Moč narave za odporna naselja in skupnosti O urejanju urbanih zelenih površin za prilagajanje na podnebne spremembe Moč narave za odporna naselja in skupnosti O urejanju urbanih zelenih površin za prilagajanje na podnebne spremembe Izzivi antropocena Ljudje smo v zadnjem stoletju ustvarili novo Planet, ki ne raste, človek torej spreminja, geološko dobo na planetu – antropocen. Naše misleč da bo od tega imel nenehne koristi. A to dejavnosti so povzročile trajne in prepoznavne počnemo negospodarno in planet se že odziva. spremembe v geoloških, ekoloških ter Ta odziv pa nas vse bolj stane. Stanejo nas atmosferskih procesih planeta. Pripeljale do posledice podnebnih sprememb – vročinski nastanka posebnih plasti v zemeljski skorji, ki valovi na primer povečujejo smrtnost v mestih vključujejo plastiko, radioaktivne elemente iz – stanejo nas lokalne ekološke katastrofe, jedrskih poskusov in druge umetne materiale. vplivajo na naše blagostanje in zdravje. A za antropocen je najbolj značilno to, da se Poseganje v naravo je sicer prispevalo k razvoju približujemo zgornjim mejam nosilnosti planeta. človeštva, a cena za to so naraščajoči stroški Skoraj 40 odstotkov kopnega smo ljudje za blaženje učinkov nepredvidenih tveganj in zavzeli za pridelavo hrane in vlaken. Dodatnih nepričakovanih dogodkov. pet odstotkov predstavljajo mesta, naselja in infrastruktura. Prisvajamo si skoraj pol celotne Kako naj se torej odzovemo na številne okoljske primarne produkcije na kopnem, ki jo ustvarita izzive? Krepitev povezave med znanostjo, sonce in fotosinteza. Izkoriščamo dva milijona politiko in družbo ter sodelovanje državljanov hektarjev plantažnih gozdov različnih vrst. Tudi sta pomembni sestavini dolgoročnih rešitev. svetovna morja človek spreminja, saj več kot Spremembe bo treba izpeljati tudi v politiki 40 odstotkov morja obremenjuje prekomeren držav, regij in mest. Politika mora imeti vizijo ribolov, pristaniška infrastruktura, vrtine trajnostnega razvoja in obenem upoštevati in izkoriščanje podvodnih virov, poleganje znanja, ki so na voljo. Spodbujati mora inovacije podvodnih kablov, odpadki in plastika ali in izboljšati upravljanje tako na gospodarskem zakisanje oceanov. In vse zgoraj naštete kot na družbenem področju. Potrebni so številke iz leta v leto še naraščajo. Ljudje smo štirje pristopi in sicer blaženje, prilagajanje, očitno pozabili, da živimo na planetu, ki ne preprečevanje ter obnavljanje. raste! Nekatere kritične meje so že presežene in zato nimamo več zagotovila za ohranjanje Blaženje vključuje politike, ki zlasti prispevajo stabilnosti in odpornosti Zemeljskega sistema. k zmanjševanju pritiskov na okolje. Prilagajanje To nas lahko skrbi – namreč naša moderna pomeni politike, ki rešujejo posledice že civilizacija se je v zadnjih deset tisoč letih nastale škode, saj so nekatere okoljske razvila v stabilnih okoljskih in klimatskih spremembe, na primer podnebne spremembe, razmerah holocena. Na hitre spremembe v neizogibne. Prilagajanje je nujno za ohranjanje biosferi in vzporedne klimatske spremembe biotske raznovrstnosti, za varno oskrbo s enostavno nismo pripravljeni in smo resnično hrano, vodo in energijo ter za ohranjanje na poti v neznano. kakovosti življenja v urbanem okolju. Tretji sklop je vezan na preprečevanje. Gre za politiko, ki temelji na previdnostnem načelu in lahko pomaga preprečiti morebitno škodo (ali nesmiselno početje) v zapletenih in negotovih okoliščinah. Hitrost in obseg trenutnega tehnološkega razvoja na področjih od umetne inteligence, kemikalij, nano- in biotehnologije že presega zmožnosti družbe za oceno tveganja in odzive nanje, preden se raba nekaterih tehnologij splošno uveljavi. S previdnostnimi ukrepi bi lahko izboljšali urbano okolje in preprečili propadanje ekosistemov. Ne nazadnje pa je nujna tudi politika za obnavljanje. Ta se mora posvečati sanaciji degradiranega okolja še zlasti v mestih in reševanju drugih bremen, naloženih družbi. Uporablja se na večini področij varstva okolja, saj izboljša odpornost ekosistemov in tako na različne načine koristi zdravju ter blaginji ljudi. Naložba v zeleno infrastrukturo v mestih in naložbe v sonaravne rešitve večajo odpornost urbaniziranega prostora in ostalih ekosistemov. Če bo politika na različnih ravneh, na primer tudi v občinah, skupaj z stroko in civilno družbo ujela ustrezno ravnovesje med temi pristopi, prihodnost ne bo tako negotova. Lučka Kajfež Bogataj zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani Izhodišča 13 Ekosistemske koristi zelenih površin 25 Koristi zelenih površin za blaženje vročine 39 Koristi zelenih površin za blaženje urbanih poplav 51 Ekonomske koristi zelenih površin 57 Ekološka funkcija lastnine 83 Pravna ureditev javnih površin in dreves 93 Pobuda državi za sistemsko zaščito dreves 105 Pobuda občinam za urejanje živih mej 119 Predgovor Publikacija Moč narave za odporna naselja Jedro publikacije tvorijo povzetki študij o in skupnosti je namenjena ozaveščanju o družbenih, ekoloških in ekonomskih koristih koristih urbanih zelenih površin za človeka in zelenih površin, dodani so prispevki o pravnem njegovo bivalno okolje in o pomenu urejanja položaju javnih površin in dreves, ekološki (načrtovanja in upravljanja) zelenih površin funkciji lastnine in dve pobudi, državi za za potrebe prilagajanja naselij na podnebne zavarovanje dreves v mestih in občinam za spremembe. ohranjanje in saditev živih mej. Delo razkriva, da v urejanju javnih zelenih površin pod vplivom Vsebina povezuje spoznanja iz študij, nalog podnebnih sprememb v urbanem okolju prihaja in dogodkov, s katerimi si je IPoP – Inštitut do velikih sprememb, novih poudarkov in za politike prostora v sodelovanju z drugimi potreb in, da to zahteva nove načrtovalske organizacijami in posamezniki v zadnjih letih in upravljavske rešitve. Lokalne skupnosti prizadeval opozoriti na pomen strokovnega, zato potrebujejo nova sredstva in znanje ter povezanega in celovitega načrtovanja in sodelovanje prebivalcev in podporo države. upravljanja javnih in drugih zelenih površin in dreves v urbanem okolju. Publikacija je namenjena široki skupnosti posameznikov, od nosilcev političnih oblasti Ključna sporočila izhajajo iz znanstvenih do predstavnikovi strokovnih služb z različnih spoznanj o pomenu narave in naravnih področij, lastnikov, upravnikov in uporabnikov, procesov za obvladovanje podnebnih tveganj ki se v različnih vlogah ukvarjajo z urejanjem in se navezujejo na mednarodna priporočila in javnih in drugih zelenih površin in dreves v smernice za urejanje urbanih zelenih površin in urbanem okolju. Njena zasnova sloni na želji ozelenjevanje urbanega okolja ter upoštevajo prispevati k sodelovanju akterjev v urejanju tudi domače razmere. Publikacija dejavnost javnih in drugih zelenih in ozelenjenih površin z urejanja javnih zelenih površin umešča med ustvarjanjem skupnih izhodišč za razvoj dobre komunalne dejavnosti in javne zelene površine prakse, razumevanja problemov in možnih obravnava kot del zelenega sistema in zelene rešitev. infrastrukture ter življenjsko pomembno komunalno infrastrukturo. Urejanje zelenih in Publikacija je nastala v okviru Podnebnega ozelenjenih površin je v njej opredeljeno kot programa Mreže za prostor, ki je urejanje dejavnost kritičnega pomena za odpornost zelenih površin opredelil kot eno izmed naselij na podnebne spremembe in področje dejavnosti, ki je strateškega pomena za na katerem se srečujejo številni interesi prilagajanje lokalnega okolja podnebnim strokovnih in lokalnih skupnosti ter občin in spremembam. države. Avtorice Maja Simoneti, Urška Didovič in Senka Šifkovič 8 2016 Analiza pravnega položaja javnih in Pretekla dela skupnih površin. 2016. in dogodki Šifkovič Vrbica. Pravno- informacijski center nevladnih organizacij – PIC 2021 2021 Javnomnenjska anketa o ravnanju Analiza normativnega okvira za mestnimi drevesi. 2021. urejanje zelenih površin. 2021. Šifkovič Vrbica, Simoneti, Didovič. Šifkovič Vrbica in Simoneti. IPoP – Inštitut za politike prostora: IPoP – Inštitut za politike prostora: Mreža za prostor Mreža za prostor 2021 2022 Strokovne podlage za zakonsko Študija virov o koristih zelenih ureditev izvajanja GJS urejanje in površin za prilagajanje naselij na čiščenje javnih površin. 2021. podnebne spremembe. 2022. Šifkovič, Simoneti, Didovič. Šifkovič, Didovič, Simoneti. IPoP – Inštitut za politike prostora, IPoP – Inštitut za politike prostora: sofinancer Ministrstvo za okolje in Mreža za prostor prostor 2023 Pobuda za pripravo državnih smernic za ravnanje z drevesi in zakonsko varstvo dreves v urbanem okolju. 2023. IPoP – Inštitut za politike prostora: Mreža za prostor 10 2016 2017 Celovit sistem ukrepov za urejanje Strokovni posvet o urejanju javnih zelenih površin v slovenskih javnih zelenih površin. 2017. naseljih. 2016. IPoP – Inštitut za politike prostora, Simoneti. Doktorska dizertacija. Skupnost občin Slovenije, Zbornica Ljubljana, UL FGG komunalnega gospodarstva, Ministrstvo za okolje in prostor 2020 2018 Okrogla miza: Kako skrbimo za Zbor za prostor: Kako ravnamo z drevesa v mestih? 2020. drevjem v mestih? 2018. IPoP – Inštitut za politike prostora: Društvo Maja Farol, Mreža za prostor in Bunker, IPoP – Inštitut za politike prostora: sofinancer Ministrstvo za okolje in Mreža za prostor prostor 2022 2022 Pop up posvet o osnutku Zakona Urejanje javnih površin in predlog o gospodarskih javnih službah Zakona o gospodarskih javnih varstva okolja – pričakovanja službah varstva okolja – odziv na deležnikov glede urejanja javnih predlog zakona. 2022. površin. 2022. IPoP – Inštitut za politike prostora: IPoP – Inštitut za politike prostora: Mreža za prostor Mreža za prostor in Zbornica komunalnega gospodarstva 2023 2022 Študija virov o ekonomskih koristih Priporočila za varstvo javnih urbanih zelenih površin. 2023. interesov pri urejanju javnih in Šifkovič, Didovič, Simoneti. drugih zelenih površin za NVO in IPoP – Inštitut za politike prostora: civilno družbo. 2022. Mreža za prostor IPoP – Inštitut za politike prostora: Mreža za prostor 11 Izhodišča Podnebne spremembe povečujejo pomen tudi možnosti za pridelavo hrane in zdravil zelenih površin v urbanem okolju. Zelene ter slabijo varnost in odpornost človeka in površine oziroma naravni procesi, ki človekovega bivalnega okolja na podnebne potekajo v rastlinah, tleh, živalih, vodi in spremembe. Varstvo narave je zato neločljivo zraku imajo sposobnost, da blažijo vzroke povezano z blaženjem podnebnih tveganj. podnebnih sprememb in njihove negativne posledice. Hkrati zelene površine blažijo Ohranjanje narave in krepitev biotske tudi druge pritiske razvoja na različne vidike pestrosti postajata vodilno izhodišče za človekovega življenja kot so zdravje, varstvo urejanje javnih in drugih zelenih površin. okolja, ohranjanje narave in kakovost Delovanje ekosistemov in varstvo narave bivalnega okolja. Zato se na vseh teh pa sta še bolj kot v preteklosti pomembna področjih krepijo potrebe in pričakovanja tudi v drugih procesih načrtovanja in glede kakovosti, dostopnosti in funkcij upravljanja urbanega razvoja. Varstvo narave zelenih površin. Rast potreb po zelenih se neizbežno širi iz zavarovanih območij površinah in po koristnem delovanju narave na celoten prostor naselja in postaja eno v urbanem okolju povečujeta pomen temeljnih vodil urejanja prostora. Dolgoročno načrtovanja in upravljanja zelenih površin in gledano to spreminja pogoje načrtovanja in dvigata tudi pomen urejanja javnih zelenih upravljanja zelenih površin in zahteva bolj površin. učinkovito zastopanje interesa za urejanje javnih zelenih površin v urejanju prostora in Ključno vlogo dobiva narava. Narava je za ustvarjanje drugačnih in novih rešitev, v soočenju s podnebnimi spremembami vključevanje novih akterjev in dodatnega največji zaveznik človeka, ker lahko naravni strokovnega znanja. ekosistemi s sposobnostjo zadrževanja in ponora ogljika, padavin in energije Nova izhodišča vplivajo tudi na strukturo in blažijo tako vzroke za razvoj kot negativne podobo ureditev, na rastlinske sestoje in posledice podnebnih sprememb. Ob tem pojavne oblike (tipologijo) zelenih površin. pa podnebne spremembe ogrožajo tudi Zelo pomembno postaja, da vsi lastniki in naravo, spreminjajo delovanje in zdravje tudi uporabniki zelenih površin razumejo ekosistemov (življenjskega okolja rastlin in koristi zelenih površin in naravnih procesov živali), izrivajo naravne vrste iz prostora in za okolje in ljudi ter da poznajo in upoštevajo povzročajo izginjanje vrst ter povečujejo tudi pravila varstva in urejanja. možnosti za prenos virusnih bolezni z živali na ljudi. Prizadeti ekosistemi pa ogrožajo 15 Koristne učinke zelenih površin in iz različnih področij in različnih statusnih naravnih procesov lahko lokalna skupnost pozicij v vseh fazah urejanja zelenih in sistematično povečuje na več načinov: z ozelenjenih površin. Rastoče potrebe po varstvom in preurejanjem obstoječih zelenih učinkovitem in dolgoročno naravnanem površin, z ozelenjevanjem grajenega okolja s usklajevanju interesov in delovanja akterjev sonaravnimi rešitvami ter tudi z ustvarjanjem razkrivajo tudi velik pomen in prednosti dela novih zelenih površin iz zapuščenih in s pomočjo strokovno kompetentnih lokalnih degradiranih urbanih površin. Bistveno pri parkovnih služb. Ključnega pomena za učinke tem je, da prav vse ukrepe vodijo enotna urejanja v prostoru in družbi postaja, da na podatkih o stanju, okolju in podnebju lokalna skupnost zmore sprostiti celoten utemeljena in področno usklajena izhodišča. potencial prostora in kompetenc skupnosti Načrtovanje in upravljanje urbanih zelenih za zagotovitev ekosistemskih koristi površin pod vplivom podnebnih sprememb zelenih in ozelenjenih površin in pri tem igra in različnih znanstvenih spoznanj, razmer in pomembno vlogo prav širokega zaupanja priporočil postajata bistveno bolj ambiciozna, vredno strokovno delovno telo, ki ga v celovita in povezana. To pomeni, da se številnih primerih dobre prakse udejanjajo za dosego kar najboljših možnih učinkov prav lokalne parkovne službe. prostorsko in izvedbeno načrtuje več in drugače, da je v procese načrtovanja Javne zelene površine pod vplivom izzivov, enakovredno vključenih in medsebojno dobro ki jih sprožajo in povečujejo podnebne povezanih več vidikov urejanja prostora, spremembe, tako postajajo komunalna več površin in več akterjev. To pomeni, da infrastruktura kritičnega pomena za kakovost se koristne učinke zelenih in ozelenjenih bivanja, dobrobit skupnosti in odpornost površin sistematično načrtuje dolgoročno okolja na podnebne spremembe ter so in strateško ter tudi izvedbeno in da se kot take tudi temeljni gradnik zelenega koristi ekosistemov zagotavlja preko režimov sistema zelene infrastrukture. Javne zelene varstva narave in pogojev urejanja tudi površine so zaradi enovitega, strokovnega na površinah v zasebni lasti in v različnih in organiziranega načrtovanja in upravljanja namenskih rabah ter tudi, da se te koristi najbolj priročno, zanesljivo in učinkovito delovanja naravnih procesov dodatno vnaša vozlišče udejanja novih ukrepov in rešitev. v grajeni prostor tudi s pomočjo sonaravnih Lokalna skupnost lahko preko načrtovanja in rešitev in ozelenjevanja. upravljanja javnih zelenih površin s pomočjo javne parkovne službe zelo učinkovito Podnebne spremembe ustvarjajo v urejanju posreduje in prenese uveljavljanje novih urbanega okolja povsem nove, tudi vse manj ukrepov in režimov na dodatne zelene predvidljive razmere in nova načrtovalska površine in druge akterje. Za povečanje in upravljavska izhodišča pomembno učinkov mora lokalna skupnost namreč povečujejo pomen sodelovanja med akterji urejanje javnih zelenih površin nujno povezati 16 z urejanjem drugih zelenih in odprtih površin Čeprav so ukrepi za prilagajanje urbanega ter z ukrepi ozelenjevanja. Izsledki raziskav in okolja na podnebne spremembe izrazito primeri dobre prakse glede tega priporočajo lokalne narave, pa ni možno pričakovati, da lokalnim skupnostim pripravo strategije bi jih lokalne skupnosti zmogle rešiti same, urejanja zelenih površin. Taka strategija potreben je več-nivojski pristop. Problemi, dolgoročno poveže lokalno skupnost in ki jih sprožajo podnebne spremembe v različne lokalne akterje okrog skupne vizije urbanem okolju zadevajo večino svetovnega in ciljev ter zagotovi podlago za učinkovito prebivalstva, zahtevajo velike spremembe sodelovanje med akterji preko meja v urejanju prostora in so zato predmet lastništva, političnih opcij in posameznih mednarodnih in nacionalnih prizadevanj sektorjev. za obvladovanje podnebnih tveganj. Prvi mednarodni pravno-zavezujoči Strateški okvir cilji glede obvladovanja podnebnih Podnebne spremembe že vsaj od preloma tveganj so bili opredeljeni že leta tisočletja na več strokovnih področjih 1997 s Kjotskim protokolom. Leta (biologija, ekologija, gozdarstvo, krajinska 2015 je sledil Pariški sporazum, ki arhitektura, urbanizem, zdravstvo) hkrati je sprožil globalna prizadevanja, in v različnih programskih okvirih (projekta da zvišanje povprečnih svetovnih URGE, 2001-2004 in GREENKeys 2005- temperatur ne bi preseglo 1,5°C v 2008; James in sod., 2009; Simoneti, 2016) primerjavi s predindustrijsko ravnjo. poganjajo močna strokovna prizadevanja Evropski parlament je novembra za kar se da celostno in povezano urejanje 2019 razglasil izredne podnebne in mestnih zelenih površin in s tem predvsem okoljske razmere in napovedal 55 % tudi za čim bolj učinkovito zagotavljanje znižanje emisij toplogrednih plinov do njihovih koristi urbanemu okolju v soočenju leta 2050. Organizacija združenih narodov s podnebnimi spremembami in drugimi izzivi (OZN) je oktobra 2021 na zasedanju prihodnosti (demografija, zdravje, energija). Sveta za človekove pravice na pobudo V tem okviru sta se oblikovala nova koncepta Slovenije sprejela resolucijo o pravici do zelena infrastruktura (tudi modro-zelena zdravega, čistega in dolgoročno vzdržnega infrastruktura) in sonaravne rešitve (ang. (trajnostnega) življenjskega okolja in to Nature-Based Solutions – NBS), ki uporabljata novo človekovo pravico z veliko podporo in krepita koristi naravnih procesov, zelenih držav članic OZN uveljavlja na globalni ravni. površin in rastlin v urbanem okolju tako, da jih vgrajujeta v različne prostorsko-načrtovalske Varstvo narave in krepitev njenih funkcij sta v in upravljavske ukrepe in tako prispevata k podnebni politiki Evropske unije prepoznana odpornosti naselij na podnebne spremembe. kot ključni ukrep blaženja in prilagajanja (Natural role in climate change, 2009). 17 Urejanje zelenih površin oziroma konkretno gradnjo zelenih streh in zidov. Evropa mora izboljšanje dostopa do zelenih površin spodbuditi več naložb v sonaravne rešitve, da v mestih in naseljih pa je eden od ciljev bi ustvarila koristi za prilagajanje, blaženje, trajnostnega razvoja (Agenda za trajnostni zmanjševanje tveganja nesreč, biotsko razvoj do leta 2030). Cilj 11 pravi: »Poskrbeti raznovrstnost in zdravje. Evropska podnebna za odprta varna, vzdržljiva in trajnostna pravila (2021) posebej narekuje, naj države mesta in naselja«, in v točki 11.7 pojasnjuje: članice v svojih nacionalnih prilagoditvenih »zagotoviti splošen dostop do varnih, odprtih strategijah upoštevajo posebno ranljivost in dostopnih zelenih in javnih površin, zlasti ustreznih sektorjev, med drugim kmetijstva za ženske in otroke, starejše in invalide«. ter vodnih in prehranskih sistemov ter prehranske varnosti, ter spodbujajo Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije naravne rešitve in prilagajanje, ki temelji na (SZO) so zelene površine ključni dejavnik ekosistemu. zmanjševanja zdravstvenega tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami (Urban Pomen varstva narave in sonaravnih green Space Interventions and Health; Urban rešitev za obvladovanje podnebnih tveganj Green Space: Brief action, 2017). V okviru izpostavljajo tudi ključne EU politike kot so prizadevanj SZO za javno zdravje otrok so Evropski zeleni dogovor, Strategija EU za evropske države članice že leta 2010 na biotsko raznovrstnost in Nova urbana agenda. ministrski konferenci v Parmi v Italiji sprejele Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta zavezo: zagotoviti vsakemu otroku do leta 2030 (2020) ugotavlja, da sta izguba biotske 2020 dostop do zdravega in varnega okolja in raznovrstnosti in propad ekosistemov med ureditev za vsakdanje življenje, kolesarjenje največjimi grožnjami tega desetletja in da do vrtcev in šol, zelenih površin za igro in so naravne in sonaravne rešitve bistvene telesno dejavnost (Parma Declaration, 2010). za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagoditev podnebnim spremembam. Varstvo narave in krepitev njenih funkcij sta Kot izrecni ukrep strategija napoveduje v EU podnebni politiki prepoznana kot ključni pripravo tehničnih smernic za zbiranje ukrep blaženja in prilagajanja (Nature role sredstev in krepitev zmogljivosti držav in Climate's change, European Commission, članic, lokalnih in regionalnih organov za 2009). Nova Strategija prilagajanja podnebnim pripravo načrtov ozelenjevanja ter predvideva spremembam Evropske unije (Oblikovanje izdelavo strateških načrtov ozelenjevanja Evrope, odporne proti podnebnim za vsa mesta z do 20.000 prebivalci do leta spremembam, 2021) države, sektorje in 2021. Taki načrti bi, podobno a hkrati bolj druge akterje med drugim spodbuja h krepitvi ambiciozno kot slovenski zeleni sistemi, podnebne odpornosti in k uporabi sonaravnih morali načeloma vključevati ukrepe za rešitev. Med rešitvami dokument omenja vzpostavljanje biotsko raznovrstnih in tudi razvoj mestnih zelenih površin ter dostopnih mestnih gozdov, parkov in vrtov, 18 mestnih kmetij, zelenih streh in sten, z odprtih površin je prepoznano kot eno drevesi poraslih ulic, mestnih travnikov in ključnih strateških orodij za blaženje živih mej v mestih. Prispevati pa bi morali podnebnih sprememb in prilagajanje nanje tudi k izboljšanju povezav med zelenimi v urbanih okoljih, še posebej zaradi slabitve površinami, odpravljanju uporabe pesticidov, naravnih ekosistemov, v katera so mesta omejevanju prekomerne košnje mestnih umeščena. zelenih površin in omejevanju drugih biotski raznovrstnosti škodljivih praks. Prav tako Urbano okolje se v odzivu na podnebne naj bi spodbudili tudi razvoj političnih, spremembe posebej izpostavlja, ker regulatornih in finančnih orodij za bolj bo iz več razlogov bolj prizadeto zaradi celovito in povezano načrtovanje in urejanje podnebnih sprememb kot ruralno. V tem zelenih površin, ki jih po naših spoznanjih v okolju bo prizadeto bistveno večje število Sloveniji nujno potrebujemo in pogrešamo. ljudi, predvsem pa se v tem okolju zaradi pozidanosti, značilno višjih lokalnih Poleg Strategije prilagajanja podnebnim temperatur, manjše prevetrenosti in večje spremembam EU ter Strategije EU za onesnaženosti zraka in ostalih lokalnih biotsko raznovrstnost do leta 2030 je za značilnosti ustvarjajo pod vplivom podnebnih prilagajanje pomembna tudi EU strategija o sprememb specifična stanja kot so toplotni zeleni infrastrukturi (Zelena infrastruktura – otoki in urbane poplave, ki ogrožajo zdravje izboljšanje evropskega naravnega kapitala). in varnost ljudi. V podnebni politiki se V podporo uveljavitvi koncepta zelene posebej izpostavlja prilagajanje urbanega infrastrukture in povezovanju akterjev na okolja na podnebne spremembe tudi zato, ker področju ukrepanja v urbanem okolju so je v mnogo večji meri kot blaženje odvisno organizirane različne evropske povezave in od ukrepanja držav in celo od posameznih pobude ter spletne platforme kot Climate naselij in lokalnih skupnosti samih. Adapt, Covenant of Mayors in Urban Greening. V okviru EU prizadevanj za učinkovito Znanstveno mnenje nemške agencije za prilagajanje lokalnih skupnosti na podnebne okolje opozarja, da sama ugotovitev o spremembe poteka tudi program 100 pomenu skrbnega načrtovanja in upravljanja podnebno nevtralnih mest. zelenih površin sploh ni več dilema, samo vedno več je dokazov za to, da je Tudi Nova urbana agenda za EU z Ljubljanskim potrebno (Wilk in sod., 2021). Nevarnost dogovorom iz leta 2021 usmerja mesta v tako zdaj predstavlja oklevanje pri ukrepanju ali urbanistično načrtovanje in vodenje razvoja, implementacijski deficit, ki je precej očiten v ki z ohranjanjem narave in sonaravnimi praksi. Zato agencija mestom priporoča: rešitvami krepita odpornost in prilagajanje ϻ razvoj obsežne strategije ozelenjevanja urbanega okolja na podnebne spremembe. okolja in Ozelenjevanje mest, stavb, ulic in drugih ϻ akcijske načrte za izvedbo, 19 ϻ strategijo vključevanja deležnikov in površin v drugo namensko rabo (ZUreP -3, 30. smernice za konsistentno komuniciranje, člen). Načrtovanje in urejanje zelenih površin ϻ dajanje prednosti naravi in biotski vsebinsko bolj podrobno podpira priročnik raznovrstnosti pri načrtovanju ukrepov in državnega prostorskega reda Zeleni sistem ciljev rabe prostora; v mestih in naseljih (Šuklje Erjavec in sod., ϻ pametno izbiro kazalnikov in spremljanje 2020) . Hkrati načrtovanje zelenih površin realizacije ciljev ter izpostavlja tudi Strategija prostorskega ϻ poslovne in investicijske sheme ter razvoja Slovenije do leta 2050 (2023), ki finančne mehanizme, ki prepoznavajo napoveduje zagotavljanje vsaj 40% zelenih potencial, upoštevajo dodano vrednost površin v vseh urbanih naseljih in največ 5 in nagrajujejo akcije urbanega minutno peš oddaljenost (300 m) vsakega ozelenjevanja. stanovanja od javne oziroma javno dostopne zelene površine večje od pol hektara in največ 15 minut hoje (900 m) do javne zelene Razmere v Sloveniji površine večje od 1 ha. Sistem urejanja zelenih površin v urbanem okolju pri nas še ni zares prilagojen novim Upravljanje javnih zelenih površin je na osnovi potrebam in izzivom. Različne raziskave in Zakona o gospodarskih javnih službah in projekti so v zadnjih desetih letih razkrile Zakona o varstvu okolja opredeljeno kot šibko povezanost med načrtovanjem sestavina obvezne gospodarske javne službe in upravljanjem, velike razlike med lokalnega pomena urejanje in čiščenje javnih občinami pri načinu upravljanja javnih površin pri čemer pogoji izvajanja dejavnosti zelenih površin in resno sistemsko niso podrobno opredeljeni in so vsebine in zapostavljenost komunalne dejavnosti standardi izvajanja v popolni pristojnosti urejanje in čiščenje javnih površin lokalnih skupnosti. Urejanje javnih zelenih (Simoneti, 2016, Simoneti in sod., površin je v slovenski praksi zato izrazito 2021). neizenačeno in razdeljeno je med akterje iz različnih področij, ravni upravljanja in Glede načrtovanja zelenih površin lastniških položajev (Simoneti, 2016). Hkrati zakon o urejanju prostora veliko govori je upravljanje javnih površin tudi šibko o razmerju med grajenim in zelenimi povezano z načrtovalsko prakso in to slabi površinami in pogojno, v okviru zahtev po tako učinke urejanja oziroma zagotavljanja zagotavljanju zadostnih javnih površin, koristi zelenih površin lokalnemu okolju in o upoštevanju zelenega sistema in prebivalcem kot tudi učinke ambicioznega povezljivosti zelenih in grajenih odprtih ozelenjevanja in odzivanja na podnebne površin v naselju in zunaj naselij ter načelni spremembe s sonaravnimi ukrepi in zeleno nedopustnosti spreminjanja javnih zelenih infrastrukturo. Država se razmer v sistemu na nek način zaveda in je tudi naročila izdelavo 20 strokovnih podlag za zakonsko ureditev in ozelenjevanja na podnebno odpornost izvajanja javne službe urejanje in čiščenje naselij. javnih površin (Simoneti in sod., 2021). Napredek pri urejanju zelenih površin V Sloveniji smo leta 2021 sprejeli Dolgoročno in načrtovanju sonaravnih rešitev za podnebno strategijo do leta 2050. Podnebna prilagajanje na podnebne spremembe je pri strategija nadgrajuje druge razvojne nas zaenkrat še počasen. Ukrepanje se bolj dokumente države Strategijo razvoja osredotoča na ozaveščanje in institucionalno Slovenije 2030, Nacionalni energetsko organizacijo in razvoj politike. Dejansko podnebni načrt, Resolucijo o razvoju prometa uvajanje fizičnih rešitev v prostoru, kot so in Resolucijo o Nacionalnem programu nove zelene površine, sonaravne ureditve varstva okolja ter zastavlja vizijo, cilje do vodotokov in ozelenjevanje javnega odprtega leta 2050 in usmeritve za izvajanje. Strategija prostora in objektov, za zmanjšanje vplivov opredeli naravo kot najve čjega zaveznika vročinskih valov ali prilagoditev odvajanja pri prilagajanju in blaženju podnebnih padavinske vode, ločevanje kanalizacijskih sprememb in zelene površine omenja sistemov od meteornega odvodnjavanja za kot pomemben del zelene infrastrukture boljše obvladovanje nalivov in padavinske v urbanih območjih. Napoveduje tudi, vode pa mesta v večji meri šele začenjajo da bo te površine Slovenija ohranjala in izvajati. Tudi urbana drevesa pri nas niso jih še povečevala s pomočjo dodatnih pravno posebej varovana, za ravnanje z mehanizmov za ohranjanje in krepitev na njimi ne velja Zakon o gozdovih, občinski javnih in zasebnih površinah (zagotavljanje prostorski načrti oziroma drugi občinski zadostnih zelenih površin, ureditev enotnega predpisi pa strokovno kompetentnega dela upravljanja in vzdrževanja - točka 5.4). V in varstva praviloma tudi ne zagotavljajo. tem duhu lahko upravičeno pričakujemo, Čeprav so predvsem odrasla in velika drevesa da bo država v bližnji prihodnosti sistemsko v stanju okoljske in biodiverzitetne krize vse podprla lokalne skupnosti pri načrtovanju pomembnejša za zagotavljanje več javnih in upravljanju zelenih in ozelenjenih površin interesov kot sta kvaliteta življenja in zdravje v korist prilagajanja naselij na podnebne prebivalcev skupaj z zelenimi in ozelenjenimi spremembe. Najbolj bi občinam koristilo, površinami najboljši odziv na podnebno krizo, če bi država okrepila sistem urejanja javnih jim pri nas zaenkrat še ne zmoremo pravno zelenih površin in uredila pogoje načrtovanja učinkovito zavarovati pred nestrokovno nego in upravljanja te javne infrastrukture. in pred posekom. To bi namreč pomembno prispevalo h krepitvi in povezovanju strokovnih služb Sistem urejanja urbanih zelenih površin v načrtovanju in upravljanju ter izboljšalo v Sloveniji še ni zares prilagojen novim tako učinke urejanja javnih zelenih površin razmeram v okolju in družbi. Razlog zato sta kot učinke urejanja drugih zelenih površin pomanjkanje zavedanja o strateškem pomenu 21 javnih in drugih zelenih površin za kakovost urejanja novih rešitev v prostoru in okolju bivanja in odpornost okolja na podnebna ter so najprimernejše za prenos ukrepov na tveganja ter dolgotrajno strukturno zasebne zelene površine in za delo z novimi podcenjevanje pomena komunalne akterji na terenu. Da bi komunalne službe dejavnosti urejanje zelenih in drugih javnih tudi v Sloveniji prevzele te odgovorne naloge, zelenih površin. Država bi morala skrbeti, bo treba komunalno dejavnost urejanje in da občine zagotovijo zadostne javne zelene čiščenje javnih površin razvojno podpreti in površine in ukrepati, ker to zaenkrat ni opredeliti enotne pogoje in merila izvajanja zadovoljivo izvedeno v občinskih prostorskih dejavnosti (Simoneti, 2016, Simoneti in sod., načrtih in predpisih. Deloma so temu krive 2021). Za ureditev pogojev učinkovitega pomanjkljivosti izvedbenega predpisa upravljanja javnih zelenih površin pa bo deloma pa pomanjkanja politične volje. Novi treba v prihodnosti tudi zelene in druge pravilnik o pripravi občinskih izvedbenih javne površine nedvoumno opredeliti in pri prostorskih načrtov bo na normativni ravni načrtovanju in upravljanju obravnavati kot to pomanjkljivost odpravil in potrebna bo gospodarsko javno infrastrukturo varstva le še volja občin, da v občinski prostorski okolja. načrt prenese javne površine čim bolj široko. Glede javnih površin na zasebnih zemljiščih pa občina lahko že na osnovi obstoječe zakonodaje sklene z lastniki ustrezne dogovore. Za bolj ambiciozno načrtovanje zelene infrastrukture in za krepitev koristi in pozitivnih učinkov zelenih površin, dreves in ozelenjenih površin na urbano okolje in mikroklimo bodo občine sodeč po tujih dobrih praksah in različnih mednarodnih priporočilih potrebovale še več strateškega načrtovanja in bolj celostno načrtovanje in upravljanje javnih in drugih zelenih in ozelenjenih površin. Pri tem praktično povsod v dobrih praksah pomembno vlogo igrajo strokovno kompetentne javne parkovne službe. Te namreč zaradi obsega dela in svoje vloge pri upravljanju v svojem naboru znanja in izkušnjah združujejo tudi zelo pomembne dimenzije spremljanja stanja in učinkov 22 Viri in literatura James in sod. 2009. Towards an integrated understanding of green space in the European built environment. Urban Forestry & Urban Greening 8(2): 65—75. DOI: 10.1016/j. ufug.2009.02.001 Simoneti, M. 2016. Celovit sistem ukrepov za urejanje javnih zelenih površin v slovenskih naseljih. Doktorska disertacija. Repozitorij Univerze v Ljubljani Simoneti in sod. 2021. Strokovne podlage za zakonsko ureditev izvajanja javne službe urejanje in čiščenje javnih površin. Šuklje Erjavec in sod. 2020. Zeleni sistem v mestih in naseljih: Usmerjanje razvoja zelenih površin, priročnik. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. Wilk in sod. 2021. Tackling the climate and biodiversity crises in Europe through Urban Greening Plans: Recommendations for avoiding the implementation gap. Dessau-Roßlau, Umweltbundesamt 23 Ekosistemske koristi zelenih površin Vse vrste zelenih površin kot ostanki narave, in sta pogojena s kulturo upravljanja in načrtovane in urejene ureditve, zapuščene mrežo številnih deležnikov ter individualnih in degradirane površine in stavbe v procesih izbir in tudi družbenih nasprotij (Aronson in zaraščanja zagotavljajo človeku in njegovemu sod., 2017). Učinki upravljanja so odvisni od bivalnemu okolju številne in različne ter med razumevanja koristi zelenih površin za okolje sabo povezane koristi. Narava in biotska in človeka, od poznavanja razmer v okolju raznovrstnost spodbujata naravne cikle in in od ukrepanja na različnih področjih in sisteme, ki podpirajo vse življenje na zemlji nivojih ter upoštevanja družbeno ekonomskih in od katerih je navsezadnje tudi človek in kulturnih vidikov upravljanja (ibid). Za odvisen. Zdravje in blaginja ljudi sta ključno zagotavljanje koristi zelenih površin za odvisna od funkcionalnih ekosistemov in človeka in njegovo okolje je ključno, da se storitev, ki jih zagotavljajo. Lastnost zelenih deležniki na vseh nivojih in v vseh fazah površin in prvin narave je, da lahko sočasno urejanja zavedajo različnih koristi zelenih koristijo človeku in njegovemu okolju na več površin, da upoštevajo poleg svojih še druge področjih in, da lahko ustrezno načrtovane vidike in sta načrtovanje in upravljanje lahko in upravljane delujejo v korist človeka in celovita in povezana (James in sod., 2009; njegovega okolja še bolj učinkovito. Govorimo Simoneti, 2016). o sistemskih koristih zelenih površin in glavni izziv njihovega zagotavljanja sta celovito in Ozaveščanje o koristih zelenih površin je povezano načrtovanje in upravljanje. prvi korak k temu, da lahko postane urejanje zelenih površin celovito in povezano, da Kljub trdnim raziskovalnim temeljem o lahko akterji na različnih ravneh (država, vsestranski koristnosti zelenih površin regija, občina, lokalna skupnost, soseska, in naravnih procesov za urbano okolje in individualna posest) in področjih urejanja človeka pa pri prostorskem načrtovanju (varstvo narave, zdravje, okolje, kultura, in projektiranju zelene površine še vedno poplavna varnost, podnebna odpornost) pogosto ostajajo podcenjene prav zaradi med sabo učinkovito sodelujejo in se pri pomanjkanja znanja in ozaveščenosti o dejavnostih urejanja med sabo dopolnjujejo. njihovih sistemskih koristih (Jansson, 2014). Varstvo in krepitev koristi zelenih Študije in raziskave koristi zelenih površin površin skozi upravljanje zelenih površin v urbanem okolju v glavnem razdelijo v tri pa sta še dodaten izziv, ker sta predmet skupine, v ekološke, družbene in ekonomske kompleksnih povezav med družbenimi, koristi (Sturiale in sod., 2019). V nadaljevanju kulturnimi in ekonomskimi vidiki urejanja so kratko pregledno predstavljene glavne 27 ekološke in družbene koristi zelenih površin1. vzročno povezana in podnebnih sprememb Večjo pozornost namenjamo ohranjanju ne moremo obravnavati ne da bi naslavljali narave kot predpogoju za razvoj in delovanje izgubo biotske raznovrstnosti. narave v urbanem okolju in zagotavljanje vseh drugih koristi ter dvema iz vidika K ohranjanju narave in prilagajanju okolja prilagajanja naselij na spremenjeno podnebje na podnebne spremembe poleg običajnih najbolj pomembnima vrstama koristi: blaženju vrst javnih zelenih površin kot so parki, temperaturnih ekstremov in vročinskih valov vrtovi, ulične zasaditve in zelene površine ter preprečevanju urbanih poplav. Ekonomske v soseskah, prispevajo še različne druge koristi v tem pregledu samo kratko vrste zelenih in ozelenjenih površin. Poseben omenjamo, obravnavamo pa v posebnem pomen v tem okviru dobivajo površine v poglavju. zasebni lasti in neformalne zelene površine kot neurejeni in zaraščeni ostanki zemljišč, območja opuščene rabe in degradirana Ekološke koristi zelenih površin zemljišča, ki lahko tvorijo tudi sorazmerno ∕ Ohranjanje narave in krepitev biotske velik delež odprtega prostora v posameznem raznovrstnosti urbanem okolju in so pogosto spregledane in niso del urbanega načrtovanja (Włodarczyk-Ohranjanje narave in delovanja njenih Marciniak in sod., 2020). Te površine lahko ciklov in procesov v korist okolja in ljudi so pomemben potencial za dopolnjevanje sta izvorni nalogi urejanja zelenih površin. in krepitev ekosistemskih koristi zelenih Pod vplivom podnebnih sprememb pa površin, uravnavanje lokalne klime in postajata ohranjanje narave in krepitev odvajanje padavinske vode. Neformalne funkcij narave še dodatno pomembna. površine lahko služijo tudi kot pomembni Spremembe v temperaturah zraka, količini elementi povezovanja zelenih površin in s padavin, vremenu in kakovosti zraka, ki tem dodatno krepijo njihov skupni pozitivni spremljajo podnebne spremembe, negativno učinek na okolje in človeka. Poleg tega je in tudi uničujoče vplivajo tudi na naravo, njihova prednost, da je možno že z malimi in populacijsko dinamiko rastlinskih in živalskih hitrimi posegi povečati njihovo privlačnost za vrst, njihovo razporeditev v prostoru, rabo in dodatno povečati pozitivne učinke. njihove interakcije ter na ekosistemske Posebno ekosistemsko težo dobivajo v tem koristi različnih vrst ohranjene in urejene okviru tudi odrasla drevesa, ki v krošnjah, narave in naravnih prvin (Kabisch in sod., koreninah in lesenih delih zagotavljajo dom 2017). Ohranjanje narave in varstvo pred številnim prostoživečim divjim živalim (Gagen, podnebnimi spremembami sta med sabo 1 Ta študija virov o koristih zelenih površin v urbanem okolju je povezana s Študijo virov o koristih zelenih površin za prilagajanje naselij na podnebne spremembe (Šifkovič in sod., 2022). 28 2021). Poleg tega pa so v zadnjem času bile lahko pomembno vplivajo na temperaturo in neizpodbitno dokazane tudi velike koristi vlažnost zraka in s tem na učinek toplotnih dreves za zdravje in dobro počutje ljudi, otokov in temperaturno ugodje človeka. lokalno klimo in zadrževanje padavin (Wolf in Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, sod., 2020; Konijnendijk, 2021). da so lahko v večjih mestih zaradi učinka toplotnega otoka razlike v temperaturi Večji pomen ohranjanja narave in krepitve zraka od 3 do 12 °C glede na okolico mesta biotske raznovrstnosti povečujeta tudi (WHO, 2021). Vročinski otoki so v urbanem pomen načrtovanja in upravljanja obstoječih okolju posledica zazidanih in temnih površin in novih, zelenih in ozelenjenih površin oziroma zmanjševanja obsega zelenih in in se odražata tudi v novih pristopih k drugih vodo in zrak propustnih površin načrtovanju in upravljanju. Uveljavljajo se (gramoz, zemlja) ter intenzivne človekove novi načrtovalski koncepti, ki povečujejo aktivnosti (npr. promet, sistemi za hlajenje). koristi narave in zelenih površin za okolje in Ti dejavniki nimajo enakega vpliva na človeka tako, da povezujejo zelene površine celem mestnem območju, pač pa je ta vpliv in ozelenitve različnih vrst in da tudi njihove odvisen od tega, kako intenzivno so površine lastnike in upravljavce zavezujejo vedno bolj pozidane in koliko je zelenih površin ter enotnim in usklajenim standardom urejanja. kakšne so. Hkrati je sposobnost prebivalcev, Zelena in modrozelena infrastruktura, da se prilagajajo na višje temperature in sonaravne rešitve in ozelenjevanje prostora vročinske otoke manjša, če so v preteklosti bogatijo prostor in povečujejo koristi urejanja živeli v bolj zelenem okolju in njihovo okolje ni za naravo, okolje in človeka na način, da so bilo podvrženo vročinskim valom (Kabisch in površine in procesi, ki se odvijajo na njih, sod., 2017). med sabo povezane in da ureditve vključujejo bolj vrstno pestre rastlinske sestoje, več ∕ Zadrževanje padavinske vode in avtohtonih rastlin, na podnebne spremembe blaženje urbanih poplav prilagojene vrste rastlin (novi kultivarji) in da Rastline in tla imajo sposobnost zadrževati se predvideva manj intenzivno vzdrževanje in počasi prepuščati padavine. ter ukinjanje uporabe umetnih gnojil in Več slojev ko ima zasaditev fitofarmacevtskih sredstev (Aronson in sod., in gostejša ko je 2017, EU Strategija za biotsko raznovrstnost, vegetacija, več 2020). deževnice lahko zadrži preden ta pade ∕ Uravnavanje lokalne klime in na tla in mikroklime začne Zelene površine skupaj s tlemi in rastlinami, pronicati. predvsem pa z drevesi in njihovimi funkcijami Zelene 29 površine in tla zadržijo čas padca vode na kot past oziroma filter za onesnaževala, ki tla in zmanjšajo količino vode, ki jo mora se prenašajo z vetrom. Študija v Londonu odvesti iz prostora kanalizacijski sistem. je pokazala, da lahko zelene površine Učinkovitost zadrževanja padavin na zelenih letno odstranijo 852–2121 ton delcev površinah je odvisna od količine, povezanosti PM10 (0,7–1,4 %) (Demuzere in sod., 2014, in gostote zelenih površin ter infiltracijske povzeto po Tallis in sod., 2011, str. 110) . sposobnosti tal. Sposobnost zelenih površin, Tiwary in sodelavci pa so ugotovili, da bi tal in rastlin, da zadržujejo padavine izkorišča mreža 10 x 10 kilometrov v Londonu s 25 tudi koncept modro-zelene infrastrukture, % pokritostjo površine s krošnjami dreves ki jo Radinja in sodelavci (2021) opredelijo lahko letno odstranila 90,4 tone delcev kot naravne in polnaravne decentralizirane PM10 (Demuzere in sod., 2014, povzeto sisteme, namenjene upravljanju padavinskih po Tiwary in sod., 2009). Izpostavljenost voda v urbanem okolju), ki hkrati opravljajo onesnaženemu zraku v odprtem prostoru je zelo raznovrstne ekosistemske storitve. eden od največji krivcev za prezgodnje smrti Zelene površine prispevajo tudi k čistejši vodi na globalni ravni, povzroča okužbe dihal, z odstranjevanjem onesnažil (odstranjujejo srčno ishemijo, kronično obstrukcijo pljuč suspendirane trdne snovi, hranila, in pljučnega raka. V EU je po podatkih ogljikovodike in težke kovine) (Demuzere Evropske agencije za okolje leta 2021 in sod., 2014, povzeto po Cook-Patton in prekomerna onesnaženost zraka z delci Bauerle, 2012). PM 2.5, ki najbolj prizadene ljudi z srčnimi boleznimi, povzročila 238.000 prezgodnjih ∕ Uravnavanje kakovosti zraka smrti (Health impacts of air pollution in Rastline lahko z listi in vejami zadržijo Europe, 2022). Onesnaževala v zraku so hkrati in absorbirajo onesnaževala zraka kot tudi katalizatorji podnebnih sprememb. Zato so delci PM. Raziskave potrjujejo, da so so prizadevanja za zmanjšanje onesnaženja lahko zadrževalni učinki zelenih površin zraka hkrati koristna za omilitev podnebnih na koncentracije PM v zraku znatni in sprememb, prilagajanje nanje in izboljšanje večstranski ter da se razlikujejo glede na javnega zdravja. obseg, kontekst in značilnosti vegetacije ∕ Uravnavanje hrupa (Diener in Mudu, 2021). Zlasti z izbiro rastlin, prostorskimi ureditvami, prezračevanjem Protihrupne ograje so široko razširjen način in vzdrževanjem ter upoštevanjem učinkov zaščite ljudi in okolja pred hrupom, predvsem dopolnilne vegetacije so možnosti za z avtocest in hitrih cest. Z rastjo zanimanja optimizacijo kakovosti zraka lahko velike ljudi za ekološko in estetsko bolj sprejemljive (ibid.). Vegetacijski sestoj v neposredni ureditve protihrupnih zaščit pa se povečuje bližini vira onesnaževanja čisti iz zraka zanimanje za ozelenjevanje protihrupnih sten črni ogljik (izpuhi avtomobilov) in deluje in za urejanje zelenih protihrupnih zaščitnih 30 pasov. Zeleni pasovi so lahko, če so rastline (2017) sta ugotovila, da so optimalni učinki posajene med izvorom in prejemnikom hrupa blaženja hrupa doseženi pri 5 metrov širokem in segajo veje do tal, učinkovita zaščita pred protihrupnem pasu in da lahko taka ureditev hrupom ovira za širjenje hrupa v prostor in zmanjša občutenje hrupa za človeško uho za dosežejo ublažitev za zavarujejo človeka približno 50 %. pred hrupom (Bendsten, 2010). Nekateri prototipi so pokazali, da je možno z zelenimi ∕ Oživljanje zapuščenih in degradiranih sestoji doseči tudi znižanje hrupa za več kot območij 10 decibelov kar velja že za znatno znižanje Sposobnost narave, da takoj ko se človek s (ibid). Tudi ozelenjene protihrupne stene svojimi dejavnostmi, rabo in vzdrževanjem, so bolj učinkovite kot protihrupne ograje umakne iz prostora, začnejo rastline in živali brez vegetacije, ker lahko listi in struktura hitro in nezadržno naseljevati prostor in se vej dodatno dušijo zvok. Učinkovitost širiti po prostoru v vse večji vrstni in pojavni vegetacijske protihrupne zaščite je odvisna pestrosti, so že pred desetletji prepoznali od višine in širine zasaditve, sestave vrst in kot svojstveno priložnost za sanacije in slojev zasaditve. oživljanje velikih zapuščenih in degradiranih industrijskih in drugih območij. Sonaravni Hrup lahko povzroča nemir, stres, slabšo pristop k sanaciji takih območij predpostavlja, kakovost spanja, tudi bolezni in ob daljši da se prostor zgolj očisti najbolj nevarnih izpostavljenosti prekomernemu hrupu tudi predmetov, odpadkov in območij (globoke izgubo sluha. Predvsem hrup avtomobilskega jame, prepadne stene) ter za silo uredi za rabo prometa lahko z ureditvijo ustrezno s potmi in urbano opremo na način, ki kot načrtovanih protihrupnih vegetacijskih enega ključnih programov ponuja opazovanje sestojev učinkovito ublažimo in tako vračanja narave v prostor, opazovanje pozitivno vplivamo na zdravje in dobro pionirskih rastlin in živali, razvoj biotske počutje ljudi (Wang in sod., 2014). raznovrstnosti. Ta vrsta sanacije pogosto vključuje tudi uporabo sposobnosti rastlin, da Večje učinke zagotavlja pri urejanju čistijo in varujejo tla in vodo ter vplivajo tudi protihrupne zaščite z vegetacijo dodatek na lokalno klimo in okolje. Pristop učinkovito, zemeljskega nasipa, največjo korist za hitro in z omejenimi sredstvi, ustvari hkrati pešce na višini vozil pa zagotavlja gosta varno in izredno zanimivo ter avtentično zasaditev nižjega sloja od tal navzgor, torej okolje in omogoči zagon nove rabe. Najbolj saditev grmovnega in drevesnega sloja, ki znani primeri tovrstne sonaravne sanacije blaži hrup v celotni višini pešca. Po podatkih velikih zapuščenih industrijskih območij so raziskav lahko proti hrupna zaščita iz verjetno v industrijski regiji Severno Porenje-dreves in grmovnic zmanjša hrup odvisno Vestfalija na severu Nemčije, med njimi od širine vegetacijskega sestoja in zlasti krajinski park Duisburg Nord (Tóth in sod., ublaži visoke in zelo močne tone. Ow in Gosh 31 2015, str. 136). V Sloveniji pa je trenutno učinkovito znižujejo lokalne temperature verjetno eden najbolj odmevnih primerov zraka, prispevajo k vlaženju zraka in lajšajo sonaravnega oživljanja zapuščenega območja toplotno nelagodje v obdobjih največjega kreativno raziskovalno območje Krater, ki vročinskega stresa. Nemčija in številne druge deluje na območju opuščene gradbene jame države so za zaščito zdravja prebivalcev ob Slovenski cesti v Ljubljani. pred vročinskimi valovi po priporočilih SZO zasnovale dolgoročne akcijske načrte ukrepov za varstvo zdravja v vročini (HHAP Družbene koristi zelenih – Heat health action plans), ki med drugim površin vključujejo tudi priporočila za učinkovito ∕ Zdravje in dobro počutje ozelenjevanje okolja in urejanje novih zelenih površin, tudi zelenih streh (WHO, 2008; WHO, Zelene površine in rastline so bile od nekdaj 2021). Svetovna zdravstvena organizacija sestavni del urbanega okolja tudi zaradi tudi priporoča, da naj bo zaradi pozitivne javno zdravstvenih koristi. V zgodovini so korelacije med bližino zelenih površin in zelene površine prispevale k organiziranemu motivacijo ljudi za njihovo uporabo razdalja premagovanju kužnih bolezni, ustvarjanju od vsakega stanovanja največ 300 metrov kakovosti zraka in vode ter prostorov za oddaljeno od prve uporabne zelene površine. umik otrok, starejših in bolnih (ranljivih) prebivalcev iz hrupnega in onesnaženega Danes raziskave pripisujejo zdravstvene mestnega prostora v območja miru in stika z koristi hoji na prostem, življenju v bližini naravo namenjena obnovi življenjskih moči in rastlin in celo pogledu na drevesa na slikah dobremu počutju prebivalcev. (Wolf, 2020). Pregled vplivov in učinkov zelenih površin na zdravje in dobro počutje V zvezi s podnebnimi spremembami so med drugim kaže na neposredne povezave zelene površine po mnenju Svetovne med bližino in uporabnostjo zelenih površin zdravstvene organizacije (SZO) ključni in nastankom in potekom najpogostejših dejavnik zmanjševanja zdravstvenih tveganj kroničnih nenalezljivih bolezni, nekaterih in podpiranja zdravega življenjskega sloga vrst raka in tudi dobrim počutjem in (WHO, 2017a, 2017b). Dvigi temperature in duševnim zdravjem. Zelene površine vplivajo toplotni otoki, ki spremljajo spreminjajoče na motivacijo za telesno dejavnost in se podnebje, vodijo v stres, obolevnost, socialno aktivnost, ki sta ključna za razvoj resne bolezni in tudi umrljivost. Poleti 2003 je in obvladovanje bolezni kot so srčno-žilne vročinski val, ki je zajel Evropo terjal 70.000 bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, rak dojk prezgodnjih smrti (Robine in sod., 2008). in rak debelega črevesa, alzheimerjeva Vročinski otoki sodijo med glavne nevarnosti bolezen in demenca, občutki tesnobnosti podnebnih sprememb v urbanem okolju in stresa (Lee in sod., 2015). Pri tem ima in zelene površine, tla in drevesa lahko gibanje na prostem v okolju zelenih površin 32 močnejši vpliv zlasti na otroke in ranljive nezamenljivo vlogo družbene infrastrukture, skupine prebivalstva z nižjim socialno-ki zagotavlja vsem prebivalcem pod ekonomskim statusom, tudi v povezavi z enakimi pogoji življenjsko pomembne neenakomerno porazdelitvijo zelenih površin, koristi in blaginjo skupnosti. Javne nedostopnostjo ali večjo oddaljenostjo do zelene površine kot so parki, rekreacijske njih (Kabisch in sod., 2017). površine in otroška igrišča so namenjene vsem brez razlikovanja in so tako hkrati V ZDA je nacionalna organizacija za rekreacijo način izenačevanja socialnih razlik med in parke NRPA (National Recreation and prebivalstvom in povezovanja prebivalcev ter Park Association) ugotovila, da se 83 % prostor varnega in svobodnega vključevanja odraslih strinja, da je bilo obiskovanje posameznika v lokalno skupnost. Nasprotno njihovih lokalnih parkov, poti in odprtega pa so zelene površine lahko tudi pokazatelj prostora bistvenega pomena za njihovo socialnega razlikovanja, pogosto jih je več duševno in fizično počutje med epidemijo in so bolje urejene v predelih mest v katerih covid-19. Analiza več kot 1.000 evropskih živi premožnejše prebivalstvo. Chen in mest pa razkriva, da bi lahko letno preprečili sodelavci (2022) so ugotovili velike razlike v kar 43.000 prezgodnjih smrti, če bi mesta preskrbljenosti naselij z zelenimi površinami izpolnjevala priporočila SZO glede največ tudi med globalnim severom in jugom in 300 metrske oddaljenosti stanovanj od predlagali bolj zavzeto načrtovanje in razvoj urejenih zelenih površin (Barboza in sod., dostopnih in kakovostnih zelenih površin 2021). Raziskave kažejo, da imajo poseben za vse. Organizacija združenih narodov je pomen drevesa, pri katerih že samo pogled zagotavljanje splošnega dostopa do zelenih in bližina blažita stres, nižata krvni pritisk površin za prebivalce mest opredelila v in pozitivno vplivata na razpoloženje (Wolf 11. cilju trajnostnega razvoja. Rigolon in in sod., 2020). Vsa ta spoznanja je kreativno sodelavci (2021) povzemajo, da prostorski povezal Konijnendijk (2023) v času epidemije načrtovalci, upravljavci parkov in strokovnjaki COVID19 in razvil eno danes najbolj popularnih javnega zdravja z javnimi zelenimi površinami pragmatičnih pravil za zagotavljanje naslavljajo tudi neenakosti v zdravju. Pri tem kakovosti bivanja 3-30-300, ki govori o poudarjajo enako kot Svetovna zdravstvena koristih pogleda na drevesa skozi okno, organizacija in drugi pomen uvajanja pokritosti prostora z drevesnimi krošnjami in pravičnih ukrepov – ustrezno količino zelenih največji sprejemljivi razdalji do prve površine površin, zagotavljanje dostopnosti do zelenih za regeneracijo in rekreacijo. površin in tudi razporeditev ter razsežnost zelenih površin v urbanem okolju (Rigolon in ∕ Družbena enakost in povezanost sod., 2021, World Urban Parks, 2020). Javni parki in vrtovi, urbana sprehajališča in gozdovi imajo v zgodovini razvoja mest 33 ∕ Učinkovito spopadanja z bremeni ∕ Ustvarjanje podobe, vrednosti in okolja in življenja identitete prostora Pomembna korist javnih in drugih zelene Ostanki narave, urejene zelene površine in površin je, da omogočajo prebivalcem v posamezne ureditve zelenih površin kot so urbanem okolju svobodno izbiro izvajanja drevoredi, žive meje ali posamezna velika zelo različnih dejavnosti, ki prispevajo drevesa, parki in reprezentančne ureditve k družabnim stikom in povezovanju z pred pomembnimi stavbami ustvarjajo drugimi ter krepijo odpornost in varnost podobo urbanega okolja in skupaj s fizično posameznika in skupnosti v soočenju s geografijo (reliefom in vodami) tudi identiteto pritiski vsakdanjega življenja in okolja oziroma prepoznavnost. Nekatere urbane (Reyes-Riveros in sod., 2021). Po poročanju zelene površine in ureditve ustvarjajo Kulturno umetniškega društva Obrat je deset brezčasne podobe mest, ki se prav po njih let delovanja skupnostnega vrta Onkraj ločijo od drugih, kot Salzburg s silhueto z gradbišča v Ljubljani na primer sosedom gozdom poraščene skalne pečine ali New in uporabnikom ter širši zainteresirani York s Centralnim parkom. Spet druga mesta lokalni skupnosti omogočilo prostor za so prepoznavna po svojih zelenih sistemih številne izobraževalne, socialno varstvene, kot Hamburg (Grünes Network Hamburg), ali aktivistične in kulturne dogodke, ki so med urbanističnih konceptih kot Copenhagen sabo povezali sosede, generacije in zelo (Five Finger Plan), ali Ljubljana (Zeleni klini). pestro širšo urbano skupnost ter tako bili bistveno pomembnejša korist kot sama Podobo in prepoznavnost naselij ustvarjajo možnost vrtnarjenja (Jurman in Lovšin, ostanki ohranjene in urejene narave v 2021). Skrb za urejanje zelenih površin in urbanem okolju, velike javne in zgodovinske dejavnosti, ki jih omogoča njihovo okolje zelene površine pa tudi detajli kot so prispevajo k povezovanju prebivalcev iz zelo drevoredi v Parizu na primer, posamezna različnih socialnih, starostnih in interesnih posebno velika in stara – mogočna drevesa skupin in tako ustvarjajo razumevanje, kot so platane v Londonu. Pod vplivom povezanost, sposobnost sodelovanja in podnebnih sprememb in ohranjanja biotske zadovoljstvo skupnosti ter prispevajo k pestrosti se tipologija in struktura ter s občutkom domačnosti, sprejetosti in varnosti tem tudi podoba zelenih površin v zadnjem v lokalnem okolju in k razvoju odpornosti času hitro spreminjajo. Nekatera mesta skupnosti in posameznikov na ekstremnimi kot belgijski Antwerpen postajajo zanimiva okoliščinami, kot so poplave, bolezni ali prav zaradi novih ureditev zelenih površin in konflikti. modro-zelenih površin kot so vrtne ulice in deževni vrtovi. 34 Vse vrste ureditev zelenih površin in učinkovite pri hlajenju objektov v bolj ozelenjenih površin, zelene stene, strehe vročih vremenskih pogojih še izrazitejši; in zasaditve v posodah in dvignjenih gredah ϻ nova delovna mesta, ki vključujejo tako prispevajo k podobi in prepoznavnosti delo z urejanjem, izdelavo, gradnjo in urbanega okolja in ustvarjajo privlačnost vzdrževanjem zelenih in ozelenjenih lokalnega okolja za rabo in vrednost površin ter modro-zelene infrastrukture nepremičnin. Veliko vlogo imata pri ter tudi delo v vrtnarijah in drevesnicah ustvarjanju podobe in prepoznavnosti ter delovna mesta, ki se odpirajo s načrtovanje in upravljanje, ki naj bi povezala programi, ki se izvajajo v območju zelenih različne lastnike in upravnike okrog skupne in ozelenjenih površin. zgodbe o varstvu, funkcijah in podobi zelenih ϻ lokalna ekonomija, ki od urejenih zelenih površin ter poskrbeti za potrebno usklajenost površin zajema posredne koristi, ki se ureditev, rastlinskih sestojev in kakovosti odražajo v privlačnosti okolja za izvajanje vzdrževanja. dejavnosti kot so gostinstvo, trgovina in druge storitve; Ekonomske koristi urejanja so številne, med ϻ vrednost nepremičnin se z bližino in sabo povezne in težko merljive hkrati pa urejenostjo zelenih površin povečuje. so pomembne in jih je dobro poznati, zato Podoba javnih parkov in urejenost zelenih jim je v nadaljevanju publikacije posvečeno površin odražata sposobnost skupnosti, posebno poglavje, tu zavoljo celovitosti govorita o ekonomski vitalnosti, znanju pregleda koristi naštevamo samo bistvene: in kulturnem izročilu in sta pomemben ϻ stroškovna učinkovitost urejenih zelenih gradnik razvojne privlačnosti vsakega površin, ki po številnih raziskavah sodeč naselja. kaže, da so investicija v urejanje parkov od načrtov do vzdrževanja majhne v primerjavi s koristmi, ki jih parki zagotavljajo lokalni skupnosti in okolju (The Parks Alliance, 2020). Že samo zelena infrastruktura je po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA, 2017) kot rešitev za prilagajanje okolja na spremenjeni padavinski režim in poplave stroškovno učinkovitejši ukrep kot siva infrastruktura. ϻ prihranek stroškov za hlajenje in ogrevanje objektov na katerega vplivajo ne le zelene površine ampak tudi zelene stene in strehe, ki so lahko posebej 35 Viri in literatura eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2022/health-impacts-of-air-pollution Aronson, M. in sod. 2017. Biodiversity in the James in sod., 2009. Towards an integrated city: key challenges for urban green space understanding of green space in the management. Frontiers in Ecology and the European built environment. Urban Forestry Environment. DOI: 10.1002/fee.1480 & Urban Greening 8(2): 65—75. DOI: 10.1016/j. Barboza, E. P. in sod. 2021. Green space ufug.2009.02.001 and mortality in European cities: A health Jansson, M. (2014). Green space in compact impact assessment study. The Lancet. cities: the benefits and values of urban Planetary Health, 5 (10). DOI: 10.1016/S2542-ecosystem services in planning. Nordic 5196(21)00229-1 Journal of Architectural Research 2, 139—160. Bendtsen, H. 2010. Noise Barrier Design: Danish http://arkitekturforskning.net/na/article/ and Some European Examples. UC Davis: view/498 University of California Pavement Research Jurman, U. in Lovšin, P. (ur.) 2021. Onkraj Center. https://escholarship.org/uc/ vrtičkov. KUD Obrat item/7rv0p26c Kabisch, N. in sod. (ur.). 2017. Nature-Based Chen, B. in sod. 2022. Contrasting inequality Solutions to Climate Change Adaptation in in human exposure to greenspace between Urban Areas Linkages between Science, cities of Global North and Global South. Nat Policy and Practice. SpringerOpen, Springer Commun 13, 4636. DOI: 10.1038/s41467-022-international Publishing AG. DOI: 10.1007/978-32258-4 3-319-56091-5_1 Demuzere, M. in sod. 2014. Mitigating and Konijnendijk, C. C. 2021. Promoting health adapting to climate change: Multi-functional and wellbeing through urban forests – and multi-scale assessment of green urban Introducing the 3-30-300 rule. IUCN Urban infrastructure. Journal of Environmental Alliance. https://iucnurbanalliance. Management, Volume 146: 107-115. DOI: org/promoting-health-and-wellbeing-10.1016/j.jenvman.2014.07.025 through-urban-forests-introducing- Diener, A. in Mudu, P. 2021. How can vegetation the-3-30-300-rule/?fbclid=IwAR2rzf_ protect us from air pollution? A critical t7mpXh4aCT0FqkxB3UtnmRRcHUIqOZhDkdjlD_ review on green spaces' mitigation abilities jOJx3kanfPKh98 for air-borne particles from a public health Konijnendijk, C. C. 2023. Evidence-based perspective - with implications for urban guidelines for greener, healthier, more planning. Science of the Total Environment, resilient neighbourhoods: Introducing the 796. DOI: 10.1016/j.scitotenv.2021.148605 3–30–300 rule. Journal of Forestry Research, Gagen, M. 2021. Why keeping one mature street 34: 821–830. DOI: 10.1007/s11676-022-tree is far better for humans and nature 01523-z than planting lots of new ones. https:// Ow, L.F. in Gosh, S. 2017. Urban cities and road theconversation.com/why-keeping-one-traffic noise: Reduction through vegetation. mature-street-tree-is-far-better-for-Applied Acoustics, 120: 15—20. DOI: 10.1016/j. humans-and-nature-than-planting-lots-of-apacoust.2017.01.007 new-ones-154114 Radinja, M. in sod. 2021. Vodarski pogled na Health impacts of air pollution in Europe. 2022. uvajanje modro-zelene infrastrukture. Urbani European Environment Acency. https://www. 36 izziv, 32 (1): 28—39. DOI: 10.5379/urbani-A literature review. Building and izziv-2021-32-01-003 Environment, 77: 88—100. DOI: 10.1016/j. Robine, J-M. in sod. 2008. Death toll exceeded buildenv.2014.03.021 70,000 in Europe during the summer of 2003. World Urban Parks. 2020. Pathway to Recovery: Comptes Rendus Biologies, 331 (2). DOI: Wellbeing and Resilience. COVID-19 10.1016/j.crvi.2007.12.001 Resource Document for Parks and Reyes-Riveros in sod. 2021. Linking public Recreation, Planners, & Public Health Field. green spaces and human well-being: A WHO (World Health Organization). 2008. Heat— systematic review. Urban Forestry & Urban health action plans: Guidance. WHO Regional Greening, 61. DOI: 10.1016/j.ufug.2021.127105 Office for Europe Rigolon, A. in sod. 2021. Green Space and Health WHO (World Health Organization). 2017a. Urban Equity: A Systematic Review on the Potential green space interventions and health: A of Green Space to Reduce Health Disparities. review of impacts and effectiveness. Full International Journal of Environmental report. WHO Regional Office for Europe Research and Public Health, 18 (5), 2563. DOI: WHO (World Health Organization). 2017b. Urban 10.3390/ijerph18052563 green spaces: A Brief for Action. WHO Regional Simoneti, M. 2016. Celovit sistem ukrepov za Office for Europe urejanje javnih zelenih površin v slovenskih WHO (World Health Organization). 2021. Heat naseljih. Doktorska disertacija. Repozitorij and health in the WHO European Region: Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj. updated evidence for effective prevention. si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=85920 Copenhagen, WHO Regional Office for Europe Sturiale, L. in Scuderi, A. 2019. The Role of Green Włodarczyk-Marciniak, R. in sod. 2020. Infrastructures in Urban Planning for Climate Residents’ awareness of the role of informal Change Adaptation. DOI: 10.3390/cli7100119 green spaces in a post-industrial city, with Šifkovič, S. in sod. 2022. Študija virov o koristih a focus on regulating services and urban zelenih površin za prilagajanje naselij na adaptation potential. Sustain. Cities Soc., 59, podnebne spremembe. IPoP – Inštitut za 102236. DOI: 10.1016/j.scs.2020.102236 politike prostora: Mreža za prostor Wolf, K.L. in sod. 2020. Urban Trees and Human The Parks Alliance. 2020. Making parks Health: A Scoping Review. Int. J. Environ. count – The case for parks. https:// Res. Public Health, 17, 4371. DOI: 10.3390/ www.theparksalliance.org/wp-content/ ijerph17124371 uploads/2020/06/Making-Parks-Count- Compressed-Document.pdf Tóth, A. in sod. 2015. Green Infrastructure: A Strategic Tool for Climate Change Mitigation in Urban Environments. Journal of International Scientific Publications: Ecology & Safety, 9: 132—138. https:// www.scientific-publications.net/ get/1000011/1432801420485176.pdf Wang, Y. in sod. 2014. Effects of ecosystem services provided by urban green infrastructure on indoor environment: 37 Koristi zelenih površin za blaženje vročine1 Sposobnost rastlin, zemlje in vode, da z razširjenosti kar 15 od 24 najpogostejših naravnimi procesi, ki potekajo v njih in skupin bolezni je nižja v okolju z več zelenimi svojimi fizičnimi značilnostmi lahko vplivajo površinami v radiju enega kilometra od kraja na temperaturo in vlažnost zraka in tako bivanja (Demuzere in sod., 2014, povzeto po zmanjšujejo pritiske temperature zraka Maas in sod., 2009). na človeka in njegovo okolje je ena od najpomembnejših koristi zelenih površin Problem pregrevanja in toplotnih otokov izvira za prilagajanje življenja in urbanega okolja iz tega, ker so urbana območja pretežno na podnebne spremembe. S tem ko zelene pozidana – s stavbami, cestami, parkirišči površine in naravne prvine lahko blažijo in drugimi utrjenimi in nepropustnimi učinke vročinskih valov izboljšujejo lokalne površinami. Grajena območja dodatno pogoje za bivanje in pozitivno vplivajo na segrevajo zrak, ker shranjujejo toploto in zdravje in počutje ljudi in narave v mestu, jo tudi odbijajo, kar se kaže v nastajajočih prispevajo pa tudi k energetski učinkovitosti toplotnih otokih. Energija shranjena v stavb oziroma prihrankom energije za različnih podlagah se najbolj sprošča ogrevanje in hlajenje. zvečer (po sončnem zahodu). Na pozidanih območjih to oddajanje toplote poteka Vročinski valovi so ena najbolj očitnih počasi, saj stavbe v prostoru predstavljajo posledic podnebnih sprememb, ki ovire, ki sprejemajo to je absorbirajo in neposredno in posredno ogrožajo zdravje ponovno sproščajo toplotno energijo in to in dobro počutje človeka v urbanem okolju. preprečuje neposreden pobeg toplote v Študija, ki je vključevala mesta v 22 državah ozračje širšega okolja, ki bi lahko prispeval Organizacije za gospodarsko sodelovanje k ohlajevanju (Vaz Monteiro in sod., 2019). in razvoj (OECD) je ugotovila, da sta ruralno Ozelenjena območja toploto, pridobljeno zaledje in velikost zelenih površin razlog za solarno in z dolgovalovnim sevanjem, nižjo smrtnost zaradi z vročino povezanih izgubljajo skozi proces izhlapevanja vode vzrokov. Zelene površine v naseljih znižujejo (evapotranspiracije), kar hkrati znižuje temperature zraka in predvsem tudi blažijo temperaturo površine listov in zraka okoli stresnost situacij, ki jih povzročajo tudi njih. Temperaturo površja drugih prvin v vročinski valovi, in spodbujajo ljudi k bolj prostoru (tal, stavb, urbane opreme ipd.) pa aktivnemu načinu življenja. Tudi stopnja zelene površine uravnavajo zlasti skozi 1 Ta študija virov o koristih zelenih površin v urbanem okolju je povezana s Študijo virov o koristih zelenih površin za prilagajanje naselij na podnebne spremembe (Šifkovič in sod., 2022). Koristi zelenih površin za blaženje vročine1 Sposobnost rastlin, zemlje in vode, da z razširjenosti kar 15 od 24 najpogostejših naravnimi procesi, ki potekajo v njih in skupin bolezni je nižja v okolju z več zelenimi svojimi fizičnimi značilnostmi lahko vplivajo površinami v radiju enega kilometra od kraja na temperaturo in vlažnost zraka in tako bivanja (Demuzere in sod., 2014, povzeto po zmanjšujejo pritiske temperature zraka Maas in sod., 2009). na človeka in njegovo okolje je ena od najpomembnejših koristi zelenih površin Problem pregrevanja in toplotnih otokov izvira za prilagajanje življenja in urbanega okolja iz tega, ker so urbana območja pretežno na podnebne spremembe. S tem ko zelene pozidana – s stavbami, cestami, parkirišči površine in naravne prvine lahko blažijo in drugimi utrjenimi in nepropustnimi učinke vročinskih valov izboljšujejo lokalne površinami. Grajena območja dodatno pogoje za bivanje in pozitivno vplivajo na segrevajo zrak, ker shranjujejo toploto in zdravje in počutje ljudi in narave v mestu, jo tudi odbijajo, kar se kaže v nastajajočih prispevajo pa tudi k energetski učinkovitosti toplotnih otokih. Energija shranjena v stavb oziroma prihrankom energije za različnih podlagah se najbolj sprošča ogrevanje in hlajenje. zvečer (po sončnem zahodu). Na pozidanih območjih to oddajanje toplote poteka Vročinski valovi so ena najbolj očitnih počasi, saj stavbe v prostoru predstavljajo posledic podnebnih sprememb, ki ovire, ki sprejemajo to je absorbirajo in neposredno in posredno ogrožajo zdravje ponovno sproščajo toplotno energijo in to in dobro počutje človeka v urbanem okolju. preprečuje neposreden pobeg toplote v Študija, ki je vključevala mesta v 22 državah ozračje širšega okolja, ki bi lahko prispeval Organizacije za gospodarsko sodelovanje k ohlajevanju (Vaz Monteiro in sod., 2019). in razvoj (OECD) je ugotovila, da sta ruralno Ozelenjena območja toploto, pridobljeno zaledje in velikost zelenih površin razlog za solarno in z dolgovalovnim sevanjem, nižjo smrtnost zaradi z vročino povezanih izgubljajo skozi proces izhlapevanja vode vzrokov. Zelene površine v naseljih znižujejo (evapotranspiracije), kar hkrati znižuje temperature zraka in predvsem tudi blažijo temperaturo površine listov in zraka okoli stresnost situacij, ki jih povzročajo tudi njih. Temperaturo površja drugih prvin v vročinski valovi, in spodbujajo ljudi k bolj prostoru (tal, stavb, urbane opreme ipd.) aktivnemu načinu življenja. Tudi stopnja pa zelene površine uravnavajo zlasti skozi 1 Ta študija virov je povezana s Študijo virov o koristih zelenih površin za prilagajanje naselij na podnebne spremembe (Šifkovič in sod., 2022). 