§v“, rekel: ,Kaj imate novega, dragi moj BertrandP’ “ Imenovani me je nato predstavil velikemu cesarju, iten ki se je potem nekaj minut menil z menoj." ,Fa- Bogatemu trgovcu so zalesketale oči radosti. Sicer gospoda Morelja ni navdušila nobena reč; o ril, če pa se je govorica zasukala o pregnanem ce- bno sarju na Elbi, videlo se je jasno, da mu je zaža¬ relo celo lice. Bil je iz dveh razlogov Napoleonov kne pristaš; prvič kot Francoz, kateremu je slava domovine grela srce, drugič, ker je pod cesarjem 3a“, kot vojaški oskrbovalec zaslužil sila denarja, krb »Dante, Vi ste jak mož,“ spregovori nato, sto, »in zatorej Vam izročam nadpovelje čez Faraona." „Tisočero hvalo, gospod Morelj," vsklikne užil radostno poročnik. „Vsikdar bom se skazal >om vrednega Vašega zaupanja ! 11 pa „Vem, že vem , 11 odvrne trgovec. „Pa povejte mi še, kako ste kaj zadovoljni s ram tovarišem svojim, drugim poročnikom Danglarjem. ičiti Ste-li zadovoljni s tem možem, ali bi morda rajše imeli kakega druzega častnika na svoji strani?" „in Dante pomisli trenotek, potem pa odgovori: ada »Nimam se pritožiti proti njemu" —- pa videlo deli se mu je na lici, da mu beseda ni šla od srca. „Dobro torej, gospod kapiten," reče Morelj. bilo »Ali imate še kake posebne želje?" rudi „Prosil bi osemdnevnega dopusta," pravi ter Dante, „ kajti obečal sem generalu Bertrandu, l* 4 da osebno izročim v Parizu nekemu gospodu f ra Stoiretu snopič pisem." je Morelj mu prikima, rekoč: „Vi ste navdušen če pristaš našega Napoleona." Dante odvrne: „Da povem istino, ne brigam se prav nič za politiko; jaz spoštujem vlado in n ^ : s tem smo pri konci. Samo želja, da izpolnim SIC zadnjo voljo rajnega svojega poveljnika, pripravila me je, da sem vsprejel to neprijetno nalogo. Se- ^ daj pa, ko sem po Vaši dobroti imenovan za r kapitena, mi je še enkrat tako težko, da moram odpotovati z omenjenimi pismi." ka „Kako to, če smem vprašati?" Dante zardeči in nadaljuje: „Obečal sem nevesti svoji, da praznujeva poroko tri dni po mojem imenovanji za kapitena, sedaj pa se mi je zaplela ta neprilika s pismi vmes." & a loč Morelj se nasmehlja: »Dovoljujem Vam torej štirinajst dni dopusta. Poročite se lahko že jutri, potem pa morete s svojo mlado soprogo skupaj potovati v Pariz. V ta namen Vam tudi nakažem ^ trimesečno plačo za naprej." „ Srčna Vam hvala, gospod Morelj," vsklikne vri kapiten radostno. „Kako sem si zaslužil toliko ' 0£ prijaznosti in dobrot!" „Ker ste mi srečno pripeljali „Faraona“ ? a povečal se je moj imetek najmenj za dvestotisoč 5 du ien im in im ila 3e- za im im po mi rej ■ri, >aj sm ne ko a“ oč frankov"*), reče trgovec; „kar Vam torajponujam, je le malenkost. Bog z Vami, gospod kapiten,'in če Vam je po volji, obiščem Vas tudi jaz na Vašem svatovanji!" Ginjen tolikih dobrot, s katerimi ga je obsul njegov gospodar, ostavi Dante pisarno in veselega srca hiti k svoji nevesti naznanit ji, da se je izpolnila njijina želja. Hitro koraka po glavnih ulicah marseljskih ter dospe do mestnih vrat. Zunaj mesta krene v stran po majhni stezi, katera je vodila do prijazne hišice. Nakrat se vstavi. Zardelo'lice mu prebledi. Pred hišnimi vratmi vidi dekle, poleg pa nekega mladenča, kateri se prav živo razgovarja ž njo. Previdno stopi bliže. Zakrivala ga je ograja, da ga ona nista mogla videti, dočim je lahko raz¬ ločno slišal glas tujčev. „Ti me toraj ne maraš, Mercedes," de mla¬ denič. „0, saj vem, tisti poročnik na ,Faraonu’ ti blodi po glavi! Kar zadavil bi ga!“ „Ne usmeli se kaj takega, Renard," od¬ vrne dekle, če umrje po tvoji roki, planem ža¬ losti v morje, in ti veš, da ostanem pri besedi!" Mladenič se nehote strese in molči; Dante pa, kateremu seje studilo prisluškovanje, stopibliže. * Frank = 40'5 kr. a. v. 6 Komaj ga zagleda dekle, že mu z radostnim vzklikom steče nasproti. »Oj Dante, dragi moj Dantč!" zaihti in se ga oklene. »Kdo je ta mladenič ?“ vpraša kapiten resnega obraza. »Oddaljen sorodnik mi je,“ odvrne Mercedes, »kateri me že nekaj mesecev — moram ti vse povedati — hodi snubit, čeravno sem že zdavnej tvoja nevesta. “ Pri teh besedah se ozre za onim, ki pa je zginil med grmovjem. »Samo ne drži se mi tako strašno jezno, dragi moj Dante," oni bo se rad ali nerad moral tolažiti z neizogibnim, če prav sva od mladih nog skupaj, in se je nadejal, da bom njegova soproga in nobenega druzega." Dante se je na videz pomiril in naznanil nevesti svoji, da so se njima izpolnile želje, ker je bil ravnokar imenovan za kapitena na,Faraonu’. Mercedes je bila čudo razveseljena in je hitela s to novico k očetu, priprostemu ribiču, ki je v hiši vezal ribje mreže. Skupno so pripravljali vse potrebno za sva- tovščino in ves dan jim je potekel med lehkimi razgovori. Mercedes pa je tudi pela najlepše pesmi, katerih je posebno pri južnih Francozih največ. m se Drugo poglavje. Izdajalca. »Kaj ti je, Renard?“ vpraša mladi gospod, 0, katerega obleka je kazala, da je pomorski častnik, al mladenča, ki je razjarjen stopil v krčmo, v ka¬ di teri je poročnik sedel že delj časa. 'a »Kaj, ali ne poznaš več svojega tovariša, Renard, hej?“ 11 »Nisi ti Danglar ?“ odvrne ogovorjenec zlo- ir voljno, »jako se-čudim, kako da se še tudi kot L’, blagorodni gospod poročnik spominjaš mene!“ e Dangl&r odgovori smejaje: »Brate, kaj pa 1, ti je? Zakaj si tako zlovoljen? Kak mrčes te je pičil. Sedi sem k meni in .pij ga z menoj. Tudi i- meni gre vse navskriž. Mislil sem ravnokar, da d bom povišan za kapitena, pa se prilfže tak go- i, lobradec ter mi požre ves moj up.“ 5. Jednake nevolje in jednake nezgode rade zjedinijo ljudi; tako je bilo tudi z Danglarjem in in !S, se ej je 8 Renardom. Kmalu sta se živahno pogovarjala, jaz Praznila sta kozarec za kozarcem, kar Renard srn hipoma pogleda skozi okno in se s pestjo zagrozi. „Kaj pa vidiš? 11 vpraša poročnik in tudi v obme svoje oči skozi okno. bi Z roko v roki je stopala po cesti dvojica, bila sta Dante in Mercedes. za Kako sta bila srečna, bralo se jima je z oči. „Poznaš-li ta dva?“ vpraša Danglar, ko sta ofc onedva odšla že mimo. re „In še kako!“ sikne Renard, „oni lopov ot mi je pograbil nevesto!" sa „Ravno ta je i meni požrl kapitansko do- k; stojanstvo," vikne Danglar. g< Oba prijatelja sedita ter se gledata molče, gojil je vsak njiju temne misli. „Poslušaj me Renard!" pretrga ponosno po- d' ročnik končno neznosen molk. „ Ali se naj zado- g voljiva s takim sramotenjem? Nimaš morda ti - dovolj poguma, da jo pošteno zagodeva temu P hlepilcn?" z Mladenič odvrne: „Bi že, bi, ampak Mer- r; cedes se je zagrozila, da skoči v morje, če se njenemu ženinu dogodi kaka nesreča." i: „Beži, beži, to je babje čvekanje!" vzklikne Danglar. t „Ti ne poznaš dekleta," pravi Renard; „kar reče, to tudi stori, to vem le predobro in ^ 9 ala. jaz — pri moji veri — nočem biti kriv njene ard smrti!