Gabriel Salamanca, grof Ortenbur{ki, ki pa ni
nikdar pri{el v Gorico. Za prizadevnega in najuspe{nej{ega glavarja na Gori{kem 16. stoletja
velja Franc Della Torre iz svetokri{ke veje Turnov. Franc je odra{~al na Dunaju in bil vzgoji-
telj Ferdinanda Habsbur{kega. Leta 1542 je bil imenovan za gori{kega glavarja in si kar 45
let pridr‘al ta naslov (dejansko je sicer to funkcijo opravljal do leta 1553).66 Povezave z
drugimi de‘elami so izhajale tudi iz dru‘inske politike pomembnih plemi{kih rodov, ki so
videli prilo‘nost za svoje mlaj{e sinove v tej majhni de‘eli, hkrati pa je po drugi strani za
mnoge {ele politi~na uveljavitev v de‘eli lahko utirala pota v vi{je politi~ne sfere. Nenazad-
nje je za sicer {ibkej{e lokalno plemstvo povezava z mogo~niki od drugod pomenila pri-
lo‘nost direktne povezave z dvorom.67
Jedro stanovske in{titucije pa so vendarle tvorili pripadniki v de‘eli bivajo~ih dru‘in, ki
so seveda zato lahko na zborih dejavno sodelovali in videli v tem delovanju tudi konkreten
interes. Razen v seznamu iz 1569 ni zaznati posebnih delitev med »gospodi in de‘elani« in
»privilegiranim plemstvom«. K temu je gotovo pripomogla majhnost de‘ele in majhno {tevi-
lo (visokega) plemstva. Edina grofovska dru‘ina v 16. stoletju ({e do 1620) so bili Turni
(Della Torre), z baronskim naslovom pa se je lahko okrog 1550 pona{ala le dru‘ina Eck von
Ungerspach, ki so se ji tja do okrog leta 1600 pridru‘ile {e dru‘ine Dornberg, Lanthieri,
Attems in Haiss von Chienburg (Khuenburg). Proti koncu 16. stoletja, posebno pa v 17.
stoletju, se je ob pove~anju {tevila plemi{kih dru‘in, mno‘i~nej{emu sprejemanju novih ~la-
nov v stanovsko dru‘bo in spremembah v de‘elni plemi{ki strukturi bolj vidno zarezala lo~nica
med vi{jim in ni‘jim plemstvom. Tako je bila diferenciacija znotraj stanov med gospodi in
vitezi za ~asa vladanja Marije Terezije ‘e povsem jasno profilirana. Zanimivo je, da so v tem
procesu nekateri iz katagorije Privilegierte (De Grazia, Del Mestri) pre{li med gospode,
medtem ko so nekateri drugi bili pri{teti med viteze.68
Pot, ki je vodila do centralizacije avstrijske monarhije v 18. stoletju, se je sicer nakazova-
la ‘e dve stoletji prej, ~eravno so stanovi takrat uspevali oponirati vladarju tudi pri kak{nem
njegovem predlogu za sprejem pretendenta na stanovski sede‘, sicer pa so morali ob vla-
darjevem vztrajanju popustiti.69 Vladarski »veto« je v majhni gori{ki de‘eli na robu cesarstva
imel ve~jo te‘o kot v drugih habsbur{kih de‘elah. Na Gori{kem je poklon novemu knezu
(prvi habsbur{ki knez, ki je ob obisku Gorice osebno prejel poklon, je bil {ele cesar Leopold
leta 1660, medtem ko so njegovi predhodniki v ta namen po{iljali v Gorico svoje odposlance)
predhodil potrditvi de‘elnih privilegijev, ki je dostikrat sledila {ele po ve~ letih. Gori{ki sta-
novi so zaman posku{ali spremeniti vrstni red dogodkov, posebno o~itno leta 1597 ob priho-
du ljubljanskega {kofa in biv{ega gori{kega arhidiakona Janeza Tav~arja in devinskega gla-
varja in cesarskega ambasadorja v Benetkah Rajmunda Della Torre, ki ju je komaj polnoletni
nadvojvoda Ferdinand poslal v Gorico z namenom, da bi v njegovem imenu prejela obi~ajni
66 Cavazza, Capitanato, 161–174; Cavazza, L’eredità medievale, 150–151.
67 Porcedda, Nobiltà e Stati provinciali, 113–114.
68 Prav tam, 98, 101; Porcedda, Autorità sovrana, 19–20, 24–25 ; Porcedda, Tra Absburgo e Venezia, 169–171;
prim. Caldini, Stati, 149.