41 senčenje teh površin (Kabisch in sod., 2017). planirati na regionalnem nivoju – z zelenimi Razlika v temperaturi zraka v ruralnem in pasovi in hodniki za pretok hladnega zraka urbanem okolju je najbolj opazna ponoči (Vaz in tudi v obrobju mesta za ohranjanje odprtih Monteiro in sod., 2019). območij, da se lahko nabira hladen, svež zrak. V poletnem času mora biti senca V grajenem okolju, kjer je prisoten učinek dosegljiva znotraj peš dostopne razdalje. toplotnega otoka, je vpliv blaženja s strani Termične pogoje je treba vedno upoštevati v zelenih površin lahko precejšen. Bolj kot je smislu specifične rabe določenega odprtega podnebje suho in vroče, bolj izrazit je učinek prostora (Mathey in sod., 2011, str. 88). hlajenja. Ibsen je s sodelavci (2021) v ZDA ugotovil, da je učinek hlajenja največji v V kombinaciji z vodami je učinek hlajenja suhem Las Vegasu (5,6 °C) in precej manjši s strani zelenih površin lahko večji. V v bolj vlažnem mestu Miami (1,4 °C). Hladilni Sheffieldu v Združenem kraljestvu je spomladi učinek se je povečal med vročinskimi valovi temperatura nad reko, ki teče skozi mesto za (Ibsen in sod., 2021). Podobno velja tudi za 1,5 °C nižja kot v sosednjih ulicah (Kabisch mediteranski, topli podnebni pas, ki ima in sod., 2017, str. 100). Študija v Singapurju lastnosti vroče in suhe klime. V mestih, ki pa je pokazala, da lahko zelene površine so bolj mrzla in vlažna, je potreben večji ohladijo mesto za 3 °C, pri čemer temperatura poudarek na povečanju zračnosti (Norton in z oddaljenostjo od jedra zelenega območja sod., 2015). Dvig deleža pokritosti površine - parka raste, učinek hlajenja pa se manjša z gosto vegetacijo poveča zadrževanje vode (Kabisch in sod., 2017, str. 101). Raziskava in produktivnost rastlin z oddajanjem vlage v Glasgowu na Škotskem pa je pokazala, da in zmanjševanju temperature zraka ponoči lahko povečanje zelenih površin za do 20 % (Demuzere in sod., 2014, povzeto po Cook-celotne površine naselja zniža povprečno Patton in Bauerle, 2012). temperaturo zraka za do 2 °C (Emmanuel in Loconsole, 2015). Če mesta ciljajo k zmanjševanju stroškov, ki nastanejo zaradi vročine čez dan, in Potencialne negativne učinke goste poselitve ohranjanju hladilne zmogljivosti ponoči, so ali učinke zelenih površin na mikroklimo, jim na voljo različne možnosti: senčenje, je mogoče predvideti tudi v podnebnih uporaba odbojnih materialov, toplotno računalniških simulacijah. Scenariji za inducirana cirkulacija; za nočno hlajenje pa doseganje boljše kakovosti okolja in je potrebno zadostno kroženje zraka. Vročino boljše kakovosti življenja predvidevajo je mogoče zmanjševati z načrtovanjem določitev novih zelenih površin, povečano odprtega prostora, torej z izboljševanjem ozelenitev obstoječih stanovanjskih površin površinskih razmer, orientacijo stavb in ali prestrukturiranje in širitev obstoječih prilagojenim oblikovanjem stavb, ki omogoča zelenih površin (Mathey in sod., 2011, str. pretok zraka. Zračnost prostora je treba 483). Raziskava v Hong Kongu je pokazala, 42 da so učinki menjave tlakovane površine (111 hektarjev) kaže, da je povprečna za vegetacijo boljši v smislu hlajenja kot nočna razdalja hladilnega učinka variirala zelene strehe. Raziskava v Manchestru med 20 in 440 metrov v 5 mesecih pa je ugotovila, da imajo odrasla drevesa merjenja (avg—dec). Park ima zmožnost pomembno vlogo pri nižanju temperature zmanjšanja temperatur v poletni noči v tlakovanih površin, saj so s simulacijo povprečju za 1,1 °C in največ za 4 °C (Aram dokazali, da bi s približno 5 % večjo gostoto in sod., 2019, str. 11—12). odraslih dreves znižali temperaturo površine tlaka za 1 °C (Mathey in sod., 2011). Podobna b. Srednje veliki urbani parki s površino med raziskava pa je pokazala, da je najbolj idealna 0,1 in 12 hektarjev kombinacija v smislu zmogljivosti hlajenja Raziskava v Londonu (Vaz Monteiro in ustvarjanje kompoziciji manjših zelenih sod., 2016) je pokazala, da lahko zelene površin ob bližnjem večjem parku (Aram in površine, velike 0,5—2 hektarja zmanjšajo sod., 2019, povzeto po Lin in Lin, 2016). Vidrih temperaturo le za 0,3 °C s hladilno razdaljo in Medved sta 2013 izvajala meritve v Ljubljani 40 metrov, medtem ko malce večji parki na primeru parka, velikega 1,96 hektarjev in 3—5 hektarjev razširijo doseg hlajenja dokazala povezavo med hladilnim učinkom in na 70—120 metrov in zmanjšajo listno maso (ang. leaf area index — LAI). temperaturo za 0,7 °C. Območja do 12,1 hektarja zmanjšajo temperaturo Aram in sodelavci (2019) so pregledali in za 1 °C in hladijo še 180—330 metrov zbrali strokovno literaturo glede hladilnih izven okvirjev. učinkov skupin urbanih zelenih površin, ki so jih razvrstili v tri kategorije: a) večji parki c. Lokalni in manjši parki z manj kot 0,1 s površino nad 20 ha, b) srednje veliki parki hektarja površine s površino med 0,1 in 12 ha ter c) lokalni in Tudi manjši parki imajo vlogo pri hlajenju. manjši parki z manj kot 0,1 hektarji površine. Zelene površine s površino do 300 m2 po Raziskovali so predvsem intenzivnost učinka Park in sod. (2017) lahko ohladijo ozračje hlajenja (ang. cooling effect intensity – CEI) za do 1 °C (Seul, Južna Koreja). in učinek hlajenja (ang. cooling effect – CED), Majhne zelene površine pa tudi toplotno bilanco med človekom in lahko zagotavljajo okolico s kazalnikom fiziološko enakovredne pozitivne koristi temperature (ang. psychological equivalent s povečanjem temperature — PET) v povezavi s parki v hladilnega učinka v mestnih središčih. Ugotovili so naslednje: urbanih blokih, konfiguracija zelenih površin (poligonalne in a. Večji urbani parki z več kot 20 hektarji mešane vrste) pa ima pomembnejšo vlogo. površine Primer Kensingtonskih vrtov v Londonu 43 Ključna sporočila zbranih strokovnih povezavo s povečanjem toplotnega otoka prispevkov (po Aram in sod., 2019): (Aram in sod., 2019, povzeto po Buyadi in ϻ Hladilni učinek je odvisen od gostote sod., 2013); drevesne sence ter pokrivnosti tal, zajema ϻ Hladilni učinek je lahko izboljšan z pa tudi območje bližnje okolice. melioracijo in optimizacijo struktur v ϻ Ustrezen izbor vrst, geometrije in velikosti parku (Aram in sod., 2019, povzeto po parkov lahko izboljša učinkovitost Mariani in sod., 2016). urbanega hlajenja (Aram in sod., 2019, ϻ Uporaba meteoroloških postaj v bližini povzeto po Feyisa in sod., 2014); mestnih zelenih površin lahko privede ϻ Odprte javne površine, kot so parki, bi do podcenjevanja intenzivnosti mestnih morale biti manj kot 50 % tlakovane in toplotnih otokov zaradi hladilnega učinka vsaj 30 % pokrite z vegetacijo (drevesa, (Aram in sod., 2019, povzeto po Doick in grmi in druga vegetacija, ki daje senco) sod., 2014). (Aram in sod., 2019, povzeto po Chang in Li, 2014); Pri tem poudarjajo, da še ni dovolj ϻ Večji poudarek na zaščiti naravnih raziskanega o hladilnih učinkih manjših mestnih gozdov lahko proizvede večje parkov in manjših zelenih površin. Jasno koristi za blaženje in prilagajanje na je, da imajo večje zelene površine večje podnebne spremembe (Aram in sod., 2019, učinke, zato so pogosto male spregledane pri povzeto po Sun in Chen, 2017); raziskavah. Nobena od raziskav ni preučila ϻ Krčenje zelenih površin na odprtih skupnega učinka, ki bi lahko vplival na mestnih površinah ima neposredno intenzivnost hladilnega učinka in razdaljo Tabela 1: Primerjava mejnih vrednosti fiziološko enakovredne temperature (PET) v Nemčiji in Hong Kongu na podlagi empiričnih podatkov (povzeto po Mathey in sod., 2011) PET (°C): Nemčija PET (°C): Hong Kong Subjektivno dojemanje Nivo toplotnega stresa toplote Več kot 42 Več kot 45 Zelo vroče Ekstremni toplotni stres 35—41 35—45 Vroče Močan toplotni stres 29—34 30—35 Toplo Zmeren toplotni stres 18—28 12—30 Prijetno Brez toplotnega stresa 13—17 9—12 Zmerno hladno Šibek hladen toplotni stres Manj kot 13 Manj kot 8 Hladno Hladen stres 44 hladilnega učinka zelenih površin, večina bila za načrtovalske namene izdelana raziskav je celo izključevala elemente, ki mikroklimatska karta za ožje območje (vroče jih najdemo v parkih, kot so vodna telesa točke). Študija primera Opernplatz (Kassel, in urbano pohištvo. Prav tako študije, ki so Nemčija), ki je po številu prebivalcev leta vključevale več raziskav oziroma več parkov, 2019 primerljiv Ljubljani, kaže, da so ljudje v resnici niso primerljive, saj gre za različne zelo strpni do vročinskega stresa, če imajo situacije, pogoje, velikosti itd. (Aram na izbiro in sod., 2019). različne Blaženje visokih mikroklimatske temperatur v naselju Podobno na pravilno razumevanje razmere. Na najučinkoviteje učinka vročine na ljudi opozarjajo podlagi teh Mathey in sodelavci (2011, str. 79) in zagotavljajo velike ugotovitev menijo, da pri tem temperatura zraka zelene površine z morajo ni najboljši indikator. Kot indeks je vegetacijo, ki ustvarjajo načrtovalci bolj uporabna fiziološko enakovredna gosto senco. Pri tem ustvariti temperatura (ang. physiological raznolike ima pomembno vlogo equivalent temperature — PET). mikroklimatske razporeditev vegetacije, Ta omogoča boljše razumevanje pogoje in delež propustnih vpliva sevanja in hitrosti vetra na spodbuditi površin in topografija. toplotno udobje in toplotni stres. zmanjšanje Toplotno udobje upoštevamo glede vročine s na podnebje. V Hong Kongu je na primer senčenjem. Študija kaže, da so, če je na voljo veliko vročih dni s temperaturo nad 25 °C senca, sprejemljive tudi PET vrednosti, ki (255 izmerjenih), v Frankfurtu pa le 46 °C, povzročajo močan vročinski stres a se ljudje v sledenjem bolj pritožujejo. To (30—50 °C). Za pridobitev teh podatkov je bila ponazarja tabela 1. ključna povezava med intervjuji in vročimi točkami na lokaciji (Mathey in sod., 2011, Vročinski stres se tako začne pri okrog str. 87). 38 °C (indeks PET). Ta vrednost predstavlja subjektiven prehod med udobnim in V Tel Avivu so v raziskavi (Aram in sod., 2019, sprejemljivim ter vročim. Vročinski stres povzeto po Cohen in sod., 2012) dokazali, blažijo zmanjšano sevanje, veter in da imajo parki z gosto zasajeno vegetacijo oblačnost. Te faktorje ljudje različno poleti ogromno korist na hlajenje in udobje, sprejemajo v različnih kombinacijah in sicer zmanjšajo temperaturo do 3,8 °C oblikovanega prostora in podnebja (v (s PET 18 °C). Pozimi je učinek manjši, saj toplejših klimah so hitrejšega vetra bolj zmanjšajo temperature za 2 °C. Dokazujejo, veseli; Mathey in sod., 2011, str. 84). Za da so hladilni učinki, ki jih zagotovijo identifikacijo prostorskega vzorca je zelene površine, večji poleti in manjši 45 pozimi ter večji sredi dneva in manjši Študija v Londonu kaže, da je bilo v večjem ponoči. Raziskava v Lizboni (Aram parku ponoči do 4 °C hladneje (povprečno in sod., 2019, povzeto po Oliveira in 1,1 °C) kot na pozidanem območju. Meritve sod., 2011) temelji na 0,24 hektarja so se izvajale isto noč ob isti uri. Hladen velikem urbanem parku, kjer so merili zrak se je širil nelinearno v razponu kar 440 temperaturo na različnih delih in sicer m (povprečno 125 m) od zelene površine. poleti, ko so učinki največji. Ugotovili so, Modeliranje je pokazalo, da bi lahko bile tople da je v središču parka zrak do 6,9 noči v Londonu približno 0,7 °C hladnejše, °C hladnejši kot v okolici. če bi bile zelene površine, velikosti 3—5 ha, Nizke temperature umeščene v razdaljah 100—150 m. V študiji v in širjenje hladnih Leipzigu (Nemčija) so beležili rezultate za 62 tokov pa je pogojeno urbanih parkov in mestnih gozdov in ugotovili, tudi z vetrom. da zelene površine ohlajajo zrak za do 3 °C, na razdalji do 470 m izven meja zelenih površin. Vaz Monteiro s sodelavci (2019) Ob mestnih gozdovih je zrak povprečno pa se je osredotočal na prispevek hladnejši za 0,8 °C, ob parkih pa 0,5 °C. mestnih zelenih površin in posameznih mestnih dreves k hlajenju. Gre za dve Maksimalna intenziteta hlajenja in razdalja, pomembni tipologij zelene infrastrukture. do katere seže ohlajen zrak, sta odvisni Tabela 2: Priporočljivi kriteriji za čim večji učinek hlajenja (povzeto po Vaz Monteiro in sod., 2019) Maksimalni učinek hlajenja Oblikovanje zelenih površin Izbor rastlin Pogoji na lokaciji ϻ Ustrezna velikost (>0,5 ha) ϻ Visoka običajna stopnja ϻ Uporaba vegetacije površin in preprosta oblika meje; transpiracije v topli sezoni ali prepustnih/prepustnih ϻ kratka razdalja med območji (npr. vrste s širokimi listi); površin poroznih pločnikov; (npr. približno 100—150 m za ϻ velike drevesne vrste s ϻ ustrezna oskrba z vodo; zelene površine s 3—5 ha); široko, gosto krošnjo; ϻ nezgoščeno in ustrezno ϻ redko porazdeljena drevesa. ϻ visoka odbojnost listov od rodovitna tla; sonca (npr. svetla barva ϻ zadostno število korenin listov); prostora; ϻ ustreznost in prilagodljivost ϻ ustrezna zasnova širšega na rastišču. območja (vodenje zadostno število sončne svetlobe in neomejujoča temperature in pare primanjkljaja tlaka pogoji). 46 od podnebnih razmer, značilnosti zelene krošnje in indeks listne površine, se kaže površine in značilnosti bližnje urbane okolice. kot najpomembnejša pri vseh treh izračunih. Glavna determinanta je velikost zelene Pri drevesih, ki so sajena v grajeno urbano površine. Druge značilnosti, ki vplivajo, so okolje, je bolj prisoten vročinski stres še oblika in gostota, vrste dreves, grmovnic zaradi pomanjkanja vode, na kar drevo in druga pokrovna vegetacija na tleh, reagira z zaprtjem listnih rež – na ta način razporeditev rastlin, delež nepropustnega skuša zmanjšati izgubo vode. Učinkovito območja tal in topografija. Gostejša drevesa hlajenje ustvarjajo zdrava drevesa. Ta imajo normalno vodijo v višje hlajenje podnevi, več listja in tvorijo gostejšo senco, so tudi ponoči pa gosta krošnja dreves zavira fiziološko bolj produktivna in opravljajo več odvajanje toplote in dolgovalovne izgube transpiracije ter zadržujejo in preusmerjajo sevanja. Ta negativni učinek ponoči se zračne tokove (Mathey in sod., 2011; Meili in lahko zmanjša s previdnim načrtovanjem sod., 2021). Da ohranimo zdrava, je potrebna lokacije dreves, vendar na to temo še ni zadostna količina vode in zagotovitev pomembnejših raziskav. ustreznih rastnih pogojev v tleh. Na zmožnosti hlajenja in zagotavljanja regulacijskih Na temperaturo zraka vplivajo tudi barva ekosistemskih storitev z urbanimi zelenimi listov rastlin in njihova hrapavost, saj je od površinami, ki zahteva posebno pozornost tega odvisna zmogljivost odboja sevanja. Na glede njihove rabe in vzdrževanja, opozarja moč hlajenja vpliva tudi hrapavost, oblika tudi Mathey s sodelavci (2011). in velikost listov, s tem, ko vpliva na vodno zalogo listja in prenos energije. Študija v Meili in sodelavci (2021) so s primerjavo Dresdnu (Nemčija) je pokazala, da lahko razmer v štirih mestih in različnih razlike med drevesnimi vrstami vplivajo fizičnogeografskih okvirih (Phoenix, Singapur, na hladilne sposobnosti, katerih učinki se Melbourne, Zurich) ugotovili, da lahko dobro lahko razlikujejo za do 2 °C. Za čim večji namakana drevesa znižajo temperature zraka učinka hlajenja Vaz Monteiro in sodelavci na razdalji do 2 metra za 3,1—5,8 °C. Ugotovili (2019) predlagajo upoštevanje dejavnikov, pa so tudi, da, medtem ko senca dobro predstavljenih v tabeli 2. zalitega drevesa lahko zniža temperaturo zraka v bližini drevesa, lahko sevanje Predlagajo izračun hladilne sposobnosti drevesa, ki ni dobro zalito, v posameznih drevesnih vrst glede na transpiracijo, urah dneva tudi dvigne temperature v okolju odbojnost svetlobe in senčenje. Izračun za 1,6—2,1 °C (Meili in sod., 2021.). Prav tako vključuje višino drevesa, premer krošnje, so potrdili vpliv dreves, tudi posameznih, razmerje olistanja (ang. canopy aspect na omilitev vremenskih pogojev, blaženje ratio), indeks listne površine (ang. leaf temperaturnih ekstremov in intenzivnost area index — LAI), oceno rasti in odbojnost. gibanja zraka. Listna površina, ki se določi glede na premer 47 Norton in sodelavci (2015) so opredelili učinku zelenih površin in jih moramo ključne korake za določitev prednostnih obravnavati kot javne naložbe v zdravje, območij javnega odprtega prostora za hlajenje dobro počutje in kakovost življenja (Bassetti, z uporabo najbolj primernih vrst zelene 2021). Urbana zelena infrastruktura infrastrukture in izpostavili, da sta pomemben je sestavljena iz mreže načrtovanih in kriterij za identifikacijo prednostnih območij nenačrtovanih (neformalnih) zelenih površin, število prebivalcev, ki so zasebnih in javnih, ki so potencialno lahko ogroženi upravljane kot celovit sistem za Rešitve za kot otroci in starejši in zagotavljanje največjih možnih blaženje učinkov skupno število uporabnikov koristi (Norton in sod., 2015). vročinskih valov prostora na območju. V Melbournu v Avstraliji so na in toplotnih Padavinski režim, skupaj z tej podlagi sprejeli predlog otokov se dvigom temperatur vpliva tudi povečanja pokritosti površine prekrivajo z na proces evapotranspiracije z drevesnimi krošnjami za in zmožnosti zelenih rešitvami za dvig 10 % za zmanjšanje dnevne površin za hlajenje ozračja. odpornosti na temperature površja za 1 °C kot Evapotranspiracija je nenadne močne ukrep za spopadanje z učinki povezana s padavinami in je nalive. ekstremne vročine (Norton in lahko povečana na območjih sod., 2015). z več padavinami, zaradi spremenjenega padavinskega režima pa Raziskave potrjujejo, da so pozitivni učinki bodo podaljšana sušna obdobja na območjih zelenih površin in naravnih prvin na blaženje z manj padavinami (Kabisch in sod., 2017). vročine odvisni od tega kje v prostoru so Potrebe po vodi so pri mestnih drevesih večje zelene površine, vegetacijski sestoji in zaradi višjih temperatur zraka, pomanjkanja posamezne prvine narave ter kako obsežne parnega tlaka in obremenitve sevanja. in kako so ureditve oblikovane in zasajene. Postopno pomanjkanje vode se kaže v Zato sta pomembna ambiciozno načrtovanje slabi rasti in pomanjkljivem razvoju listov, razvoja zelenih površin ter ozelenjevanje listje odpada, drevo se suši ali tudi umre grajenega prostora. Načrtovanje zelenega (Vaz Monteiro in sod., 2019). Pri tem Mathey sistema za povezovanje učinkov zelenih s sodelavci (2011) poudari pomembnost površin in posameznih naravnih prvin ter dobrega upravljanja zelenih površin, pri z njimi povezanih ekosistemskih koristi v čemer izpostavi, da izsušeni travniki ali prostoru je zato sorazmerno dobra možnost drevesa z nezadostno listno maso ne morejo za prilagajanje mesta na dvig temperature uresničiti svojih potencialov za hlajenje. (Norton in sod., 2015). Vsi deli zelene infrastrukture, tudi majhne površine, Pomanjkanje vode in ekstremne padavinske prispevajo k celovitemu dobrodejnemu razmere so posledica spremenjenega 48 podnebja, ki urbano okolje postavljajo pred velike izzive z vidika blaženje učinka toplotnega otoka in varstvo pred urbanimi poplavami. Ti kličejo po novih pristopih urejanja zelenih površin v urbanem okolju, ki uravnavajo bilanco vode. Rešitev so ukrepi modro-zelene infrastrukture (Kabisch in sod., 2017). 49 Viri in literatura Meili, N. in sod. 2021. Tree effects on urban microclimate: Diurnal, seasonal, and climatic Aram, F. in sod. 2019. Urban green space temperature differences explained by cooling effect in cities. Heliyon, 5 (4). DOI: separating radiation, evapotranspiration, and 10.1016/j.heliyon.2019.e01339 roughness effects. Urban Forestry & Urban Greening, 58. DOI: 10.1016/j.ufug.2020.126970 Bassetti, F. 2021. The Benefits of Urban Greening. Foresight, The CMCC observatory Norton, N.B. in sod. 2015. Planning for cooler on climate policies and futures. https:// cities: a framework to prioritise green www.climateforesight.eu/cities-coasts/the-infrastructure to mitigate high temperatures benefits-of-urban-greening/ in urban landscapes. Landscape and Urban Planning, 134: 127—138. DOI: 10.1016/j. Demuzere, M. in sod. 2014. Mitigating and landurbplan.2014.10.018 adapting to climate change: Multi-functional and multi-scale assessment of green urban Šifkovič, S., Didovič, U. in Simoneti, M. 2022. infrastructure. Journal of Environmental Študija virov o koristih zelenih površin za Management, 146: 107—115. DOI: 10.1016/j. prilagajanje naselij na podnebne spremembe. jenvman.2014.07.025 IPoP – Inštitut za politike prostora: Mreža za prostor. https://www.mrezaprostor.si/ Emmanuel, R. in Loconsole, A. 2015. Green gradiva/zakljucki/koristi-zelenih-povrsin-infrastructure as an adaptation approach to studija-virov/ tackling urban overheating in the Glasgow Clyde Valley Region, UK. Landscape and Urban Vaz Monteiro M. in sod. 2019. The role of urban Planning, Volume 138: 71—86. DOI: 10.1016/j. trees and greenspaces in reducing urban air landurbplan.2015.02.012 temperatures. Technical Report. https://cdn. forestresearch.gov.uk/2019/01/fcrn037.pdf Huyghe, W. in sod. 2021. Assessment of the urban water cycle in Antwerp (BE): Vidrih, B. in Medved, S. 2013. Multiparametric The City Blueprint Approach (CBA). Cleaner model of urban park cooling island. Urban Environmental Systems, 2. DOI: 10.1016/j. Forestry & Urban Greening, 12 (2): 220—229. cesys.2021.100011 DOI: 10.1016/j.ufug.2013.01.002 Ibsen, P. C. in sod. 2021. Greater aridity increases the magnitude of urban nighttime vegetation-derived air cooling. Environmental Research Letters, 16 (3). https://iopscience. iop.org/article/10.1088/1748-9326/abdf8a Kabisch, N. in sod. (ur.). 2017. Nature-Based Solutions to Climate Change Adaptation in Urban Areas Linkages between Science, Policy and Practice. SpringerOpen, Springer international Publishing AG. DOI: 10.1007/978-3-319-56091-5_1 Mathey, J. in sod. 2011. Urban Green Spaces: Potentials and Constraints for Urban Adaptation to Climate Change. In: Otto-Zimmermann, K. (ur) Resilient Cities. Local Sustainability, 1: 479—485. DOI: 10.1007/978-94-007-0785-6_47 50 Koristi zelenih površin za blaženje urbanih poplav1 Zaradi spremenjenega padavinskega sistema odvodnjavanja vode in kanalov in režima, ki se bo izražal predvsem v nenadnih zato so potrebne velike naložbe v sisteme in močnih nalivih, bo v urbanem okolju za odvodnjavanje meteorne vode. V pogojih lahko pogosteje prišlo do povečanega ponavljajočih se močnih nalivov postaja površinskega odtoka in poplav. To bo sistem odvodnjavanja meteorne vode posebej pereče ob zimskih neurjih v preko kanalizacije pogosto nezadosten in obmorskih mestih, ki so ogrožena tudi poveča se nevarnost poplav. Nujno postane zaradi dvigovanja morske gladine. Zaradi ločevanje meteorne in kanalizacijske vode, visoke stopnje zazidanosti prostora in za učinkovito odvajanje meteorne vode nizke stopnje pokritosti z vegetacijo sta pa so potrebni različni ukrepi, ki povečajo v urbanem okolju zmanjšana sposobnost sposobnost urbanega okolja za zadrževanje propustnosti in zadrževanja padavinske vode, in ponikanje padavinske vode. s tem pa je oslabljen tudi celoten proces evapotranspiracije. Glavnina padavinske vode Le neasfaltirane, propustne površine imajo se v urbanem okolju odvede iz neprepustnih zmožnost naravnega ponikanja padavinske površin (streh in ulic) preko vode. Zimmerman sistema odvodnjavanja, ki je zelo Poplave so ene in sodelavci (2016) pogosto povezan s kanalizacijskim ugotavljajo, da najbolj uničujočih sistemom. V pogojih ponavljajočih z povečanim naravnih nesreč, ki se močnih nalivov postaja sistem izoliranjem tal (ang. ogrožajo človeška odvodnjavanja meteorne vode preko waterproofing) v življenja, premoženje kanalizacije pogosto nezadosten urbanem okolju in poveča se nevarnost urbanih in povzročajo povečujemo poplav. Nujno postane ločevanje gospodarsko izgubo. tveganje poplav meteorne in kanalizacijske vode, od 1,9 do 4-krat. za učinkovito odvajanje meteorne vode Mestne zelene površine, parki, vrtovi, pa so potrebni različni ukrepi, ki povečajo zelenice in gozdovi ter tla pod njimi imajo sposobnost urbanega okolja za zadrževanje pomembno vlogo pri zadrževanju in ponikanju in ponikanje padavinske vode. Glavnina deževnice in preprečevanju prehitrega padavinske vode mora biti zato odvedena odtekanja in obremenjevanja mestne iz neprepustnih površin preko urejenega kanalizacije. Zadrževanje 1 Ta študija virov o koristih zelenih površin v urbanem okolju je povezana s Študijo virov o koristih zelenih površin za prilagajanje naselij na podnebne spremembe (Šifkovič in sod., 2022). Koristi zelenih površin za blaženje urbanih poplav1 Zaradi spremenjenega padavinskega sistema odvodnjavanja vode in kanalov in režima, ki se bo izražal predvsem v nenadnih zato so potrebne velike naložbe v sisteme in močnih nalivih, bo v urbanem okolju za odvodnjavanje meteorne vode. V pogojih lahko pogosteje prišlo do povečanega ponavljajočih se močnih nalivov postaja površinskega odtoka in poplav. To bo sistem odvodnjavanja meteorne vode posebej pereče ob zimskih neurjih v preko kanalizacije pogosto nezadosten in obmorskih mestih, ki so ogrožena tudi poveča se nevarnost poplav. Nujno postane zaradi dvigovanja morske gladine. Zaradi ločevanje meteorne in kanalizacijske vode, visoke stopnje zazidanosti prostora in za učinkovito odvajanje meteorne vode nizke stopnje pokritosti z vegetacijo sta pa so potrebni različni ukrepi, ki povečajo v urbanem okolju zmanjšana sposobnost sposobnost urbanega okolja za zadrževanje propustnosti in zadrževanja padavinske vode, in ponikanje padavinske vode. s tem pa je oslabljen tudi celoten proces evapotranspiracije. Glavnina padavinske vode Le neasfaltirane, propustne površine imajo se v urbanem okolju odvede iz neprepustnih zmožnost naravnega ponikanja padavinske površin (streh in ulic) preko vode. Zimmerman sistema odvodnjavanja, ki je zelo Poplave so ene in sodelavci (2016) pogosto povezan s kanalizacijskim ugotavljajo, da najbolj uničujočih sistemom. V pogojih ponavljajočih z povečanim naravnih nesreč, ki se močnih nalivov postaja sistem izoliranjem tal (ang. ogrožajo človeška odvodnjavanja meteorne vode preko waterproofing) v življenja, premoženje kanalizacije pogosto nezadosten urbanem okolju in poveča se nevarnost urbanih in povzročajo povečujemo poplav. Nujno postane ločevanje gospodarsko izgubo. tveganje meteorne in kanalizacijske vode, poplav od 1,9 za učinkovito odvajanje meteorne vode do 4-krat. Mestne zelene površine, parki, pa so potrebni različni ukrepi, ki povečajo vrtovi, zelenice in gozdovi ter tla pod njimi sposobnost urbanega okolja za zadrževanje imajo pomembno vlogo pri zadrževanju in ponikanje padavinske vode. Glavnina in ponikanju deževnice in preprečevanju padavinske vode mora biti zato odvedena prehitrega odtekanja in obremenjevanja iz neprepustnih površin preko urejenega mestne kanalizacije. Zadrževanje 1 Ta študija virov o koristih zelenih površin v urbanem okolju je povezana s Študijo virov o koristih zelenih površin za prilagajanje naselij na podnebne spremembe (Šifkovič in sod., 2022). 53 deževnice z mestno vegetacijo, zelenimi ϻ podpiranje naravnih habitatov in biotske in ozelenjenimi ter ustrezno načrtovanimi raznovrstnosti, površinami lahko zmanjša velikost in gostoto ϻ razbremenjuje kanalizacijski sistem, kanalizacijskega sistema ter s tem stroške ϻ ustvarjanje podobe in identitete kraja, gradnje in vzdrževanja mestne kanalizacijske ϻ krepitev podnebne odpornosti. infrastrukture. Naselja te funkcije zelenih površin še ne prepoznavajo in izkoriščajo Pri varstvu pred urbanimi poplavami nas dovolj (Kabisch in sod., 2017). Upravljanje zanima zlasti preprečevanje poplav skozi z vodo v urbanem okolju tako poleg oskrbe upravljanje voda na mestu nastanka. Tako s pitno vodo in odvodnjavanja in čiščenja je cilj količino padavinske vode prestrezati, odpadne vode zagotavlja pomembno zadržati in usmeriti v podtalje ter preprečiti javnogospodarsko storitev za prebivalstvo – mešanje s komunalno odpadno vodo. varstvo pred poplavami (Radinja in sod., 2020). Ločevanje je smiselno tudi z ekonomskega vidika – izgradnja komunalne infrastrukture Rešitve se v urbanem okolju običajno iščejo za ločevanje padavinskih voda je namreč v smeri »sive« infrastrukture, optimizirane drago (Huyghe in sod., 2021). Belgijsko na čim hitrejše odvajanje voda (Kabisch in mesto Antwerpen se je z izzivom urbanih sod., 2017; Radinja in sod., 2021). Pri tem poplav, ki jih povečuje tudi dvig morske pozabljamo, da tudi samo urbano okolje gladine, spopadlo skozi upravljanje celotnega potrebuje določen zdrav nivo vlažnosti, ki vodnega cikla skozi kazalnik učinkovitosti blaži učinke toplotnih otokov. Tako se cilji in trajnosti. Huyghe in sodelavci ugotavljajo, blaženja učinkov vročinskih valov, posebej da je tamkajšnji kanalizacijski sistem učinkov toplotnih otokov, in cilji odpornosti star in nadgradnja je draga, rešitve zato na nenadne močne nalive prekrivajo, s tem pa iščejo v modro-zeleni infrastrukturi skozi se krepi skupna moč koristi (Kabisch in sod., ukrepe zadrževanja in krožne rabe vode in 2017; Radinja in sod., 2021). Modro-zeleno povečevanja deleža zelenih površin. Danes infrastrukturo je zato razumeti ne le kot rešitev Antwerpen uvrščamo med 20 mest, ki se za upravljanje s padavinsko vodo, temveč z upravljanjem vode najbolje spopadajo. tudi zaradi številnih drugih presečnih koristi To opredeljuje ti. indikator »modrih« mest s področja varstva narave in krepitve biotske (ang. The Blue City Index), ki na podlagi 24 raznovrstnosti, urbanističnega načrtovanja, kvalitativnih indikatorjev ovrednoti njihovo tudi kmetijstva in gozdarstva (Radinja in sod., učinkovitost (Huyghe in sod., 2021). 2021): ϻ izboljšanje poplavne varnosti, Modro-zelene rešitve z različnimi tehničnimi ϻ izboljšanje kakovosti vode in preprečevanje ukrepi in zasaditvami omogočajo ponikanje škodljivih vplivov onesnaženih odpadnih in zajemanje ter zadrževanje padavin in vode voda, na terenu, razporedijo padavinsko vodo med ϻ izboljšanje vlažnosti zemljine, mokre in suhe zadrževalnike in na stroškovno 54 učinkovit način ustvarjajo znosnejšo lokalno ϻ Drevesa, ki absorbirajo deževnico. klimo in zmanjšujejo ogroženost pred urbanimi ϻ Zeleni kanali, zbiralni bazeni in poplavami. Primeri takih rešitev so deževni zadrževalniki, ki upočasnijo pretok vode. vrtovi (ang. rain gardens), mokrišča, obraščeni drenažni kanali ob cestah (ang. bioswales), pa Kjer so ukrepi zelene infrastrukture izvedljivi, tudi zelene strehe in grajeni sistemi za zajetje so stroškovno ugodnejši za zmanjšanje nevihtne vode, npr. rezervoarji za vodo, vodna tveganja poplav zaradi nalivov, kot siva telesa in podzemni vodonosniki (Kabisch in infrastruktura, ki bi dosegla enako stopnjo sod., 2017). varstva (EEA, 2017, str. 79). Glede ocene stroškovne učinkovitosti so obravnavani Poleg tega je to tudi možnost in priložnost primeri pokazali, da se zelene in sive za zbiranje padavinskih voda in njihovo rešitve razlikujejo v nekaj temeljnih vidikih. skladiščenje za zalivanje zelenih površin v Rešitve zelene infrastrukture pogosto sploh sušnem obdobju. Deževnica s streh, cest preprečijo poplavo, dočim sive rešitve služijo in parkirišč se lahko zbira v kanal (Tóth, zgolj kot zaščita pred višjo ravnjo vode. 2015, str. 134). Iste cilje kot infrastruktura Pri tem lahko slednje nudijo lažen občutek odvodnjavanja lahko dosega zelena varnosti, saj poplave pogosto presežejo te infrastruktura za zajemanje, skladiščenje in ovire. Zelene površine je res treba vzdrževati, prenos padavinskih voda. Kabisch s sodelavci vendar pa se ob primerni skrbi njihov rok ne (2017) izpostavijo zlasti naslednje načine: izteče, niti niso podvržene takim poškodbam ϻ Zajemanje oziroma zbiranje padavinskih kot siva infrastruktura. Poleg tega zelena voda iz streh in ostalih zatesnjenih infrastruktura nudi še druge koristi, ki jih siva oziroma tlakovanih površin, kot so ne nudi (ibid., str. 81). parkirišča, za ponovno uporabo. Zeleni kanali, zbiralni bazeni, zadrževalniki tudi Kot odziv na izziv s nenadnimi in obilnimi upočasnijo pretok vode. padavinami v urbanem okolju so se razvile ϻ Zelene strehe, ki vključujejo plast prsti, tudi dobre prakse načrtovanja: ustvarijo živo površino, ki zmanjša delež ϻ Varovanje in obnavljanje močvirij – ti vode, ki odteče iz strehe. so eni najbolj bogatih in tudi najbolj ϻ Prepustni pločniki, ki delujejo kot občutljivih habitatov, ki lahko nudijo trda površina za hojo ali vožnjo, lahko pomembne ekosistemske storitve omogočajo propustnost deževnice, prebivalcem mest (Kabisch in sod., 2017, da prodre v zemljo ali podzemno str. 112). Akumulirajo padavinsko vodo in skladiščenje. vlažijo okolico v sušnih časih. Obstajajo ϻ Sistemi za biološko zadrževanje voda, tudi primeri sonaravnih rešitev, povezanih na primer deževni vrtovi, zbirajo odtok v z mokrišči (Kabisch in sod., 2017, str. 112). ribnik, preden se filtrira skozi vegetacijo ϻ Predstavitev različnih načinov sonaravnih in tla. za uravnavanje padavinske vode – na 55 1 ha zemljišča so javnosti predstavljene Viri in literatura izvedene rešitve prepustnega pločnika, EEA – European Environment Agency. 2017. zelene strehe, ozelenjenega drenažnega Promoting cost-efficient flood risk reduction kanala, mokrišča, zadrževalnega ribnika in via green infrastructure solutions. Luxembourg: podobne v kraju Lamb Drove, Cambourne, Publications Office of the European Union. https://www.eea.europa.eu/publications/green-Združeno kraljestvo (Kabisch in sod., 2017, infrastructure-and-flood-management str. 126). Huyghe, W. in sod. 2021. Assessment of the urban ϻ Ozelenjevanje streh in dvig deleža water cycle in Antwerp (BE): The City Blueprint prepustnosti parkirišč v manjšem naselju Approach (CBA). Cleaner Environmental Systems, 2. DOI: 10.1016/j.cesys.2021.100011 Monnikenhuizen, Arnhem, Nizozemska IFLA Europe. 2019. Designing change: Stormwater (Kabisch in sod., 2017, str. 126). management – Climate change and new solutions ϻ Nazoren prikaz načinov uravnavanja for water management in the city. https:// voda z zelenimi sistemi z ilustriranimi www.iflaeurope.eu/assets/docs/Stormwater_ management_brochure_website_version_wm_ENG. predlogi zelene strehe, deževnega vrta in pdf vodnega zadrževalnika, dvig prepustnosti Kabisch, N. in sod. (ur.). 2017. Nature-Based površin, vzpostavitev trajnih ribnikov Solutions to Climate Change Adaptation in Urban za zadrževanje, dvig deleža prekritosti Areas Linkages between Science, Policy and Practice. SpringerOpen, Springer international površine z drevesnimi krošnjami, Publishing AG. DOI: 10.1007/978-3-319-56091-5_1 ozelenjeni filtrirni pasovi in kanali in Radinja, M. in sod., 2020. Krožno upravljanje z vodo druge rešitve, ki upočasnijo pretok vode v urbanem okolju, v: Slovenski vodar 30. Društvo in zmanjšujejo nevarnost poplav (IFLA vodarjev Slovenije, 6—10 Europe, 2019). Radinja, M. in sod. 2021. Vodarski pogled na uvajanje modro-zelene infrastrukture. Urbani izziv, 32 (1): 28—39. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2021-32-01-003 Šifkovič in sod. 2022. Študija virov o koristih zelenih površin za prilagajanje naselij na podnebne spremembe. IPoP – Inštitut za politike prostora: Mreža za prostor. https://www.mrezaprostor.si/ gradiva/zakljucki/koristi-zelenih-povrsin-studija-virov/ Zimmermann in sod. 2016. Urban Flood Risk Reduction by Increasing Green Areas for Adaptation to Climate Change. Procedia Engineering, 161. DOI: 10.1016/j.proeng.2016.08.82 56 Ekonomske koristi zelenih površin1 Ekonomske koristi urejanja zelenih površin posredno zagotavljajo. Pomembnosti narave posebej izpostavljamo zaradi velike in naravnih prvin oziroma naravnega kapitala zahtevnosti njihovega merjenja in zaradi se začenjajo, vsaj v razvitih družbah, vedno posebnosti javnih zelenih površin kot bolj zavedati in vedno močnejša so zato tudi komunalne infrastrukture kolektivnega prizadevanja za to, da bi se ta izrazilo tudi značaja in specifičnega, z naravnimi procesi skozi ekonomske in finančne analize. pogojenega delovanja. Narava in predvsem raba javnih zelenih površin ter tudi naše Ekonomska vrednost zelenih površin uživanje v sobivanju z zasebnimi zelenami je sestavljena iz vrednosti zemljišča, površinami in drevesi, vplivajo na to, da se vegetacije, morebitne opreme in ureditev, uporabniki sorazmerno slabo zavedamo bivših vlaganj in uporabne vrednosti površin dela in stroškov urejanja. Večino časa ter iz ekosistemske vrednosti, ki izvira iz zelene površine in drevesa v urbanem okolju posrednih koristi, ki jih zelene površine delujejo v našo korist, ustvarjajo podobo in zagotavljajo mestnim prebivalcem in okolju. nam omogočajo rekreacijo, ne da bi se rabili Med ekosistemske koristi prištevamo kakorkoli ukvarjati s tem, kako so se tam varovanje tal in vode, čiščenja zraka in znašle, ali da bi se posebej zavedali dela z vode, ponor ogljika in filtracijo mikrodelcev, načrtovanjem in vzdrževanjem. blaženje temperaturnih ekstremov in zadrževanje padavin. Za prebivalce zelene Pa vendar, stroške varstva in razvoja, površine pomenijo možnost regeneracije načrtovanja, rabe in urejanja teh na in rekreacije, zagotavljajo zdravje in dobro videz sorazmerno samoumevnih sestavin počutje ter omogočajo družbeno povezanost našega bivalnega okolja lahko razumemo in vključenost, izenačevanje socialnih razlik kot prispevek k zagotavljanju zdravega, in izobraževanje. Med koristi zelenih površin uporabnega, varnega in odpornega bivalnega prištevamo tudi vpliv na zniževanje stroškov okolja za vse ter po tem takem tudi kot hlajenja in ogrevanja stavb, na vrednost prispevek k splošni blaginji in bogastvu. nepremičnin, prepoznavnost in razvojno Vlaganja v varstvo, razvoj in vzdrževanje privlačnost okolja. Vse te resnično raznolike zelenih površin na dolgi rok pomenijo koristi zelenih površin je same po sebi težko vlaganje v zagotavljanje koristi, ki jih natančno finančno ovrednotiti. Poleg tega je ljudem in okolju te površine neposredno in treba pri ekonomskem vrednotenju 1 Ta študija virov je povezana s Študijo virov o koristih zelenih površin za prilagajanje naselij na podnebne spremembe (Šifkovič in sod., 2023). Ekonomske koristi zelenih površin1 Ekonomske koristi urejanja zelenih površin posredno zagotavljajo. Pomembnosti narave posebej izpostavljamo zaradi velike in naravnih prvin oziroma naravnega kapitala zahtevnosti njihovega merjenja in zaradi se začenjajo, vsaj v razvitih družbah, vedno posebnosti javnih zelenih površin kot bolj zavedati in vedno močnejša so zato tudi komunalne infrastrukture kolektivnega prizadevanja za to, da bi se ta izrazilo tudi značaja in specifičnega, z naravnimi procesi skozi ekonomske in finančne analize. pogojenega delovanja. Narava in predvsem raba javnih zelenih površin ter tudi naše Ekonomska vrednost zelenih površin uživanje v sobivanju z zasebnimi zelenami je sestavljena iz vrednosti zemljišča, površinami in drevesi, vplivajo na to, da se vegetacije, morebitne opreme in ureditev, uporabniki sorazmerno slabo zavedamo bivših vlaganj in uporabne vrednosti površin dela in stroškov urejanja. Večino časa ter iz ekosistemske vrednosti, ki izvira iz zelene površine in drevesa v urbanem okolju posrednih koristi, ki jih zelene površine delujejo v našo korist, ustvarjajo podobo in zagotavljajo mestnim prebivalcem in okolju. nam omogočajo rekreacijo, ne da bi se rabili Med ekosistemske koristi prištevamo kakorkoli ukvarjati s tem, kako so se tam varovanje tal in vode, čiščenja zraka in znašle, ali da bi se posebej zavedali dela z vode, ponor ogljika in filtracijo mikrodelcev, načrtovanjem in vzdrževanjem. blaženje temperaturnih ekstremov in zadrževanje padavin. Za prebivalce zelene Pa vendar, stroške varstva in razvoja, površine pomenijo možnost regeneracije načrtovanja, rabe in urejanja teh na in rekreacije, zagotavljajo zdravje in dobro videz sorazmerno samoumevnih sestavin počutje ter omogočajo družbeno povezanost našega bivalnega okolja lahko razumemo in vključenost, izenačevanje socialnih razlik kot prispevek k zagotavljanju zdravega, in izobraževanje. Med koristi zelenih površin uporabnega, varnega in odpornega bivalnega prištevamo tudi vpliv na zniževanje stroškov okolja za vse ter po tem takem tudi kot hlajenja in ogrevanja stavb, na vrednost prispevek k splošni blaginji in bogastvu. nepremičnin, prepoznavnost in razvojno Vlaganja v varstvo, razvoj in vzdrževanje privlačnost okolja. Vse te resnično raznolike zelenih površin na dolgi rok pomenijo koristi zelenih površin je same po sebi vlaganje v zagotavljanje koristi, ki jih težko natančno finančno ovrednotiti. Poleg ljudem in okolju te površine neposredno in tega je treba pri ekonomskem vrednotenju 1 Ta študija virov je povezana s Študijo virov o koristih zelenih površin za prilagajanje naselij na podnebne spremembe (Šifkovič in sod., 2023). 59 upoštevati tudi, da je izgubo zelenih površin, individualni dobiček. Ustvarjanje in poraba zaradi gradenj zelo težko ali skoraj nemogoče urbanih zelenih površin, kot so parki, vrtovi enakovredno nadomestiti. Pri ekonomskem in zelenice, ne podlegata klasičnim pravilom vrednotenju zelenih površin se moramo ponudbe in povpraševanja ter prostega zavedati omejenosti posameznih vrednotenj trga in zato podatki o njihovi vrednosti niso in upoštevati sestavljeno vrednost površin, enostavno dosegljivi. ureditev in koristi. Javne dobrine so tiste, katerih uporaba s Ta študija virov najprej predstavi metode strani ene osebe ne zmanjšuje uporabnosti vrednotenja koristi zelenih površin in mestnih drugim osebam, stroški zagotavljanja za dreves, v nadaljevanju pa podaja dodatnega pregled vrednotenja različnih uporabnika so »Ekonomske koristi vidikov koristi, kot so klima, praktično nični, zelenih površin so tesno zadrževanje padavinske vode, njihova uporaba ni povezane in prepletene javno zdravje, ogrevanje in hlajenje tekmovalna in tudi objektov in vrednost nepremičnin. z njihovimi okoljskimi ne izključujoča. Več raziskav oziroma študij je bilo in družbenimi koristmi, Zaradi velikega v preteklosti narejenih na temo zato jih je težko ločiti in pomena za družbo vrednotenja celotnega prispevka in njen razvoj ocenjevati ločeno.« parkov in posebej mestnih dreves, javne dobrine, zato je tudi njihovemu pregledu Arvanitidis in sod., 2019 kot so šole in namenjeno posebno poglavje. ceste, pa tudi Študija je izdelana na osnovi pregleda parki in druge zelene površine in mestna aktualnih znanstvenih člankov in izbranih drevesa, državljanom brezplačno zagotavlja drugih strokovnih virov o ekonomskem država oziroma občina. Javne dobrine so za vrednotenju zelenih površin v urbanem okolju državljane brezplačne, kar pa ne pomeni, in ponuja tudi veliko možnosti za poglobljeno da nič ne stanejo in da nimajo ekonomske nadaljnje preučevanje. vrednosti. Zelene površine podobno kot druge javne dobrine ustvarjajo številne koristi za ljudi in okolje tako na strani njihove Načini vrednotenja ekonomskih proizvodnje (ustvarjanja) kot na strani koristi zelenih površin potrošnje (rabe), zato je njihovo ekonomsko vrednost težko izmeriti. Ekonomsko vrednotenje zelenih površin v urbanem okolju je zahtevno, ker zelene Čeprav je pomen zelenih in javnih površin površine udejanjajo lastnosti javnih dobrin za kakovost bivanja in bivalnega okolja in zagotavljajo koristi, ki jih ni mogoče človeka prepoznan v urbanističnem preprosto meriti, niti ustvariti ali potrošiti za načrtovanju in je vključen v praktično vse 60 sodobne urbanistične koncepte, pa je imenovana zelena industrija, ki jo sestavljajo zanimanje za proučevanje koristi zelenih konstrukcije zelenih streh, trajnostno površin za življenje človeka in njegovo urejanje krajine, službe za zmanjševanje bivalno okolje skokovito poraslo šele odpadkov, arboristi, vrtni centri, službe nedavno, na prehodu 20. v 21. stoletje za oskrbo trat in še mnoge druge, eden pod vplivom neustavljive rasti mest ter najhitreje rastočih segmentov nacionalne zaostrovanja okoljske in podnebne krize. agrarne ekonomije (Fontes in sod., 2014). Iz ekonomskega vidika se kot očitna korist Na velik pomen rastočih ekonomskih urbanih zelenih površin kaže predvsem priložnosti in novih delovnih mest v povezavi dodana vrednost, ki jo zelene površine in z ambicioznim uveljavljanjem sonaravnih drevesa prinašajo okoliškim nepremičninam rešitev opozarja tudi priročnik Evropske ter prepoznavnosti in privlačnosti okolja komisije o vrednotenju vplivov sonaravnih za nove investicije in rabo, predvsem za rešitev ( Evaluating the impacts of Nature-razvoj turizma in posledično za povečevanje Based Solutions, 2021). prilivov dohodkov in davkov. Naložbe v zelene površine pa pozitivno vplivajo tako Ameriško industrijsko združenje Green Roofs na ustvarjanje novih delovnih mest kot na for Healthy Cities (zelene strehe za zdrava ustanavljanje novih podjetij in naložbe, kar mesta) je leta 2011 poročalo, da so ambicije vse prispeva k povečevanju lokalne bruto mesta Toronto glede urejanja zelenih streh, dodane vrednosti (Saraev, 2012). Arvanitidis uveljavljene šele dve leti prej s posebnim in sodelavci (2019) poleg tega opozarjajo, da podzakonskim aktom, že privedle do več so ekonomske koristi zelenih površin tudi kot 113.300 m2 novih zelenih površin na tesno povezane in prepletene z njihovimi strehah, načrtovanih za komercialne, okoljskimi in družbenimi koristmi, od katerih institucionalne in večstanovanjske objekte jih je tudi težko ločiti, zato je tudi težko v mestu (Green, 2011). ločeno ocenjevati ekonomski učinek brez Po navedbah združenja povezave z druge vrste koristmi. Povezanost so s tem zagotovili že med različnimi vrstami koristi zelenih površin več kot 125 polnih rednih ustvarja tudi številne vzročno posledične zaposlitev v izdelavi, pozitivne učinke in sinergije (Arvanitidis in projektiranju, montaži sod., 2009). in vzdrževanju streh; pa zadrževanje padavinske Vrednost urejanja zelenih površin in vode v obsegu približno zagotavljanja funkcij narave se z razvojem 50 olimpijskih bazenov vsako mest in potreb po novih tehničnih rešitvah, leto ter letni prihranek energije v kot so zelene strehe in stene, zelena višini več kot 1,5 milijona kWh za lastnike infrastruktura in sonaravne rešitve, hitro stavb. Eden močnejših argumentov proti povečuje. V ZDA je bila pred desetimi leti tako gradnji zelenih streh so po poročanju 61 združenja lahko stroški investicije in Ugotovitve so Wang in sodelavci temeljili na vzdrževanja, ki so po kalkulacijah res višji kot obširni primerjalni študiji o ekosistemskih za običajno streho, a se začnejo investitorju funkcijah zelenih površin, ki je zajemala 148 oziroma lastnikom stavbe kmalu vračati člankov in publikacij, v kateri so ocenjevali z manjšo porabo energije, nižjimi stroški tudi ekonomske učinke. Kot glavni so bili upravljanja meteorne vode in s potencialno prepoznani učinki na podnebje in porabo daljšim življenjskim ciklom zelene strehe kot energije, kakovost zraka, zmanjševanje pri običajni strehi, kar prihrani tudi stroške hrupa in estetska vrednost (podobo okolja). odlaganja odpadkov, ki nastanejo ob prenovi Glede ekonomskih učinkov so ugotavljali, (Green, 2011). da so informacije razdrobljene, nepopolne, odvisne od časa in konteksta in da področje Fontes in sodelavci (2014) so v študiji potrebuje več empiričnih študij, ker bi boljše Univerze v Michiganu primerjali pričakovane vrednotenje storitev mestnega ekosistema stroške običajnih streh s stroški zelene lahko zagotovilo pomembne informacije strehe, velike 1.950 m2, z vsemi njenimi za razvoj stroškovno učinkovitega prednostmi, kot sta zadrževanje meteorne urbanističnega načrtovanja in za optimizacijo vode in izboljšano javno zdravje zaradi upravljanja mestne zelene infrastrukture absorpcije neželenih toplogrednih plinov. (Wang in sod., 2014). Namestitev zelene strehe bi stala približno 440.000 EUR2 v primerjavi s 317.000 EUR za Tudi Bockarjova in sodelavci (2018) so izdelali običajno streho, vendar bi zelena streha obsežno meta analizo hitro rastoče literature v svoji življenjski dobi prihranila približno na temo ekonomskega vrednotenja zelene 190.000 EUR in skoraj dve tretjini teh in modre mestne infrastrukture v različnih prihrankov bi izhajali iz zmanjšanih potreb kontekstih in vanjo vključili 36 objavljenih, stavbe po energiji (Fontes in sod., 2014). strokovno recenziranih študij od leta 1976 do Tudi Wang in sodelavci (2014) ugotavljajo, leta 2016 ter preko njih povzeli odzive več kot da vegetacija na strehi zagotavlja prihranek 41.000 posameznikov z vsega sveta. Njihove energije in sicer približno 235 EUR/drevo/ glavne ugotovitve so, da je vrednost narave leto, medtem ko so koristi regulacije (na hektar) višja, ko je naravno območje kakovosti zraka ocenili na nekje med manjše (na primer v večjih mestih), poleg 0,11 EUR in 0,6 EUR/m2 drevesnega pokrova tega pa se percepcija vrednosti narave dviga na leto. Najvišje ekonomske vrednosti so skupaj z gostoto in dohodkom prebivalstva pripisane učinku na regulacijo hrupa in ter števila (potencialnih) uporabnikov. Če estetsko vrednotenje urbanega zelenja je anketa kot sredstvo meritve uporabila in to od 20 do 25 EUR/osebo/leto (ibid.). davek, so bile vrednosti zelenih površin 2 Vse valute so bile pretvorjene v EUR oktobra 2023. 62 bistveno nižje, kar so razložili kot odraz zelenih površin v urbanem okolju in s nenaklonjenost ljudi do povečevanja davkov tem opozorila na spregledane družbene v primerjavi z drugimi oblikami plačila posebnosti ekosistemskih koristi zelenih za zelene površine, kot so donacije ali površin v urbanem okolju v siceršnjih vstopnine. Ugotovili so tudi, da so parki po obravnavah ekosistemskih koristi. Njuna ugotovitvah njihove ankete najbolj cenjena študija je obravnavala primere skupnostno vrsta urbane narave, upravljanih urbanih estetske storitve zelenih površin »Raziskave lahko pomagajo in storitve kulturne v severozahodni oblikovalcem mestnih politik dediščine pa so Angliji in sicer sta bolje razumeti ekosistemske najbolj cenjene identificirala 91 koristi narave v mestih in ekosistemske območij in podrobno storitve, ki jih parki sprejemati bolj informirane obdelala primere zagotavljajo. Za odločitve o uvajanju sonaravnih dvanajstih območij manj cenjene so se rešitev ter lahko tudi prispevajo ter ocenjevala v raziskavi izkazale k premagovanju ovir glede njihovo vrednost rekreacijske glede štirih ekonomske zaželenosti in regulacijske ekosistemskih določenih sonaravnih rešitev.« storitve (na primer storitev. Izračunana ureditve za lokalno Bockarjova in sod., 2018 je bila projekcija regulacijo podnebja, vrednosti upravljanja zmanjšanje hrupa ali regulacijo poplav) zemljišč, pri katerem sodelujejo v skupnost ter biotska raznovrstnost in habitatne povezani člani lokalne skupnosti, in storitve. Analiza Bockarjova in sodelavcev je primerjana z obstoječo referenco za odkrila tudi nekatere razlike v vrednotenju vrednost upravljanja urbanih zelenih površin funkcij zelenih površin med evropskimi in iz podatkovne zbirke The Economics of drugimi regijami in nakazala, da je potrebno Ecosystems and Biodiversity (TEEB). Študija pri vrednotenju upoštevati regionalne in primerov, ki sta jo izdelala Dennis in James družbene razlike oziroma lokalne pogoje in za (2016) je pokazala, da skupnostno upravljana vsako mesto pripraviti konkretno prilagojeno območja zagotovijo pomembno dodano oceno. vrednost naravnemu kapitalu mest, zato avtorja pozivata k pozornemu upoštevanju Do posebej zanimive ugotovitve sta v socialno-ekoloških kontekstov pri študiji o sodelovanju uporabnikov pri vrednotenju ekosistemskih storitev. upravljanju urbanih zelenih površin prišla Dennis in James (2016). Ugotovila sta, da Precej očitno je, da smo pri vrednotenju sodelovanje uporabnikov pri upravljanju ekonomskih učinkov urbanih zelenih površin povečuje vrednost ekosistemskih storitev soočeni z odsotnostjo normalnega trga in cen, 63 kar pa še zdaleč ne pomeni, funkcij zelenih površin oziroma prostora da zelene površine nimajo kot so podoba in estetska vrednost, ekonomske vrednosti. psihološka dobrobit, socialne interakcije, V najširšem smislu je ipd. ter tudi koristi za prihodnje generacije, njihova ekonomska obstoj in dobrobit človeštva (Arvanitidis in vrednost vsota vrednosti, ki sod., 2009; Choumert in Salanié, 2008; van jo ljudje, tako individualno Leeuwen in sod., 2010). kot kolektivno, pripisujejo naravi (Arvanitidis in sod., 2009). Nekdanja komisija Upoštevajoč navedene vrste vrednosti so britanske vlade za arhitekturo in grajeno v uporabi tri glavne metode za vrednotenje okolje – CABE Space (2005) loči tri osnovne ekonomske vrednosti zelenih površin vrste ekonomske vrednosti zelenih površin in (Arvanitidis in sod., 2009): sicer: 1. metoda pogojnega vrednotenja (ang. ϻ neposredna ali direktna vrednost rabe, contingent valuation ali willingnes to pay ki se odraža skozi možnosti rekreacije, − WTP), ki uporablja anketne vprašalnike, plačevanje za športne objekte in podobno, s katerimi uporabnike neposredno ϻ posredna ali prelivna vrednost, ki se sprašuje o njihovi pripravljenosti plačati za odraža na drugih področjih in dejavnostih, ohranjanje in izboljšanje zelenih površin kot na primer v javnem zdravju, poslovnih ali sprejeti odškodnino za upad njihove priložnostih ali varnosti prostora in kvalitete; ϻ simbolna vrednost, ki se odraža na primer v 2. metoda vrednotenje ugodja (ang. podobi kraja in ni povezana z uporabo in ne hedonic pricing), ki temelji na podrobnih pušča nobene bistvene vedenjske sledi. podatkih o vrednosti in ceni nepremičnin upoštevajoč lastnosti nepremičnine kot Arvanitidis in sodelavci (2009) pa vrednost so velikost, starost in podobno, da se urbanih zelenih površin preprosto razdelijo na določi implicitni delež vrednosti zelenih dve vrsti vrednosti: površin v ceni nepremičnine; ϻ uporabno vrednost (ang. use value), 3. metoda stroškov poti (ang. travel costs ki predstavlja neposredne ekonomske method), ki vrednoti neposredno in koristi funkcij prostora, kot so na primer posredno ekonomsko vrednost časa in za rekreacijo, vrtičkarstvo, pridobivanje drugih stroškov za poti do zelenih površin. lesa in podobno, ter tudi posredne koristi zelenih površin in njihovih funkcij za Po metodi pogojnega vrednotenja so tako zdravje, izobraževanje in varstvo okolja npr. Xu in sodelavci (2020) v okrožju Pinggu v ter tudi vrednosti dodeljene potencialnim Pekingu raziskali pripravljenost javnosti, da prihodnjim obiskom in bi plačala za ohranitev zelenih površin. Oceno ϻ neuporabno vrednost (ang. non-use value), vrednosti neuporabe mestnih zelenih površin ki predstavlja vrednost nematerialnih so izvedli s 1000 anketiranci, ki so sodelovali 64 v osebnem anketiranju. Več kot polovica, to V luči pritiska stroškov upravljanja zelenih je 55,9 % anketirancev, je bilo pripravljenih površin na občinske proračune sta van plačati za ohranitev zelenih površin, Zoest in Hopman (2014) iskala nove modele anketiranci, ki niso bili pripravljeni plačati financiranja mestnih zelenih površin. Po za ohranitev, pa verjamejo, da bi morala biti navdihu nizozemske študije sta postavila za ohranjanje in izboljšanje zelenih površin hipotezo, da bo (monetizirana) vrednost odgovorna vlada. Okoljska ozaveščenost je ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo ključni dejavnik, ki je v raziskavi pozitivno mestne zelene površine, pogosto večja vplival na pripravljenost plačati. Raziskava je od stroškov upravljanja in tako oblikovala bila izvedena v povezavi z namenom mesta pobudo za razvoj orodja, s katerim bi bile Peking, da poveča svoje zelene površine. finančne koristi zelenih površin vidne v občinski bilanci stanja. Od tedaj je Z uporabo metode pogojnega vrednotenja bilo izdelanih več orodij za vrednotenje sta tudi Chen in Jim (2006) ugotovila, da ekonomskih koristi dreves in zelenih bi ljudje sprejeli plačilo približno 1,65 EUR površin v pomoč mestom pri načrtovanju na osebo na mesec kot vstopnino v park v in upravljanju zelenih površin. Očitno mestu Guangzhou (Kitajska), kar bi skupaj mestom pri načrtovanju novih ureditev in letno zneslo šestkrat več kot znašajo stroški zagotavljanju sredstev za upravljanje lahko vzdrževanja parka in je značilno povezano koristi, da poznajo ekonomsko vrednost s pozitivno percepcijo gozda kot zelo zelenih površin in njihovih koristi. pomembne dobrine. Tudi na Nizozemskem so Derkzen in Vrednotenje urbanih gozdov in sodelavci (2017) pri raziskovanju odnosa dreves prebivalcev dveh sosesk Rotterdama do Nekatere študije ekonomskega vrednotenja zelene infrastrukture glede prilagajanja posvečajo posebno pozornost urbanim podnebnim spremembam, ugotovili, da je kar drevesom in gozdovom. Dokazov o tem, kako dve tretjini vprašanih pripravljenih plačati odrasla drevesa kot posamezne rastline za ukrepe zelene infrastrukture. Pri tem se (prvine narave) in v skupinskih sestojih je večina strinjala, da je davek 15 EUR na v urbanem okolju prispevajo k zdravju gospodinjstvo na leto še sprejemljiv. Ko so in dobremu počutju ljudi ter h kakovosti jim bile predstavljene koristi zelenih površin, okolja in vrednosti nepremičnin ter razvoju pa so bili pripravljeni plačati tudi več (tisti, dejavnosti v prostoru, je veliko (Tyrväinen et ki lahko). Anketa je bila izvedena v živo z 200 al., 2005, Chen in Jim, 2008). Sistematično prebivalci zvečer med delavniki in vikendi so raziskovalci podatke o teh koristih začeli avgusta in septembra 2014. zbirati že prej kot tiste o koristih zelenih površin in pogosto so dokazi o koristnosti 65 dreves tudi podlaga ocenjevanju vrednosti letih koristi dreves začnejo rasti eksponentno zelenih površin. in merjeno v času 200 let dobi drevo tako potencial, da prispeva v okolje za okoli Tako lahko na primer po podatkih britanskega 470.000 EUR koristi. V primerjavi s tem novim socialnega podjetja GreenBlue Urban (2018) načinom sajenja pa standardno sajeno eno veliko drevo s premerom debla 75 cm ulično drevo v enakem časovnem okviru 200 prestreže 10-krat več onesnaženega zraka let prineslo le 24.000 EUR koristi (GreenBlue in shrani do 90-krat več ogljika in prispeva Urban, 2018). Podobno si za dolgoživost do 100-krat več listne površine kot drevo s mestnih dreves na tlakovanih površinah premerom 15 cm. Vendar pa se število velikih prizadeva tudi sistem saditve dreves v dreves v mestih hitro zmanjšuje in zato strukturna tla, ki so ga razvili v Stockholmu starejša, večja drevesa redno nadomeščajo ( Stockholm Tree Pits) in se hitro širi tudi v nova drevesa, ki pa ostajajo iz različnih druga mesta. razlogov precej manjša tudi, ko se postarajo, če sploh se postarajo, saj pogosto sploh ne Pri mestnih gozdovih velja, da se večino dosežejo res visoke starosti. Novo drevo, ki časa njihove koristi za ljudi in okolje zdijo ga je pogosto treba zamenjati, ne prinaša samoumevne in ni zelo očitno, da imajo pomembnih koristi okolju v svoji življenjski za ljudi posebno ekonomsko vrednost. dobi, saj nikoli ne zraste dovolj, da bi razvilo Ta se pokaže šele ob nevarnosti njihove krošnjo z ustrezno listno površino, ki je izgube oziroma spreminjanju namembnosti gonilna sila zagotavljanja koristi drevesa zemljišč v drugo vrsto rabe. Na Finskem je oziroma njegovih ekosistemskih koristi. Tyrväinen (2001) raziskoval ekonomske koristi in stroškov vzdrževanja gozda v mestih Ista študija tudi poroča, da so bila stara Joensuu in Salo, ki sta srednje veliki mesti. V velika drevesa predvsem sajena tudi na Joensuuju je bila približno polovica vprašanih način, da so imele korenine prosta tla za v naslednjih treh letih pripravljena nekaj rast in razvoj in so tako na primer platane v plačati, da bi preprečili zmanjševanje gozdnih Londonu živele tudi preko 200 let, medtem parkov v stanovanjskem območju. V Salu je ko je danes pričakovana življenjska doba bilo za preprečitev odstranjevanja gozda za številnih novo posajenih dreves samo nekje namene gradnje pripravljenih nekaj plačati od od 8 do 15 let (GreenBlue, 2018). Zato si je 48 do 66 % vprašanih. Večina anketirancev, v potrebno predvsem prizadevati za zdravo rast Joensuuju 96,3 % in v Salu 84,5 %, je ob tem velikih dreves, ker bodo samo veliki primerki poročala, da je v zadnjem letu tudi uporabljala nudili tudi velike koristi. Najpomembnejši mestne gozdove. Večina obiskovalcev je bila pri tem je sistem sajenja in koreninjenja. V tudi pripravljena plačati za uporabo gozdnatih podjetju GreenBlue so zato razvili poseben rekreacijskih površin. Ugotovljene vrednosti sistem sajenja – The GreenBlue Root Space mestnega gozda so potem primerjali s stroški System, s pomočjo katerega po približno 50 vzdrževanja območij in vrednostjo zemljišča 66 v alternativni rabi. Rezultati so pokazali, da (skupaj 4,5 milijona EUR) v Modestu in 78,89 so denarne koristi mestnega gozda veliko EUR/drevo (skupaj 2,2 milijona EUR) v Santa višje od trenutnih stroškov vzdrževanja. V Monici na leto. Te koristi v obeh primerih Joensuuju je skupna rekreacijska vrednost daleč presežejo stroške, ki jih imata obe območja Repokallio (86 ha) z uporabo nižje mesti z letnim vzdrževanjem urbanih gozdov ocene po metodi pogojnega vrednotenja – v Modestu je skupni strošek vzdrževanja 2,5 (povprečna ocena/sezono) znesla 300.000 milijona EUR, v Santa Monici pa 1,4 milijona EUR, kar je 10 do 20-krat več od neposrednih EUR (Chen in Jim, 2008). letnih stroškov upravljanja območja (Tyrväinen, 2001). V posebni ekonomski analizi parkovnega sistema v državi Washington so Schundler Za ocenjevanje vrednosti ekosistemskih in sodelavci (2015) ugotovili, da 35 milijonov storitev mestnih gozdov pa so bili uporabljeni obiskovalcev na leto v parkih ustvari približno tudi drugi pristopi. V študiji čikaškega 1,3 milijarde EUR prihodka od prodaje različnih mestnega gozdnega ekosistema sta Chen izdelkov in storitev, poleg tega pa parki na in Jim (2008) ugotovila, da lahko prihranki leto ustvarijo tudi od 0,4 do 1,1 milijarde energije, zmanjšanje onesnaženosti EUR vrednosti z ekosistemskimi storitvami zraka, večji ponor ogljikovega dioksida in (podoba okolja, habitati za divje živali in preprečene emisije ogljika, preprečeno naravno filtriranje vode za vzdrževanje odtekanje vode in druge koristi, povezane lokalnih vodnih sistemov. z drevesi, večkrat odtehtajo stroške njihovega sajenja in vzdrževanja. Koristi Mestni parki in zelene površine imajo sami so bile ocenjene na 56 milijonov EUR/ po sebi svojo intrinzično vrednost, torej leto, medtem ko so stroški urejanja in vrednost ne glede na njeno uporabnost za vzdrževanja znašali 20 milijonov EUR/leto. človeka. Poleg te vrednosti zagotavljajo Prevedeno na eno drevo je bil presežek ljudem tudi vrsto neposrednih in posrednih koristi vreden 380 EUR na posajeno drevo (30 koristi, ki podpirajo zdravo in produktivno let, 7-odstotna diskontna stopnja, 95.000 življenje ter odporne in povezane skupnosti posajenih dreves). Razmerje med koristmi (Cohen in sod., 2022). V publikaciji Making in stroški 2,83 je pokazalo, da je vrednost Parks Count – The Case for Parks (The Parks predvidenih koristi skoraj trikrat večja od Alliance, 2020, str. 6) avtorji skozi ilustracijo vrednosti predvidenih stroškov. Pokazalo se z navedenimi okoljskimi, družbenimi in je tudi, da je pri vrednosti koristi pomembna ekonomskimi koristmi parkov opozarjajo na tudi lokacija drevesa. V primerjavi urbanih to, da je na parke treba gledati tako skozi gozdov v dveh kalifornijskih mestih (Modesto stroške kot skozi njihove koristi. Opozarjajo in Santa Monica) pa je bilo ugotovljeno, namreč tudi na nevarnost, da podcenjevanje da je (upoštevajoč vse navedene koristi) pomena parkov lahko vodi v slabo povprečna letna vrednost 50,29 EUR/drevo 67 vzdrževanje, to pa vodi v slabše delovanje in izdelana z mednarodno krčenje ekosistemskih koristi. uveljavljenim orodjem i-Tree, je dodatno Rogers s sodelavci (2015) so zbrali podatke in možna tudi primerjava izračunali ocenjene finančne koristi izbranih glavnih ugotovitev funkcij mestnih dreves in gozdov glede na med svetovnimi mesti. kriterije odstranjevanje onesnaževal iz zraka, Rogers s sodelavci (2015, str. 63) zadrževanje padavinske vode, shranjevanje pripravi primerjavo števila dreves, ogljika, poraba energije v objektih, zniževanje površine drevesnih krošenj, oceno ogljičnega odtisa stavb, stroške zamenjave, zmožnosti shranjevanja in vrednost nepremičnin in sicer v ožjem in sekvestracije ogljika ter razširjenem delu Londona v projektu i-Tree ocene odstranjevanja Eco Project. Ključne podatke ocene finančne onesnažil med 19 koristi londonskih mestnih gozdov prikažejo večjimi mesti. z nazorno tabelo (ibid., str. 10), v kateri razdelijo finančne koristi glede na območje Zelene površine so del odprtih mestnih znotraj in onkraj mestnega okrožja. površin, ki jih ljudje pogosto uporabljajo. Zlasti parki ponujajo Študija je v času nastanka veljala za brezplačen, odprt, nediskriminatoren najbolj poglobljeno raziskavo mestnega dostop vsem, ves dan, vsak dan drevja na svetu in je zanimiva, ker zelo in so vidni pokazatelj kakovosti nazorno razkriva, kako veliko bogastvo soseske. Swanwick in sodelavci zares predstavljajo mestna drevesa in (2003) so na podlagi ugotovitev iz kako pomemben je njihov vpliv na pogoje Sheffieldske raziskave prav zato opozorili bivanja ter zdravje ljudi ter predstavlja dobro na njihovo posebno vlogo. Če bi se izračun informirano in strukturirano izhodišče za iz te študije uporabil za celotno mestno strateško načrtovanje razvoja in upravljanja prebivalstvo Anglije (ocenjeno na 37,8 mestnih dreves in gozdov (Rogers in sod., milijona v mestnih območjih z več kot 10.000 2015). Med drugim razkriva tudi, kako prebivalci), potem bi lahko okvirno ocenili, da pomembno je, da javne politike celovito 32,9 milijona ljudi v Angliji uporablja mestne naslavljajo načrtovanje in upravljanje vseh zelene površine, kar pomeni približno 2,6 dreves v mestu, ker so Rogers in sodelavci milijarde obiskov na leto in kaže na izjemen (2015) z zbranimi podatki razkrili, da je obseg rabe mestnih zelenih površin na skoraj 60 % dreves v Londonu v privatni nacionalni ravni in s tem na njihov izjemen lasti, hkrati pa, da drevesa v javni lasti pomen za urbane skupnosti. Da so ravno mestu in meščanom zagotovijo kar 60 % okolje in vrednost urbanih zelenih površin ekosistemskih koristi, ker so preprosto kot vrednota za ljudi pomembne, kaže tudi starejša in večja. Ker je londonska študija anketa, izvedena v Franciji. Ta pomen se 68 zato tudi odraža v proračunskem deležu 58 različnih vrst). Ta drevesa letno shranijo za ozelenitev njihovih mest, ki dosega v 5.700 ton ogljika (ocenjena vrednost koristi povprečju 4 do 5 % celotnega proračuna na 1 milijon EUR, odstranijo pa 1.600 dodatnih francoskih občin. V 24 največjih kanadskih ton ogljika letno (ocenjena vrednost koristi občinah pa predstavlja celo 10,8 % proračuna 31.000 EUR). V ZDA je letno shranjevanje občin (Choumert in sod., 2008). ogljika s parkovnimi drevesi ocenjeno na 75 milijonov ton (v vrednosti 15 milijard EUR), odstranjevanje ogljika letno pa na Uravnavanje urbane mikroklime 24 milijonov ton (v vrednosti 47 milijonov Drevesa na ulicah in vegetacija v parkih EUR). Ocenjuje se, da so ti učinki ocenjeni vplivajo tudi na lokalno klimo, na zračno na hektar drevesne površine letno za vlago, temperature in obremenjenost okolja skladiščenje ogljika 40 ton (v vrednosti 760 z ogljikov dioksidom in drugimi onesnaževali EUR), za odstranjevanje ogljika pa 12 ton (v (dušikov in žveplov dioksid, prašni delci). vrednosti 24 EUR) (Nowak in Heisler, 2010). Ogljikov dioksid in onesnaževala drevesa neposredno odstranjujejo in shranjujejo iz Običajno se za oceno shranjevanja zraka. Posredno pa drevesa vplivajo tudi na ogljikovega dioksida uporabljajo podatki nižanje temperature zraka in posledično o drevesnem pokrovu, podatki o radialni manjšo porabo energije v stavbah ter zato rasti debla pa se uporabijo za izračun manj izpustov iz proizvodnje te prav tako letnega shranjevanja ogljika. Količina emisij pozitivno vplivajo na lokalno klimo. ogljikovega dioksida, ki pa se jim zaradi koristi dreves izognemo, pa je odvisna Nowak in Heisler (2010) sta ugotovila, da od stopnje znižanja temperature zraka s velika drevesa (premer debla npr. okoli 75 krošnjami dreves po vsem mestu. Emisije cm) lahko shranijo približno 800- do 900-krat ogljika v mestih bi se lahko zmanjšale za več ogljikovega dioksida kot majhna drevesa 0,2 % do 3,8 % pri 11-% pokritosti z drevesi (npr. premer debla okoli 7,5 cm) in letno in za 3,2 % do 3,9 % pri 33-% pokritosti, odstranijo 50-krat več ogljika. Za Chicago je pri čemer sta pomembna regionalna bilo ocenjeno, da vrednosti hranjenja ogljika klima in sestava goriva, ki se uporablja na drevo nihajo v razponu od 6 centov za za pridobivanje energije (Chen in Jim, majhno drevo do več kot 50 EUR za največja 2008). Učinek pa je odvisen tudi od vrste drevesa. Za to mesto je bila ocenjena tudi dreves, njihove starosti, zdravstvenega korist zraka in klime za parkovne površine stanja, rastnih pogojev in okoljskih razmer. v velikosti približno 2550 ha, ki vsebujejo Z izbiranjem vrst z velikimi končnimi 274.000 dreves (76 % vseh mestnih dreves) z dimenzijami, zagotavljanjem dobrih rastišč gostoto povprečno 17,3 dreves na hektar in in pogojev, njihovim ohranjanjem, tako pokrivnostjo 31,6 % površin parkov (najmanj da dosežejo svoj polni biološki potencial, bi se povečala stroškovna učinkovitost 69 shranjevanja in odstranjevanja ogljikovega Zadrževanje padavinske vode dioksida in zmanjševanja dodatnih emisij zaradi rabe energije. Na drugi strani pa ne Zadrževalna sposobnost mestnih dreves smemo pozabiti, da drevesa komplementarno in gozdov je povezana z vrsto vegetacije procesu porabe ogljikovega dioksida in stopnjo neprepustne pokrivnosti tal v proizvajajo kisik. Ocenjeno je bilo, da lahko en konkretnem okolju. Zato lahko stroške hektar drevesnega pokrova v Brooklynu v New za preprečevanje poplav uporabimo kot Yorku proizvede neto približno 7 ton kisika pripomoček za oceno te ekosistemske na leto. Ta količina bi lahko zadovoljila letno storitve. Ugotovitve hidroloških simulacij porabo kisika 14 ljudi (Chen in Jim, 2008). kažejo, da različne količine obstoječega drevesnega pokrova zmanjšajo odtok Drevesa pa vplivajo na klimo tudi z boljšo meteorne vode v mestih za 4 % do 8 % in da kakovostjo zraka. Študija v mestu Guangzhou lahko vsako povečanje drevesnega pokrova na Kitajskem je pokazala, da so mestna dodatno zmanjša odtok (Chen in Jim, 2008). drevesa leta 2000 v povprečju odstranila 312 Na primer v Daytonu v Ohiu je obstoječa ton onesnaževal zraka (tj. SO , NO in PM). 