“ ozi. „Kar mora biti, “ reče oni, „mora se zgoditi udi v kratkem. Čuj, tu sem se domislil nečesa; to bi bilo sredstvo, da jima prepreči ženitev!“ ica, „Ti veš kaj tacega? oj govori, govori!" zaprosi oni kar tresoč se. oči. „Poslušaj torej!" nadaljuje poročnik, „najin sta obojni sovražnik je v najinih rokah. On je nam¬ reč vračaje se domov skrivaj ustavil ladijo pri jov otoku Elbi, kamor je prinesel pismo ujetemu ce¬ sarju; od njega pa je prejel cel snopič pisem, do- katere ima odpraviti v Pariz. To bo njegova gotova smrt!" če, „Kako to?" vpraša Renard nestrpno. „Mar ne izprevidiš, da je s tem storil hu¬ po- dodelstvo zoper državo?" odgovori Danglar. „Če io- ga naznaniva pri državnem pravdniku v Marselji ti — pride Dante pod ključ, Mercedes pa si bo nu premislila, da ne bo takemu hudodelniku ostala zvesta, in ti imaš potem prvo pravico do nje; er- razumeš me zdaj?" se Renard skoči po konci. Kakor bi se prebudil >z težkih sanj, tako je strmel v govornika, ne „No,“ pristavi še oni smehljaje, „ali ti ne Ugaja moj načrt?" d; »Ugaja, ugaja, pa še kako," reče ta, „pa in vender se nadejem, da se ni bati za kapitenovo 10 glavo; kajti inače nečem s tem imeti nič da opravka. “ kaj „ Mogoče, da mu s tem pomoreš še do višje časti," pretrga Danglar molk, „kajti, ako se vrne Napoleon, o čemur ni dvomiti, bodo rinili vsi na kvišku, ki morajo sedaj trpeti zanj." Ta razlaga hudo osupne Renarda. „Predno pa se vrne v prostost," nadaljuje poročnik, „poročen si ti že zdavno z njegovo nevesto, jaz pa bom kapiten." „Tvoj načrt mi vsekakor ugaja," pritrdi ga Sar ih kei drž vzc bo oni, „izboren je na vsak način, ker nam vsem s ^ podpira naše naklepe. Sedaj pa povej, kaj rol storiti ?“ tel „To je prav priprosto," reče Danglar. Jaz do spišem pismo, v katerem razkrijem Dantejevo izdajstvo in ti poneseš list pravdniku Lujvilju". „Delajva torej brzo!" sili Renard. Poročnik si da prinesti pero in črnilo ter napiše nastopno pismo: ^Velespoštovani gospod državni pravdnik! Ravno danes se je vrnil „Faraon" pod po¬ veljem kapitena Danteja v našo luko. Mi opo¬ zarjamo Vaše blagorodje, da je bila omenjena ladija na Elbi, kjer je oddal navedeni kapiten Napoleonu pismo ter sprejel od njega snopič listov, 11 nič šje se lili ye 'VO :di 3IM raj az da je pošlje v Pariz. Ti listovi so še v njegovi kajuti.*) Dva prijatelja javnega miru.“ Ko je bil Danglar pismo zapečatil, izroči gaRenardu, rekoč: „Pazi, da dobi Lujvilj ta list sam v roke. Pravdnik hrepeni, da ga povišajo, 'H se mora tem zvestejšega kazati sedanji vladi, ker njegov oče, znani baron Stoaret v Parizu, drži z Napoleonom. Nadeja se Lujvilj, da bo se Vzdignil pod Burboni in postal minister. Zatorej bo se tudi pobrinil za to stvar, da bo kaj!“ Po teh besedah se poslovita. Renard odide s pismom, Danglar pa si samega veselja mane roke ter mrmra: „Sedaj pa mi ne more spodle¬ teti! Dante ne bo več kapiten, tedaj bom pa jaz dober!“ Tretje poglavje. Svatovsčina V dvorani velike gostilne je bilo živahno gibanje. Okrasili so s cvetjem in venci stene! uhod in okna. Bila jih je pisano-mešana družba, ki so se sešli, da praznujejo ženitev kapitena Danteja. Le pol ure še in srečna dvojica sedeča pri sprednji mizi bo poročena mož in žena. Ker je v kotu dvorane stal majhen oltar, bilo je videti, da se hočeta poročiti v prisotnosti še vedno prihajajočih gostov. Zdajci vstane ženin na strani veselja žareče se neveste ter hiti nasproti gospodu Morelju, ki je ravnokar ustopil. „ Čestitam, gospod kapiten!" ogovori ga trgovec in pristavi smehljaje: „Kako lepo ste uredili vse. Pozdravljam vas vse skupaj! “ klanja se prišlec na vse strani. Gospod Morelj je vidno povišal veselje in blesk svatbe, pred vsem pa se je poznalo, da je Var Ozi vst Vst gre je Da kli Lt ob vp so to 13 Dante globoko ganjen uljudnosti svojega gospo¬ darja, in prav lahko, da se mu je vrinila zaobljuba ^kernu gospodarju služiti do zadnje kaplje krvi. Posedejo se za mize; nevestine prijateljice žapojo, vmes zašumi godba in veselje in radost bila sta splošna. Izgubila se je sleherna posiljenost in vsi gostje so občevali med seboj prav po domače. Naposled je ponehala nekaj živahnost obče- v anja. Odbila je ura, ko je imel priti duhovnik. Ozirali so se na vrata, ker imel bi vsak trenutek ^stopiti. Hipoma se odprejo duri in gostje hočejo v stati na čast duhovniku, kar se zaslišijo vzkliki groze in iznenadenja izmed veselih svatov. Vstopili so namreč trije orožniki, katerim je sledil državni pravdnik v službeni opravi. „V imenu postave, kje-je kapiten Edmund Dante?" vpraša uradnik. „Kaj je zakrivil imenovani gospod ?“ vz¬ klikne trgovec Morelj, ki se je prvi zavedel. „0j, Vi ste tukaj, gospod Morelj!“ reče Lujvilj, mladi mož, bledega, plemenito črtanega °braza ter pristavi: „Kar se dostaje Vašega vprašanja, veste pač sami dobro, da Vam ne šinem odgovarjati. Gospod Dante je namreč za¬ tožen, vsi dokazi so zoper njega — moramo ga djati v zapor." 14 »Jaz jamčim zanj!“ ponudi se Morelj „Jamčim Vam z vsako varščino, ki jo le že lite!" Čez Pra »To ne gre, moj gospod," odkloni Lujvilj „pa vendar mi je jako neljubo, da Vam kalit® današnjo veselico!" »Dante praznuje uprav svojo svatovščino! 8 povzame zopet trgovec. »To je britko, zelo britko," odvrne državni pravdnik, »ampak postavam se mora zadostiti! Mladi kapiten je v tem nekoliko potolažil svojo grozno vznemirjeno nevesto ter pristopil K državnemu pravdniku. »Vi iščete Edmunda Danteja," reče mu do¬ stojno, »evo me! Vem, da sem brez krivde a sledim Vam brez ugovora!" »Jako obžalujem, gospod kapiten," odgo¬ vori Lujvilj, »da sem prisiljen tako trdo postopati z Vami; no, morda se vrnete v kratkem, i® takrat končate svojo danes pričeto svatovščino.“ Pri teh besedah namigne mlademu možu, orožniki ga obstopijo ter odvedejo svojega jetnika- Gospod Morelj je prigovarjal prisotnim, naj bi se posluževali jedi in pijač ter je dostavil ozrši se na nesrečno nevesto, da bo on sam skrbel rešiti nesrečnega kapitena svojega, o katerega nedolžnosti ni dvomiti; toda vse zastonj, mesto veselja je nastopila žalost. Pri, VOl di v N k 15 relj že rilj [id ,lf P /a' i!‘ žil [k lo¬ m¬ iti in ( (t Uf Edmunda Danteja peljali so k sodišču in malo časa v preiskovalno pisarno državnega Pfavdnika. „Ta zavitek seje našel v kajuti na .Faraonu'“ Prične Lujvilj, ..spoznate ga-li kot svojo lastnino?" »Prevzel sem le njega odpošiljatev," odgo¬ vori Dante. „Kdo Vam je to naročil?" „Moj rajni poveljnik mi je dal povelje." „Od koga ste ga dobili?" „Od maršala Bertranda." „Kje sta se sešla?" „Na Elbi." ..Zakaj ste se z ladijo vstavili pri Elbi?" „Ker mi je zapovedal prejšnji kapiten." „Kedaj ste hoteli zavitek odposlati." „Takoj po moji poroki." „Ali držite z Bonapartisti!