69 Porcedda navaja med drugim dva vzor~na primera (Nobiltà e Stati provinciali, 107–108). Kljub priporo~ilom
nadvojvod Karla in Ferdinanda so stanovi leta 1571 uspeli zavrniti pro{njo, ki jim jo je prilo‘il bene{ki slikar Giorgio
Liberale, ker da opravlja neplemenito delo. Popustili so pa leta 1579 pri Kri{tofu Urschenbecku, ~eprav ta plemi~ ni
imel posesti na Gori{kem.
82 V. PAVLIN: O RAZVOJU GORI[KIH DE@ELNIH STANOV DO KONCA 16. STOLETJA
70 Porcedda Mitidieri, Atti di Omaggio, 90–98; gl. tudi Caldini, Stati, 86 (op.). Lojzka Bratu‘ (Iz gori{ke pre-
teklosti. Besedila in liki, Gorica 2001, 15) navaja vdanostno prisego cesarski komisiji 9. maja 1564 v slovenskem
jeziku, kakor jo je po rokopisu iz dunajskega Hi{nega, dvornega in dr‘avnega arhiva na Dunaju (Haus-, Hof- und
Staatsarchiv Wien) v gori{ki So~i (5. januar 1883) obelodanil Peter pl. Radics v ~lanku z naslovom Slovenska
prisega udanosti gori{kih stanov nadvojvodi Karolu leta 1564. Ob poklonu de‘elnih stanov se je najprej brala prisega
v nem{kem, nato v italijanskem in nazadnje so prisegli {e kmetje (die Pawrschafft) v sloven{~ini (windisch); sloven-
sko besedilo se glasi: Mi peressemo temu Suetlostiuimo ijnu Velicoustimo Gospodo Carle Vaijvodi Vaustrie ijnu
Gorizkhemo kneso & nassimo premilouisstimo ijnu lastuimo Gospado ijnu ponijga Smerte ketere Boug dougo obarij
nijgouimo blisnijmo Erbo. da bomo nijga Suetloustij ijnu Milosti, Suesti pocornij podanij ijnu da Chemo Vsseto
Storit ijnu pustit car se suestim pocornim podanam Spodobi, inu da Chemo tudij pustit Vest niego Suebloust ijnu
milost wseto kerbi mogli Suedit ijnu resoumit, kerbi billo proti ali Ces niego Suetloust ijnu milost ijnu dudij Sami
nechemo toijsto Storit ali Vtaki Sued prid takonam Boug pomagaj ijnu wsi Suetnikhi.
71 Porcedda, Nobiltà e Stati provinciali, 108–109; Caldini, Stati, 115–116.
72 Caldini, Stati, 88, 118–120; Porcedda, Autorità sovrana, 13–14.
73 Podrobno o delovanju gori{kih de‘elnih stanov od 16. do 18. stoletja na zakonodajnem, sodnem, upravnem in
dav~nem podro~ju v Caldini, Stati, 86–143.
74 Caldini, Stati, 87–88, 119; Porcedda, Autorità sovrana, 14.
poklon.70 [e bolj pa je gori{ko avtonomijo omejevala pravica vladarja, da sam in ne glede na
‘elje stanov imenuje gori{kega glavarja. Ker je bil torej glavar prej eksponent de‘elnega
kneza kot zaupnik de‘elnih stanov, odnosi med njim in stanovi niso bili preve~ zaupljivi, tako
da so se slednji posku{ali izogniti prevelikemu vme{avanju glavarja v de‘elne zadeve.71
De‘elni knez si je seveda pridr‘al tudi pravico do sklicevanja de‘elnega zbora. Zboru je
predsedoval »mar{al«, ki pa kljub pomembni funkciji ni imel tako vidne politi~ne vloge. Ta
dedna slu‘ba je bila dolgo v rokah dru‘ine Della Torre. Za veljavnost odlo~itev v zboru je
bila potrebna ve~ina glasov, razen (od 1592) pri sprejemu novih ~lanov in pri potrditvi daril,
kjer je bila potrebna dvotretjinska ve~ina, iz glasovanja pa so bili izklju~eni sorodniki do
~etrtega kolena. Pri volitvah so si pomagali tudi s kroglicami in leseno posodico. Zanimivo
je, da je tak za Gori{ko obi~ajen na~in glasovanja vznemirjal de‘elnega kneza, saj ga je
(1591), sicer brez u~inka, posku{al prepovedati.72 Sicer pa je bila dejavnost stanov ve~plastna.