22-% pokritost s krošnjami zmanjšala 2 2 Vrednost tega je bila ocenjena z določitvijo potencialni odtok za 7 % za intenzivno mejnih stroškov za odstranitev vsakega nevihto, povečanje pokritosti s krošnjami na onesnaževala s »komercialno« storitvijo, 29 % pa bi zmanjšalo odtok za skoraj 12 % pri čemer je skupna ocenjena vrednost (Chen in Jim, 2008). Za Peking pa so Zhang odstranjevanja onesnaževal iz zraka, vključno in sodelavci (2012) ocenili gospodarsko z O , PM , NO , SO in CO, v povprečju 0,06 korist zmanjšanja odtekanja deževnice 3 10 2 2 EUR/m2 drevesnega pokrova/leto (odvisno na podlagi podatkov o inventarju mestnih tudi od koncentracije onesnaževal). Vrednost zelenih površin z uporabo metode koeficienta odstranjevanja onesnaženosti zraka za deževnice in metod ekonomskega NO z zelenimi strehami pa je 0,014 EUR/m2 vrednotenja. Zmanjšanje odtekanja je bilo x vegetacije/leto, za Sint-Agatha-Berchem v ocenjeno na 2.494 kubičnih metrov na hektar Belgiji pa 0,3 do 0,6 EUR/m2 vegetacije/leto zelene površine, 154 milijonov kubičnih (Wang in sod., 2014). Letno odstranjevanje metrov deževnice pa bi bilo shranjeno v teh onesnaževal in gospodarske koristi dreves mestnih zelenicah, kar skoraj ustreza letnim v mestnih parkih v ZDA so ocenjene na potrebam po vodi urbane ekološke krajine približno na 75.000 ton in skupno vrednost v Pekingu. Skupna gospodarska korist tega 470 milijonov EUR ali 285 EUR na hektar potenciala je bila ocenjena za leto 2009 na drevesnega pokrova (Nowak in Heisler, 2010). 174.000 EUR oziroma 2.800 EUR na hektar, kar je enakovredno trem četrtinam stroškov vzdrževanja zelenih površin v Pekingu (Zhang in sod., 2012). 70 Z ekonomskega vidika zmanjševanje količine ekosistemskih storitev zelenih površin še urbanih zelenih površin in s tem poslabšanje večja v toplem obdobju, ko je povpraševanje upravljanja odvajanja padavinske vode po izhlapevanju v urbanem okolju večje. povzroča ne le znatno škodo blaginji Ugotovili so tudi, da so negotovosti glede državljanov, ampak tudi neposredne denarne dolgoročnega vzdrževanja, učinkovitosti in izgube zaradi povečanih naložb v drage stroškovne učinkovitosti glavne ovire pri tehnične komunalne rešitve odvodnjavanja odločitvah za tovrstne rešitve. S pomočjo in za nadomeščanje storitev, ki jih sicer metodologije, v kateri so združili terenske izvajajo urbane zelene površine. Z metodo podatke z računalniškimi hidrološkimi in teh nadomestnih stroškov so Silvennoinen ekonomskimi analizami v podporo odločanja in sodelavci (2017) preučevali denarno pri urbanističnem načrtovanju v hladnih vrednost ekosistemske storitve odvajanja podnebnih razmerah, so Silvennoinen voda v dveh mestih na Finskem (Helsinki in in sodelavci (2017) naredili tudi pregled Lahti), pri čemer so želeli oceniti tudi, kako ugotovitev iz drugih študij o ekonomski se bo vrednost te ekosistemske storitve vrednosti storitev zelenih površin v zvezi z spremenila v časovnem obdobju 40 let, blaženjem škode padavinske vode. ko bodo podnebne spremembe dodatno vplivale na obremenitev mestnega odtoka in Za Portland, Oregon, ZDA je bilo izračunano, stroške običajnega sistema odvodnjavanja da so drevesa na ulici 3- do 6-krat bolj padavinske vode. Želeli so preveriti, ali učinkovita rešitev na 1.000 vloženih EUR za oziroma koliko bi zelene urbane površine upravljanje padavinskih poplav kot grajeni lahko nadomeščale običajno cevno drenažo, drenažni sistemi (ta ocena je spodbudila ki je bila pri ocenjevanju uporabljena kot mesto k investiciji v zelene sisteme v višini tehnološka rešitev odvodnjavanja. V raziskavi 7,6 milijonov EUR z namenom, da prihrani se je potrdilo, da mestne zelene površine 240 milijonov EUR za grajeno infrastrukturo zmanjšujejo odtok in ta ekosistemska (Depietri in McPhearson, 2017). storitev prinaša znatne gospodarske koristi za družbo. Pri čemer vrednost te storitve Novejša študija angleškega neprofitnega naraste pri visoki intenzivnosti rabe zemljišč združenja upravnikov parkov The Parks in z naraščajočim deležem neprepustnih Alliance (2020), ki trdi, da se vsak za urejanje tal, kar vpliva na to, da postane običajna parkov porabljen funt skupnosti povrne z siva infrastruktura dražja kot modro-zelena. vrednostjo ekosistemskih koristi v višini Ohranjanje zelenih površin povzroči tudi 7 funtov, opozarja, da se obseg mestnih znatno večje prihranke na povodjih z večjo zelenih površin zmanjšuje (v Angliji s 63 % intenzivnostjo rabe tal v primerjavi z območji leta 2002 na 55 % leta 2018), s tem pa z nižjo intenzivnostjo rabe tal. Ker pa na drugi se tudi povečuje tveganje poplav. Delež strani skladiščenje meteorne vode povzroča neprepustnih površin v mestih, ki povečujejo tudi drugo korist – izhlapevanje, je vrednost tveganje poplav, se je od leta 2001 povečal 71 za 22 %. Urbanizacija z neprepustnimi nižjim krvnim pritiskom in holesterolom ter površinami pa je posegla tudi v naravne nižjo pogostost sladkorne bolezni tipa 2. procese filtracije deževnice in posledično Tega se je tudi splošna javnost začela zelo povzročila onesnažene odtoke, ki ponovno dobro zavedati v času epidemije covid-19, vstopajo v naše vodne poti, dočim pa zelene po kateri je sicer skokovito naraslo število površine omogočajo postopno pronicanje in raziskav o koristnosti zelenih površin za javno naravno filtriranje vode. zdravje. Za zadrževanje padavinske vode so v mestu Van den Berg in sodelavci (2015) so že Springfield, ki se šele razvija, Fontes in pred tem s pregledom literature temeljito sodelavci (2014), poleg obveznih zelenih preverili odnos med količino in kakovostjo streh predlagali tudi urejanje posamičnih zelenih površin v bivalnem okolju in zdravjem uličnih zelenih zadrževalnikov. Tako naj bi ter ugotovili, da obstaja močna povezava povečali kapaciteto mesta za zadrževanje med količino zelenih površin in duševnim padavinske vode, zmanjšali nevarnost in zdravjem in različnimi vzroki smrtnosti škodo poplavljanja ter izkoristili potencial ter zmerna povezava med količino zelenih zelenih površin za nižanje stroškov izgradnje površin in splošnim zdravjem. Hkrati so klasične kanalizacije. Mesto je idejo poprijelo zaznali premalo študij o povezavah med in umeščanje zelene infrastrukture na kakovostjo zelenih površin in zdravjem, da zasebnih in javnih površinah ter ob prenovah bi lahko oblikovali trdnejše ugotovitve in gradnji prometne infrastrukture podpirajo tudi glede te povezave. Posamezniki, ki tehnične smernice za načrtovanje in živijo v bližini parkov urejanje zelenih zadrževalnikov in drugih in zelenih površin, sonaravnih rešitev, ki prispeva k povečanju so dokazano boljšega zelenih površin in njihovih ekosistemskih fizičnega in duševnega funkcij v mestu ( Green Instructure Technical zdravja kot drugi, ki jim Guidelines). bližina in dostopnost nista zagotovljeni. Dejstvo je med drugim tudi razlog za Javno zdravje to, da Svetovna zdravstvena Zelene površine v mestih dobrodejno vplivajo organizacija — SZO priporoča državam na telesno in duševno zdravje, spodbujajo in mestom, da vsakemu prebivalcu zagotovijo pa tudi gibanje in druženje, kar potencira za vsakodnevno rabo večjo urejeno zeleno dobrodejne učinke bližine in pasivnega površino na razdalji največ 300 metrov opazovanja zelenih površin in dreves na od doma (WHO, 2016). Profesor Mark počutje in zdravje človeka. Bolj zeleno bivalno Nieuwenhuijsen je oktobra 2021 za Inštitut okolje je povezano z manj simptomi stresa, za globalno zdravje (ISGlobal Barcelona) poročal o raziskavi, ki je pokazala, da bi 72 mesta v Evropi (v raziskavo je bilo vključenih Mestni gozdovi in parki so glavni nadomestki 1000 mest v 31 državah) lahko preprečila za »divjo« naravo in ljudem zagotavljajo do 43.000 prezgodnjih smrti vsako leto, dobro počutje in zdravo okolje, blažijo samo če bi zagotovila svojim prebivalcem pritisk mestnega okolja na prebivalce, ki priporočila SZO glede dostopnosti zelenih so pod stresom prometa in drugih ljudi, površin iz stanovanj (lestvica mest ponujajo občutek umirjenosti, razvedrila ter dostopna na https://isglobalranking. omogočajo regeneracijo in umik od drugih org/). Cecil Konijnendijk je nedavno iz ljudi in vplivov mestnega okolja. Zaradi tega podobnih predpostavk uvedel analitično in imajo zelene površine tudi terapevtsko načrtovalsko orodje 3-30-300, kot pravilo, vrednost za že bolne ljudi. Pacienti, ki da je treba zagotoviti, da vsak iz svojega so okrevali na bolnišničnem oddelku z doma vidi vsaj tri drevesa dostojne velikosti, razgledom na zelene površine, zahtevajo da je v vsaki soseski pokritost s krošnjam manj zdravil za lajšanje bolečin in negovalnih vsaj 30-odstotna in da vsak živi največ 300 ukrepov ter okrevajo hitreje. Študije so metrov stran od najbližjega parka oziroma pokazale, da že tudi samo pogled na drevesa zelene površine, v kateri se lahko rekreira in znižuje krvni pritisk in stres ter, da lahko regenerira (Konijnendijk, 2023). samo 3–5 minut trajajoč pogled na naravo zniža stopnjo jeze, nemira in bolečine ter Zdravstvene koristi, ki jih zelene površine sproži sprostitev (Weeden, 2021). Naravna zagotavljajo, je mogoče oceniti tako, da se okolja lahko tudi zmanjšajo agresijo in zelena pretežno izhaja iz prihrankov pri socialni okolica v stanovanjskih soseskah običajno in zdravstveni varnosti ali zdravstvenem zmanjša pojavnost kriminala in strah pred zavarovanju in zdravstvenih stroških. njim Chen in Jim (2008). Upoštevamo lahko tudi, da so zdravi ljudje bolj produktivni, da so torej izgube Zelene površine imajo ugoden vpliv tudi produktivnosti manjše in ljudje lahko tudi dalj na delovne procese in so pomembne v časa delajo. Za primer srčno-žilnih bolezni okolici delovnih mest. Zaposleni z zunanjim v Združenem kraljestvu je bilo ugotovljeno, pogledom na rastline čutijo manjši delovni da je mogoče prihraniti 6,3 milijona EUR na pritisk in večje zadovoljstvo pri delu, kot leto zaradi nižjih zdravstvenih stroškov, delavci, ki gledajo zgolj objekte, ki jih zmanjšanja izgube produktivnosti zaradi je ustvaril človek. Prvi imajo tudi manj obolevnosti in nižjih stroškov neformalne glavobolov in zdravstvenih težav. Dostop oskrbe, ob predpostavki, da boljša do rastlin in zelenih površin v delovnem dostopnost — večja bližina zelenih površin v času tudi daje občutek počitka in omogoča mestu zmanjša delež sedečih posameznikov delavcem, da so bolj produktivni (Fontes in za 1 % (Choumert in sod., 2008). sod., 2014). 73 Eden izmed pomembnih učinkov dreves obiskovalce parkov ni znan, je verjetno je tudi zaščita ljudi pred ultravijoličnim precejšen – za ZDA za leto 2004 so npr. sevanjem, saj drevesni listi absorbirajo skupni neposredni stroški, povezani z približno 95 % tega. Prekomerna zdravljenjem najpogostejšega kožnega izpostavljenost temu sevanju je vzrok raka, znašali 14 milijard EUR; podatek bi oziroma pomemben dejavnik pri nastanku se dalo opredeliti tudi za sivo mreno, ki je treh vrst kožnega raka, prispeva pa najpogostejša operacija v ZDA (Nowak in tudi k nastanku očesne mrene. Čeprav Heisler, 2010). skupni ekonomski učinek zmanjšane izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom za Parki so dobri za zdravje ljudi in zmanjšujejo obremenitev zdravstvenih storitev Fizična neaktivnost povzroča 1 od 6 smrti: Kvalitetni parki spodbujajo k aktivnosti: ϻ fizična aktivnost preprečuje preko 20 ϻ vrednost dobrega počutja zaradi obiskovanja kroničnih bolezni in fizična neaktivnost stane parkov je ocenjena na 5,2 milijarde EUR/leto, z 1,15 milijarde EUR/leto, širši družbeni stroški dodano vrednostjo; pa dosegajo 8,5 milijarde EUR/leto; ϻ aktivni obiski parkov v Angliji se izražajo v 2,3 ϻ ocenjuje se, da bodo dodatni stroški milijarde EUR/leto stroškov, ki se jim družba za sistem za zdravljenje ljudi, ki bodo izogne zaradi slabega zdravja prebivalcev. najverjetneje zmanjšali svojo telesno dejavnost, zaradi zmanjšanja zelenih površin, 27 mio EUR/leto. Eden od štirih odraslih in eden od desetih otrok Parki povezujejo ljudi z naravo in izboljšujejo doživlja duševno bolezen: njihov duševno stanje: ϻ londonski parki zmanjšajo stroške, povezane ϻ duševne bolezni so samostojno največji vzrok z duševnim zdravjem za 424 mio EUR letno; invalidnosti v Veliki Britaniji; ϻ parki in zelene površine Birminghama ϻ duševne bolezni letno po oceni stanejo prihranijo 11,5 mio EUR letno stroškov zaradi zdravstveni sistem 120,6 milijard EUR izboljšanja duševnega stanja. letno, ob tem pa še 40 milijard EUR letno v izgubljenih delovnih urah. Parki pomagajo pri spopadanju s podnebnimi spremembami in varujejo okolje Vročina (in vročinski otoki) v mestu predstavlja Parki zmanjšujejo mestno vročino — vrednost tveganje za zdravje in gospodarstvo. prispevka angleških parkov k hlajenju je 55 mio EUR letno. Onesnažen zrak predstavlja veliko tveganje za Parki pomagajo čistiti zrak – ta storitev dreves v zdravje in stroške — v VB predstavlja ta problem angleških parkih je ocenjena na 69 mio EUR letno. največje tveganje za zdravje in povzroča več kot 36.000 smrti letno, ocenjeni stroški zdravstva in socialnega skrbstva so vsaj 49 mio EUR letno. 74 Ocenjeni so bili tudi celotni zdravstveni Po ocenah študije Making Parks Count (The stroški, pripisani hrupu iz prometa in drugih Parks Alliance, 2020) za leto 2019 so ljudje virov, za Nizozemsko za leto 2000, in sicer pripravljeni plačati med 6,55 in 17,92 EUR/ bi bila vrednost vsakega preprečenega leto (pogostejši uporabniki pa celo več, med dodatnega decibela hrupa po metodi 3,31 in 4,50 EUR/mesec), da ne bi izgubili pogojnega vrednotenja (pripravljenost izkušnje prostočasnih aktivnosti na zelenih in plačati) okoli 13 EUR do 18 EUR/osebo/leto. modrih urbanih površinah. Ocene tudi kažejo, Je pa ta vrednost močno odvisna od začetne da naj bi parki in zelene površine samo v ravni hrupa, saj se vrednost povečuje z Angliji prihranile približno 128 milijonov evrov višanjem začetne ravni tega (ocenjeno za na leto samo na podlagi zmanjšanja števila Kopenhagen na Danskem od 1,77 EUR/ obiskov pri osebnem zdravniku. osebo/leto pri 55 decibelih do 8,87 EUR/ osebo/leto pri 75 decibelih) (Wang in sod., Dokazi o spremembah v kakovosti soseske 2014). kažejo, da lahko izboljšava ozelenitve lokalnega okolja poveča prehodnost in raven Več konkretnih študij je bilo narejenih za hodljivosti, pri čemer je povpraševanje po Veliko Britanijo. Že leta 2012 je bilo na podlagi sprehajalnem okolju ocenjeno na 15,64 vprašalnika, na katerega je odgovorilo 1.851 EUR/osebo/teden ali 813 EUR/osebo/leto. anketirancev ugotovljeno, da se lahko Na vzorcu 280.790 odraslih med letoma oceni pozitivne učinke zelenih površin na 2009—2015 je bilo na podlagi poročil o fizično in duševno zdravje. Ovrednotene so vedenju v zadnjih 12 mesecih ocenjeno, da je bile naslednje kvalitete zelenih površin na približno 8,23 milijona odraslih v Združenem osebo letno: priložnost za telesno vadbo kraljestvu v preteklem tednu vsaj enkrat (3-krat tedensko) na 14 do 45 EUR, pogled aktivno obiskalo naravna okolja (okoli 3,3 na zelene površine iz hiše (v primerjavi brez milijona obiskov je ustrezala smernicam za pogleda na zelene površine) na 155 do 518 fizično aktivnost – 150 min na teden), kar EUR in lokalna pokritost z drevesi več kot 1 % pomeni 1,23 milijarde aktivnih obiskov letno, na razdalji 1 km okoli doma na 9 do 31 EUR ocenjena letna vrednost teh obiskov pa (Saraev, 2012). Za vsak funt, ki se porabi za približno 2,5 milijarde EUR. Za oceno je bila parke v Angliji, se po ocenah ustvari 7 funtov uporabljena metoda ocene stroškov poti dodatne vrednosti za zdravje in dobro počutje in vrednosti pričakovane življenjske dobe lokalnih ljudi in lokalnega okolja. Parki glede na življenjski slog, ki se uporablja za zagotavljajo skupnostim naravne koristi, ki so ekonomsko vrednotenje na podlagi vrednosti ocenjene na 7,6 milijarde EUR letno, vključno zdravstvenih intervencij (razdalja/prevoz/ z 2,3 milijardama EUR ohranjenega zdravja. čas, porabljen v naravnem okolju) (Lynch in Preglednica na prejšnji strani še podrobneje sod., 2020). prikazuje prihranke (The Parks Alliance, 2020, str. 9—11). 75 V Massachusettsu (ZDA) vsak vloženi dolar povprečju 4 kWh/dan. Za mobilne prikolice v ohranjanje zelenih površin prinaša 4 v Miamiju na Floridi so ugotovili, da pravilno dolarje v naravnih dobrinah in storitvah, nameščena drevesa in grmi zmanjšajo porabo prispevek k telesnemu zdravju pa ustreza za električne energije za klimatske naprave za približno 2 milijardi dolarjev nižje zdravstvene kar 50 %. V Chicagu lahko senca velikega stroške, povezane s pomanjkanjem uličnega drevesa, ki se nahaja zahodno od telesne dejavnosti. Pri uporabi metode tipične zidane hiše, zmanjša letno porabo vrednotenja ugodja sta oddaljenost in energije klimatskih naprav za 2 do 7 %. Za kakovost parkovnega prostora ključna tri mesta v ZDA (Baton Rouge, Sacramento dejavnika, saj vplivata na večjo ali manjšo in Salt Lake City) je bil simuliran potencial korist za uporabnika (telesne, duševne in različnih postavitev dreves za prihranek socialne koristi), kar upoštevajo različni energije. Za simulacijo potenciala je bil kalkulatorji ekonomskih koristi. Kalkulator zgrajen tridimenzionalni meteorološki model vpliva rekreacije in parkov Florida Recreation vpliva dreves na hlajenje okolja, na podlagi and Parks Impact Calculator izračunava katerega so izračunali prihranek energije. zdravstvene koristi na podlagi štetja števila Za navedena mesta je bil izračunan neto uporabnikov parka, starejših in mlajših letni prihranek pri porabi energije v višini 6 od 65 let in uporabe množitelja, ki temelji milijonov EUR, 12,14 milijona EUR oziroma na nacionalnih podatkih o zdravstvenih 1,4 milijona EUR. V štirih mestih v Kanadi prihrankih, povezanih z uporabo parka (2.282 (Toronto, Edmonton, Montreal in Vancouver) EUR za starejše od 65 let, 1.167 EUR za mlajše je letni prihranek stroškov za ogrevanje in od 65 let) (Cohen in sod., 2022). hlajenje s posameznim drevesom znašal od 10 do 60 EUR/drevo/leto v mestnih območjih. Dolgoročne javne koristi bi lahko povečali s Gretje in hlajenje objektov povečanjem pokritosti z drevesi, sajenjem Drevesa veliko pripomorejo k znižanju pravih vrst dreves na ustreznih lokacijah in temperature v vročih dneh in s tem z zagotavljanjem dobrega gospodarjenja z posledično prispevajo k znižanju stroškov in drevesi (Chen in Jim, 2008). porabe energije za hlajenje stavb in notranjih prostorov. Študije teh prihrankov potekajo že Nekaj študij pa se je z računalniškimi od 90-ih let prejšnjega stoletja. Poleti 1992 simulacijami osredotočilo na učinke vetrne je spremljanje prihrankov konične moči in zaščite. Zaradi zmanjšanja hitrosti vetra lahko energije za hlajenje s senčnimi drevesi poleg v mrzlih podnebjih 30-% povečanje mestnega dveh hiš v Sacramentu v Kaliforniji privedlo drevja zmanjša porabo energije za ogrevanje do ugotovitve, da senčenje in mikroklimatski pozimi za 10 %, zimzelena drevesa, posajena učinki dreves prinesejo sezonski prihranek na severni strani stavb, pa lahko učinkovito energije za hlajenje v višini 30 %, kar ustreza zaščitijo zgradbe pred mrzlim severnim vetrom. Ima pa to lahko tudi nasprotni 76 učinek. Študija, ki je simulirala učinke dreves poslovne stavbe lahko prihranili približno 0,1 na porabo energije v štirih mestih v ZDA EUR do 0,33 EUR/m2 strešne površine. V dveh (Madison, Salt Lake City, Tucson in Miami), študijah iz let 2000 in 2002 za Baton Rouge, je pokazala, da je v toplem obdobju senca Sacramento in Salt Lake City (ZDA) pa je bil vegetacije prihranila stroške hlajenja za prihranek ocenjen na 0,1 do 0,22 EUR/m2 53 % do 61 %, vendar je istočasno zmanjšala (Wang in sod., 2014; Fontes in sod., 2014). hitrost vetra za 50 %, kar je sicer zmanjšalo potrebo po ogrevanju, vendar povečalo potrebo po hlajenju. Prihranki energije za Vrednost nepremičnin ogrevanje in hlajenje so bili ocenjeni na Parki, vrtovi in druge zelene 109 EUR/drevo/leto. Zato je pomembno površine vplivajo tudi na vrednost je, da je vegetacija usmerjena tako, da nepremičnin in na razvojno zmanjša veter pozimi, vendar se izogne privlačnost okolja. Urejenost oviranju vetra poleti (Wang in sod., parkov in zelenih površin 2014). je svojevrsten odraz kulture, ekonomske moči in sposobnosti Pomembno vlogo pri energetskih prihrankih lokalne skupnosti. Dobrodejni vpliv pa imajo lahko tudi zelene strehe. Namestitev pogleda na zgledno urejene in vzdrževane zelene strehe in stene lahko povzroči zelene površine in bližina urejenih zelenih zmanjšanje porabe energije za okoli 2 do površin vplivajo na vrednost nepremičnin 48 %, kar je odvisno od lastnosti fasade (ceno hotelskih sob) in privlačijo tudi nove in podlage, lokacije, podnebja, vrste in investicije, v njihovi bližini ljudje radi živijo, količine rastlin. Vendar dobro pokrita zelena gostujejo in delajo. Po mnenju združenja streha zaustavi več kot 60 % toplotnega parkovnih upraviteljev v Združenem kraljestvu pridobivanja stavbe. V študiji, ki jo je izvedel bližina parka poveča ceno hiše povprečno Oddelek za okolje mesta Chicago leta 2003, je za 2.900 EUR (The Parks Alliance, 2020). bilo ugotovljeno, da zelene strehe zmanjšajo Naložbe v izboljšanje ureditev zelenih temperaturna nihanja strehe za približno površin in parkov imajo tako tudi pozitiven 8 stopinj v primerjavi s tradicionalnimi ekonomski učinek. Zlasti izboljšanje podobe, strešnimi materiali, zaradi česar je notranja to je estetske kakovosti kraja, zviša cene temperatura bolj stabilna. Za ogrevalne nepremičnin. Ugotovljeno je bilo, da bližina mesece 2009 in 2010 je bilo ugotovljeno, da dobro upravljane zelene površine zviša se je v povprečju izgubilo 26 % manj toplote cene nepremičnin za do 11,3 %. Študija za iz zelene strehe kot iz kontrolne strehe. tri soseske v Boulder Coloradu (ZDA) pa je Stroške in koristi mestnih zelenih streh pokazala, da se cena nepremičnine zmanjša so proučevali tudi v 10 metropolitanskih za 13 EUR za vsak meter odmika od urejene območjih ZDA. Rezultati so pokazali, da bi pri letni porabi energije za stanovanjske in 77 zelene površine (Saraev, 2012; Fontes in sod., do 2015 in ugotovljeno, da v povprečju 2014). prisotnost zelene površine v razdalji 100 metrov od stanovanja zviša ceno stanovanja Sicer pa je o povezavi vrednosti nepremičnin za 2,8 % do 3,1 % (ibid.). Učinek bližine parka in bližini zelenih površin precej študij. oziroma gozda na cene hiš pa je pomembnejši Najstarejše so se več ukvarjale s krajino na za novejša stanovanja kot tista, zgrajena splošno in drevesi. Že v 80. letih prejšnjega pred letom 1989 (Trojanek in sod., 2018). stoletja je bilo za različna območja v ZDA ugotovljeno, da drevesa s senco prispevajo Wang in sodelavci (2014) so ugotovili, da v 19 % (54.000 EUR) k skupni ocenjeni vrednosti Helsinkih na Finskem cene stanovanj padejo 2,8 ha velike parcele. Različne raziskave in za 5,9 % z naraščajočo oddaljenostjo (nad modeli pa so ugotavljali, da se tržna vrednost 1 km) od naravne krajine. Poleg tega so hiš poveča za približno 4 do 9 % zaradi dreves prebivalci v povprečju plačali 4,9 % več za na lokaciji (Laverne in Winson-Geideman, stanovanja s pogledom na gozd (ibid.). Ista 2003). študija, izvedena v Jinanu na Kitajskem, je ocenila, da je 1% izboljšanje dostopnosti Novejše študije pa se usmerjajo širše na do parkov povečalo cene stanovanj za zelene površine. V Dallas-Fort Worthu v 1,6 % na m2 in vsaka dodatna odstotna Teksasu in v Portlandu v Oregonu (ZDA) so točka izboljšanja zelene površine v radiju domovi, ki so bili največ 450 m oddaljeni od 300 m je zvišala ceno za približno 2,1 % parka, imeli višjo vrednost, kot tisti, ki so bili na m2. V okrožju Dakota v Minnesoti (ZDA) pa od parka oddaljeni do 900 m. Cena se zviša za oddaljenost cest do parkov, večjih od 1 ha, 1.150 EUR, kar predstavlja 1,8 % povprečne močno negativno vpliva na ceno stanovanj. cene hiše. Podobno so opazili pri prodanih Kljub pozitivnim učinkom večjih zelenih enodružinskih hišah med letoma 1990 in površin so nekateri avtorji poudarili, da lahko 1999 v Greenvillu v Južni Karolini (ZDA), rekreacija na zelenih površinah povzroči gospodinjstva pa so bila tudi pripravljena tudi negativne učinke v radiju 500 m okoli plačati višje stanovanjske stroške za bivanje nepremičnine zaradi vpliva hrupa in javne v bližini parka ali zelenice (Cohen in sod., razsvetljave ponoči (Wang in sod., 2014). 2022; Choumert in sod., 2008). Tudi za Veliko Britanijo je bilo izvedenih več Na podlagi raziskave cen nedavno prodanih študij. Hiše in stanovanja, ki so manj kot 100 nepremičnin v Lodžu in Varšavi (Poljska) se metrov oddaljene od javnih zelenih površin je pokazalo, da se cene stanovanj zvišajo za v urbanih območjih Anglije in Walesa, so v 4 %, če so zelene površine oddaljene do 1 povprečju za 2900 EUR dražja, kot bi bila, če km (Czembrowski, 2016). Samo v Varšavi je bi bila oddaljena več kot 500 metrov, kar je bilo analiziranih 43.075 geografsko kodiranih bilo ugotovljeno na podlagi pregleda več kot stanovanjskih transakcij za leta od 2010 milijona prodaj nepremičnin med letoma 2009 78 in 2016 (Urban green …, 2019). Ocenjeno je bilo, da bi bile brez zelenih in modrih površin cene nepremičnin v Veliki Britaniji nižje za 5525 EUR, kar odraža vrednost storitev, ki jih zagotavljajo zelene in modre površine. Če bi ob predpostavki, da je ta v ceni nepremičnine implicitna vrednost enaka tako na Severnem Irskem kot v Veliki Britaniji, to vrednost pomnožili s številom stanovanjskih enot (27,2 milijona), bi dobili vrednost 150 milijard EUR, ki bi jih lahko pripisali vrednosti koristi zelenih in modrih površin (Anderson in Nafilyan, 2018). Vendar je bila za Belfast narejena posebna študija, v kateri so McCord in sodelavci (2014) preučevali razmerje med 3854 prodajami stanovanj in javnimi zelenimi površinami leta 2011. Rezultati so pokazali, da ima mestna zelena površina pomemben pozitiven vpliv na prodajno ceno bližnjih terasnih in stanovanjskih nepremičnin in da so tiste, ki se nahajajo bližje zelenim površinam, imele do 49 % višjo ceno. Ta vpliv je bil izrazit za navedena dva tipa od štirih tipov preučevanih nepremičnin (ibid.). Nekoliko starejše študije so ugotavljale tudi vpliv dreves in krajine na najemnine pisarn. Laverne in Winson-Geideman (2003) sta izvedla raziskavo v mestnem območju Clevelanda v Ohiu (ZDA) s primerjavo 85 poslovnih stavb, ki obsegajo 270 posameznih najemnih enot. Za vsako stavbo so bili zbrani podatki o značilnostih okolice. Posamezna analiza spremenljivk je pokazala močan pozitiven učinek na ceno najemnine za stavbe z dobro krajinsko podobo in senco, ki jo dajejo drevesa. Vendar se je tudi pokazalo, da uporabniki pisarn cenijo vidnost pred 79 zasebnostjo in pretirano zastiranje pogleda z Viri in literatura bližnjimi drevesi lahko tudi negativno vpliva na ceno najema nepremičnine. Anderson, H. in Nafilyan, V. 2018. Estimating the impact urban green space has on propert price: The value of cultural services provided by nature in urban areas using the hedonic pricing method. Office for National Statistics. https://www.ons.gov.uk/economy/ nationalaccounts/uksectoraccounts/ ndium/economicreview/july2018/ theimpacturbangreenspacehasonpropertyprice Arvanitidis, P. A. in sod. 2009. Economic aspects of urban green space: a survey of perceptions and attitudes. International Journal of Environmental Technology and Management, 11: 143—168. DOI: 10.1504/IJETM.2009.027192 Bockarjova, M. in sod. 2018. Economic Valuation of Green and Blue Nature in Cities : A Meta-Analysis. U.S.E. Research Institute, Working Paper Series, 18 (8). https://www.uu.nl/sites/ default/files/rebo_use_wp_2018_1808.pdf (12. okt 2022) CABE Space. 2005. Does money grow on trees? Hobson, E., Evamy, M. (ur.) Commission for Architecture and the Built Environment. ODPM, London, 87 str. https:// parksmanagementforum.files.wordpress. com/2020/06/does-money-grow-on-trees-1. pdf Chen, W. Y. in Jim, C. Y. 2006. Recreation– Amenity Use and Contingent Valuation of Urban Green spaces in Guangzhou, China. Landscape and Urban Planning 75: 81—96. DOI: 10.1016/j.landurbplan.2004.08.008 Chen, W. Y. in Jim, C. Y. 2008. Assessment and Valuation of the Ecosystem Services Provided by Urban Forests. V: Ecology, Planning and Management of Urban Forests: International perspectives. Carreiro, M. M., Song, Y. C., Wu, J. (ur.). Springer New York, NY, 5: 53—83. DOI: 10.1007/978-0-387-71425-7 Choumert, J. in Salanié, J. 2008. Provision of urban green spaces: Some insights from 80 economics. Landscape Research, 33, 3: sustainablecitiescollective/toronto-s-331—345. DOI: 10.1080/01426390802045996 cutting-edge-approach-green-roofs/30012/ Cohen, M. in sod. 2022. The Health Benefits of GreenBlue Urban. 2018. Street Tree Cost Benefit Parks and their Economic Impacts: A Review of Analysis. https://www.treeconomics.co.uk/ the Literature. Urban Institute. Washington DC: wp-content/uploads/2018/08/GBU_Street-45 str. https://www.urban.org/sites/default/ Tree-Cost-Benefit-Analysis-2018.pdf (12. okt files/2022-03/the-health-benefits-of-parks-2022) and-their-economic-impacts_0.pdf Green Instructure Technical Guidelines. City of Czembrowski, P. 2016. The economic valuation Springfield. https://www.springfield-ma.gov/ of urban green spaces as a voice in the dpw/fileadmin/forms/Engineering/Green_ debate over their role in sustainable cities. InfrastructureTechnical_Guidlines_v2.pdf Economic and Environmental Studies (E&ES), Laverne, R. in Winson-Geideman, K. 2003. Opole University, Faculty of Economics, The Influence of Trees and Landscaping on 16 (3): 365–375. http://hdl.handle. Rental Rates at Office Buildings. Journal of net/10419/178923 Arboriculture, 29 (5): 281–290. DOI: 10.48044/ Derkzen, M. L. in sod. 2017. Green infrastructure jauf.2003.032 for urban climate adaptation: How do Lynch, M. in sod. 2020. A Systematic Review residents’ views on climate impacts and green Exploring the Economic Valuation of Accessing infrastructure shape adaptation preferences? and Using Green and Blue Spaces to Improve Landscape and Urban Planning, 157: 106–130. Public Health. International Journal of DOI: 10.1016/j.landurbplan.2016.05.027 Environmental Research and Public Health: 17 Dennis, M. in James, P. 2016. Considerations (11): 4142. DOI: 10.3390/ijerph17114142 in the valuation of urban green space: McCord, J. in sod. 2014. Effect of public green Accounting for user participation. Ecosystem space on residential property values in Services, 21, A: 120129. DOI: 10.1016/j. Belfast metropolitan area. Journal of Financial ecoser.2016.08.003 Management of Property and Construction, 19 Depietri, Y. in McPhearson, T. 2017. Integrating (2).DOI: 10.1108/JFMPC-04-2013-0008 the Grey, Green, and Blue in Cities: Nature-Nieuwenhuijsen, M. J. 2021. Why More Green Based Solutions for Climate Change Space Is Essential for Cities. ISGlobal: Adaptation and Risk Reduction. V: Nature-Barcelona Institute for Global Health. https:// Based Solutions to Climate Change Adaptation www.isglobal.org/en/healthisglobal/-/ in Urban Areas Linkages between Science, custom-blog-portlet/why-more-green-Policy and Practice. Kabisch, N., Stadler, J., space-is-essential-for-cities/4735173/0 Korn, H., Bonn, A. (ur.). 6: 91–109. https://link. springer.com/content/pdf/10.1007/978-3-Nowak, D. J. in Heisler, G. M. 2010. Air Quality 319-56091-5.pdf Effects of Urban Trees and Parks. National Recreation and Park Association: 48 str. Fontes, L. in sod. 2014. Economic Benefits https://www.nrpa.org/globalassets/ of Urban Green Spaces. Debating science. research/nowak-heisler-research-paper.pdf https://blogs.umass.edu/natsci397a-eross/ economic-benefits-of-urban-green-spaces/ Rogers, K. in sod. 2015. Valuing London‘s urban forest: Results of the London i-Tree Green, J.L. 2011. Toronto‘s Cutting-Edge Eco Project. London, Treeconomics. https:// Approach to Green Roofs. The Dirt ASLA. www.treeconomics.co.uk/wp-content/ https://www.smartcitiesdive.com/ex/ uploads/2018/08/London-i-Tree-Report.pdf 81 Saraev, V. 2012. Economic benefits of Urban green spaces raise nearby house prices greenspace: a critical assessment of evidence by an average of £2,500. 2019. Office for of net economic benefits. DOI: 10.13140/ National Statistics. RG.2.1.2177.6806 van den Berg in sod. 2015. Health benefits of Schundler, G. in sod. 2015. Economic Analysis green spaces in the living environment: A of Outdoor Recreation at Washington’s State systematic review of epidemiological studies. Parks. Earth Economics, Tacoma, WA. Urban Forestry & Urban Greening, 14 (4). DOI: Silvennoinen, S. in sod. 2017. Monetary value 10.1016/j.ufug.2015.07.008 of urban green space as an ecosystem van Leeuwen, E. in sod. 2010. The service provider: A case study of urban multifunctional use of urban greenspace. runoff management in Finland. Ecosystem International Journal of Agricultural Services, 28 (A): 17–27. DOI: 10.1016/j. Sustainability, 8 (1-2): 20—25. DOI: 10.3763/ ecoser.2017.09.013 ijas.2009.0466 Swanwick, C. in sod. 2003 . Nature, Role and van Zoest, J. in Hopman, M. 2014. Taking the Value of Green Space in Towns and Cities: An economic benefits of green space into Overview. Built Environment, 29, 2: 94–106. account: The story of the Dutch TEEB for Cities http://www.jstor.org/stable/23288809 project. Urban Climate, 7: 107–114. https:// Šifkovič, S., Didovič, U in Simoneti, M. 2023. doi.org/10.1016/j.uclim.2014.01.005 Študija virov o ekonomskih koristih urbanih Wang, Y. in sod. 2014. Effects of ecosystem zelenih površin. IPoP – Inštitut za politike services provided by urban green prostora: Mreža za prostor. https://www. infrastructure on indoor environment: mrezaprostor.si/aktualno/clanki/ekonomske-A literature review. Building and koristi-zelenih-povrsin-studija-virov/ Environment, 77: 88–100. DOI: 10.1016/j. The Parks Alliance. 2020. Making parks buildenv.2014.03.021 count – The case for parks. https:// Weeden, M. 2021. 18 Reasons Trees Are Good www.theparksalliance.org/wp-content/ For our Health. https://onetreeplanted.org/ uploads/2020/06/Making-Parks-Count-blogs/stories/health-benefits-of-trees Compressed-Document.pdf WHO (World Health Organization). 