“ „Ne,“ odvrne zatoženec, „jaz ne držim z državniško stranko." „Pa zavitek ste spoznali takoj?" a. il el ;a ,o „Da.“ „Bom ga razpečatil, da vidim kaj je v njem; Veste morda Vi, kaj obseza?“ „Ne vem." Lujvilj razreže niti in izvleče več pisem. Najprej izbere največje pismo. Roka mu zatrepeta, ko čita naslov, pa hitro se premaga in prikrije 16 razburjenost svojo. Pismo se je glasilo na njegO' vega očeta. Bertrand je pisal temu Bonapartovcu, da pridejo v dveh dneh na suho. Vsebina pisma pa je bila ta: „Dragi grof, Vi veste, da se nam podvržeta deželi Provansa in Dofineja na prvi trenutek. Skrbite torej, da istotako stori tudi glavno mesto Pariz. Cesar pozna Vašo udanost in se največ zanaša na Vašo pomoč. “ Državnemu pravdniku se je kar stemnilo- pred očmi, ko je prebral pismo, katero bi tak<5 lahko ugonobilo njegovega očeta. Ako bi zatožil mladega kapitena, pogubil bi tudi grofa. Rad bi rešil svojega očeta, toda kako? Hipoma se domisli nečesa ter se obrne k zatožencu, rekoč: „To le pismo je Vaša poguba- Smilite se mi, zakaj, opazil sem, da ste nedolžni; no imamo še jedno pomoč, da Vas rešimo: sežgati moramo ta list, kakor bi ne bil ostalim priložen — me-li razumete?" Dante se prikloni. Bil je preverjen, da je v državnem pravdniku našel svojega pokrovitelja, kateri ga v kratkem lahko reši. Lujvilj stopi k peči, zapali papir ter gore¬ čega vrže vanjo. Še le, ko je pismo zgorelo, obrne se od peči. Pravdnik zmiga z ramami. ter i»kc «Vo °be deje kar hiei Pelj f ali Čez &ar % v ag Pris 17 ■■go- CU: cof. isa da sat i&o ilo. bi U ba. ni; ati en v ja, ce¬ ne „ Nekoliko še morate potrpeti, “ odvrne mu pozvoni. Zdajci vstopijo orožniki in ga odvedejo. Za sedaj so ubogega kapitena djali v pre- Is kovalni zapor. Tu je čakal dan za dnevom Sv oje prostosti. Neke noči zaškriplje ključavnica. „Sedaj izpolnjuje državni pravdnik dani mi °bet,“ misli Dante. Vstopijo orožniki, ki mu vele, r ^ naj gre ž njimi. Zunaj jih je čakal voz. Vse- :.kb' bejo vsi in voz zdrdra. Vozili so se dobro dolgo, »žil kar Dante zasliši dobro poznan šum; bilo je šu¬ menje morskih valov. Zavežejo mu oči ter ga bijejo v čoln. „Kam pa me vodite?" vpraša jih obupno. „Kot Marseljan in pomorščak bi pač mo- r aii vedeti, kam se gre, če se jetniki odvažajo vodo!" zavrne ga jeden orožnikov. „Me-li tirate v grad If?“*) „Kam pa,“ obregne se uradnik. „Zabožjo voljo! Jaz sem nedolžen,“ vzklikne Ua nte. „Obečali so mi prostost, sedaj pa me po¬ dajo v ječo!" „Še nobenega jetnika do sedaj nismo pre¬ dali," dč nato orožniški vodja, „kateri bi ne bdsegal, da je nedolžen." , *) Velikanska jetnišnica blizu Marselja, zidana na ^ftienitem otoku. 2 — 18 Čez kake pol ure zaslišali so že šum valov', ki so se razbijali ob pečinah na katerih je p°' zidan grad If. V tem trenutku se obupne misli polast® ubogega kapitena. Vedel je predobro, da se redko¬ kdaj kak jetnik vrne z omenjenega gradu, hotel je torej, preden dospejo tje, vse tvegati za svojo svobodo. Morski slapovi so se penili ob pečinah in čoln se je vil proti majhnemu pristanu; vodil ga j® skušen krmar. Noč je bila temna. Ni je bil° vgledati zvezdice na sivo-črnem nebesi. Vse to bliskoma pretehta Dante. Zapazivši ugoden treno-j tek, skoči iz čolna v peneče valovje, ki ga šume požre, Nevstrašeni kapiten še pač sliši vzklik® strmenja in groze, katere so zagnali brodnik in orožniki in že se mu strašno zmedejo vsi čuti ' Boril se je z grozno bobnečim morjem, k> je tako strašno grgrajoče vrelo gor in dol. Dante je znal izvrstno plavati, toda v taketf vihrajočem vrtincu ni zdala nič njegova moč ■ Minila ga je skoro zavest, dozdevalo se mu j® samo toliko, da čuti pod seboj trda tla, na ka¬ tere ga je zalučila strašna velesila. Po, Pa od ka ^cl] ari kr : liu Pe Pa ^ r a Pe; otel VO}0 Solu 3 j e bilo . to j eno- »žre- like c in ;uti ki • cefl> noč i j 0 j k» Četrto poglavje. V Tuljerijah. Po kraljevi dvorani v tuljerijskem gradu je Počasi korakal Ludovik XVIII. sem ter tje. Kdaj Pa kdaj se je ustavil pri mizi, na kateri so ležale °c3prte knjige. Bile so knjige latinskih pisateljev, katere je kralj čital kaj rad in katere so ga Zanimale več, nego vsi vladni opravki. Ni zmo¬ lila smrt nesrečnega njegovega brata Ludovika ^Vl. tega vladarja, zakaj tudi on se je imel za kralja ,po milosti božji,’ mislil je tudi on, da je ljudstvo za njega, ne pa on za ljudstvo na svetu. Trudil se je ravno, da si raztolmači besede Pekega latinskega pesnika, ko mu dvorni hišnik Poznani prihod ministra, ki tudi brž nato vstopi. „Kaj novega?“ vpraša kralj prišleca. „Bojim se, da moje novice ne bodo ugajale Našemu veličanstvu, “ odvrne minister. „Torej? Govorite vender!“ vzklikne vladar Pestrpno. 2 * 20 „Sire!*j Tista vest, o kateri sem poročal včeraj, razširja se bolj in bolj po mestu." „ Zopet mi hočete pogrevati staro neumnost, gospod minister!" zakliče kralj in nadaljuje: „Povem Vam, da imam najzanesljivejšo vest od policijskega ministra, kako vestno opazujemo Elao in da se bivši cesar bavi le s stavbami in grajenjem novega pristana." „Jaz pa menim," opomni minister, „da ve¬ liki dogodki že naprej delajo svojo senco, bila bi toraj previdnost umestna." „Pokličite policijskega ministra!" zapove kralj dvorniku. „Že čaka zunaj," odvrne ta. „Dobro, vstopi torej!" Malo trenutkov pozneje pride poklicani mi¬ nister. Imate-li novice od Sredozemskega morja?" vpraša ga kralj precej. Imam veličanstvo! Najnovejše sem Vam že javil, glasijo se dobro." „Vidite zdaj?" de kralj obrnivši se k dru¬ gemu uradniku, „kaj Vam nisem rekel?" Nagovorjenec se lahno prikloni, kajti ni hotel žaliti tovariša svojega. Ta trenutek se prikaže dvornik vnovič. *) Presvetli gospod. 21 „Državni pravdnik Lujvilj iz Marselja prosi a vdjjencije in oproščenja, da se ni vtegnil še Preobleči," javlja dvornik, hotel sem ga sicer za s edaj odpraviti, toda on zahteva, da ga nemu¬ doma privedem sem." „Čudno," mrmra kralj, „oče tega moža drži z bonapartisti, dočim je njegov sin strastni pri- v rženec burboncev. Hočemo ga torej slišati." „Pa vender ne v obleki, ki je še prašna °d potovanja?" opomni dvornik. „Zdi se, da je ta stvar nujna, preglejmo to Pot navado," pravi Ludovik. „Naj vstopi!" Stopivši pred kralja, prikloni se državni Pravdnik globoko. „Dobro došli! baron Lujvilj — tako ste pač ž mojim dovoljenjem spremenili ime svojega °Ceta?“ reče kralj. „Pa kake novice nam prinašate?" dostavi ^ hitro. ,.Zvedel sem po naključji, da namerava francoski nasilnik se zopet prepeljati na suho 111 da je morda v tem trenotku že stopil na francoska tla," odgovori pravdnik. „No, to imamo zdaj!" reče Ludovik XVIII. z oponosnim pogledom na policijskega ministra, ^ odmah prosi dovoljenja odstraniti se, rekši, poizve, kakor je rekel poprej, najnovejše vesti. 