Med klju~na pooblastila, ki jih je izvajala avtonomna de‘elna oblast, sodijo odobritev poseb-
nih davkov in njihova razdelitev in izterjevanje ter upravljanje z de‘elnimi financami, nadzor
nad izvajanjem zakonov de‘elnega statuta (ta je temeljil na srednjeve{kem furlanskem; z
ustrezno prilagoditvijo na ostali habsbur{ki prostor je nov statut kon~no stopil v veljavo {ele
leta 1605) in delitvijo pravice, preskrba, varnost in sanitetni ukrepi v de‘eli, cestne, po{tne in
trgovinske povezave.73 Za la‘je izvajanje vse ve~jega {tevila nalog so stanovi na zboru izvo-
lili dva »odbora« – upravni in sodni. Leta 1568 se je {tevilo odbornikov ustalilo. »Upravni
odbor« je {tel {tiri ~lane (deputati) – med njimi je eden prihajal iz duhovni{kega stanu – in
svojo nalogo so opravljali eno leto, po 1574 pa se je enemu izmed njih mandat podalj{al {e za
leto. »Sodni odbor« pa je {tel {est prisednikov (assessori) in je skupaj z glavarjem sestavljal
de‘elno plemi{ko sodi{~e, ki se je moralo sestajati enkrat tedensko, pri ~emer je imel pravico
sodelovati tudi kateri koli drug plemi~. Po dolgih pogajanjih s knezom glede na~ina volitev
prisednikov in opravljanja te funkcije se je ob koncu stoletja uveljavilo na~elo, da so iz pravd
morali biti izvzeti prisedniki, ki bi bili lahko pristranski zaradi sorodstvenih vezi ali osebnih
interesov, poleg tega pa so morali (kot tudi deputati) ob za~etku mandata polo‘iti prisego.74
Poleg zasedanj de‘elnega zbora, ki so se obi~ajno vr{ila enkrat letno in trajala ve~ dni, so
za teko~a vpra{anja potekale {e seje odbora (Ausschuss), ki se je dobival nekje enkrat mese~no.
Zdi se, da se je posku{alo gori{ko plemstvo prav preko manj kontroliranega odbora nekoliko
izmakniti nadzoru de‘elnega kneza, ~e je to mo~ sklepati po Habsbur‘anovih opozorilih, da
se ne smejo sestajati na svojo roko in tam voliti de‘elne uradnike, ne da bi obvestili glavarja,
83ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
75 Caldini, Stati, 88, 116; Porcedda, Autorità sovrana, 14, 18; Porcedda, Tra Absburgo e Venezia, 167–168;
Porcedda, La Contea e la città, 155.
76 Porcedda, Autorità sovrana, 26 (op. 13). Khevenhüller, cesarski ambasador v Madridu, je obiskal Gorico le
enkrat – leta 1593 (Friedrich Edelmayer, Johann Khevenhüller von Aichelberg, conte di Frankenburg, capitano della
Contea di Gorizia, v: Divus Maximilianus. Una Contea per i Goriziani 1500–1619, Mariano del Friuli 2002, 255–
258).