2016. Urban Trojanek, R. in sod. 2018. The effect of urban green spaces and health. Publication. WHO green spaces on house prices in Warsaw. Regional Office for Europe. International Journal of Strategic Property Management, 22 (5): 358–371. DOI: 10.3846/ Xu, F. in sod. 2020. Uncovering the willingness-ijspm.2018.5220 to-pay for urban green space conservation: A survey of the capital area in China. Resources, Tyrväinen, L. 2001. Economic valuation of Conservation & Recycling, 162, 105053. DOI: urban forest benefits in Finland. Journal of 10.1016/j.resconrec.2020.105053 Environmental Management, 62, 1: 75–92. DOI: 10.1006/jema.2001.0421 Zhang B. in sod. 2012. The economic benefits of rainwater-runoff reduction by urban green Tyrväinen, L. in sod. 2005. Benefits and Uses spaces: A case study in Beijing, China. Joirnal of Urban Forests and Trees. V: Konijnendijk, of Environmental Management, 100: 65–71. C., Nilsson, K., Randrup, T., Schipperijn, J. (ur.) DOI: 10.1016/j.jenvman.2012.01.015 Urban Forests and Trees. Springer, Berlin, Heidelberg. DOI: 10.1007/3-540-27684-X_5 82 Ekološka funkcija lastnine Vse bolj očitno postaja v skupnem interesu Pogoje rabe prostora, zemljišč in stavb človeštva, da družba na globalnem in določajo prostorski akti. Država in občine lokalnem nivoju angažira vse možne vire za pogoje na podlagi zakona, prostorskih zaustavitev degradacije okolja in izboljšanje strateških aktov, ocene stanja in potreb stanja okolja in narave. V tem okviru se določijo v prostorskih izvedbenih prostorskih spreminja tudi pogled na rabo prostora, aktih, ki so temeljni pravni instrument zemljišč in stavb. Skupni, torej javni interes uresničevanja ekološke funkcije lastnine za varstvo okolja in ohranjanje narave raste (določijo način uživanja lastnine, npr. in vse bolj pridobiva na pomenu, zato se namensko rabo prostora, prostorske spreminjajo tudi razmerja med javnim in izvedbene pogoje za posege v prostor). zasebnim interesom v odnosu do lastnine. Odkar »Zemljišče je sestavni del širšega prostora. smo v Sloveniji pred 30 V primeru, ko je predmet lastninske pravice leti v Ustavo RS zapisali zemljišče, so omejitve njegove uporabe, nedotakljivost lastninske uživanja in razpolaganja v javnem interesu pravice, hkrati pa zahtevali neločljivo povezane s prostorsko-ureditvenimi njeno rabo na način, da se zagotavljajo gospodarska, omejitvami. Prostor, ki je ljudem na razpolago socialna in ekološka za zadovoljevanje tako zasebnih kot javnih funkcija lastnine, se je potreb, je namreč – tudi zaradi gospodarskega stanje okolja na globalni in širše družbenega razvoja – vedno bolj in lokalni ravni tako omejen. Omejenost prostora nujno zahteva pomembno poslabšalo, da skrbno načrtovanje njegove namenske in je potrebno ekološko in smotrne izrabe. Ustavno sodišče je tako socialno funkcijo lastnine ter z njima povezano že sprejelo stališče, da je prostor naravno smotrno rabo zemljišč in bogastvo in nenadomestljiva dobrina. Bolj ko je stavb ustrezno na novo pri določeni vrsti stvari poudarjen njen pomen premisliti. Te opredelitve za skupnost, večji manevrski prostor ima na so namreč živi del ustave razpolago zakonodajalec pri urejanju vsebine in ne morejo in ne smejo lastninske pravice.« biti »zamrznjene« v nekem času, temveč se Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-139/15 spreminjajo. Ekološka funkcija lastnine Vse bolj očitno postaja v skupnem interesu Pogoje rabe prostora, zemljišč in stavb človeštva, da družba na globalnem in določajo prostorski akti. Država in občine lokalnem nivoju angažira vse možne vire za pogoje na podlagi zakona, prostorskih zaustavitev degradacije okolja in izboljšanje strateških aktov, ocene stanja in potreb stanja okolja in narave. V tem okviru se določijo v prostorskih izvedbenih prostorskih spreminja tudi pogled na rabo prostora, aktih, ki so temeljni pravni instrument zemljišč in stavb. Skupni, torej javni interes uresničevanja ekološke funkcije lastnine za varstvo okolja in ohranjanje narave raste (določijo način uživanja lastnine, npr. in vse bolj pridobiva na pomenu, zato se namensko rabo prostora, prostorske spreminjajo tudi razmerja med javnim in izvedbene pogoje za posege v prostor). zasebnim interesom v odnosu do lastnine. Odkar »Zemljišče je sestavni del širšega prostora. smo v Sloveniji pred 30 V primeru, ko je predmet lastninske pravice leti v Ustavo RS zapisali zemljišče, so omejitve njegove uporabe, nedotakljivost lastninske uživanja in razpolaganja v javnem interesu pravice, hkrati pa zahtevali neločljivo povezane s prostorsko-ureditvenimi njeno rabo na način, da se zagotavljajo gospodarska, omejitvami. Prostor, ki je ljudem na razpolago socialna in ekološka za zadovoljevanje tako zasebnih kot javnih funkcija lastnine, se je potreb, je namreč – tudi zaradi gospodarskega stanje okolja na globalni in širše družbenega razvoja – vedno bolj in lokalni ravni tako omejen. Omejenost prostora nujno zahteva pomembno poslabšalo, da skrbno načrtovanje njegove namenske in je potrebno ekološko in smotrne izrabe. Ustavno sodišče je tako socialno funkcijo lastnine ter z njima povezano že sprejelo stališče, da je prostor naravno smotrno rabo zemljišč in bogastvo in nenadomestljiva dobrina. Bolj ko je stavb ustrezno na novo pri določeni vrsti stvari poudarjen njen pomen premisliti. Te opredelitve za skupnost, večji manevrski prostor ima na so namreč živi del ustave razpolago zakonodajalec pri urejanju vsebine in ne morejo in ne smejo lastninske pravice.« biti »zamrznjene« v nekem času, temveč se Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-139/15 spreminjajo. 85 Posebej pri posegih, za katere ni potrebno funkcijo, s katero varuje tudi javne interese gradbeno dovoljenje, so občine še vedno varstva narave same po sebi. zadržane pri določanju in uveljavljanju pogojev rabe in prostorsko ureditvenih 33. člen Ustave varuje samo lastninsko režimov (npr. uveljavljanje ambicioznejšega pravico, ki pomeni uresničevanje človekove varovanja zelenih površin in dreves ter svobode na premoženjskem področju in dodatnega ozelenjevanja, omejevanje zajema svobodo pridobivanja lastnine, širjenja neprepustnih talnih površin – kar pravico odtujevanja in zaupanje v pridobljene so pomembni ukrepi blaženja učinkov pravice. Vendar pa lastninska svoboda ni podnebnih sprememb) zaradi bojazni, da bi neomejena, zanjo namreč velja splošno lahko prišlo do odpora lastnikov in konfliktov določilo tretjega odstavka 15. člena Ustave, glede morebiti nesorazmernega posega v po katerem so človekove pravice omejene s zasebno lastnino. V času, ko je vendarle vse pravicami drugih. Specifično pa je lastninska bolj neizbežno nujno tudi skozi rabo (vseh) pravica posebej omejena še z določilom 67. zemljišč in prostorskih prvin na določenih člena in imperativom prvega odstavka 71. območjih pospešeno izvajati učinkovite člena Ustave, po katerem zaradi smotrnega ukrepe za zaustavitev degradacije okolja in izkoriščanja zemljišč zakon določa posebne narave ter blaženje podnebnih sprememb in pogoje za njihovo uporabo. Na samem prilagajanje nanje, ta bojazen postaja vse robu posegov v lastninsko pravico v imenu manj utemeljena. javnega interesa pa je še določilo 69. člena, ki kljub lastninski svobodi 33. člena določa tudi možnost razlastitve v javno korist proti Kaj pravita Ustava RS in Ustavno nadomestilu v naravi ali odškodnini. sodišče? Ureditev rabe zemljišč na način, da kar Za razumevanje lastninske pravice najbolj pride do izraza njihova gospodarska, opredeljene v 33. členu Ustave, ki zagotavlja socialna in ekološka funkcija, narekuje tudi pravico do zasebne lastnine in dedovanja ustavno pooblastilo zakonodajalcu, da zaradi (s katerim se ta prispevek ne ukvarja), je smotrnega izkoriščanja določi posebne potrebno upoštevati predvsem 67. člen, po pogoje za uporabo zemljišč (prvi odstavek 71. katerem zakon določa način pridobivanja in člena Ustave; odločba Ustavnega sodišča RS uživanja lastnine, tako, da so zagotovljene U-I-6/17). njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija (lastninsko pravico napolni s Socialna in ekološka vezanost lastnine socialno in ekološko vezanostjo lastnine). Ker pomeni, da mora imeti lastnina poleg je ekološka funkcija posebej izpostavljena, to individualistične funkcije (uresničevanje pomeni, da jo Ustava ne šteje le kot podvrsto človekove svobode na premoženjskem socialne funkcije, temveč kot samostojno področju) tudi funkcijo za celotno družbeno 86 skupnost. Ravnanje z nepremičnino tako ne preveri še, ali je imel zakonodajalec razumen more ostati samo v sferi odločitve lastnika, razlog za določitev ukrepa, torej ali je ukrep temveč mora ta upoštevati tudi javni interes. primeren in neizogibno potreben. Z ukrepom Gre za »javnostni« element, po katerem pridobljena korist mora tudi »odtehtati« težo ima skupnost pravico lastniku naložiti posega. Na drugi strani tehtnice so javni določene omejitve lastninske svobode. Bolj interesi, ki pa so tudi v različni medsebojni kot je izražen javni interes, večja je pravica hierarhiji. Zakonodajalec lahko torej omeji skupnosti, da poleg lastnika gospodari z lastninsko pravico le, če s tem zasleduje lastnino. Naloga zakonodajalca zato je, da gospodarske, socialne in/ali ekološke cilje, uravnoteži individualistično funkcijo lastnine če je omejitev nujna za dosego teh ciljev in in javni interes gospodarstva, socialnih sorazmerna z doseženim ciljem. razmerij in varstva okolja. Pomen posamezne lastnine za Ne glede na jasnost ustavnih določil je posameznikovo osebnost kot določitev, do kje nek zakonski režim še javni interes sta dinamični, upravičeno določa način uživanja lastnine v javnem interesu, kdaj pa gre za omejevanje skozi čas spreminjajoči se, lastninske pravice (ali celo tako omejitev, kategoriji in je logično, da ki ima že elemente razlastitve, ki terjajo praksa US ne more temeljiti na kompenzacijo), zahtevna. Dosedanja praksa izhodišču status quo. Ustavnega sodišča se pri tehtanju usmerja najprej v presojo, Avbelj, 2019 ali ukrep zasleduje gospodarsko, socialno ali ekološko funkcijo (se pravi drugo ustavno vrednoto). Nato Napolnitev ekološke funkcije lastnine pa je preizkusi, ali ukrep posega v samo varovano potrebno gledati tudi v povezavi z 72. členom jedro lastnine, ki ga mora najprej ugotoviti od Ustave, po katerem je vsakomur v skladu z primera do primera (kaj je predmet lastnine in zakonom zagotovljena pravica do zdravega kakšen je njen namen). Bolj ko sta lastnikovo življenjskega okolja. To pa pomeni, da mora človekovo dostojanstvo in njegova osebna država tudi z zakonskim določanjem načina avtonomija povezana z določeno lastnino uživanja lastnine skrbeti za zdravo življenjsko (lastnina za zagotavljanje eksistence, okolje, torej za zagotavljanje te ustavne lastnina na podlagi naporov lastnika, pravna pravice. varnost položaja, možnost razpolaganja pa tudi subjektivna uporabna vrednost za Lastninska pravica, ne glede na to, da 33. lastnika), ožje so možnosti zakonodajalca člen ne dela razlik med lastniki, vseeno za omejevanje lastnine oziroma strožja je ni za vse lastnike enaka, še posebej ko presoja posega. Če se sodišče prepriča, da gre za področje tehtanja posegov vanje. V njeno ustavno varovano jedro ni prizadeto, pa Sloveniji ne ločimo javne in zasebne lastnine. 87 Lastniki, ki so javnopravni subjekti (npr. Ekološka funkcija lastnine v država, občine), pa so vendarle v zvezi s slovenskih zakonih tehtanjem sorazmernosti posegov v lastnino v drugačnem položaju kot fizične osebe Ustava narekuje, da se z zakonom določi oziroma pravne osebe zasebnega prava. način uživanja lastnine, z zakoni se Toleranca posegov v smislu določanja zagotavlja tudi zdravo življenjsko okolje. rabe lastnine je za javnopravne subjekte Zakon tako s svojimi ukrepi določa ekološko in tovrstno lastnino bistveno višja in je funkcijo lastnine na način, da zadovoljuje vprašljivo, če sploh kdaj načne ustavno javne interese varstva zdravega življenjskega varovano jedro lastnine. okolja in tudi narave same. Kljub temu pa nekateri zakoni tudi posebej, načelno ali »Lastnina oseb javnega specifično, opredeljujejo izvajanje ekološke funkcije lastnine: prava nazadnje vselej služi ϻ Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) v 17. členu javnosti in ne zasebnim določa načelo ekološke funkcije lastnine, interesom posameznikov.« ki zahteva, da je pri uživanju lastninske Sodba Vrhovnega sodišča II Ips pravice potrebno (z zakonom) zagotoviti ohranjanje in izboljševanje kakovosti 219/2018 okolja, ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Kaj pravi Evropsko sodišče za ϻ Zakon o ohranjanju narave (ZON) v 9. človekove pravice? členu določa ekološko in socialno funkcijo lastnine, ki od lastnikov zemljišč Tudi Konvencija o varstvu človekovih pravic zahteva, da na svojih zemljiščih dopustijo postavlja varovanje premoženja pod svoj neškodljiv prehod drugim osebam in varstveni režim kot pomembno pravico. drugo splošno rabo v skladu z zakonom Evropsko sodišče za človekove pravice pri ter opravljanje nalog ohranjanja biotske posegih v lastninsko pravico prav tako tehta raznovrstnosti in ukrepov varstva naravnih med upravičenji lastnika in javnimi interesi, vrednot. ki so v ozadju ukrepa. Pri svojih odločitvah je ϻ Zakon o gozdovih (ZG) že v opredelitvah razvilo stališče, po katerem so javni interesi pojmov (5. točka 3. člena) podrobno varstva okolja in narave ter varstva javnega definira funkcije gozdov, ki so ekološke: zdravja javni interesi, katerim pomen narašča varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, in v sedanjih časih »finančni imperativi hidrološka, funkcija ohranjanja biotske in celo nekatere temeljne pravice, kot je raznovrstnosti ter klimatska funkcija; lastništvo, ne bi smeli imeti prednosti pred socialne: zaščitna funkcija – varovanje varstvom okolja, zlasti če je ukrepe določila objektov, rekreacijska, turistična, poučna, država z zakoni.« (ECHR, 2022). raziskovalna, higiensko-zdravstvena 88 funkcija, funkcija varovanja naravnih uresničevanju uvodoma opredeljenih javnih vrednot, funkcija varovanja kulturne interesov oziroma ali izjema, ki gre v korist dediščine, obrambna ter estetska zasebnemu lastniku, že ne izvotljuje tudi funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna opredeljenega javnega interesa (na podlagi funkcija, pridobivanje drugih gozdnih miselnosti »izjema je le izjema«, »ena ni dobrin ter lovnogospodarska funkcija. V nobena«, ne upoštevajoč, da lahko »izjema 5. členu določa, da se lastninska pravica postane pravilo«). na gozdovih uresničuje tako, da je zagotovljena njena ekološka, socialna in proizvodna funkcija in mora zato lastnik Ekološka funkcija lastnine v gospodariti z gozdovi v skladu z načrti sedanjih razmerah in njeno gospodarjenja, dopustiti v gozdu prost uveljavljanje dostop, čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, gob in zelišč. Republika Javni interes varstva okolja, Slovenija kot lastnik pa mora v svojih ohranjanja in obnavljanja biotske gozdovih omogočiti tudi praktični pouk raznovrstnosti, blaženja podnebnih gozdarstva. sprememb in prilagajanja nanje, skratka, javni interes ohranjanja in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) ne določa ponovno vzpostavljanja naravnega ekološke, socialne ali gospodarske funkcije ravnovesja, ki bo omogočalo življenje lastnine, opredeljuje pa več javnih interesov, tako človeku kot drugim bitjem ki jim mora slediti urejanje prostora. V 2. na zemlji, narašča. Je skupni členu določa, da je namen urejanja prostora interes človeštva in uresničevati doseganje trajnostnega prostorskega ga moramo vsi, razvoja tudi tako, da se kot cilji urejanja vendar morajo pri prostora, ki so v javnem interesu, med tem več prispevati drugim omogočajo kakovostne življenjske tiste države, ki so razmere in zdravo življenjsko okolje, prehod zgodovinsko bolj v nizkoogljično družbo, prilagajanje na odgovorne za stanje. podnebne spremembe, varstvo okolja, Podnebne spremembe ohranjanje narave, kar vse so »ekološki« in hitro upadanje biotske javni interesi. Določilo o opredeljenih javnih raznovrstnosti, ki jih krepi interesih v zakonu je potrebno jemati zelo pospešena degradacija resno in odražati se mora tudi v vseh režimih okolja, sta dve največji in ukrepih, ki jih zakon razvije v nadaljevanju grožnji obstoju človeštva. besedila. Tako bi se morala tudi vsaka izjema, Ugotovitev temeljijo na znanstvenih katerih število iz zakona v zakon vse bolj spoznanjih in projekcijah pristojnih narašča, presojati v smislu ali prispeva k mednarodnih znanstvenih teles. 89 V hierarhiji javnih interesov je zato ohranjanje saj Ustava zahteva, da se uživanje lastnine narave na samem vrhu, saj se nanaša na določa z zakonom. To mora storiti dosledno zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb in skrbno ter upoštevati standarde tehtanja. človeka (hrana, voda, bivališče). V središču Pri urejanju prostora pa je treba to tehtanje tega javnega interesa so človekove potrebe izvesti tudi na nižji ravni, saj so za urejanja in zadovoljevanje teh skozi »lastništvo« prostora pristojne lokalne skupnosti – to je narave, kar je posledica antropocentričnega občine. Vendar v praksi vlada pomanjkanje pogleda na varovanje okolja. Ker pa je človek volje za tovrstno tehtanje, ker prevladuje le del narave in bosta njegovo preživetje bojazen pred morebitnimi konflikti in so in dolgoročno vzdržen razvoj možna le z občine zadržane glede določanja pogojev ohranitvijo naravnega ravnovesja in biotske urejanja in uveljavljanja javnih režimov pestrosti narave, se vrednote družbe za posege urejanje prostora, za katere ni počasi spreminjajo k bolj biocentričnemu ali potrebno gradbeno dovoljenje. Zelo aktualna ekocentričnemu pogledu na varstvo okolja in je npr. dilema, ali ima občina pravico uvesti ohranjanje narave. režim obvezne pridobitve dovoljenja za posek dreves na zemljiščih v zasebni lasti v Te spremembe v okolju in družbi bodo naselju in na ta način pridobiti pregled nad vplivale na bodoče tehtanje javnih interesov ravnanjem z odraslimi drevesi v zasebni lasti v uživanju lastnine in v bližnji prihodnosti in upravljati koristi dreves za okolje ali pa lahko pričakujemo večji poudarek na javnih to morda predstavlja pretirano poseganje interesih, ki podpirajo ekološke in socialne v lastninsko svobodo. Zelo verjetno so funkcije lastnine pred ekonomskimi interesi tovrstne skrbi tudi razlog za zadržanost lastnika. Deloma se bo to zgodilo tudi zato, občin pri sprejemanju in uveljavljanju odloka ker se v aktualnem stanju okolja interesi o urejenosti naselij in krajine. Torej gre za lastnika nepremičnine lahko tudi prekrivajo vprašanje, ali občina lahko določi konkretne z javnimi interesi – tudi lastniku je v interesu naravo- in okolje-varstvene režime v npr. da mu ne poplavlja kleti ob vsakem svojih prostorskih izvedbenih aktih in jih nalivu zato, ker je cela ulica asfaltirana in nato tudi polno uveljavi s preprečevanjem brez zelenja. Lastnik je zainteresiran za več in sankcioniranjem nedovoljenih ali zelenja v soseski in manj neprepustnih tal, neizvedenih ukrepov in ravnanj lastnikov (ki ker to skupaj učinkovito zadržuje padavinsko ne potrebujejo gradbenega dovoljenja), ne vodo in blaži negativne vplive močnih nalivov, da bi s tem prekomerno posegla v lastninsko pa tudi vročinskih udarov v lokalnem okolju in pravico. tu se njegov lastniški in javni interes srečata. Kot že omenjeno, je prostorsko načrtovanje Tehtanje interesov z upoštevanjem načela ključni mehanizem uresničevanja ekološke sorazmernosti običajno opravi zakonodajalec, in socialne funkcije lastnine, pri čemer mora 90 slediti zgoraj naštetim javnim interesom. dovoljenje s prostorskimi izvedbenimi akti in Ne glede na to, da Ustava zahteva, da se drugimi predpisi občine (10. člen). uživanje lastnine ureja z zakonom (to je ZUreP-3), pa nikakor ne moremo pričakovati, Ukrepe za uveljavljanje ekološke funkcije da bi zakon lahko urejal konkretno uživanje lastnine, ki so določeni v občinskem vseh zemljišč in stavb v Sloveniji. Zato je torej izvedbenem prostorskem aktu, je torej možno prostorski izvedbeni akt tisti pravni akt, v uveljaviti na vseh zemljiščih, ne glede na katerega se morajo glede konkretne lastnine lastnino, vendar pa je treba ob njihovem prenesti z zakonom opredeljeni načini načrtovanju pretehtati njihovo sorazmernost uživanja lastnine, ministrstvo, pristojno v skladu z usmeritvami Ustavnega sodišča. za prostor pa bi moralo pri ureditvah, ki Ne glede na vse pa bi morale občine, npr. terjajo tehtanje med lastninskimi interesi in glede neobhodno večjih zahtev po ohranjanju javnimi interesi, občinam pomagati s svojim naravnih prvin in zelenih površin ter strokovnim znanjem. dodatnem ozelenjevanju urbanega okolja, lastnikom priti nasproti s podporo, znanjem, Glede samega uveljavljanja določil strokovno ali drugo pomočjo, s katero bi prostorskih aktov pomeni ZUreP-3 glede na lastnike spodbujale pri varovanju naravnih ZUreP-2 določen korak naprej. Po novem prvin in vzpostavljanju kakovostnih zelenih in je občinska inšpekcija pristojna tudi za ozelenjenih površin. inšpekcijski nadzor nad skladnostjo izvajanja vseh negradbenih posegov v prostor z neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora, podrobnejšimi pravili urejanja prostora in občinskim prostorskim izvedbenim aktom (285. člen). Ob tem niti ZUreP-3 niti pravilnik, ki ureja pripravo občinskega prostorskega načrta, ne govorita o prekrškovnih sankcijah, vendar pa lahko občina na podlagi 50.a člena Zakona o lokalni samoupravi opravlja nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov. Torej lahko občina z odlokom, s katerim uredi neko področje, sprejme tudi kazenske določbe (npr. Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v občini Krško). Občinska inšpekcija pa je po Gradbenem zakonu (GZ-1) pristojna tudi za nadzor nad skladnostjo gradenj, za katere ni potrebno gradbeno 91 Viri in literatura si/komentar/razmejitev-do-69-clena-razlastitev-razlascujoci-posegi/ Avbelj, M. (ur.). 2019. Komentar Ustave Virant, G. 2002b. Zakonsko določanje načina Republike Slovenije. Nova Univerza, Evropska pridobivanja in uživanja lastnine. Komentar pravna fakultet Ustave RS. https://e-kurs.si/komentar/ ECHR – European Court of Human Rights. 2022. zakonsko-dolocanje-nacina-pridobivanja-in-Guide to the case-law of the European Court uzivanja-lastnine/ of Human Rights. Environment. Zobec, J. 2011a. Lovska pravica. Komentar Pličanič, S. 2003. Temelji ekološkega prava. Ustave RS. https://e-kurs.si/komentar/ Zbirka Scientia Institia, Cankarjeva založba lovska-pravica/ Rijavec, M. 2021. Ekološki vidik zasebne Zobec, J. 2011b. Meje učinkovanja ustavnega lastnine. Magistrsko delo, Nova univerza jamstva lastnine. Komentar Ustave RS. Evropska pravna fakulteta. https:// https://e-kurs.si/komentar/meje- revis.openscience.si/IzpisGradiva. ucinkovanja-ustavnega-jamstva-lastnine/ php?id=7763&lang=slv&prip=rul:12044776:d4 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. U-I-98/04, Ur. l. RS, št. 120/2006. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. U-I-40/06, Ur. l. RS, št. 112/2006. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. U-I-139/15, Ur. l. RS, št. 74/2020. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. U-I-151/15, Ur. l. RS, št. 90/2020. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. U-I-6/17, Ur. l. RS, št. 46/2019. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. U-I-148/19, Ur. l. RS, št. 60/2022. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. U-I-60/98, Ur. l. RS, št. 56/1998. Odločba Vrhovnega sodišča. Sklep X Ips 134/2013. Odločba Vrhovnega sodišča. Sklep X Ips 164/2013. Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 219/2018. Šturm, L. (ur.). 2010. Komentar Ustave Republike Slovenije. Fakulteta za državne in evropske študije Virant, G. 2002a. Razmejitev do 69. člena (razglasitev) – »Razglašujoči posegi«. Komentar Ustave RS. https://e-kurs. 92 Pravna ureditev javnih površin in dreves Za kvaliteto življenja v urbanem okolju so skupno dobro in javno korist. Ta manko se pomembne zelene površine na celotnem kaže v več ozirih: območju naselja. Pri tem imajo javne površine večji pomen, saj je javni prostor v urbanem 1. Zagotavljanje zadostnih javnih površin okolju nosilec življenjsko pomembnih funkcij ni zadovoljivo izvedeno v občinskih za zdravje in blaginjo skupnosti. Hkrati prostorskih načrtih, zaradi pomanjkljivega mora biti ta javni prostor zgled načrtovanja, izvedbenega predpisa in pomanjkanja upravljanja in vzdrževanja, ki nagovarja volje; tako druge javne subjekte kakor zasebne 2. Varovanje javnega interesa glede lastnike k temu, da z ustreznim ravnanjem zadostnih (zelenih) javnih površin ni na javnih ali zasebnih zemljiščih prispevajo k zagotovljeno, niti ni določen nosilec tega celovitemu in dobro vzdrževanemu zelenemu javnega interesa; sistemu vsakega naselja. 3. Občine utrjujejo navidezno nemoč glede uveljavljanja prostorsko ureditvenih Da se lahko uveljavijo funkcije javnih površin, (zelenih) režimov tudi na zemljiščih, ki so povezane politike in ustrezni ukrepi urejanja, v javni lasti drugih javnih subjektov ali v je potreben dober normativni okvir. Na zasebni lasti; podlagi doslej izvedenih analiz o pravnem 4. Urejanje in vzdrževanje (zelenih) javnih položaju javnih in skupnih površin (Šifkovič, površin je občinska javna služba varstva 2016), normativnem okviru urejanja javnih okolja, za njeno strokovno kompetentno zelenih površin in ravnanja z drevesi (Šifkovič izvajanje pa v treh desetletjih niso bili in Simoneti, 2021) ter strokovnih podlag za določeni enotni minimalni standardi zakonsko ureditev izvajanja gospodarske in merila, niti javne površine niso bile javne službe urejanje in čiščenje javnih realizirane kot javna infrastruktura, kot je površin (Simoneti in sod., 2021) je bilo določal in določa vsakokrat veljavni Zakon ugotovljeno, da je v Sloveniji aktualni pravni o varstvu okolja; okvir varstva in urejanja javnih zelenih 5. Drevesa v urbanem okolju niso pravno površin pomanjkljiv in kot tak slaba osnova varovana, saj zanje ne velja Zakon o za njihovo vsestransko kakovostno urejanje gozdovih, občinski prostorski načrti oziroma za učinkovito zagotavljanje njihovih oziroma drugi občinski predpisi pa tega koristi ljudem in okolju. S tem je pravni okvir varstva praviloma ne zagotavljajo. tudi slabo izhodišče za celovito urejanje javnih in drugih zelenih površin v naseljih v Pravna ureditev javnih površin in dreves Za kvaliteto življenja v urbanem okolju so skupno dobro in javno korist. Ta manko se pomembne zelene površine na celotnem kaže v več ozirih: območju naselja. Pri tem imajo javne površine večji pomen, saj je javni prostor v urbanem 1. Zagotavljanje zadostnih javnih površin okolju nosilec življenjsko pomembnih funkcij ni zadovoljivo izvedeno v občinskih za zdravje in blaginjo skupnosti. Hkrati prostorskih načrtih, zaradi pomanjkljivega mora biti ta javni prostor zgled načrtovanja, izvedbenega predpisa in pomanjkanja upravljanja in vzdrževanja, ki nagovarja volje; tako druge javne subjekte kakor zasebne 2. Varovanje javnega interesa glede lastnike k temu, da z ustreznim ravnanjem zadostnih (zelenih) javnih površin ni na javnih ali zasebnih zemljiščih prispevajo k zagotovljeno, niti ni določen nosilec tega celovitemu in dobro vzdrževanemu zelenemu javnega interesa; sistemu vsakega naselja. 3. Občine utrjujejo navidezno nemoč glede uveljavljanja prostorsko ureditvenih Da se lahko uveljavijo funkcije javnih površin, (zelenih) režimov tudi na zemljiščih, ki so povezane politike in ustrezni ukrepi urejanja, v javni lasti drugih javnih subjektov ali v je potreben dober normativni okvir. Na zasebni lasti; podlagi doslej izvedenih analiz o pravnem 4. Urejanje in vzdrževanje (zelenih) javnih položaju javnih in skupnih površin (Šifkovič, površin je občinska javna služba varstva 2016), normativnem okviru urejanja javnih okolja, za njeno strokovno kompetentno zelenih površin in ravnanja z drevesi (Šifkovič izvajanje pa v treh desetletjih niso bili in Simoneti, 2021) ter strokovnih podlag za določeni enotni minimalni standardi zakonsko ureditev izvajanja gospodarske in merila, niti javne površine niso bile javne službe urejanje in čiščenje javnih realizirane kot javna infrastruktura, kot je površin (Simoneti in sod., 2021) je bilo določal in določa vsakokrat veljavni Zakon ugotovljeno, da je v Sloveniji aktualni pravni o varstvu okolja; okvir varstva in urejanja javnih zelenih 5. Drevesa v urbanem okolju niso pravno površin pomanjkljiv in kot tak slaba osnova varovana, saj zanje ne velja Zakon o za njihovo vsestransko kakovostno urejanje gozdovih, občinski prostorski načrti oziroma za učinkovito zagotavljanje njihovih oziroma drugi občinski predpisi pa tega koristi ljudem in okolju. S tem je pravni okvir varstva praviloma ne zagotavljajo. tudi slabo izhodišče za celovito urejanje javnih in drugih zelenih površin v naseljih v 95 V nadaljevanju je predstavljen pregleden zelenje ob vodnih površinah, zelenice, analitičen pogled na pravni okvir urejanja drevoredi, zelenje ob ulicah in cestah, javnih zelenih površin in njihovega rekreacijske površine, otroška igrišča, upravljanja, ki upošteva veljavne in pokopališča, vrtovi ipd.) in posamezne nastajajoče predpise, s posebnim poudarkom naravne fizične strukture v tem območju na ureditev glede mestnih dreves ter (npr. drevesa in druga vegetacija), in sicer uveljavljanje prostorskih režimov glede ne glede na lastnino, funkcijo ali lego v zelenih sistemov na zasebnih zemljiščih. prostoru (ZUreP-3, 3. člen, 61. točka). Namen tega je na razumljiv način osvetliti problematiko, ki zavira razvoj zelenih Ključen pomen javnim površinam daje 30. sistemov v mestih. člen ZRureP-3, ki zahteva, da je treba pri načrtovanju razvojne poselitve v ureditvenih območjih naselij in njihovih delih zagotavljati Opredelitev javnih površin zadosten obseg javnih površin. Pri tem se Javna površina je praviloma odprta prostor, upoštevajo: enakovredna preskrbljenost in namenjen splošni rabi, naravna površina ali dostopnost za vse prebivalce, potrebe po ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi raznoliki uporabi teh površin (preživljanje v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, prostega časa, šport in rekreacija, varna tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, igra otrok, izobraževanje), funkcionalna zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter vključenost teh površin v okoliški prostor, druga površina za rekreacijo in prosti čas. naravne in grajene značilnosti prostora Lahko je grajena ali zelena in je lahko v lasti naselja, potrebe po ustrezni členitvi grajene države, občine ali v zasebni lasti (ZUreP-3, strukture in prepoznavni podobi naselja, 3. člen, 17. točka). Pri tem zakon o urejanju doseganje ugodnih klimatskih in zdravih prostora (ZUreP-3) pravi: življenjskih razmer v naselju, zagotavljanje ϻ grajena površina je površina v varstva pred hrupom, zeleni sistemi oziroma poselitvenem območju, ki ni v naravnem povezljivost zelenih in grajenih odprtih stanju, ker je utrjena, tlakovana, pozidana površin v naselju in zunaj naselij, vključno s ipd. (npr. ulice, ceste, trgi, tržnice, pešpotmi in kolesarskimi potmi., ohranitev utrjene površine za šport in rekreacijo) prepoznavnih značilnosti naselja ali delov in druga površina, na kateri prevladuje naselja, kakovostno oblikovanje, velikost delež grajene površine, in sicer ne glede naselja in njegov pomen v širšem prostoru ter na lastnino, funkcijo ali lego v prostoru ohranitev življenjskega prostora prostoživečih (ZUreP-3, 3. člen, 13. točka); rastlin in živali. Javne površine so tudi ϻ zelena površina pa je površina v varovane pred spremembo namenske rabe, poselitvenem območju z določeno mero razen če se v bližini zagotovi enakovredno naravnosti (npr. parki, mestni gozdovi, velika, namenu primerna površina, ki izboljša 96 dostopnost, javna površina pa se vključi v Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave zeleni sistem naselja. občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene Bistveni pomen javnih površin je njihova gradnje in območij za razvoj in širitev naselij splošna raba, to je raba, ki je namenjena javnih površin ne opredeli kot samostojne prostemu gibanju oseb, predvsem za prehod ali podrobne namenske rabe. Med območji in dostop do drugih javnih površin, zelenega namenske rabe prostora pa določale sistema, bivališč, poslovnih objektov, »območja zelenih površin« (Uradni list št. gospodarske javne infrastrukture in družbene 99/07, 15. člen). Predlog novega pravilnika infrastrukture ter rekreaciji, igri in drugim (januar 2023), ki je v postopku sprejemanja prostočasnim aktivnostim (ZUreP-3, 259. pa določa, da se v občinskem prostorskem člen). Pri tem zakon ureja tudi rabo javnih načrtu na celotnem območju občine določijo površin na javnih in zasebnih zemljiščih, tako, tudi javne površine, tako, da se prikažejo da: območja načrtovanih javnih grajenih in javnih ϻ se splošna raba javnih površin v lasti zelenih površin, ki so v splošni rabi (2. in 14. države ali občine izvaja v skladu z člen, januar 2023). Tudi, ko bo novi pravilnik namenom ter pod pogoji in omejitvami, ki v taki vsebini sprejet, pa obstaja bojazen, jih določa zakon oziroma predpis, izdan na da se bodo obstoječe javne površine, ki njegovi podlagi; so po zgodovinski inerciji v splošni rabi, ϻ se splošna raba javnih površin v zasebni pri opredeljevanju v občinskih prostorskih lasti izvaja v skladu s pravili, ki jih določi načrtih »izgubile« oziroma, da ne bodo njihov lastnik, ali o katerih se občina ali določene zadostne javne površine. država z lastnikom dogovori v skladu s pravili civilnega prava. Če se na takem Po desetletjih sistemske neurejenosti zemljišču vzpostavi grajeno javno dobro javnih površin, ki so le po inerciji se to uredi v pogodbi, s katero država ostale v splošni rabi, kolikor niso zaradi ali občina pridobita ustrezno stvarno neurejenosti zapadle v last različnih ali obligacijsko pravico, ki omogoča investitorjev in izginjale iz splošne rabe, tako splošno rabo, ki ustreza namenu je tako ZureP-3 naredil večje korake k pridobitve statusa grajenega javnega izčiščenju pojmov in dobra; sistemski ureditvi ϻ občina pa lahko tudi z odlokom določi ter varstvu javnih javne površine in predpiše pogoje za površin. Za realizacijo njihovo posebno rabo. teh v občinskih prostorskih Zagotavljanje zadostnih javnih površin se načrtih, ki jo bo mora odraziti v občinskem prostorskem dokončno uredil načrtu, kar pa ostaja neurejeno, ker veljavni šele novi pravilnik o občinskih 97 prostorskih načrtih, pa bo potrebnega še Pojem zelenih sistemov je širši od javnih nekaj časa. Še posebej, ker je veliko javnih zelenih površin, načrtovanje zelenih sistemov površin tudi na zemljiščih v zasebni lasti, pri vključuje tako zemljišča v javni kot v zasebni katerih pa občine doslej niso imele veliko lasti. Glede upravljanja z javno lastnino volje po urejanju medsebojnih razmerij veljajo splošne zahteve Zakona o stvarnem tako, da bi javna raba na njih dejansko bila premoženju države in samoupravnih lokalnih formalno opredeljena. Zato bi bilo zaradi skupnosti, po katerem je upravljavec pomembnosti javnih površin in njihove stvarnega premoženja državni organ, splošne rabe ter za zagotavljanje zadostnih samoupravna lokalna skupnost ali druga javnih površin in zadostnih zelenih površin (in oseba javnega prava, ki ji je država ali dreves) potrebno, da se opredeli javni interes samoupravna lokalna skupnost v skladu urejanja zelenih in drugih javnih površin ter s predpisi ali aktom o ustanovitvi dolžna določi tudi nosilca urejanja prostora, ki bo zagotavljati stvarno premoženje kot varoval ta javni interes. pogoje za delovanje. Upravljanje tega premoženja pa pomeni tudi skrb za njegovo funkcionalno urejenost (Uradni list Zeleni sistem mesta na RS, št. 11/18, 5. in 6. točka 3. člena). površinah v javni in zasebni lasti Za zagotavljanje vitalnih funkcij javnih zelenih površin je pomembno, da je čim ZUreP-3 opredeljuje zeleni sistem kot celovito več teh površin v lasti občine. Vendar so načrtovan sistem varstva in razvoja zelenih občine v preteklih desetletjih večinoma površin in drugih naravnih in ustvarjenih izkazovale premajhno angažiranost glede struktur v prostoru, ki se med sabo pridobivanja zemljišč v svojo last (Šifkovič, funkcionalno povezujejo in dopolnjujejo. 