22 Kralj mu molče prikima ter se zopet obme K Lujvilju. »Govorite!" veli mu. Pravdnik uboga in pripoveduje cel dogodek z Dantejem ter izroči kralju zavitek pisem, ka¬ terega isti ročno razpečati in prečita naslove vseh pisem. „Ha,“ vsklikne kralj, „ koliko število skrivnih pristašev Napoleonovih mrgoli po Parizu! Ne bi bil mislil, da me obdaja toliko izdajalcev! Toda jednega pogrešam med njimi, Vašega očeta nam¬ reč, gospod baron Lujvilj. Tako vnetega bona- partista bi pa vender ne smeli zabiti na Elbi!“ „1 mene je to iznenadilo," dostavi pravdnih predrzno. Površno čita kralj pojedine liste ter silno bled kdaj pa kdaj vdari s peto ob tla, iz česar se lahko sklepa, da se tudi njega gotovo niso na najboljši način spominjali v listih. „Da!“ zaječi končno, ko zadni list vržena tla, „služili ste mi slabo! Stojim na ognjeniku, a moji uradniki so se mi prilizovali, češ, da nikdar ni stala nobena vlada trdneje mimo moje !* „Veličanstvo!" oglasi se minister. »Izvzemši Vas z gospodom Luj viljem, se¬ veda," dostavi hitro vladar, odpne ludovikoV križec s svoje suknje ter ga izroči pravdniku, 23 rekoč: „Vsprejmite za sedaj ta red v znamenje •hoje milosti!" Odlikovanec poklekne na jedno koleno in Sprejme odlikovanje poljubivši kraljevo roko. „Pravosodni minister!" javi ta hip dvornik. „Vstopi naj!" veli kralj. Prišlecu se je vi¬ delo na lici, da je grozno razburjen. „Kaj se je pripetilo?" „Napoleon se je izkrcal na Francoskem in dere proti Grenoblju naprej!“ slišalo se je kot Mrtvaška pesem iz ministrovih ust. „Pošljite mi po maršala Ney-a!“ zapove kralj. „Po maršala Ney-a?“ prestrašijo se vsi Prisotni. „Jedin on more uničiti nasilnika" de kralj. Zmešnjava je bila velika. Lujvilj se je po¬ lovil naglo; pridobil je mnogo. Zakaj, ako bi 2 magal Napoleon, branil bi ga njegov oče, ako ki pa ostala sreča mila sedanjemu kralju, imel ki takisto pot odprto navzgor. S temi mislimi Poiskal je svoje prenočišče. Peto poglavje. isd; od V temnici. Ondaj, ko se je navedeni pogovor vršil v Tuljerijah, ko je Napoleon že zmagalno prodrl od Grenoblja do Pariza, prebudil se je v najglo- bokejši temnici morskega gradu Ifa jeden jetnikov iz omotičnega spanja. — „Za Boga! kje pa sem?“ vsklikne pol pre¬ strašeno, pol začudeno. Verige, katere so ga težile, spomnile so ga rožljaje žalostnega položaja. „Oj, jetnik sem še! Oj smrt, ti tolažnica trpečega človeštva, zakaj si me ostavila in po¬ begnila od mene, ko me je silni vrtinec morskih valov sukal po globinah! Zakaj me nisi objela, ko si že bila stegnila svojo suho roko po meni? In ti, uboga Mercedes, kako grozno moraš trpeti!" Rožljanje ključev pretrga samogovor jetnika, kateri se je čudovito izvil morskemu vrtincu ter til sil ka ti zd Vf st že sil st t: ti k° silnih valovih bil vržen na suho, kjer so ga ^šli orožniki. Vstopil je ječar. — „Ste se zopet osvestili ? 51 vpraša ga pomi- % „Bilo je pa tudi strašno predrzno, da ste bočili v kipeči vrtinec. Teknila bo Vam menda ^aj tudi jed, kali ? 11 „Z državnim pravdnikom bi rad govoril , 11 °clvrne nesrečni kapiten. Začudeno ga pogleda jetničar ter reče: „To Nikakor ni možno . 11 „Peljite me h kraljevemu namestniku ! 11 Dante nato. „Sveta nebesa! kaj se Vam je zmešalo, ^kor ubogemu abeju*) F ariji ? w vpraša ga jet- ^ar sočutno. „Z namestnikom hočem govoriti ! 11 zagrmi > Z( iajci Dante divje in pogleda tako grozovito ču- Va ja, da se ta nehote strese in nekoliko korakov s kopj nazaj. „Zadušim Vas, ako mi brž ne izpolnite moje ^lje!“ zagrozi se jetnik in pri tem rožlja tako Slll io z verigami, da jetničar hipoma strahu po- %vi jedila na tla ter pobegne skozi vrata, katera ^gl 0 za seboj zaklene. Godilo se je nesrečnemu Danteju, kakor več ^srečnežem, o katerih čitamo, da so hoteli svoje *) Opat; tudi vsak, ki se oblači, kakor duhovnik. 26 življenje končati s stradanjem, toda tudi njeg 11 je končno premagal glad. Povžil je jetniško hrano in spoznal je, da so se mu živci pomirili. Čez nekaj časa zgrudi se utrujen na svojo postelj ter zaspi trdno. Spal je menda nad štiri' indvajset ur ter se prebudil na novo okrepčaB' Pred seboj zagleda ta pot zraven jetničarja druzega moža. Oba sta ga ogledovala zelo skrbno »Vidite gospod nadzornik, kako ima zmešan 1 pogled? 1 ' opozarja jetničar uradnika. Ta pa dvomljivo odkima kot presoden 111 previden mož. „Ali Vam je že bolje?" obrne se k jetniku „Saj nisem bil nikdar bolan!" zatrdi og°' vorjenec. „Kaj pa koristi prazno slamo mlatiti) peljite me k državnemu pravdniku, ali pa k kraljevemu namestniku!" „No, zdaj pa vidite sami," de čuvaj. „Ravn° tako se je vedel blazni abe. Ponujal mi je tr> milijone frankov, končno celo sedem milijonom da bi mu pomagal do svobode. Zbesnel je posled tako, da so mu stopile bele pene pr^ usta in je celo njegovo telo otrpnilo liki les." „Ne, gospod nadzornik, jaz nisem zato tukaj; da bi stregel blaznikom. Oče sem, imam obitelj in moram skrbeti za svoje življenje; tukaj seU vsak trenutek v nevarnosti, kadar vstopim. S v* 3 ' tl v sii m PE de se bi ki Pc Pi ta dc di di to d, H. Vl Vi Vf Žc 27 ®o oj« iri' a»' še n«' is iU. iti, K ix° t)i dV, tl»' ■ed :aj’ ;elj # W ^jem torej in Vas prosim, da se ta jetnik spravi v oddelek za blazne, kakor stari Farija.“ „To se ima tudi zgoditi, 11 reče nazornik in s icer še danes. Dante, ki je stoprv zdaj razumel, kaj po¬ denja ta pogovor, prestraši se grozno, naposled Pa- se potolaži, češ, godilo se mi bode morda 'tasti bolje, ako ravnajo ž njim kot z blaznim, da Se mu tako znabiti tudi prej ponudi prilika za beg. Dal se je torej mirno odvesti in kmalu je hfl v drugi stanici, ki ni bila toliko vlažna in P^čedna, kot prva. Njegova usoda je bila strašna. Mučno in Počasno so mu pretekli prvi dnevi. Lice svoje Zveste je imel vedno pred očmi in divje je ko¬ ckal gor in dol po celici. Čestokrat se je spel 'ta zamreženega okenca, skozi katero je gledal 'tali na peneče valovje. Toda dolgo se ni mogel držati. Ondaj pa, kadar je opešala moč njegovih tQ k, padel je onemogel na tla. Tako mu je minil teden za tednom, mesec ^ mesecem. Zvezda Napoleonove sreče je oble- ^ ola že zdavnaj in veliki cesar je na otoku Sv. Polene kaj lahko premišljeval minljivost zemeljske Pečine. Ubogega Danteja ni se spominjal nikdo Vq č. Pač sta gospod Morelj in Mercedes poskušala Ve čkrat, da bi osvobodila nesrečneža, toda vse ^stonj. Burbonci, ki so zopet zasedli prestol, 28 bili so nespravljivi, posebno pa proti bonapa 1 ' tistom. Uboga Mercedes! Žalovala je za svoji ® 3 ženinom ter ponosno odbijala Renardovo snub ljenje. Že zdavnaj je odjadral ,Faraon’ pod Da®' glarjevim vodstvom čez širno morje in končn°> končno je tudi spomin na nesrečneža izgubil svojo oživljajočo moč, katera jedina spodbuja poskuse za rešitev. In Lujvilj ? prašal bo bralec. Po svojei® očetu je obdržal tudi tistih sto dni svojo službo, ko je vladal Napoleon, ko so se pa povrnili Bul' bonci, bil je imenovan za nadpravdnika. Le Mercedes, nesrečna nevesta, spominjala se je še jedina zvesto vjetega svojega ženina. Nekoč je sedela sama zvečer v hišici ter prela predivo za očetove mreže. Zapela je z lahno trepetajočim glasom: ced tej cec 2cl tli ta te si Žaluje sreč In stoka boječe; Kdo pozna gorje Tolike nesreče? Oh daleč je preč Med groznimi zidi; Ne prosim si več, Kot: pridi, oj pridi! tr< st je t f 0 ] 29 ar ifl> ib' Veliki gospod! ZasliSi molitev: Ne prosim dobrot, Ko njega vrnitev. Ul' 10 , 'j® S0 1 » o, T la >r o Devica gospa, Poglej me iz raja, Koliko gorja, Nesreč me obdaja! Pri zadnjih besedah vstopi Renard in Mer- Ce des omolkne. »Še zmiraj tako otožna ? 