77 Porcedda, Autorità sovrana, 11, 13, 15, 17–18.
ki mora biti na sejah navzo~ osebno ali preko svojega namestnika. Ta dobro obiskan odbor,
posebno ko je {lo za kak{no pomembno dav~no ali gospodarsko vpra{anje, je na{el svoje
opravi~ilo v majhnosti de‘ele in s tem la‘ji dostopnosti do glavnega de‘elnega mesta.75 Ne
majhnega pomena v tej zapletenosti razmerij med knezom in stanovi je bila vsekakor pozor-
nost suverena do te majhne de‘ele, ki je po nadvojvodi Karlu upadla. Gori{ko glavarsko
mesto so kot nagrado za dvorne slu‘be zasedali glavarji kot Johann Khevenhüller (1587–
1606) in Balthasar Thonhausen (1606–1610), ki so bili Gori~anom tuji, ne le zaradi njihove-
ga izvora, temve~ tudi zaradi zanemarjanja de‘ele, saj so jo obiskali prav redko in prepustili
delo namestniku.76 Tudi zato so se – ob manj{i stopnji institucionalne izoblikovanosti in
pravni nedore~enosti, ki je bila o~itno rezultat dolo~ene zaostalosti v razvoju gori{kih de‘el-
nih stanov – posebno {e v 17. stoletju ob vojnih preizku{njah razbohotile do neke mere
anarhi~ne razmere, ki so dopu{~ale veliko nepravilnosti. Sicer pa so te lahko {le tudi v prid
lokalnim oblastem, da bi se ~im bolj izmaknile o~esu habsbur{kega kneza, ki je hotel zo‘iti
manevrski prostor avtonomne dejavnosti stanov. Stanove, {e bolj pa kneza, je bremenila ve-
lika »finan~na nedisciplina«, ki je bila rezultat majhne kontrole nad financami, kajti med
gori{kimi odli~niki je bilo raz{irjeno mnenje, da lahko sami razpolagajo z denarjem iz de‘el-
ne blagajne. In tu so bolj malo pomagale razne prepovedi kneza, ki so se vrstile v 16. in 17.
stoletju. Leta 1682 so stanovi ugotovili, da je blagajna prazna.77
R i a s s u n t o
Stati provinciali goriziani fino alla fine del Cinquecento (un bilancio di problematica e delle
ricerche nella storiografia italiana)
Vojko Pavlin
Da quando nel 1765 lo storiografo goriziano Carlo Morelli mise sistematicamente in ordine l’archi-
vio degli stati provinciali per servirsene nel suo lavoro, molti storiografi italiani ci venivano spesso per
approfittare dei documenti conservati in questa collezione che purtroppo non si estende al periodo
anteriore al Cinquecento. È anche questa la ragione per cui fino ad oggi tra gli storici ci esistono delle
divergenze sulla datazione della formazione e anche sull’importanza degli stati provinciali goriziani.
Pier Silverio Leicht che studiò a fondo il funzionamento del parlamento friulano sfiorando appena la
problematica goriziana, constatò (nel 1922) che gli stati provinciali goriziani a causa dei rapporti vas-
salleschi dei conti goriziani con Aquileia (e dopo con Venezia) non si fossero sviluppati che dopo il
Cinquecento cioè con l’arrivo degli Absburgo mentre prima non ci avrebbe esistito che un consiglio
privato. Paola Candini (nel 1930) spostò la data della formazione degli stati provinciali formatisi dal
consiglio citato persino al 15. secolo attribuendo anche lei il ritardo al manco della sovranità del Gori-
ziano. Tale spiegazione dell’assenza degli stati provinciali nel periodo medievale di Gorizia è stata
negata dalle ricerche ulteriori giudicando a base di poche fonti conservate che la presenza degli stati
provinciali sia il risultato della forma sovrana della provincia. Ultimamente Donatella Porcedda e Sil-
84 V. PAVLIN: O RAZVOJU GORI[KIH DE@ELNIH STANOV DO KONCA 16. STOLETJA
vano Cavazza espressero di nuovo il loro dubbio sull’esistenza degli stati provinciali prima del 16.
secolo. A base del materiale degli stati provinciali che nella prima parte del 16. secolo era molto in
ritardo e raro, Porcedda prevede che l’istituzione degli stati nei primi decenni del governo del principe
absburgico fosse solo agli inizii mentre Cavazza suppone che gli stati provinciali goriziani, sotto l’in-
fluenza delle città italiane si sviluppassero dal consiglio della città di Gorizia assumendo pian piano le
caratteristiche della struttura degli stati provinciali delle altre provincie absburgiche, specialmente della
Carniola.
» Dall’altra parte « gli autori notando i primi passi degli stati provinciali goriziani nel 14. e 15.
secolo constatano la loro relativa maturità. Meritano tra questi a essere citati Fabio Cusia (1939) e
soprattutto Guglielmo Coronini (1977). Anche nella storiografia tedesca e slovena prevalgono le stesse
opinioni. Secondo Coronini gli stati provinciali provengono dal cerchio dei ministeriali goriziani che si
sviluppò gradualmente in un organo politico provinciale aiutato notevolmente dalla nobiltà provinciale
negli anni decisivi della tutela di conti goriziani minori per esempio dopo la morte del conte Enrico II.