2016) . Po družbenopolitičnih spremembah Namenjen je zagotavljanju kakovostnega leta 1992 občine niso bile dovolj aktivne življenjskega okolja ter uresničevanju glede ureditve lastništva na podlagi Zakona socialnih, okoljskih, ekoloških, podnebnih, o lastninjenju družbenega premoženja in gospodarskih, kulturnih, strukturnih in vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, oblikovnih funkcij na ravni naselij, regije in niso zadostno poskrbele za prenos zemljišč države, z njim pa se načrtuje tudi zelena od gradbenih podjetij po izgradnji sosesk infrastruktura (ZUreP-3, 58- člen), vendar ali nastopale kot aktiven upnik v stečajnih zelene infrastrukture zakon ne opredeljuje. postopkih gradbenih podjetij. Prav tako Usmerjanje načrtovanja razvoja zelenih pogosto občine še vedno ne skrbijo dovolj površin je razdelano v posebnem za varstvo javnega interesa glede javnih priročniku, ki je sestavni del površin v postopkih določanja pripadajočih Državnega prostorskega reda zemljišč k večstanovanjskim stavbam (Šuklje Erjavec in sod., 2020). (ibidem). Občine so bile v preteklosti tudi 98 zelo zadržane tako glede urejanja razmerij z in angažirati tudi ekološko funkcijo zasebne zasebnimi lastniki javnih površin, kot glede lastnine (glej posebno poglavje o ekološki uveljavljanja prostorskih režimov občinskega funkciji lastnine) in zakon pa daje tudi prostorskega načrta glede zelenih površin in sistemsko podlago ureditvi tega področja dreves na zasebnih zemljiščih. (ZUreP-3, 260. - 262. člen). Ne glede na to, da so mnoge javne površine, Institut razglasitve za javno dobro je institut, ki jih v občini upravljajo pravne osebe javnega ki je v slovenski prostorski in gradbeni prava (šole, vrtci, zdravstveni domovi), zakonodaji prisoten že dolgo časa, vendar pa dejansko javno dostopne in v splošni rabi oz. so občine v preteklosti kazale malo zanimanja so vključene v celovito načrtovanje zelenih za to ureditev. V primeru, če je javni interes sistemov, obstaja velika razlika v upravljanju po varovanju neke javne površine zelo velik, glede na površine, ki jih upravlja občina. Ta bi jo občina lahko razglasila za javno dobro. namreč na površinah, ki jih šteje za javne Če je to zemljišče v zasebni lasti, mora površine, izvaja obvezno gospodarsko javno občina z lastnikom skleniti pogodbo, s katero službo varstva okolja urejanje in čiščenje pridobi ustrezno stvarno ali obligacijsko javnih površin, medtem ko drugi subjekti pravico, ki omogoča splošno rabo, dogovorijo javnega prava pri upravljanju in ravnanju se morebitne omejitve lastnika in omejitve, z zelenimi in drugimi odprtimi javnimi ki jih zaradi določene rabe trpi lastnik ter površinam, ki pripadajo njihovim stavbam odškodnina zaradi omejene rabe. Občina in dejavnostim, ravnajo samostojno in z in lastnik dogovorita tudi odgovornost za drugimi izvajalci del in nalog. Posledično se škodo, nastalo pri splošni rabi nepremičnine. standardi vzdrževanja bistveno razlikujejo Ker mora lastnik ali upravljavec te površine in so pogosto strokovno gledano nižji. to površino vzdrževati v stanju, ki omogoča Ker je občina tista, ki dodeli drugim splošno rabo v skladu z njenim namenom, javnim lastnikom svojo lastnino v rabo in je predmet dogovora tudi vzdrževanje upravljanje, bi lahko določala tudi pogoje primernega stanja nepremičnine. njenega urejanja in vzdrževanja. V primeru, da je javna površina na zemljišču Ker je možno zelene sisteme v urbanem v zasebni lasti, lahko občina z zasebnim okolju zagotavljati le tako, da se lastnikom dogovori splošno rabo s pravili celovito načrtujejo in upravljajo na civilnega prava. Sklene se torej dogovor, celotnem območju naselja, je v ki bi uredil medsebojna razmerja. vsakem primeru nujno potrebno res Občina bi izvajala urejanje in čiščenje dobro poskrbeti za usklajeno urejanje teh javnih površin, k čemur je že javnih in zasebnih zelenih in odprtih tako zavezana v zvezi z površin. V ta namen je treba urediti izvajanjem gospodarske razmerja z upravljavci zemljišč in lastniki javne službe varstva 99 okolja na javnih površinah, lastnik pa bi tako Na javnih površinah se užil strokovno upravljanje in vzdrževanje izvaja občinska javna teh površin, kar bi lahko kompenziralo služba varstva tudi njegovo omejitev rabe te lastnine. Kompenzacija bi bila tako v storitvi, ne okolja nujno v denarju. Hkrati pa bi se lahko Urejanje in dogovorila tudi pravila glede morebitnega čiščenje javnih investicijskega vzdrževanja in opreme na teh površin določa Zakon površinah (Nikšič in sod., 2021). o varstvu okolja (ZVO-2, 233. člen) kot obvezno občinsko gospodarsko Zakon o urejanju prostora določa katerim javno službo varstva okolja. Objekti in ciljem sledi trajnostno urejanje prostora naprave, potrebni za izvajanje občinske v javnem interesu (ZUreP-3, 2. člen). To javne službe so infrastruktura lokalnega so med drugim omogočanje kakovostnih pomena in morajo biti evidentirani v zbirnem življenjskih razmer in zdravega življenjskega katastru gospodarske javne infrastrukture okolja, krepitve in varovanja zdravja ljudi, oziroma drugih katastrih, v skladu s predpisi, omogočanje prilagajanja podnebnim ki urejajo evidentiranje. Za izvajanje javne spremembam in prehoda v nizkoogljično službe mora vlada podrobneje predpisati družbo, omogočanje ustreznega in tudi vrste dejavnosti in naloge, ki se izvajajo univerzalnega dostopa do družbene in v okviru javne službe ter oskrbovalne gospodarske javne infrastrukture in javnih standarde, tehnične, vzdrževalne, površin, varstvo okolja, ohranjanja narave, organizacijske in druge ukrepe ter normative kulturne dediščine in drugih kakovosti za opravljanje javne službe. Kljub temu, da prostora. Te javne interese je možno so bila taka zakonska določila že v prvem uveljavljati le kolektivno, le vsi lastniki zakonu o varstvu okolja iz leta 1993 in potem mestnih zemljišč skupaj lahko zagotavljajo v dopolnjenem besedilu zakona iz leta optimalno funkcionalnost zelenih sistemov 2004, vse doslej javne površine niso bile v mestu, ki bodo lahko učinkovito prispevali opredeljene kot objekti za izvajanje občinske k doseganju navedenih skupnih družbenih javne službe in infrastruktura javnega ciljev. Zato se morajo odraziti v občinskih pomena, niti vlada ni sprejela akta o merilih prostorskih načrtih, ki jih mora občina in pogojih izvajanja te javne službe. Občine uveljaviti ne glede na to ali gre za gradbene so tako prepuščene same sebi, iz praktičnih ali negradbene posege (glej posebno razlogov si morajo sicer za izvajanje te poglavje o ekološki funkciji lastnine). Pri javne službe varstva okolja vzpostaviti tem pa bi morale občine priti zasebnim neko evidenco javnih površin, standardi lastnikom tudi nasproti posebej pri ravnanju izvajanja te javne službe pa so predvsem z zelenimi površinami in drevesi, saj te nudijo odvisni od skromnih sredstev, ki jih občine ekosistemske storitve celotni skupnosti. 100 namenjajo za to. Izvajanje te občinske javne Prostorsko načrtovalske vsebine urejanja službe bo predvidoma urejal novi Zakon zelenih površin so bile leta 1984 vključene v o gospodarskih javnih službah varstva vsebino Zakona o urejanju prostora in Zakona okolja, ki pa navedenih deficitov v o urejanju naselij in drugih posegov v prostor javno dostopnih osnutkih zaenkrat ne (ZUNDPP). Na njuni osnovi so bili v drugi naslavlja. polovici osemdesetih let pripravljeni novi prostorski akti občin, dolgoročni prostorski Obvezna občinska javna služba varstva plani, v katerih so bile opredeljene tudi prve okolja urejanje in čiščenje javnih zasnove celovitih zelenih sistemov in ki površin je edina struktura, ki naj bi so s spremembami in dopolnitvami ostali zagotavljala strokovno urejanje (vzdrževanje aktualni vse do sprejema prvega Zakona o in čiščenje) oziroma zagotavljanje njihovih urejanju prostora (ZUreP-1) v samostojni koristi. Veljavna ureditev komunalne državi leta 2003 in Uredbe o prostorskem dejavnosti glede na ureditev pred redu Slovenije (2004) ter v bistvu še naprej osamosvojitvijo, predstavlja pomembno do sprejema novega Zakona o prostorskem krčenje normativnega okvira za urejanje načrtovanju (ZPNačrt, 2007) in sprejetja prvih zelenih površin v mestih. To kaže na novih prostorskih aktov občin po letu 2009. svojstven upad motivacije za varstvo in Zakonska materija se je po letu 1992 razdelila urejanje zelenih površin v zadnjih desetletjih. deloma v prostorsko in deloma v komunalno V preteklosti smo v našem prostoru imeli zakonodajo ter na državno in občinsko raven. poseben Zakon o urejanju, vzdrževanju in Detajli izvajanja komunalne dejavnosti so bili varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni ohlapno določeni in občine oziroma njihove list SRS, št. 11-10/65; št. 37/73), ki je med komunalne službe so jim sledile različno, drugim določal obvezno izdajo dovoljenja tako glede evidenc kot izvajanja dejavnosti za posek posameznih dreves. Določila o vzdrževanja in razvoja. Izvajanje javnih urejanju zelenih površin je kasneje vključeval služb je bilo v osnovi določeno v Zakonu o tudi Zakon o komunalni dejavnosti (Uradni gospodarskih javnih službah (1993) in Zakonu list SRS, št. 24/75; št. 8/82), bila pa so o varstvu okolja (1993), ki je »urejanje operacionalizirana tudi na ravni občinskih javnih poti, površin za pešce in zelenih prostorskih aktov (urbanističnih načrtov) površin« opredelil kot obvezno lokalno javno in predpisov (odlokov). Dejavnost urejanja gospodarsko službo varstva okolja. zelenih površin je bila dobro razvita, večje občine so imele svoje strokovne službe in Ker je načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje tudi drevesnice, urejanje zelenih površin javnih in tako tudi zelenih površin ključen je poteklo v sodelovanju s krajevnimi instrument zagotavljanja pomembnih skupnostmi in prebivalci (Simoneti, 2016). ekosistemskih koristi za dobrobit skupnosti, bi moralo biti izvajanje javne službe varstva okolja glede urejanje javnih površin zgled 101 strokovnosti in smotrnosti za vse ostale po Zakonu o varstvu kulturne dediščine in v lastnike zemljišč v mestih. Zato je tudi nujno, teh statusih do določene mere zavarovana. da država izpolni svojo zakonsko dolžnost in V urbanem okolju so drevesa v okviru operativno opredeli javne površine kot javno prostorskih načrtov določenega upravljanja infrastrukturo ter sprejme uredbo o nalogah in načrtovanja, v okviru gospodarske javne in minimalnih standardih za strokovno službe urejanje in čiščenje javnih površin pa izvajanje javne službe urejanje in čiščenje tudi predmet vzdrževanja in nege s strani javnih površin ter občine podpre pri izvajanju izvajalca gospodarske javne službe. Ravnanje dejavnosti, katere pomen se pod pritiskom z drevesi pri urejanju prostora določajo tudi podnebnih sprememb hitro povečuje. različni drevesničarski in gradbeni standardi in normativi, ki pa dosegajo v aktualnem pravnem okviru omejene učinke. Pravni položaj in varstvo mestnih dreves Zaradi pomanjkljive normativne ureditve in zaščite mestnega drevesa v praksi na Drevesa v urbanem okolju poimenujemo mestnem drevju prihaja do velike škode, tudi urbana ali mestna drevesa, da jih predvsem na odraslih, starih drevesih, ker: razlikujemo od dreves v gozdu. Slednja sodijo ϻ ni zagotovljenega nobenega varstva pred pod režim Zakona o gozdovih, po katerem posekom dreves, je treba za posek pridobiti dovoljenje. ϻ za izvajanje javne službe varstva okolja Položaj mestnih dreves, ki so pomembna urejanja in čiščenje javnih površin ni sestavina zelenih površin in imajo tudi kot podzakonskega predpisa o standardih samostojna naravna prvina velik ugoden vpliv izvajanja te in tudi ne zahtev po strokovno na kakovost življenja in okolja v naseljih, pa kvalificiranem izvajanju del in nalog, je v slovenskem pravnem redu zelo skopo prihaja do neustreznega obrezovanja in opredeljen, varstveni mehanizmi pa sploh obglavljanja dreves. niso zagotovljeni. Posamezne občine so sicer bolj ozaveščene o Drevo je po Stvarnopravnem zakoniku lahko pomembnosti strokovnega ravnanja z drevesi stvar ali sestavina. Nedvomno je, da po in zavezane dobri praksi ter promovirajo poseku postane premičnina (stvar). Dokler strokovne standarde ravnanja z drevesi pa stoji na zemljišču, pa bi ga najbližje tudi na zasebni drevnini. Vendar pa, čeprav opredelili kot sestavino nepremičnine. ni pravnih zdržkov, da bi občine z odlokom Mestna drevesa so del zelenih površin (po določile obvezno pridobitev dovoljenja za ZUreP-3) in so navedena med »naravnimi posek odraslih dreves in tako spremljale fizičnimi strukturami«. Posamezna drevesa stanje v prostoru in preprečile nepotrebno so lahko tudi naravna vrednota po Zakonu sekanje odraslega drevja, večina občin ne o ohranjanju narave ali kulturni spomenik izkorišča te možnosti. Zato sta v slovenskih 102 občinah zelo razširjena nestrokovno obrezovanje dreves in nepotrebno sekanje na zasebnih zemljiščih. To pa bi terjalo poseg države v smislu vzpostavitve sistemskih podlag za varstvo dreves in njihovo strokovno obravnavo. 103 Viri in literatura Nikšič, M., Šifkovič Vrbica, S. in Jankovič Grobelšek, L. 2021. Javne odprte grajene površine: priročnik. Državni prostorski red. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Simoneti, M. 2016. Celovit sistem ukrepov za urejanje javnih zelenih površin v slovenskih naseljih. Doktorska dizertacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Simoneti, M., Šifkovič, S. in Didovič, U. 2021. Strokovne podlage za zakonsko ureditev izvajanja GJS urejanje in čiščenje javnih površin. IPoP – Inštitut za politike prostora Šifkovič V. in Simoneti, M. 2021. Analiza normativnega okvira za urejanje zelenih površin. Mreža za prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora Šifkovič, S. 2016. Analiza pravnega položaja javnih in skupnih površin. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC Šuklje Erjavec, I., Kozamernik, J., Balant, M. in Nikšič, M. 2020. Zeleni sistem v mestih in naseljih: usmerjanje razvoja zelenih površin: priročnik. Državni prostorski red. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja 104 Pobuda državi za sistemsko zaščito dreves Drevesa imajo v urejanju urbanega okolja, rešitev (ibid). Pomen in koristi drevesa v zelenem sistemu in upravljanju podnebnih urbanem okolju sta tako specifično drugačna tveganj poseben položaj. Ustvarjajo podobo, od pomena dreves v gozdu. počutje, klimo, kakovost in vrednost urbanega prostora in vnašajo koristi delovanja narave, predvsem sposobnost Strateški okvir evaporacije in transpiracije, v urbano Pomen dreves izpostavlja tudi mednarodna okolje. Pregledni viri potrjujejo, da drevesa podnebna politika z dokumenti kot je urbanemu okolju in človeku zagotavljajo Evropska biodiverzitetna strategija, ki izrecno merljive estetske, socialne, zdravstvene in narekuje državam članicam EU ukrepanje ekonomske koristi (Roy in sod., 2012, Pataki in podpira ambiciozno ozelenjevanje mest in sod., 2021). Dokazane so ekosistemske in varstvo odraslih dreves. Prav drevesa koristi urbanih dreves kot so ponor ogljika, postajajo vse bolj prepoznaven zaveznik izboljševanje kakovosti zraka, zadrževanje človeka pri blaženju podnebnih sprememb ekstremno močnih nalivov in skladiščenje in prilagajanju nanje. Na podlagi relevantnih energije, ki so zelo pomembne pri soočanju spoznanj o ekosistemskih koristih dreves človeka s krizo okolja in podnebnimi je v okviru Evropskega zelenega dogovora spremembami. Pataki in sodelavci (2021) in Evropske biodiverzitetne strategije ugotavljajo, da je potencial urbanih dreves, oblikovana tudi pobuda za posaditev treh da bi na različnih lokacijah in v različnih milijard novih dreves do leta 2030 (Tree okoliščinah urbanega okolja občutno blažila Billion Trees Initiative). Pobuda poziva emisije toplogrednih plinov in čistila zrak k ambicioznemu sajenju novih dreves v omejen. Posledično ocenjujejo, da so urbana gozdovih, krajini in urbanem okolju in posebej drevesa predvsem zaradi omejenosti površine poudarja koristi sajenja v urbanem okolju drevesnih krošenj in količine aktualnih emisij ter izpostavlja pomen izbire pravih dreves in bolj pomembna za strategije prilagajanja kot lokacij za sajenje. za strategije blaženja podnebnih sprememb (ibid.). Največje koristi Na ekosistemske koristi urbanih dreves v za okolje in zdravje zato obetata povezavi s tlemi in drugimi rastlinami se dobro premišljeno sajenje in oblikovalska nadgradnja, dodatno opirajo tudi najbolj aktualni prostorsko pa lahko pozitivne učinke načrtovalski koncepti, kot so sonaravne povečajo še primerno vzdrževanje, rešitve in zelena in modro-zelena spremljanje stanja in prilagajanje infrastruktura. Pobuda državi za sistemsko zaščito dreves Drevesa imajo v urejanju urbanega okolja, rešitev (ibid). Pomen in koristi drevesa v zelenem sistemu in upravljanju podnebnih urbanem okolju sta tako specifično drugačna tveganj poseben položaj. Ustvarjajo podobo, od pomena dreves v gozdu. počutje, klimo, kakovost in vrednost urbanega prostora in vnašajo koristi delovanja narave, predvsem sposobnost Strateški okvir evaporacije in transpiracije, v urbano Pomen dreves izpostavlja tudi mednarodna okolje. Pregledni viri potrjujejo, da drevesa podnebna politika z dokumenti kot je urbanemu okolju in človeku zagotavljajo Evropska biodiverzitetna strategija, ki izrecno merljive estetske, socialne, zdravstvene in narekuje državam članicam EU ukrepanje ekonomske koristi (Roy in sod., 2012, Pataki in podpira ambiciozno ozelenjevanje mest in sod., 2021). Dokazane so ekosistemske in varstvo odraslih dreves. Prav drevesa koristi urbanih dreves kot so ponor ogljika, postajajo vse bolj prepoznaven zaveznik izboljševanje kakovosti zraka, zadrževanje človeka pri blaženju podnebnih sprememb ekstremno močnih nalivov in skladiščenje in prilagajanju nanje. Na podlagi relevantnih energije, ki so zelo pomembne pri soočanju spoznanj o ekosistemskih koristih dreves človeka s krizo okolja in podnebnimi je v okviru Evropskega zelenega dogovora spremembami. Pataki in sodelavci (2021) in Evropske biodiverzitetne strategije ugotavljajo, da je potencial urbanih dreves, oblikovana tudi pobuda za posaditev treh da bi na različnih lokacijah in v različnih milijard novih dreves do leta 2030 (Tree okoliščinah urbanega okolja občutno blažila Billion Trees Initiative). Pobuda poziva emisije toplogrednih plinov in čistila zrak k ambicioznemu sajenju novih dreves v omejen. Posledično ocenjujejo, da so urbana gozdovih, krajini in urbanem okolju in posebej drevesa predvsem zaradi omejenosti površine poudarja koristi sajenja v urbanem okolju drevesnih krošenj in količine aktualnih emisij ter izpostavlja pomen izbire pravih dreves in bolj pomembna za strategije prilagajanja kot lokacij za sajenje. za strategije blaženja podnebnih sprememb (ibid.). Največje koristi Na ekosistemske koristi urbanih dreves v za okolje in zdravje zato obetata povezavi s tlemi in drugimi rastlinami se dobro premišljeno sajenje in oblikovalska nadgradnja, dodatno opirajo tudi najbolj aktualni prostorsko pa lahko pozitivne učinke načrtovalski koncepti, kot so sonaravne povečajo še primerno vzdrževanje, rešitve in zelena in modro-zelena spremljanje stanja in prilagajanje infrastruktura. 107 Kompleksna koristnost dreves za zdravje velikosti. Zato vrednost novo posajenih človeka in stanje njegovega bivalnega okolja dreves nikakor ni primerljiva z vrednostjo je navdihnila tudi razvoj trenutno najbolj starih dreves, nepremišljeno sekanje starih popularnega merila kakovosti bivalnega dreves pa povzroča nepovratno škodo v okolja 3-30-300, s katerim se je nizozemski okolju. Zato je potrebna sistemska zaščita profesor gozdarstva Cecil Konijnedijk zdravih odraslih dreves pred nepotrebnim navezal na priporočila Svetovne zdravstvene sekanjem in nestrokovnim ravnanjem. organizacije ter povezal pogled na drevesa (3 iz vsakega stanovanja), pokritost prostora z drevesnimi krošnjami (30 % pokritost Ravnanje z urbanimi drevesi v vsake soseske) in dostopnost urejenih Sloveniji zelenih površin (300 m do prvega parka) v V Sloveniji imamo z urbanimi drevesi pragmatično in sporočilno izjemno odmevno problem. Po eni strani drevesa prebivalci načrtovalsko orodje. zelo cenijo in se z najlepšimi med njimi in dobro prakso upravljanja radi ponašajo, po Ko govorimo o ekosistemskih koristih drugi strani pa se drevesa v naših naseljih urbanih dreves, govorimo tudi o ekonomskih še vedno lahko nekritično seka in dovoljuje koristih, ki jih okolju prinašajo prihranki kot nestrokovno obravnavo. Slovenske občine s pri porabi energije za hlajenje in ogrevanje svojimi strokovnimi službami dobro prakso stavb, duševno zdravje in dobro počutje razvijajo skupaj s strokovno kvalificiranimi in ljudi ter preprečevanje urbanih poplav, mednarodno potrjenimi specialisti − arboristi ki jih zagotavljajo drevesa in ki dokazano in tudi z mednarodnimi promocijskimi presegajo stroške sicer zahtevnega in kampanjami dobre prakse upravljanja dragega vzdrževanja starih dreves in prostora mestnega drevja, kot je Svetovno mesto za sajenje novih velikih dreves. Največ dreves (https://treecitiesoftheworld.org/), ki ekosistemskih koristi urbanemu okolju se izvaja pod okriljem Organizacije združenih zagotavljajo velika odrasla in starajoča se narodov za prehrano in kmetijstvo. Sočasno drevesa. Raziskave poročajo, da je lahko pa še nobena slovenska občina sistematično letna neto ekološka korist velikega drevesa ne ščiti vseh svojih odraslih dreves pred skoraj enkrat večja od koristi majhnega novo nepotrebnim sekanjem in nestrokovnim posajenega drevesa in v upravljanju gozdov obrezovanjem in sledi znanim dobrim tujim se med drugim to odraža tudi z varovanjem praksam. starajočih se in stoje propadajočih dreves v gozdovih. Pri oceni koristnosti novo Razmere v praksi v slovenskih naseljih posajenih dreves moramo upoštevati časovni povzročajo veliko nepotrebnega sekanja zamik, potreben za rast in razvoj drevesa in nestrokovnega, pretiranega ter in precejšnjo verjetnost, da drevo morda kampanjskega obrezovanja dreves, nikoli ne bo doseglo visoke starosti in polne 108 nepovratno škodo v okolju in prostoru in aktualno prakso ravnanja z drevesi v urbanem vznemirjajo prebivalce. V praksi je zelo okolju odziva vse bolj burno. Ljudje še vedno očitno veliko pomanjkanje zavedanja o najprej skušajo poiskati pojasnila za ravnanje vrednosti obstoječih odraslih dreves na pri občini, a se v primeru, ko ugotovijo, da je strani lastnikov, lokalnih oblasti in uprave ter pobudnik ali izvajalec sekanja občina tudi vse izvajalcev del pri vzdrževanju in načrtovanju pogosteje obračajo na medije in zahtevajo nove komunalne in prometne infrastrukture in tudi zaščitno ukrepanje države. drugih gradenj ter ureditev v prostoru. Precej očitni vseprisotni so tudi podcenjevanje strokovnega znanja in stroškov za Mnenje javnosti načrtovanje in za nakup in saditev ter redno Spomladi leta 2021 je IPoP – Inštitut za vzdrževanje novih dreves. Prostor za saditev politike prostora preko spletne ankete novih dreves je notorično skromno odmerjen v okviru Podnebnega programa Mreže za in mlada drevesa se pogosto posušijo, še prostor preveril mnenje javnosti o ravnanju preden se jih začne zalivati. Kljub velikim z mestnimi drevesi. Na anketo se je odzvalo ambicijam po ozelenjevanju naselij in krepitvi 620 vprašanih iz vseh delov države, večjih in prepoznavnosti funkcij dreves v državi manjših občin, največ iz mestnega okolja, praktično ne vzgajamo dreves za saditev v a tretjina tudi iz podeželja. Dobra polovica naseljih in tudi nimamo izdelanega nabora anketiranih živi v večstanovanjski stavbi, podnebnim spremembam prilagojenih drevesnih vrst in sort. Zato ljudje ne vedo zares katere vrste dreves je priporočljivo saditi, niti kam in kako naj jih posadijo ter kako naj zanje skrbijo, da bodo zagotovili njihovo preživetje in želene pozitivne učinke. Povsem spregledana je pri nas tudi vloga javnosti v ravnanju z urbanimi drevesi in gozdovi. Javnost je tako o posegih v drevesa praviloma zelo slabo, prepozno in premalo vsebinsko obveščena ter praktično nikoli ni povabljena k sodelovanju pri načrtovanju saditev in upravljanju dreves. Hkrati pa ima javnost vedno več informacij in se zaveda pomena dreves za zdravje ljudi in okolja in tudi njihove ogroženosti ter je na drevesa v svojem bivalnem okolju tudi čustveno navezana. Zato se slovenska javnost na 109 večina anketiranih je hkrati tudi lastnikov polovica anketiranih se strinja, da imata ali solastnikov dreves. Sodelujoči se dobro država ali občina pravico omejiti pravico zavedajo koristi mestnih dreves in so izrazili lastnika, da poseka drevo. S tem se v veliki naklonjenost ukrepom oblasti v korist meri strinjajo tudi lastniki dreves. Anketirani ohranjanja in strokovnega ravnanja z drevesi. močno podpirajo tudi predloge, da so pravila za ravnanje z drevesi določena v občinskem Skoraj vsi anketirani so se strinjali s tem, predpisu, da se z drevesi ukvarjajo samo da so drevesa pomembna za kakovost strokovno usposobljeni in da nadzor nad človekovega življenja v mestih ter da je varstvom in nego izvaja občinska strokovna pomembno imeti pogled na drevesa iz služba. stanovanja in drevesa ob stavbi v kateri živimo. Več kot polovica vprašanih (61 %) se Velika večina sodelujočih meni, da je dreves strinjalo, da bi občina morala za ohranjanje v njihovem kraju premalo in si v prihodnost dreves na zasebnih površinah zahtevati želi tako več dreves, kot bolj strokovno strokovno nego dreves od vseh lastnikov. Z varstvo in nego dreves v svojih krajih in občinskim dovoljenjem za posek drevesa v drugih slovenskih naseljih. Drevesa so svoji lasti, bi se brezpogojno strinjalo 17 % enako pomembna anketiranim iz mestnega anketiranih, dodatnih 27 %, če bi se občina in podeželskega okolja, predstavljajo jim odzvala hitro in bi bili pogoji jasno določeni kvaliteto življenja, pomembna so jim drevesa ter nadaljnjih 39 %, če bi občina lastniku ob njihovih stavbah kot pogled na drevesa nudila strokovno podporo pri ohranjanju iz stanovanja. Velik delež anketiranih se starega drevesa. strinja, da lastniki premalo strokovno skrbijo za svoja drevesa, še več jih je mnenja, da Večina anketiranih je mnenja, da oblasti premalo skrbijo za varstvo in nego mora država zagotoviti predpise dreves v zasebni lasti. Ne preseneča zato, da in enotne pogoje za ravnanje z večina anketiranih meni, da bi občine morale mestnim drevjem (59 %) in zahtevati zahtevati strokovno nego dreves od vseh strokovno kvalificirano delo z lastnikov. mestnimi drevesi (58 %). Mnenje o vlogi države in Velika večina anketiranih meni, da sta občine pri skrbi za mestna upravičen razlog za posek drevesa nevarnost, drevesa je razdeljeno. Največ da bi drevo lahko padlo ali bolezen drevesa. anketiranih (40 %) meni, da Anketirani so večinoma naklonjeni temu, bi morala biti skrb za drevesa da bi moral lastnik ob poseku posaditi novo razdeljena med državo, občino drevo, ne pa temu, da bi morali plačati in lastniki, samo nekoliko manj (34 prispevek za nadomestno saditev drugje. %) pa jih meni, da bi morali biti za drevesa Anketirani so občutljivi na sekanje dreves odgovorni občina in lastniki skupaj. Več kot v njihovem okolju, a ob ustrezni razlagi 110 so sposobni sprejeti nujnost poseka. To eni od mestnih občin, ki jih je nekdo dal potrjuje tudi visoka naklonjenost ukrepom za posekati, ker je bilo preveč dela z listjem. obveščanje javnosti o načrtih za nove saditve Nekje drugje je lastnik dal posekati zdrava (89 %) in o obrezovanju in o odstranjevanju odrasla hrastova drevesa in na zelenici mestnih dreves (88 %). za blokom uredil plačljiva parkirišča, kljub določilu prostorskega akta, da je potrebno Anketirani dobro poznajo koristi dreves za ta drevesa na območju ohraniti. Situacije v lokalno okolje, še najmanj dobro se zavedajo katerih lastniki na veliko žalost sosedov in tega, da drevesa zadržujejo padavine in v škodo podobe in delovanja okolja lahko preprečujejo urbane poplave. Velik delež sekajo in obglavljajo drevesa so vseprisotne. anketiranih ne vidi nobenih slabih lastnosti Vedno znova se izkaže kot problem odsotnost dreves, predvsem pa dobre stani v očeh zaupanja vrednega strokovnega arbitra in mnogih prevladajo nad slabimi. Kot slabe zastopnika javnih interesov. strani največ anketiranih izpostavlja nevarnost padca vej v neurju, povzročanje Problem so v vseh primerih, če se ozremo alergij in delovanje korenin na asfalt. po mednarodni praksi, tako naročnik kot izvajalec in občina, ki bi kot skrbnica javnega Anketa je dosegla zlasti na ravnanje z drevesi interesa za varstvo in razvoj javnega prostora, bolj občutljive posameznike. Vendar pa je zelenih površin ter urbanega drevja morala bilo glede na število in strukturo anketiranih aktivno spremljati dogajanje v prostoru in ocenjeno, da rezultatov verjetno precej ukrepati. Na Dunaju je seznam izvajalcev, ki dobro odražajo javno mnenje glede ravnanja imajo pravico izvajati dela in naloge v zvezi z urbanim drevjem in utemeljuje smotrnost z urbanim drevjem javno objavljen. V okviru nadaljnjega delo na področju uveljavljanja dobre prakse so izvajalci del na prostem trgu pravil in dobre prakse strokovnega ravnanja z predhodno preverjeni in zavezani enakim mestnim drevjem pri nas. standardom kakovosti kot javne parkovne službe ter podvrženi strogim sankcijam in prepovedi dela v mestu v primeru, da s Oblikovanje pobude državi naj svojim delom povzročijo nepovratno škodo ukrepa sistemsko (nestrokovno obrežejo ali posekajo). Svoj delež odgovornosti za tako organizirano delo Naša praksa ravnanja z urbanimi drevesi nosi občina, ki mora zaradi tega spremljati in urbanimi gozdovi je polna protislovij. stanje na terenu in ukrepati. Predvsem je v prostoru tudi laikom večkrat očitno, da delo z urbanimi drevesi ni ustrezno Problem je, da pohabljena drevesa kazijo strokovno in sistemsko organizirano. Pred kulturno krajino in naselja ter tudi posamezne leti je v medijih močno odmeval posek predele naselij v katerih so zavezani petih zdravih platan v središču naselja v najvišjim strokovnim standardom ravnanja 111 z drevesi. Hkrati pa odnos, ki dopušča strokovne obravnave vseh odraslih dreves. nekritično sekanje in poškodovanje odraslih Problem te rešitve je, da občine tega odloka dreves zmanjšuje tudi potencial urbanega niso dolžne sprejeti kar pomeni, da ponekod okolja za učinkovito prilagajanje okolja na lahko ostaja ravnanje še vedno enako podnebne spremembe. Problem je v tem, nestrokovno in torej dolgoročno nevzdržno. da drevesa ustvarjajo podobo, varnost in vzdušje prostora in tudi ekosistemske koristi Na podlagi povedanega, večletnega zagotavljajo ne oziraje se na lastniške meje, spremljanja prakse in ocene ravnanja z tako za lastnika kot za širšo skupnost in drevesi v prostoru slovenskih naselij in lokalno okolje. krajine je IPoP – Inštitut za politike prostora, ob upoštevanju mednarodnih priporočil o Zelo velik problem je v Sloveniji dejstvo, nujnosti ukrepanja držav glede ozelenjevanja da praksa ravnanja z urbanimi drevesi naselij in varstva odraslih dreves, v okviru ni poenotena in ne varuje enako dobro Podnebnega programa Mreže za prostor vseh dreves pred nestrokovnimi in oblikoval in 27. septembra 2023 posredoval nesprejemljivimi posegi. Razmere ustvarjajo Ministru za naravne vire in prostor Pobudo velike razlike v ravnanju z drevesi in, glede za pripravo državnih smernic za ravnanje z na vse kar vemo o koristih dreves za urbano drevesi in za zakonsko zaščito in strokovno okolje in tozadevno poseben pomen odraslih kompetentno obravnavo dreves v urbanem dreves, povzroča tudi nepovratno škodo v okolju in krajini. okolju. Gre za velike razlike v ravnanju med občinami in tudi na ravni posameznih občin, ki so posledice sistemsko podcenjenega pomena te komunalne dejavnosti in javne infrastrukture oziroma odsotnosti državnih smernic za izvajanje gospodarske javne službe (Simoneti, 2016; Simoneti in sod., 2022). Občine so se dolga leta sklicevale na pomanjkanje pravnih podlag za ukrepanje glede ravnanja lastnikov, hkrati pa so tudi same svoja drevesa dovolile obravnavati različno strokovno kompetentno. Država je občinam ugodila in v zakonu o urejanju prostora je danes podlaga, da si občine lahko z odlokom o urejanju podobe naselij in krajine ustvarijo pravno podlago in uveljavijo pravila 112 Pobuda Mreže za prostor posredovana ministru za naravne vire in prostor V Sloveniji so drevesa v naseljih in krajini, v nasprotju z drevesi v gozdu, zaenkrat brez ustrezne sistemske zaščite in obravnave. To v prostoru povzroča vedno bolj očitno in nepovratno škodo in zbuja vse bolj glasne kritike tako s strani lokalnega prebivalstva kot širše civilne družbe. Aktualni slovenski način obravnave dreves v urbanem okolju in krajini je hkrati tudi v velikem nasprotju z mednarodnimi priporočili za varstvo, načrtovanje in upravljanje urbanega drevesnega fonda (urbanih dreves in urbanega gozda) in zelenih površin v naseljih. Primeri nepotrebnega sekanja odraslih dreves in obravnave starih in novo posajenih dreves kažejo na parcialno obravnavo funkcij dreves v urbanem okolju in krajini ter očitno nestrokovno ravnanje z drevesi. Dejstvo, da so nekatera drevesa v naših naseljih zaščitena preko Zakona o ohranjanju narave ali Zakona o varstvu kulturne dediščine in da so nekatere občine sprejele strokovna pravila ravnanja z drevesi in angažirale strokovno kvalificirane kadre za delo z drevesi, ne spremeni ugotovitev, da je realnost ravnanja z urbanimi drevesi v Sloveniji odraz slabe prakse, ki kaže da: ϻ vsaka občina po svoje varuje, načrtuje in upravlja svoj drevesni fond in razlike v strokovnosti ravnanja so med občinami precejšnje; ϻ vsa odrasla urbana drevesa v nobeni občini niso obravnavana pod enakimi strokovnimi pogoji; ϻ varstvo odraslih dreves pred sekanjem in nestrokovno obravnavo v urbanem okolju in krajini ni učinkovito; 113 ϻ sta lahko nestrokovna tako vzdrževanje dreves (kampanjsko obrezovanje, obglavljanje) kot nova saditev (izbor in kakovost sadik, premalo prostora, slabo pripravljen rastni substrat); ϻ je javnost slabo obveščena o posegih v drevesni fond in pogosto povsem izključena iz procesov upravljanja z drevesi in tudi slabo ozaveščena o pomenu strokovno kompetentnega upravljanja dreves. Razmere so v slovenskem prostoru alarmantne in kažejo tudi na veliko pomanjkanje razumevanja funkcij dreves in na zanikanje strateškega pomena strokovno kompetentnega načrtovanja in vzdrževanja dreves v urbanem okolju in v krajini pri odločevalcih. Drevesa so v urbanem okolju danes prepoznana kot največji zaveznik človeka pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje v urbanem okolju in krajini. Največ ekosistemskih koristi zagotavljajo lokalnemu okolju velika odrasla in starajoča se drevesa. Raziskave poročajo, da je letna neto ekološka korist velikega drevesa bistveno večja od koristi majhnega oziroma komaj posajenega mladega drevesa. Upoštevati je treba časovni zamik pri zagotavljanju koristi in verjetnost, da novo posajeno drevo ne bo nikoli doseglo res visoke starosti in polne velikosti. Ko govorimo o ekosistemskih koristih govorimo o koristi dreves za varstvo narave (tal, vode, rastlin in živali), varstvo okolja (zrak, vlaga, temperatura, hrup), zdravje ljudi, vrednost nepremičnin in razvojno privlačnost okolja ter za blaženje podnebnih sprememb (ponor ogljika) in prilagajanje nanje (zadrževanje padavin, erozije in vetra, blaženje ekstremnih temperatur). In ko govorimo o koristih dreves govorimo tudi o ekonomskih koristih, ki daleč presegajo stroške sicer zahtevnega vzdrževanja starih dreves in prostora za sajenje novih velikih dreves. Velika ulična drevesa in stara mestna 114 drevesa v parkovnih in gozdnih sestojih so najdragocenejše premoženje mestne zelene infrastrukture in ko se ta vrednost spregleda, lahko v mestu sledijo katastrofe. Zaradi izrednega pomena dreves in zelenih površin v urbanem okolju za upravljanje podnebnih tveganj različne evropske politike in mednarodni dokumenti izrecno narekujejo državam ukrepanje in podpirajo ambiciozno ozelenjevanje mest in varstvo odraslih dreves. Program evropske kohezijske politike 2021-2027 spodbuja prilagajanje slovenskih mest z ozelenjevanjem (Ukrepi zelene infrastrukture v urbanem okolju), odprt je razpis za projekte inovacij v mestih, ki podpirajo ozelenitev mest. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (Vračanje narave v naša življenja) za mesta z več kot 20.000 prebivalci predvidela pripravo ambicioznih načrtov ozelenitve mestnih okolij že do 2021 (točka 2.2.8). EU strategija prilagajanja (Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam), kakor tudi Evropska podnebna pravila (5. člen) pa v ospredje učinkovitega ukrepanja za prilagajanje podnebnim spremembam postavljata sonaravne rešitve in modro zeleno infrastrukturo. Glede na Smernice Evropske komisije o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje in na zaostanek Slovenije pri načrtovanju in izvajanju ukrepov prilagajanja, pričakujemo intenzivnejše prilagajanje in ukrepanje na področju ozelenjevanja katerega izhodišče mora brez dvoma biti učinkovito varstvo obstoječih odraslih dreves. Varstvo in razvoj drevesnega fonda v urbanem okolju sodita v ožje delovno področje komunalne dejavnosti urejanje in čiščenje javnih površin (obvezne gospodarske javne službe lokalnega pomena). Drevesa, zelene in druge javne površine so komunalna infrastruktura kritičnega pomena za varstvo okolja in ohranjanje narave, javno zdravje in dobro 115 počutje, socialno enakost in povezanost ter obvladovanje podnebnih tveganj in to se danes zelo nedvoumno odraža tako v trendih razvoja dejavnosti kot v mednarodnih in evropskih smernicah in prizadevanjih za ukrepanje držav in mest na tem področju. V Sloveniji občine že trideset let izvajajo dejavnost brez, da bi imele pri tem podporo, smernice ali program, s katerim bi Vlada RS za izvajanje del in nalog te dejavnosti zagotovila enakovredne pogoje izvajanja del in nalog v vseh občinah oziroma sprejela uredbo, ki bi določala minimalne enotne standarde in pogoje izvajanja v skladu z zakonom (ZVO, 1993; ZVO-1, 2004; ZVO-2, 2022). Občine so tako pri izvajanju dejavnosti povsem prepuščene svoji presoji, skrb za varstvo in razvoj zelenih in javnih površin sta bolj prepuščena vsakokratni politični presoji kot potrebam dolgoročno vzdržnega ukrepanja kompetentnih strokovnih služb. Posledično so šibko urejeni tudi varstvo, načrtovanje in vzdrževanje drevesnega fonda. Materijo naj bi urejal novi Zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja – ta v zadnjem predlogu, ki je v medresorski obravnavi ne predvideva več priprave enotnih minimalnih standardov in meril za izvajanje te javne službe. Rešitev, ki enotne minimalne standarde enostavno izloči iz zakonske materije, ker država doslej v trideset letih zakonskih določb ni uspela izpolniti, je nesprejemljiva, neracionalna in nepravična. Strokovno kompetentno urejanje zelenih in javnih površin, torej tudi dreves v urbanem okolju, je ključno za stanje okolja, ohranjanje in krepitev narave, zdravje in dobro počutje ljudi ter za družbeno povezanost, varnost in odpornost na podnebna tveganja in je zato v javnem interesu. 116 Zaradi vsega navedenega v Mreži za prostor razmere budno spremljamo in menimo, da je nujno, da Ministrstvo za naravne vire in prostor sistemsko ukrepa in pripravi državne smernice oziroma zavezujoča priporočila občinam za ravnanje z drevesi v urbanem okolju in da zakonsko uredi zaščito in strokovno kompetentno ravnanje z drevesi. V Ljubljani, 27. septembra 2023 Maja Simoneti Marko Peterlin Senka Šifkovič direktor IPoP – Inštituta za politike prostora koordinator Mreže za prostor 117 Viri in literatura Grmek, P. in sod. 2023. Mesto dreves: Evidence dreves kot orodje za celovito in povezano upravljanje dreves v urbanem okolju – stanje v slovenskih občinah in razmislek o prihodnosti. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije https://www.dkas.si/?id=3,11 Pataki, D. E., in sod. 2021. The Benefits and Limits of Urban Tree Planting for Environmental and Human Health. Front. Ecol. Evol. Sec. Urban Ecology, 9. DOI: 10.3389/ fevo.2021.603757 Roy, S. in sod. 2012. A systematic quantitative review of urban tree benefits, costs, and assessment methods across cities in different climatic zones. Urban Forestry & Urban Greening, 11 (4). DOI: 10.1016/j. ufug.2012.06.006 Simoneti, M., Šifkovič, S. in Didovič, U. 2021. Strokovne podlage za zakonsko ureditev izvajanja GJS urejanje in čiščenje javnih površin. IPoP – Inštitut za politike prostora Simoneti, M. 2016. Celovit sistem ukrepov za urejanje javnih zelenih površin v slovenskih naseljih. Doktorska dizertacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 118 Pobuda občinam za urejanje živih mej Prebivalci imajo v prizadevanjih za krepitev izboljšanju pogojev za življenje ljudi, živali odpornosti lokalnega okolja na podnebne in rastlin in ustvarjajo dodano vrednost in spremembe in ohranjanje narave in biotske odpornost bivalnega okolja. Številne občine pestrosti pomembno vlogo. Niti najmanj že danes spodbujajo prebivalce k varovanju ni vseeno kako ravnajo s svojimi zelenimi in negovanju živih mej. Spoznanja o pomenu površinami in drevesi, koliko vode z njihovih delovanja narave za obvladovanje podnebnih streh preko drevesnih krošenj ponikne v tla sprememb v urbanem okolju pa so priložnost, in kako prijetno počutje ustvarjajo na ulicah da se ambiciozno varovanje in urejanje živih ob svojih hišah. Ena od priložnosti za to, da mej uveljavi v vseh slovenskih občinah in se občina in prebivalci povežejo v delovanju, naseljih. ki koristi hkrati kakovosti bivalnega okolja, ohranjanju narave in podnebni odpornosti Namen tega besedila je, da lokalnega okolja so žive meje. spodbudi občine, da ambiciozno povečajo količine živih mej v Žive meje so dobro znana in pravzaprav urbanem okolju svojih naselij z: tradicionalna vrsta omejevanja zemljišč in rabe v prostoru. Kmetje, biologi in ϻ ozaveščanjem prebivalcev, naravovarstveniki dobro vedo, da žive meje v lastnikov, upravnikov ne- odprtem prostoru naselij in kulturne krajine, premičnin in zainteresirane ustvarjajo bogat življenjski prostor za javnosti o pomenu in koristih različne vrste živali in rastlin in tako v prostor živih mej, vnašajo biotsko pestrost in soustvarjajo njegovo podobo, vzdušje in uporabno ϻ varovanjem, vzdrževanjem vrednost. Njihova narava je zato še kako in obnavljanjem obstoječih koristna tudi za ustvarjanje vsestranske živih mej in podnebne odpornosti lokalnega okolja. Pa ϻ urejanjem novih živih mej na tudi sicer je hoditi mimo žive meje mnogo svojih površinah in s spod- bolj prijetno in zanimivo kot mimo zidanih in budami in podporo občanom betonskih ograj. pri urejanju nadomestnih in Občine lahko z ohranjanjem in urejanje novih živih mej. novih živih mej v svojih naseljih ustvarijo številne majhne ekosistemsko bogate Žive meje so eden od preverjeno učinkovitih ureditve, ki vsaka po svoje prispevajo k in ljudem dobro znanih načinov za povečanje Pobuda občinam za urejanje živih mej Prebivalci imajo v prizadevanjih za krepitev izboljšanju pogojev za življenje ljudi, živali odpornosti lokalnega okolja na podnebne in rastlin in ustvarjajo dodano vrednost in spremembe in ohranjanje narave in biotske odpornost bivalnega okolja. Številne občine pestrosti pomembno vlogo. Niti najmanj že danes spodbujajo prebivalce k varovanju ni vseeno kako ravnajo s svojimi zelenimi in negovanju živih mej. Spoznanja o pomenu površinami in drevesi, koliko vode z njihovih delovanja narave za obvladovanje podnebnih streh preko drevesnih krošenj ponikne v tla sprememb v urbanem okolju pa so priložnost, in kako prijetno počutje ustvarjajo na ulicah da se ambiciozno varovanje in urejanje živih ob svojih hišah. Ena od priložnosti za to, da mej uveljavi v vseh slovenskih občinah in se občina in prebivalci povežejo v delovanju, naseljih. ki koristi hkrati kakovosti bivalnega okolja, ohranjanju narave in podnebni odpornosti Namen tega besedila je, da lokalnega okolja so žive meje. spodbudi občine, da ambiciozno povečajo količine živih mej v Žive meje so dobro znana in pravzaprav urbanem okolju svojih naselij z: tradicionalna vrsta omejevanja zemljišč in rabe v prostoru. Kmetje, biologi in ϻ ozaveščanjem prebivalcev, naravovarstveniki dobro vedo, da žive meje v lastnikov, upravnikov ne- odprtem prostoru naselij in kulturne krajine, premičnin in zainteresirane ustvarjajo bogat življenjski prostor za javnosti o pomenu in koristih različne vrste živali in rastlin in tako v prostor živih mej, vnašajo biotsko pestrost in soustvarjajo njegovo podobo, vzdušje in uporabno ϻ varovanjem, vzdrževanjem vrednost. Njihova narava je zato še kako in obnavljanjem obstoječih koristna tudi za ustvarjanje vsestranske živih mej in podnebne odpornosti lokalnega okolja. Pa ϻ urejanjem novih živih mej na tudi sicer je hoditi mimo žive meje mnogo svojih površinah in s spod- bolj prijetno in zanimivo kot mimo zidanih in budami in podporo občanom betonskih ograj. pri urejanju nadomestnih in Občine lahko z ohranjanjem in urejanje novih živih mej. novih živih mej v svojih naseljih ustvarijo številne majhne ekosistemsko bogate Žive meje so eden od preverjeno učinkovitih ureditve, ki vsaka po svoje prispevajo k in ljudem dobro znanih načinov za povečanje 121 ekosistemskih koristi zelenih površin in divjim živalim in rastlinam, v nasprotju z narave in naravnih procesov v urbanem okolju ograjami in zidovi izjemno koristne za ljudi in in kulturni krajini (Navarrete-Hernandez in njihovo okolje ter tudi za ohranjanje narave Laffan, 2023). Ekosistemske koristi zelenih in biotsko pestrost v lokalnem okolju. Žive površin so odvisne od značilnosti in obsega, meje ograjujejo posesti in vrtove, zamejujejo od oblikovanja terena in tudi od vrste rastlin poglede in preprečujejo prehode ter celo leto in ob tem so kot velik potencial prepoznane zagotavljajo listno teksturo in arhitekturno tako majhne kot velike zelene površine zanimivost svojemu okolju. Poleg tega pa ter tudi ozelenjene površine in posamezne zagotavljajo celo vrsto ekosistemskih koristi naravne prvine kot drevesa in grmovnice in so življenjski prostor malih divjih živali (ibid.). Ekosistemski potencial živih mej in drugih rastlin. Zato je, kljub delu, ki ga oziroma ureditev in ozelenitev pri katerih so zahteva vzdrževanje žive meje, vsekakor in v nize in skupine sajene grmovnice se skozi vedno vredno pomisliti na živo mejo, kadar čas potrjuje in utrjuje. načrtujemo novo ograditev svoje parcele z ograjo ali zidom. Blanusa in sodelavci V Veliki Britaniji so raziskovalci že pred (2019) so ugotovili, da različne vrste rastlin več kot desetimi leti pripisali živim mejam posajene v žive meje zagotavljajo različno veliko sposobnost ponora ogljika in druge število koristi in nekatere vrste kot bukev, koristi za ohranjanje narave in okolja pod glog ali navadni šipek celo več funkcij hkrati. vplivom podnebnih sprememb ter ocenili, Ugotovili pa so tudi, da so dobro prepoznane da bi lahko v državi za 40 % povečan obseg koristi posameznih vrst rastlin v živih mejah živih mej v odprti in urbani krajini pomenil za biotsko pestrost in kakovost zraka ključno spremembo v prizadevanjih države medtem ko so še sorazmerno slabo raziskane za ogljično nevtralnost do leta 2050 in koristi za obvladovanje padavin in ponor njenemu prispevku k zaustavitvi globalnega ogljika. segrevanja (Climate Change Comittee Report, 2019, povzeto po Hedgelink). Gre za takrat Žive meje so vsestransko koristna in pomembno novo spoznanje, saj pred tem zanimiva, vidno zaznavna in naravovarstveno koristi živih mej še niso bile upoštevane kot in okoljevarstveno pomembna prostorska potencial za blaženje podnebnih sprememb in prvina. Kot take so ustvarjalke kakovosti posledic njihovega vpliva na okolje. bivanja, dobrega počutja in biotske pestrosti pa tudi kulturne vrednost in podobe Kraljevo botanično združenje (Royal prostora ter nosilke pomembnih sporočil Horticulture Society) ponuja razlago, da so o odnosu lokalne skupnosti do narave, žive meje s svojo naravno sposobnostjo, okolja in človeka. Pod vplivom podnebnih da vežejo in zadržujejo ogljik in druga sprememb, vročinskih valov in nalivov onesnaževala, blažijo hrup, uravnavajo postaja sposobnost živih mej, da blažijo poplavljanje in zagotavljajo hrano in zavetje občutek vročine in zadržujejo padavine ter 122 ustvarjajo bolj znosen življenjski prostor za prispevek k ohranjanju narave in ljudi, živali in rastline kot ograje in zidovi še krepitvi biotske pestrosti in so pomembnejša. kot take ultimativnega pomena za obvladovanje podnebnih tveganj. Občina lahko z načrtnim varovanjem, vzdrževanjem in obnovo obstoječih živih V procesu ozelenjevanja je mej ter urejanjem novih, dodatnih živih posebej velikega pomena mej pomembno povečuje pozitivne učinke sodelovanje občine in drugih ozelenjevanja javnih in zasebnih površin lastnikov z drugimi lokalnimi ter odprtega grajenega prostora ulic, trgov, akterji kot so podjetja, dvorišč in cest. Tako hkrati prispeva k prijetni, uporabniki prostora, nevladne zanimivi in prepoznavni podobi okolja ter in druge civilnodružbene krepitvi koristi delovanja narave v urbanem organizacije, šole, društva in okolju za ljudi, živali, rastline, klimo in okolje. ad hoc skupine zainteresiranih Majhne ozelenitve ulic, trgov, sosesk, stavb, prebivalcev, ki lahko izdatno pomagajo atrijev in dvorišč, zunanjih stopnišč in streh z pri urejanju zelenih površin in oskrbi zelenih lesnato (drevesa in grmi) in zelnato (trajnice, in ozelenjenih površin in mestnih dreves. enoletnice in trave) vegetacijo, v tlaku, na pergolah, v loncih, na stenah in strehah so prispevek k izboljšanju stanja lokalnega Kaj je živa meja in kaj dela v okolja, počutju ljudi in ohranjanju narave urbanem okolju? oziroma preživetju rastlin in živali v urbanem Ko govorimo o živih mejah, govorimo o okolju. Posebej koristne so lahko majhne majhni, a pomembni prvini zelenega sistema ozelenitve prav za bogatenje živalskih in in ozelenjevanja naselij. V mislih imamo rastlinskih vrst (biotsko raznovrstnost) in strnjeno linijsko zasaditev vsaj 5 sadik ohranjanje narave v lokalnem okolju. lesnatih, grmovnih ali drevesnih vrst rastlin enake vrste ali, kar je lahko celo bolj zanimivo Občina lahko pri tem deluje s svojim zgledom in vsestransko učinkovito, različnih vrst. in varuje in sadi nove žive meje na svojih zemljiščih ter hkrati spodbuja in podpira V prostoru naselij žive meje, ali živice, k varovanju in saditvi tudi druge lastnike opazimo kot jasne, daljše ali krajše zelene nepremičnin. Z majhnimi ozelenitvami kot poteze, pogosto rastoče na mejah med so žive meje lahko občina skupaj z lastniki različnimi rabami prostora ali med zemljišči nepremičnin in drugimi lokalnimi akterji v lasti različnih lastnikov. Poleg ograjevanja pomembno prispeva k ustvarjanju lepšega, prostora in definiranja različnih mej pa bolj vsestransko kakovostnega, zdravega in opravljajo žive meje kot rastlinski sestoji v varnega in podnebno odpornega bivalnega urbanem prostoru in okolju še številne druge, okolja. Žive meje predstavljajo pomemben 123 očem mogoče manj očitne, koristne naloge. stanje in potrebe okolja ter skupaj s Med drugim žive meje, enako kot posamezna strokovnjaki in prebivalci opredeliti vizijo drevesa, drevesni sestoji in gozdovi ter razvoja in cilje, ki jih bo pri urejanju živih mej različne druge zelene ter ozelenjene zasledovala. Določiti mora kje in v kakšnem površine, prispevajo k ohranjanju narave obsegu in vrstni sestavi naj žive meje v in k varovanju in krepitvi vrstne ali biotske prostoru prispevajo k podobi in kakovosti raznovrstnosti (biodiverzitete) ter s tem tudi bivalnega okolja ter kako naj lastniki in k blaženju podnebnih sprememb ter tudi k prebivalci prispevajo k temu, da se bodo vizija prilagajanju lokalnega okolja na spremembe in cilji uresničili v prostoru. podnebja. Obstoječe žive meje lahko občina zavaruje Žive meje ustvarjajo podobo in pogoje rabe na strateški ravni preko določil prostorskega uličnega in odprtega prostora, usmerjajo akata in na operativni ravni preko podpore poglede in hojo, zakrivajo poglede in varujejo in spodbud za vzdrževanje in prenovo. prostore pred nezaželenimi obiskovalci ter Najbolj pomembno je, da občina prepeči, da določajo tudi kakovost in stanje lokalnega bi ljudje ob prenovi stavb in njihove okolice okolja. Žive meje skupaj s tlemi v katerih živo mejo zamenjali za ograjo ali zid. Najbolje rastejo zmanjšujejo onesnaženje in je, da v ta namen prepove odstranitev žive pregrevanje zraka ter izboljšujejo kakovost meje in pripravi kar se da natančna navodila zraka, dvigujejo zračno vlago, blažijo hrup, priporočila za menjavo obstoječe žive mej z zadržujejo veter in padavine ter varujejo pred novo in se v kritičnih primerih, ko zmanjka urbanimi poplavami in na sploh pomagajo prostora ali volje postavi v vlogo svetovalca pri soočanju lokalnega okolja z ekstremnimi ali celo prispeva sredstva za urejanje. vremenskimi pojavi kot so visoke temperature in pregrevanje zraka ter neurja Ambiciozno saditev novih živih mej lahko in nalivi. Hkrati žive meje nudijo tudi hrano občina podobno postavi v strateški okvir in zavetje malim divjim živalim in pticam ter načrta odpornosti in operativno podpira prispevajo k ohranjanju narave in pestrosti najprej z lastnim zgledom in s saditvijo vrst (biotski raznovrstnosti) v lokalnem okolju novih živih mej na svojih zemljiščih, sicer pa (slika 1). z odločno zahtevo po ograjevanju z živimi mejami in s podporami za ureditev novih živih mej kot so svetovalne ure, rastline ali celo Kako ukrepati v korist varstva organizacija saditve in dolgoročne sheme in razvoja živih mej? vzdrževanja ter sredstva za urejanje. Za učinkovito varstvo in razvoj živih mej Drugi vidik varstva in razvoja je vzdrževanje. ima občina na razpolago različne ukrepe. Živa meja je ograja, ki praviloma v urbanem Predvsem pa mora najprej dobro poznati okolju zaradi pomanjkanja prostora za 124 Prispeva k identiteti in privlačnosti mesta. Finančno vzdržna rešitev za dvig odpornosti mesta. Nizki stroški vzdrževanja. Blaži hrup. Lovi onesnažila in izboljšuje kakovost zraka. Zakriva Služi kot jasna meja pred med zasebnim in pogledi. javnim. Uravnava lokalno klimo. Spodbuja kreativnost. Zagotavlja zavetje Pomirja in prispeva k rastlinam in živalim. dobremu počutju ljudi. Ima estetsko vrednost. Zmanjšuje Krepi socialne stike. izgubo prsti. Upočasnjuje pronicanje deževnice in zmanjša možnost poplav. Izboljšuje kakovosti vode. Slika 1: Koristi žive meje (povzeto po Montgomery in sod., 2020; Wolton in sod., 2014) 125 naravno razrast rastlin zahteva redno občina oblikuje širok program izobraževalne vzdrževanje. Predvsem pomembno je in promocijske narave, ki posredno prispeva vzdrževanje, kot redno striženje ali k pozitivnim učinkom ter vzpostavi močno prikrajševanje posameznih vej, ki zagotavlja skupnostno prakso varovanja in razvoja. preglednost prostora in varnost pešca na Občina lahko v tem okviru skupaj z različnimi meji med uličnim ali drugim javnim prostorom skupinami prebivalcev in izobraževalnimi in živo mejo. ustanovami ustvari živi laboratorij za spremljanje razmer v okolju in naravi Vzdrževanje strižene meje je odvisno od vrste ter številne dopolnilne dejavnosti, vodi rastlin in sorazmerno preprosto, zahteva javno evidenco živih mej, oblikuje seznam pa nekaj tehničnih pripomočkov in telesne predlaganih vrst rastlin in tipov živih mej, kondicije ter lahko postane problem, ko se oblikuje med sosedsko pomoč za vzdrževanje lastniki postarajo ali zbolijo. Pomembno in organizira ocenjevanje podobe živih mej in je, da občina pozna razmere v prostoru in podobno. pravočasno zazna upad vzdrževanja ter ukrepa na način s katerim prepreči uničenje žive meje. Vzdrževanje živih mej, ki izgubijo Vidiki urejanja žive meje v aktivnega skrbnika, lahko občina zaradi urbanem okolju javnega interesa za njihovo ohranitev Glede na razpoložljiv prostor v urbanem okolju v prostoru organizira na več načinov. Z in želeno opravljanje funkcij so se razvile vključevanjem prebivalcev lahko občina različne rešitve živih mej, ki se razlikujejo najde nadomestnega skrbnika ali več njih, v prostorski umestitvi, višini, obliki in izbiri oblikuje fond za potrebe vzdrževanja živih rastlinskih vrst. Žive meje lahko definirajo mej brez skrbnika ali pa iz proračuna zagotovi ulični prostor ob cestišču, med pločnikom in sredstva in delo naloži izvajalcu javne službe. cesto ter na zelenih površinah. Tri stvari, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju nove žive Poseben, tretji vidik varstva in razvoja živih meje: mej sta ozaveščanje o pomenu živih mej in skrb za to, da se ohranja motivacija ljudi za ∕ Koliko prostora je, čigav je prostor in varovanje, vzdrževanje in urejanje novih živih kdo so potencialni sosedje? mej. V ta namen lahko podnebno ambiciozna občina saditev novih živih mej opredeli kot Živo mejo umeščamo v vsaj 0,5—1 m širok pas ultimativni prispevek posameznih lastnikov odprte netlakovane površine, kjer se sadike k bogatenju biotske pestrosti in podnebne v izogib sosedskim sporom vstavi vedno vsaj odpornosti lokalnega okolja. Varstvo in 0,5—1 m od zemljiške meje. obnovo obstoječi živih mej pa kot prispevek k ohranjanju kakovosti bivalnega okolja in potenciala odpornosti. Na taki osnovi lahko 126 ϻ če sadimo na meji z javnim prostorom, ϻ premenjalna saditev – rastline so preverimo pogoje na občinski komunali ali posajene druga za drugo z ritmičnim oddelku za urejanje prostora; zamikom levo in desno od osi; širina linije ϻ če sadimo na meji z zasebnim zemljiščem, se poveča glede na odmik sajenja rastlin lastniku predstavimo idejo in skušamo od osi linije; doseči soglasje glede vseh značilnosti ϻ dvo ali več redna saditev – rastline so ureditve: načrtovane podobe in drugih enakomerno ali premenjalno posajene v funkcij, izbire rastlinskih vrst, načina več vzporednih nizov, širino linije določata saditve in nege. širina rastlin in število vrst saditve. ∕ Vrste živih mej in ozelenjenih ograj Varnost žive mejo se lahko poveča: Bistvo žive meje so v linijo posajene grmovne ϻ z izbiro rastlin in nego rastline; rastline rastline, ki v prostoru ustvarijo mejo. Odvisno kot dren lahko z rednim obrezovanjem od namena in prostorskih možnosti lahko razvijejo zelo gosto in trdno prepleteno višino, gostoto, prehodnost, širino, obliko, in neprehodno mrežo vejic; druga izbira podobo, barve, teksturo, vonj in cvetenje žive so lahko rastline kot divji šipek, ki prehod meje oblikujemo s pomočjo izbora rastlin in preprečujejo s trnjem; načina saditve. ϻ z dodano žično ograjo, ki jo enostransko ali premenjalno obsadimo z živo mejo. Osnovni vrsti žive meje sta: ϻ prostorastoča živa meja – podoba Rešitve za primere, ko primanjkuje prostora: ni kontrolirana, izbira vrste je precej ϻ ozelenitev zidane ograje ali zidu stavbe svobodna, ureditev zahteva več prostora s posaditvijo popenjavih in drugih rastlin v širino, rastline lahko svobodno cvetijo in v tla ali odprtino v tlaku ob zidu; biotsko plodijo in biotska pestrost je večja; pestrost in koristi ozelenitve poveča ϻ strižena živa meja – podobo kontroliramo, kombinacija različnih vrst popenjavk; izbira vrst primernih za striženje je ϻ ozelenitev zidane ograje ali zidu s omejena, striženje omogoča kontrolo posaditvijo popenjavih in drugih rastlin v širine in višine; možno je oblikovati tudi posode razmeščene ob zid. več metrov visoke in res ozke stene. ∕ Izbira rastlinskih vrst za živo mejo z visokim okoljskim učinkom Oblike sajenja žive meje so: ϻ enoredna saditev – rastline so posajene v Posamezne rastlinske vrste se med sabo enakomernem ritmu v eni liniji, širino linije razlikujejo zaradi različnih fizioloških določa širina strižene ali prosto rastoče funkcij, velikosti in strukture rastline, rastline; velikosti in oblike listov in korenin ter drugih značilnosti rasti kot so oblika krošnje, barva 127 lubja in listov, tekstura listja, cvetenje in primernost za slovenska mestna okolja, ekosistemskih značilnosti in tega kako so odpornost proti boleznim, majhna potreba povezane ali ne z drugimi rastlinami in živalmi po vzdrževanju, visok okoljski učinek in in podobno. sorazmeroma nizka intenziteta vzdrževanja. Pri urejanju žive meje velja podobno kot v naravi. Če živo mejo ustvarimo s posaditvijo Rastlinske vrste za živo mejo različnih vrst rastlin, dobimo večjo biotsko v urbanem okolju z največ pestrost in ekosistemsko kakovost, kot če okoljskimi koristmi živo mejo uredimo iz več primerkov ene same vrste rastlin. (po Blanusa in sod., 2019; Hedges: choices ...): ϻ Bukev (lat. Fagus sylvatica) V nadaljevanju predlagamo nabor rastlinskih ϻ Enovrati glog (lat. Crataegus monogyna) vrst, ki jih lahko sadimo kot živo mejo v ϻ Navadna bodika (lat. Ilex aquifolium) urbanem okolju. Osnovna vodila pri izboru ϻ Japonski šipek (lat. Rosa rugosa) rastlin so bila izhodiščna vprašanja: Čiščenje zraka in Blaženje padavinskih Uravnavanje lokalne Zmanjševanje hrupa onesnažil poplav mikroklime ϻ velika skupna ϻ velika skupna ϻ velika skupna ϻ velika skupna listna površina listna površina listna površina listna površina (visoka in gosta živa meja ob cestišču) ϻ listne dlačice ϻ vednozelenost ϻ listne dlačice ϻ listne dlačice ϻ hrapava listna ϻ hrapava listna ϻ visoka stopnja površina površina evapotranspiracije* ϻ visoka stopnja evapotranspiracije* *Evapotranspiracija je proces črpanja vode preko korenin in listov iz zraka in tal ter izhlapevanja vode preko listov in tal v zrak. Pri tem procesu voda hladi površino rastline in okoliški zrak, rastlina pa zadržuje in počasi prevaja vodo v tla in tako koristi obvladovanju urbanih poplav in uravnavanju lokalne mikroklime. 128 Za spopadanje z okoljskimi izzivi in Občina lahko ukrepe za ohranjanje in nego podnebnimi spremembami pa so sicer obstoječih ter urejanje novih živih mej poveže koristne zlasti naslednje lastnosti rastlin, z razvojnimi programi in cilji s področja: ki lahko vodijo pri izbiri vrst za ureditev žive ϻ urejanja prostora in kakovosti bivanja; meje (povzeto po Blanusa in sod., 2019). ϻ varstva okolja; ϻ zdravja in dobrega počutja svojih Priporočljiv je nakup v lokalni drevesnici, če prebivalcev; je to le mogoče. S tem izboljšamo možnost ϻ varstva narave in krepitve biotske prilagoditve rastline na lokalno klimo in hkrati raznovrstnosti; podpremo lokalno podjetje. Ponavadi lahko ϻ zagotavljanja ponora ogljika in ogljične izbiramo med velikostmi sadik. Manjše sadike nevtralnosti; se načeloma ukoreninijo hitreje, kot večje, ϻ krepitve zelenega sistema in mreže zelene za doseganje želene rasti pa potrebujejo infrastrukture; nekoliko več časa. Večje sadike imajo lahko ϻ zagotavljanja vrednosti in zdravega težave pri ukoreninjanju in zato potrebujejo bivalnega okolja. več pozornosti in nege, učinek žive meje pa je mogoče doseči v skrajšanem časovnem Številna mesta s temi nameni pospešeno obdobju. celostno in povezano prostorsko načrtujejo in upravljajo zelene površine in drevesa ter Treba je upoštevati, da za doseganje uveljavljajo varstvene in razvojne ukrepe želenega izgleda in oblike živa meja potrebuje tudi na zasebnih zelenih površinah in drevju. med tri in sedem rastnih sezon. Časovno Tudi koristi, ki jih ljudem, okolju in naravi v okno se lahko skrajša z nakupom večjih urbanem okolju zagotavljajo žive meje segajo sadik, ki potrebujejo več nege in previdnosti daleč onkraj meja lastništva zemljišč na pri sajenju ter zalivanju. katerih rastejo in rastlin, ki jih sestavljajo. Žive meje koristijo tako njihovim lastnikom kot, in po svoje še bolj, tudi širšemu Kako naj občina zagotovi naravnemu, družbenemu in fizičnemu okolju. ohranjanje in urejanje živih mej? Iz teh razlogov so spodbujanje varstva obstoječih živih mej, Ozelenjevanje okolja z živimi mejami omogoča podpora pri njihovi lokalni skupnosti in njenim prebivalcem negi in obnavljanju ter kot uporabnikom prostora in lastnikom urejanja novih živih mej nepremičnin, da skupaj ustvarjajo kakovost v skupnem interesu bivanja in prispevajo h krepitvi odpornosti lokalne skupnosti lokalnega okolja na podnebne spremembe in in upravičeno k blaženju lokalnih podnebnih tveganj. 129 vsebina lokalnih predpisov in različnih mehanizmov ukrepanja. Občina ima pravico in dolžnost, da zahteva in podpira varstvo živih meja in urejanje novih. Hkrati pa so te zahteve odlična priložnost za to, da lahko občina s svojim zgledom spodbuja dobro prakso urejanja živih mej na svojih zemljiščih in nepremičninah ter predvsem, da ponudi podporo tudi posameznikom, lastnikom nepremičnin Misel o potencialu živih in različnim skupinam lokalnih akterjev, mej za sodelovanje kot so nevladne in druge civilnodružbene prebivalcev in občin pri organizacije, šole, društva in skupine ohranjanju narave in zainteresiranih prebivalcev ter spodbudi prilagajanju na podnebne ozelenjevanje lokalnega okolja z živimi spremembe je prvič mejami. To lahko občina stori: zaokrožila med pogovori o ϻ s priporočili za ohranjanje in urejanje novih živih mej, ki lahko vključujejo razvoju programa Evropske tudi načrtovalske rešitve za različne prestolnice kulture, ki prostorske pogoje in priporočila za izbiro jih je poleti leta 2020 v rastlinskih vrst glede na rastne pogoje in Ljubljani organizirala cilje urejanja ter želje lastnikov; Nevenka Koprivšek, v ϻ s pogoji in zahtevami glede ohranjanja razpravo jo je prispevala in urejanja novih živih mej v občinskih profesorica Lučka Kajfež prostorskih aktih; ϻ s strokovno ali finančno pomočjo za Bogataj. Verjamemo, da bo vzdrževanje, obnovo ali novo ureditev pritegnila široko zanimanje živih meja, ki soustvarjajo javni prostor in in dosegla namen. skupne površine; ϻ s promocijskimi kampanjami. Občina lahko preda naloge spremljanja stanja in urejanja ter skrbi za žive meje z vključevanjem in sodelovanjem prebivalcev posameznikom ali drugim zainteresiranim akterjem in tako razbremeni delo komunalne službe. 130 Viri in literatura Blanusa, I., Garratt, M., Cathcart-James, M., Hunt, L. in Cameron, A.F.R. 2019. Urban hedges: A review of plant species and cultivars for ecosystem service delivery in north-west Europe. Urban Forestry & Urban Greening, 44 Climate change commitee report. 2019. Hedgelink. https://hedgelink.org.uk/news/ climate-change-committee-report/ Gratani, L. in Varone, L. 2013. Carbon sequestration and noise attenuation provided by hedges in Rome: the contribution of hedge traits in decreasing pollution levels. Atmospheric Pollution Research 4: 315-322 Hedges to meet urban challenges. Royal Horticultural Society (RHS). Dostopno na: https://www.rhs.org.uk/science/pdf/ climate-and-sustainability/hedges-for-environmental-benefits.pdf Hedges: choices with environmental benefits. RHS (Royal Horticultural Society) https:// www.rhs.org.uk/plants/types/hedges/ with-environmental-benefits Kumar, P., Zavala-Reyes, J. C., Tomson, M. in Kalaiarasan, G. 2022. Understanding the effects of roadside hedges on the horizontal and vertical distributions of air pollutants in street canyons. Environment International. 158: 106883 Montgomery, I. in sod. 2020. Hedgerows as Ecosystems: Service Delivery, Management and Restoration. Annual Review of Ecology Evolution and Systematics, 51. Strgar, V. in sod. 1994. Živa meja. Ljubljana, ČZP Kmečki glas Wolton, R. in sod. 2014. Regulatory services delivered by hedges: The evidence base. Report of Defra project LM0106. 99 str. 131 »Obstaja čarobni stroj, ki črpa ogljik iz zraka, je pri tem neodvisen in cenovno ugoden: imenuje se drevo.« George Monbiot »Razmere v atmosferi postajajo za ekstremne vremenske dogodke vedno boljše. Nujni so tako ukrepi prilagajanja kot blaženja. Prilagoditi je treba infrastrukturo za odtekanje vode, nalivi bodo namreč v prihodnosti močnejši. V urbanih predelih na primer potrebujemo za to čim več zelenih površin, ki so sposobne zadržati vodo in kjer lahko voda ponika. Prav tako zelene površine, kot so parki in mestni gozdovi, zmanjšujejo učinek toplotnega otoka.« dr. Žiga Zaplotnik, raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi, docent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter predsednik Podnebnega sveta (Delo, 14. marca 2024) Moč narave za odporna naselja in skupnosti O urejanju urbanih zelenih površin za prilagajanje na podnebne spremembe Izdal in založil: IPoP — Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, Ljubljana, www.ipop.si Avtorice: Maja Simoneti, Urška Didovič in Senka Šifkovič Lektoriranje: Petra Očkerl Oblikovanje in ilustracije: Manca Krošelj Fotografije: Maja Simoneti, Urška Didovič, Manca Krošelj Elektronska izdaja Ljubljana, april 2024 Publikacija je objavljena pod licenco Creative Commons »Priznanje avtorstva«, »Nekomercialno« in »Deljenje pod istimi pogoji«. Besedilo licence je na voljo na naslovu: www.creativecommons.si Izdana publikacija je nastala v okviru izvajanja Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad – Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena v tej publikaciji, so izključno odgovorni avtorji publikacije in ne odražajo nujno stališč Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s.. Mreža za prostor od leta 2009 povezuje nevladne organizacije in lokalne pobude na področju urejanja prostora. S povezovanjem, ozaveščanjem in strokovno podporo krepi vlogo nevladnih organizacij ter lokalnih pobud pri prizadevanjih za trajnostno in vključujoče urejanje prostora. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 192466947 ISBN 978-961-96608-2-9 (PDF) »Kako naj se torej odzovemo na številne okoljske izzive? Krepitev povezave med znanostjo, politiko in družbo ter sodelovanje državljanov sta pomembni sestavini dolgoročnih rešitev.« Lučka Kajfež Bogataj povzeto iz predgovora k publikaciji