11 vpraša jo skoraj Nejevoljno. Ona v jedno mer molči in prede dalje. „Mer- Ce des, prej si imela vsaj kako prijazno besedo me, zdaj pa se mi zdi, da si onemela. Povej Ni vendar zakaj ?“ sili jo prišlec. »Povem ti,“ reče dekle in postavi kolovrat 'N stran. »Sanjalo se mi je, da si ti izdal nesreč- Nga Danteja. Ni ga imel sovražnika, le ti sam Sl ga črtil. Govori in očisti se tega suma ! 11 Kakor bi ga bila zadela strela, tako za¬ cepeče ogovorjenec; in besede ne spravi iz grla. Ko Mercedes opazi njegovo zadrego vsklikne Sr dito: »Ti sam si ga ovadil! Priznaj! Bog mi N odkril tvoje hudodelstvo. Izgubi se mi ničvred- ! p rec i m oje oči mi ne pridi nikdar več ! 11 »Poslušaj me vender, Mercedes ! 11 poprosi mirneje. 30 „Ni besede več od tebe! Preč izpred mop očij!“ zagrozi mu Mercedes in skoči po koflC 1, Oko ji je vsplamtelo v sveti jezi in meril 9 ga je tako sovražno, da je Renard ves preplaši odlazil. Zdaj pa je omahnila uboga Mercedes Daši je poprej zbrala vse svoje moči, onemogla je zdaj in se zgrudila v nezavest. Šesto poglavje. Sotrpin. Preteklo je že skoraj pet let, a Dante je vedno bil zaprt v gradu Ifu. Njegov obup se J 6 izpremenil v hladnokrvnost; ni več razsajal, ^di ni več tako srpo in divje vpiral oči v jetni- ^urja, k 0 poprej, da se ga je isti v resnici bal. V idelo se je, da je potrt mož, kateremu najlju- ^ 6 jša misel je na zgodnjo smrt, rešiteljico iz stisk 'U nadlog. — Zatopljen v misli, leži nekega dne nepre¬ mično na svoji postelji, kar iz nenada zasliši ^Uden zvok. „Kaj more neki to biti ?“ vpraša samega Se be, skloni se v postelji in pazno vleče na uho. Zopet začuje iz globine glas. Zdi se mu, kakor bi kdo s kakim železom tolkel ob pečino. < -W dalje posluša, tem razločnejši prihaja tudi & Vok. V rednih presledkih zveni mu praskanje l u trkanje na ušesa. 32 Vse mogoče misli pode se jetniku po gla^ 1. Naposled se prepriča, da tam doli dela kak so¬ trpin za osvoboditev. Skoraj se je sramoval sameg 8 sebe, da je do zdaj živel tako brezposelno D ničesar ni poskusil za svojo rešitev. Posluša zopet in zopet in zmeraj sliši vnovič iz globini pink, pink! „Oj Vsemogočni, Ti me kličeš na delo!“ vsklikne ganjen in solze mu zalijejo oči. „NoČeŠ me rešiti, ne da bi se sam ne potrudil, zdaj T e razumem!" Koj se vleže Dante na tla in pritisne uho na kamen. Pink, pink! sliši zopet tako jasno, kakor bi bil podzemeljski tovariš le meter daleč od njega- „Grebem mu nasproti," mrmra jetnik. „0 Bog, ko bi le imel kako orodje!" Zdajci se domisli, da mu nosi jetničar ko¬ silo v železnem lonci, kateri ima taki locenj, k> bi bil pripravljen za obdelovanje kamenov. Pa kako ga dobiti? Oni ga ni pozabil nikdar od¬ nesti, ko mu je stresel jedi na lončen krožnik- „Ako razbijem krožnik," pravi Dante, „boni0 videli, ali mi ne pusti železnega lonca." Bliža se že poldan in jetnik precej izvrši svoj načrt, vrže namreč krožnik ob tla, da se zdrobi na male koščke, ter pazno pričakuje, kdaj pride Me Se Sar tor odi Pre Po: ko če: kri kr: hi al d; te ie ir j? k t c 33 ari so- .ega in uša ne, o !* 5eŠ Te h o or ;a. ,0 0- Sci 'a 1 - 0 j 1 *%čar. Zdajle prihaja. Ključi zarožljajo in težka žlezna vrata počasi zaškripljejo v svojih tečajih. „Kje imate krožnik?" vpraša jetničar ozrši po sobici. „ Razbit," odvrne Dante mirno. Služabnik ^tormra nekaj skozi zobe potem pa reče: „ Jejte "°rej za naprej iz tega-le črepa!" Nato služabnik °dide in skoraj bi Dante veselja zavriskal še toej, nego so se zapahnila vrata. Hitro izprazni Posodo, potisne posteljo na stran in začne delati, k° se je bil poprej prepričal, da še njegov somu- - s uik koplje. Po trkanju toliko spozna, proti kateri strani P*U je grebsti in najprve prične s tem, da od- riakne ploščat kamen od tlaku. Ko bi ga odmak¬ ni. bi se že pokazalo, bo-li prihodnje delo lahko Pl* težavno. Dolgo se je ukvarjal s ploščo, šele tretji a an s e j e dala dvigniti, in pokazalo se je, da je , Pajka, torej lahko premakljiva. Spodnje zidovje ! e bilo jako krhko in močno pomešano z malto ’P ta najdba je vnovič poživila pogum našega l^nika. Prej ko je prišel ključar, osnažil je vsako- f at lonec in vredil vse ... _tako, da ni bilo naj¬ manjše izpremembe zapaziti v celici. Sipino in °{>eko pa, katero je iztrebil, metal je sproti skozi 34 linico po malem v morje, posebno pa o deževne« 1 vremenu, tako, da ni ostalo nikako znamenje. Samo jedna reč je vznemirjala Danteja nart 1 ' reč, da je nehal kopati oni, ko je slišal, da greb e Dante v svojem rovu. Seveda se je s tem jak 0 zakasnilo približanje. Dante pa je delal tem to$ ljiveje in naposled pririla sta si oba krta tak 0 blizu, da je slišal drug druzega sopsti. Na ta način so minili trije meseci, ko r nekega dne Dante slušaje ležal v svojem roV" ter začul, da oni koplje prav blizu njega. „Kdo dela tukaj ?“ vpraša ga polglasno. Oni preneha kopati in že se polasti strak Danteja, da ga je morebiti pregnal za zmeraj- „Vaš sotrpin sem,“ odgovori oni počasi. „ Ali naj ne predereva še te tanjke ste» e ’ ki naju loči?“ vpraša naglo Dante. „Kdo pa ste in kako se zovete?" sliši M 8( m ^an s tar ti °bn nazaj. „Meni je ime Edmund Dante," odgovori k 3 piten, revež sem in nesrečnež, kakor Vi, ki s ' želi priboriti svojo prostost! Zdaj nastane kratek premolk. „Prederiva torej to steno, ki naju še 1°^ z zjedinjenimi močmi!" odgovori končno tov ah od zdolej. Začneta strgati in razbijati s svojim slab' 1 ’’ orodjem tako vneto, da se poslednji kos ^ &a< % fv 0 ; 'te N tv; 0ai 35 ieo' j. 3,W ■eb e aU° 0$ aK« . i 0 O v 11 Salu poruši. Prikaže se glava, potem pleča ^ truplo. „ Pomagajte mi navzgor!“ veli tujec. Dante ga poprime za roke in izvleče gori * Sebi. Čez malo trenotkov stojita si nasproti ^ skrbno si ogleda drug druzega. Navzlic temu, da je bila celica temna, pozna ^Bte, da je njegov tovariš že jako prileten a tagega obličja. „Jaz sem abe Farija,“ predstavi se mu ^arec. 3 pe, & lo<5‘ „Oj, Vi ste torej tisti nesrečnež, o katerem S je pripovedoval prejšnji moj ključar, da ste -je blazni ! 