(1323) o di Majnhard VI. (1385)Nel 15. secolo gli stati provinciali giunsero a un grado di sviluppo tale
che il conte Enrico IV. nel 1453 legò loro nel testamento la reggenza fino alla maturità del suo primoge-
nito figlio Ivano. Dopo la morte dell’ultimo conte goriziano Leonhardo il 12 aprile 1500, Massimiliano
Absburgo nella rivalità con i veneziani riuscì a ereditare la contea. I Goriziani giurarono la fedeltà al
nuovo principe provinciale già il 23 aprile dello stesso anno.
Nel 1518, due anni dopo la fine delle ostilità militari tra gli Absburgo e la Repubblica di San Marco,
Massimiliano si obbligò con una patente di conservare, rispettare e proteggere i diritti della provincia.
La rappresentanza degli stati provinciali goriziani conservò però a lungo certe specificità. Nella vita
politica goriziana la nobiltà secolare era pratticamente sovrana. Non ci sono delle prove che nel funzio-
namento degli stati provinciali prima del 16. secolo ci fosse incluso il clero. Anche il ruolo del terzo
stato non poteva essere che marginale visto il piccolo numero delle città e malgrado la relativa presenza
dei rappresentanti della popolazione agraria negli stati fino alla metà del 16. secolo.Francesco Spessot
(1954) segnalò una terminologia specifica nel caso della realtà statale goriziana secondo la quale gli
stati nella contea Goriziana del 16. secolo potrebbero esser chiamati » il parlamento provinciale/convo-
cazione del parlamento « (allgemeine Versamblung oppure ehrsambe Convocation der fürstlichen Graf-
schaft Görz /Illustrissima Convocazione).
La costituzione e il funzionamento degli stati provinciali – specialmente nella seconda metà del 16.
secolo – sono stati studiati specialmente da Donatella Porcedda. Il suo studio del 1983 è basato soprattuto
su due elenchi di membri degli stati provinciali degli anni 1569 e 1590. La Procedda constata che il
numero di membri (circa cento) per un paese così piccolo era largamente sopra la media. La nobiltà degli
stati provinciali viene divisa nell’elenco del 1569 tra i signori e i paesani (Hernn und Lanndtleydt) e alla
nobiltà privilegiata (die Privilegiertn vom Adl) il che non significava per forza lo stesso che Ritterstand
delle altre provincie. La distinzione tra la nobiltà superiore e minore nel 16. secolo non era ancora chiara.
Alcuni nobili furono citati tra i membri degli stati provinciali a base della loro presenza alle riunioni
oppure a base delle loro funzioni importanti svolte nella provincia. Per diventare membro degli stati
provinciali si faceva sempre più importante la capacità finanziaria degli aspiranti che soprattutto nella
prima metà del 17. secolo entravano in molti nella società politica di élite cosicché gli stati provinciali nel
1634 conclusero che la loro porta per 25 anni futuri rimarrebbe chiusa. La possessione della giurisdizione
appriva largamente la porta degli stati provinciali tra i quali ai proprietari della Serenissima e ai giurisdi-
centi nelle enclavi goriziane del Friuli il che disturbò molto il principe degli stati provinciali absburgico e
anche la nobiltà goriziana nella prima metà del 17. secolo. La mggior parte dei posti negli stati provinciali
goriziani erano occupati dalla famiglia Della Torre. Dal ramo Santacroce della famiglia Thurn proveniva
anche il famoso governatore goriziano della metà del 16. secolo, Francesco Della Torre. Il governatore,
nominato dal sovrano degli stati provinciali era piuttosto l’esponente del principe che il confidente degli
stati provinciali. Anche l’omaggio al nuovo principe nel Goriziano precedeva alla confirmazione dei pri-
vilegi provinciali. La nobiltà goriziana provava ad eludere il controllo più o meno vigilante del principe
degli stati provinciali riunendo il consiglio senza il permesso dell’Absburgo specialmente se il posto del
governatore era occupato da qualcuno che ha appena messo il piede sul territorio goriziano. Le condizioni
anarchiche permettevano soprattutto nella prima metà del 17. secolo alle autorità locali di svolgere alcune
irregolarità per esempio nel campo finanziario.