11 vsklikne kapiten. Bridko se nasmehne starec. „Pustiva“ vzdihne nato. „Danes sem zopet bogatel za hudo prevaro . 11 „Kako to?“ „ Skoraj leto dni sem si risal črtež tega «adu,“ nadaljuje duhovnik, „in še le, ko sem 'i tako prepričan, da bi prisegel na-natančnost Njega dela, začel sem kopati rov, ki bi me ^el peljati v prostost. Zdaj pa vidim, da sem * 6 bel le proti drugi celici, kjer bi moral delo ^Četi iz nova, in katero bi se mi menda obneslo fa,v no tako . 11 Te besede izgovori Farija zelo otožen. Ko ga Dante hoče tolažiti, odkima le z in ga vpraša: 3 * 36 »Koliko časa že sedite tukaj notri?" „Blizu pet let." „Jaz pa medlim že skoraj trikrat toliko časa med temi zidovi," opomni Farija. »Zakaj so Vas pa zaprli?" „Ker sem baje bil pristaš cesarja Napoleona .' 1 »Kaj je to prepovedano ?“ začudi se starec. „Ali ne stoji več veliki cesar na čelu vse Evrope." »Pred šestimi leti je živel v pregnanstvu na otoku Elbi," reče kapiten. »Pripovedujte mi o vsem, kako je bilo ž njim, jaz še ne vem ničesar," prosi Farija, na kar mu Dante na kratko opiše slavna leta Napoleo¬ nova, ki so bila polna zmag, in slednjič padec velikega korzičana.*) Duhovnik ga posluša jako pazljivo. »Kako čudno," dostavi potem ko kapiten konča, „mene so priklenili v ta-le grozni grad, ker sem hotel Italijo zjediniti v celotno državo, njega pa so pregnali na Elbo, ker je hotel celo Evropo spraviti pod jeden klobuk." »Vedite namreč, da sem po laškem narod¬ njaku grofu Spada v Rimu podedoval velik zaklad s pogojem porabiti ga v to svrho, da se zjedini vsa Italija v jedno celoto. Poslušal sem svojega prijatelja in — bil sem zaprt." *) Napoleon I. je bil rojen na otoku Korziki. 37 Ko Dante sliši o zakladu, spomni se jetni- Čarjevih besed in začuden debelo gleda starca. „Zdi se mi, da tudi Vi prav ne verujete tega, kaj?“ namuzne se duhovnik. „Verujem popolnoma, čeprav se mi dozdeva Vaša usoda povsem romantična, “ odgovori kapitčn. Omenjeni zaklad je zakopan na majhnem s kalovitem otoku, ki se dviga ne daleč od Kor¬ zike iz morja," nadaljuje Farija, „in živa duša he pozna torišča, niti ve o tem, kar je ondu skritega, kakor jaz sam.“ „Kolik pa je zaklad ? 11 vpraša Dante trudeč s e, da bi starcu ne pokazal dvomljivosti svoje- „Kakih dvajset milijonov naše veljave, še Prej kaj več, nego manj," reče Farija smehljaje. „Potem ste neizmerno bogati!" vsklikne Dante. „Kaj mi hasnijo milijoni, če moram celo svoje življenje prehirati v ječi , 11 vzdihne Farija. »Zastonj sem ponujal državi pet, šest, da, vseh dvajset milijonov, da si kupim prostost. Niso mi v erjeli, da, imeli so me za blaznega in me tudi Zaprli v celico za blazne. Vendar zdaj je čas, da se vrnem v svojo celico, ker bliža se ura, ko Pride ječar preiskovat jetnikov . 11 S temi besedami se poslovi Farija od svo- %a sotrpina, zleze v luknjo in izgine. Dante pa Pomakne postelj čez uhod in se vleže premišljuje — 38 — o čudežni premembi svoje usode. Izginil je ves prejšnji obup, odločnost in srčnost ste ga nav¬ dajale, da poskusi na vsak mogoči način svojo rešitev. Sedmo poglavje. Skupno delo. Drugega jutra, ravno ko jetničar odide iz celice, zleze Dante v rov, da obišče svojega pri¬ jatelja. Najde ga zamaknjenega v veliko karto, I katera je kazala načrt gradu Ifa ki si ga je narisal sam. „Tukaj je moj pogrešek," izpregovori Farija po kratkem pozdravu. „ Glejte, imel bi bil grebsti luknjo na desno stran, ne pa na levo. Zdaj mo¬ rava poskusiti iz Vaše celice priti navzgor do otokovega površja, od koder se potem lahko spu¬ stiva v morje." Pogovarjata se še nekaj časa, potem pa zlezeta po luknji v Dantejevo temnico, da bi se posvetovala, proti kateri strani jima je grebsti. Dogovorita se, da bosta kopala napošev navzgor in sicer menjaje se v delu. „Bližajo se temne noči," meni Farija, „ni poskusiti morava, da si je obrneva v korist." — 40 Tako grebeta nesrečneža več tednov ne¬ prestano, kar nekoč hipoma zaslišita jasno in razločno korake nad seboj. Farija vleče na uho- „ Tukaj koraka straža sem ter tja,“ reče obupno. „Ravno na najslabejšem torišči bi pri" grebla ven. Ves trud in težave so zopet zastonj!" „ Straža naju ne bo zadrževala na begu, 11 odvrne Dante. „Saj si vendar ne boste svoje prostosti kupili s človeškim življenjem? 11 vpraša starec vznemirjen. „Tega tudi treba ni," opomni kapiten, „lahko ga premoreva, zveževa in mu zamašiva usta. 11 „K temu mi nedostaje moči in srčnosti, 11 zatarna Farija. „Ta posel prevzamem že jaz sam, 11 tolaži ga kapiten. „0 tem se posvetujva v Vaši celici naprej," konča starec in oba zlezeta po rovu nazaj. Jedva se priplazita nazaj dol v kapitanovo ječo, vleže se Farija ves opešan in medel na prijateljevo posteljo. Čudno je bil izpremenjen, kar Dante hudo prestrašen zapazi. „0 moj Bog," zajavka Farija bledih ustnic, „prijelo me bo zopet! To je že drugi pot; še je- d enkrat tako, potem sem mrtev. Poskusite me po luknji spraviti v mojo stanico, predno je ne¬ sreča gotova." 41 Z največjim naporom posreči se preplaše¬ nemu Danteju to delo in oddahne se olajšanega srca, ko položi Farijo na njegovo postelj. „V pol uri pride ključar," šepeta bolnik. »Poslušajte natanjko, kar Vam povem. Ondu v zidovi razpoki je majhna steklenica. Spustite mi nekaj kapljic v usta. Oj, že prihaja! Osem do deset kapljic, nič več!“ Zdajci močno strese starca, stegnejo se mu vsi udi in trpin zaspi smrtno spanje. Dante se podviza, da poišče steklenico. Najde jo. Bila je črna, nad napisom pa je stala mrt¬ vaška glava. Hitro jo odmaši. Močen in oster vonj mu udari iz nje nasproti. Spusti nezavest¬ nemu deset kapljic med ustnice in nato shrani steklenico. Ko se zopet obrne k duhovniku, zapazi, da se mu vrača življenje. Lahke pene mu privrejo iz ust in kazalo je vse, da so kapljice začele svojo življenje budno moč. Ta trenutek zasliši pa tudi ključarjeve ko¬ rake. Hitro se splazi v luknjo, potegne ploščo za seboj in čaka. Jetničar vstopi, ko vgleda bol¬ nika, bliža se postelji, rekoč: »Starega je že zopet prijelo. Daj Bog, da bi se ne zbudil več k živ¬ ljenji!" Zdaj pa mora Dante hiteti, da prej dospeje v svojo celico, nego ključar, kar se mu tudi posreči. 42 ,,Danes dobite jedi za dva,“ ogovori ga prišli uradnik. „Duhovnik je nevarno zbolel in ne potrebuje ničesar več.“ Izgovorivši postavi mu kosilo v kot. „Ali ne dobi bolnik nobenega zdravnika?" zajeda Dantč. „Ne“ odreže se ključar, „zakaj vsakikrat preklinja zdravnika in jaz sem mu tudi obečal, da mu ne pozovem nikdar nobenega več, zgodi se mu, kar si bodi.“ Po teh besedah ostavi celico. Ko se Dante pokrepča, zleze nazaj k Fariji. Še je ležal starec na postelji, še je imel vse ude otrple, a vendar je kazala rdečica, ki se je vračala na velo lice, da še klije v njem življenje. Naposled odpre Farija zmešane oči, ozre se okoli sebe in pokima prijazno, ko vgleda Danteja. Ta pot je še srečno izišlo, prijatelj moj,“ izpregovori bolnik, „toda, ako me še prime kedaj tako, bo smrt neizprosna. „Tega naju Bog obvaruj," deje Dante nato, vsekako pa sem prepričan, da bodeva ondaj, ko se Vas zopet poloti omedlevica, že zdavnaj prosta." Farija žalostno odkima. „Rešite se sami," veli mu čez nekaj časa, „zakaj, delal bi Vam le nepotrebno težavo." „Brez Vas se ne ganem nikamor," odgovori kapiten odločno. Duhovnik ga pogleda ves ganjen, ter reče: „Vi ste blagega in plemenitega srca; moja želja je, da si pridobite prostost. Le delajte naprej, posrečilo se Vam bo!“ „Ne, jaz počakam, dokler se toli ne ojačite, da zopet lahko skupno delava in tudi skupaj pobegneva, “ pravi Dante. „Upajva najboljšega,“ konča Farija. Minil je skoraj teden dni, a duhovnik še ni okreval. Nekoč, ko je bil Dante zopet pri njem, začne starec: »Čutim, da se mi bliža smrt. Poslušajte me torej. Ker ste bili vedno nasproti meni blagosrčni, sklenil sem, izvoliti Vas za glav¬ nega dediča. Zakaj bi ogromni zaklad spaval na samotnem otoku; bodi rajši Vaša lastnina, no samo z jednim tem pogojem, da ga rabite za dobra dela na prid človeštvu. Hočete tako ? 11 „Ne govorite tako, oče moj ! 11 vsklikne pre- žalostno Dante. »Ne smete mi še umreti ne, vži- vati še morate z menoj zlato prostost. „Tam zgoraj nad oblaki že , 11 reče Farija resno, „ampak tukaj doli na zemlji mi ni več odločeno. V tej knjižici je zapisano, kako je otoku ime in kje leži; izročam Vam jo od danes naprej v popolno lastnino z zakladom vred. O Bog! Čutim, da me je že zopet prijela slabost. Zdaj ne bo pomagalo več strupeno zdravilo, knjižica . . . zaklad! Bog . . . Vas bla . . go . . slo . . vi!. . • 44 Pri teh besedah se zgrudi starec nazaj. Zadel ga je grozni mertvoud. Zdelo se je neizrečeno prestrašenemu Danteju, kakor bi starcu pokali vsi sklepi in malo, da se mu bolesti ne stemni pred očmi. Hitro skoči po steklenico in spusti dvanajst kapljic nezavednemu v usta, toda — brezvspešno; drgne mu truplo — pa vse zastonj. Ostalo je otrplo in trdo. Nobene sape ni bilo več opaziti v njem: duhovnik Farija je bil mrtev. Žalosten se poslovi od starca in hiti v svojo celico, da skrije podedovano knjižico. Potem zleze iz nova v luknjo in čaka pri starčevi stanici prihod ključarja. Ta pride čez malo časa, najde jetnika ležečega na postelji ter reče: „Mrtev je, mrtev! Zdaj moram poklicati nadzornika, da se smrt uradno potrdi." Malo minut pozneje je bila ječa nmrlega polna ljudi. Nadzornik zapove dvema hlapcema, naj spravita mrtveca v vrečo ter naj jo zalučita v morje. „Prinesita vrečo takoj," dostavi brzo, vender pa počakajta s pogrebom, dok se ne zmrači, da se jetniki preveč ne razburijo. Duhovnikova za¬ puščina pa bodi vajina!" To so zadnje besede, katere še sliši kapiten ; moral se je podvizati, da o pravem času pride v svojo celico, ker ravno se je ključar napotil — 45 — k njemu. Izide se mu po sreči in jedva uradnik zaklene vrata, skoči že Dante zopet po konci. „ Drznem se tega!“ zašepeče nato. „Da, in če tudi poginem pri tem! Zlezem v vrečo ubo¬ gega Farija! tudi ne pozabim noža vzeti seboj, da brž prerežem platno, ko padem v vodo.“ — Osmo poglavje. Drzen čin. Kapitenu je vtripalo srce, ko je ležal v lu¬ knji ter poslušal hlapca, ki sta spravljala starca v vrečo. Bila sta v nekaj trenutkih s tem gotova in slišal je, kako sta si rekla, da v dobri uri prideta po vrečo. Po teh besedah ostavita mrličevo ječo in zdaj vstopi Dante. Naglo razveže vrečo, zavleče truplo svojega prijatelja po luknji navzgor in ga položi na svojo posteljo. Hitel je na vse kriplje, a vendar ga je stalo dobre pol ure težavnega dela. Vrnivši se, .precej zleze v vrečo, ko že po¬ prej spravi omenjeno knjižico in nožič, katerega je tudi podedoval po rajnem duhovniku. Vrečo od znotrcj sešije in tako mirno ležeč z nožem v desnici pripravljen čaka hlapca. Prideta točno. Borna svetilnica le slabo razsvetli prostor. Jeden prime vrečo pri glavi, drugi pri nogah ter dvigneta. 47 »Starec je šmentano težak!" izpregovori prvi. »Res da, kdo bi bil mislil," odvrne drugi. Vzemši še seboj lešerbo izstopita, korakata po dolgem hodniku in dospeta končno na prosto. Vlekel je močen veter, ki je Dantčju hladil vroče razburjeno lice. Bila je temna noč in gromovito je bučalo morsko kipenje. Ko ga hlapca prineseta do skrajnega roba na obzidje, položita ga na tla. »Kmalu bodo valovi starega odnesli na vi¬ soko morje," zakrohoče se jeden nosilcev, »in ondu se mu kmalu pridružijo požrešni morski volkovi." »Vrziva ga prav daleč," opomni drugi. »Si pripravljen?" „Da.“ »Vrziva torej!" Jeden — dva — tri!" V daljnem krogu zleti dozdevni mrlič v pe¬ neče se morje. Ubogi Dante, skoraj bi bil izgubil zavest, pa mrzla voda mu na mah oživi vse čute. Grgraj e se pogrezne v globine. Z nepopisnim naporom prereže vrečo, po¬ rine skozi najprej glavo, izvleče se ven ter vsplava nakvišku. Bil pa je tudi že skrajni čas, ker ne- dostajalo mu je zraka in malo, da mu niso počile 48 prsi. O, kako je potegnil prostega zraka vase, ko je dospel na površje! Plaval je dalje. Na sredo morsko kipenje na tej strani gradu ni bilo tako silno, ampak morski tok ga je deroč nesel od otoka stran. Če vzamemo zemljevid Francoske v roke, najdemo, da je v morji krog Marselja zaznamo¬ vanih več črnih pik, ki pomenijo ravno toliko skalnatih otokov. Jeden teh je If. Na jugu od njega jih je še več, ki pa niso obljudeni. Naš Dantč je hotel doseči jednega iz med njih in morski tok ga je podpiral v tem. Ko plava že nad dobre pol ure, začne se mu vrinjati strah, da je znabiti zgrešil omenjene otočiče in da ga žene tok v širno morje. Strah mu narašča od minute do minute; že mu drvene udi in nedostaja mu sape. Pač se tolaži z mislijo, da je zmeraj bolje, ako umre na morji, nego v zaduhlem zidovji prehirati žalostno življenje. Že se hoče brez¬ voljen prepustiti razburkanim valovom, kar za¬ pazi ne daleč pred seboj temno stvar, ki mu prihaja vse bliže in bliže. „Ladija!“ vsklikne plavalec, zbere slednje moči in plava ladiji nasproti. Pride mu že tako blizu, da jo spozna za jedno majhnih trgovskih ladij, katere rabijo na obalih Sardinije in Korzike za kupčijo s primorskimi mesti francoskimi. 49 Le nekaj sežnjev je še ladija oddaljena in Dante sliši razločno, kako zavpije krmar: »Samo po čudeži se spravimo iz tega toka, ki nas sicer vrže na kako pečino." »Pomagaj, pomagaj!" zavrisne kapiten zdaj na vse pretege. »Tukaj sem, v nevarnosti sem!“ Dve, tri glave se pripognejo čez krov. »Ondu-le plava," kaže jeden s prstom, »hitro sem z vrvjo!" Vrv pade v morje, Dante jo pograbi in v nekaj trenutkih stoji rešen na krovu. Kapiten ladjine posadke, ki je štela štir može, seže mu sočutno v roko. »Sam čudež Vas je rešil," ogovori ga prijazno. »Primaruha, kako pa pridete v taki temi v vodo?" »Hodil sem ribarit," odvrne Dante, »pa moj čolnič se je v temi prekucnil. Moj tovariš, ki ni znal tako dobro plavati, utonil je že pred pol ure, mene pa je gnal tok vedno dalje od suhega.“ To poročilo se zdi poveljniku povsem res¬ nično in vpraša ga precej: »Poznate-li tukajšnje morske toke?" »Kakor žile na svoji roki!“ odreže se Dante _ »Bodite potem tako prijazni, pa Vi krmarite nekaj časa ladijo, ki se zdaj pelje brez vsega cilja," poprosi poveljnik. 4 50 Dante prime s krepko roko krmilo in za- sukne tako točno ladijo, da se ga vsi ovesele in se vnovič pomirijo. „To je jak dečko ! 11 sliši Dante govoriti mor¬ narje med seboj. „ Gospod naj ga vzame v službo inače ne prinesemo zdrave kože v Sardinijo." Drugega jutra ob rani zori vidi Dante grad If, v katerem je prebil dolgih štirinajst let,*) na skrajnem severnem obzorji. Bil je rešen. Ko ga vpraša poveljnik, ali se hoče vrniti domov s prvo jih srečajočo ladijo, ali če ga hoče spremljati na vožnji do Sardinije, odloči se za slednje. Povelj¬ nik ga je bil jako vesel, ker spoznal je že, da je rešenec izredno vrl mornar. Čez osem dni so prijadrali mimo Korzike in v treh nastopnih dnevih pripljuli do domače obali sardinske. — Kaj pa se je med tem godilo na Ifu? vprašal bo naklonjen bralec. Ko je bil ključar kmalu po pogrebu do¬ zdevnega mrliča stopil v Dantejevo celico, da ga obišče še na večer, zapazil je takoj, da ni vse v redu. Na klicanje ni mu odgovoril nihče in ko je vzdignil odejo, spoznal je truplo duhovnikovo. Začel je vpiti. Vsa posadka je skočila po konci. *) Vjeli so ga devetnajstletnega mladenča, dne 28. februvarija 1815, rešil pa se je dne 28, februvarija 1829. 51 Spoznali so prevaro, pa bili so preverjeni, da je ubežnik utonil v morji. Kraljevi namestnik pa je drugega dne na¬ stopno zabeležil v svoj zapisnik: „Duhovnik Fa- rija in bonapartist Edmund Dante sta umrla oba včerajšnjega dne. Kakor je tukaj postava in običaj, izročili smo trupli valovom, njijino zapu¬ ščino pa razdelili v jednaki meri jetničarju in onima hlapcema, ki sta ju pogrebla. 4 * Deveto poglavje. Zaklad. Na sevemo-vshodni strani otoka Sardinije v tirenskem morji ob začetku morske ceste sv. Bonifacija, štrli iz morja množica, večinoma ne¬ obljudenih ostrovov. Med nje spada tudi zadnji čas mnogo imenovani otok Kapera ali kozji ostrov, svoje dni bivališče italijanskega junaka Garibal¬ dija. Tisti čas (namreč ob začetku devetnajstega stoletja) še na tem otoku ni prebivala živa duša, razven črede koz, ki je podivjana pasla se tod po pečinah. Le trava je rasla po skalinah in na vsem otoku ni bilo nič prijetnega, razven nepo- pisljivo lep razgled vrh visokih pečin na širno morje. Na tem otoku pritisne lepega poletnega ve¬ čera leta 1829. čolnič h kraju Brodar, še mlad, bledoličen mož, priveže čoln za pečino ter leze počasi in previdno ogleduje se, navzgor proti sre¬ dini otoka. Tedaj pa tedaj izvleče knjižico, čita 53 v njej ter opazuje okolico. Tihoma mrmra sam pri sebi: „Ondu torej, kjer se tikoma vzdigujeta . rtasti pečini, obrniti se mi je proti severovzhodu, dokler ne pridem do globokega jarka. Tam se mo¬ ram splaziti doli v globel in iti proti morji do ve¬ likanske skale, kateri je videti, da se je odluščila od visoke stene in padla v jarek. Zadaj za pečino je razpoka, ravno široka dovolj, da se more skozi preriti človek. Ribiči, ki baje poznajo to luknjo, imenujejo jo, „hudičevo brezno ,“ ker menijo, da peklenšček po nji prihaja in odhaja, kadar se prikaže na zemlji. — Deset korakov od vhoda je majhna dolbina v pečino; tik nje moram kopati, dokler ne zadenem na zaklad. S tem jame tujec, katerega so bralci že spoznali za Edmonda Danteja, iskati si pot naprej. Zdaj najde rtasti pečini, pride potem do popisa¬ nega jarka, v katerega dno se splazi le s težavo in nevarnostjo in koraka proti morji do one ve¬ like skale. Za njo je bila gori omenjena razpoka v skalnato steno. Vhod je bil sicer dovolj strašan, toda Dante, ki je v svojem življenji poskusil to¬ liko bridkega, ni se ga preplašil. Premeril je daljavo, našel dolbino v skali in začel je kopati. Bilo je zelo težavno delo. Tla so bila suha in trda. Pač ga je stalo marsikatero srago, predno je prigrebel še le čevelj globoko. Hipoma pa za¬ sliši nek šum ter se prestrašen obrne proti vhodu. 54 Hu! kako ga obide groza! Nehote se spomni besed iz svoje knižice, uhoda v pekel in pa — peklenskega glavarja. — Prikaže se mu čuden obraz pri vhodu: Cu- njasta brada, dva roga in dvoje žarečih oči. Kdo bi si v jednakem položaji v prikazni ne predočil peklenskega sovražnika? Kri mu je že zaostala v žilah, kar se ogleda natančneje ter zapazi truplo kozje živali. Strah ga mine in glasno se nasmeje samemu sebi. Koza, ki mu je sledila iz radovednosti, obrnila se je nazaj, kajti bržčas se ji je sama špilja zdela preveč nevarna. Dante pa je grebel zopet pridno naprej. Ko tako že kaki dve uri koplje in lomi, pride do nečesa trdega, liki železo in kmalu se mu posreči, odkriti pokrov velike železne škrinje. V knjigi je bilo popisano na tanjko, kako da se odpre. Bilo mu je vdariti samo jedenkrat in že je odskočil pokrov. Zdaj vgleda tri predale iz ebenovine. — Odpre prvega in začudenja ostrmi. Bil je napolnjen zlate kovine. Drugi je v sebi hranil kovane dragotine, v tretjem pa so bili dragoceni kameni in biseri in sicer od vrha pa do dna velikega zaboja. Vse skupaj je imelo ne¬ precenljivo vrednost in Danteju se je zgodilo, kakor onemu Abdalu, kateremu je pokazal derviš*) zaklade v' čarovni špilji: Privede ga v ki-asne dvorane, jednakih ni zrlo oko, J Sezidali s kamenov dragih jih škrati so nekdaj lepd: Na zlatih pilastrih kristalast prozoren obok se blišči, j Po svetlih se stenah množica rubinov rudečih žari. j Med zlatimi stebri pokaže mu čistega kupe zlata, Katerega lesk običajno omami otroke sveta; Povsod je demantov iskrečih, smaragdov, rubinov nebroj Pohlep po ogromnem bogastvu neznan mu vzbudi se takoj. Abdala začuden se zgane, zlata oslepi ga svetlost — Hitreje mu bijejo žile, denar le ponuja prostost. Drviš si demantov nabere in moder ostalo pusti, Abdala pa ravno narobe, zlato le, zlatč ga skrbi. -- A kmalu opazi pomoto, tovore zamenja precej Izvoli si bisere krasne, zlato pa izsuje nazaj. Nagrabljeno drago kamenje posebno ga ne veseli, Zaklad, ki v dvorani ostal je, pohlepno srce mu teži. Tudi Dante ni vedel, kaj naj prime, kaj naj pusti. Na srečo se domisli, da sprva najložje speča bisere, zato si napolni žepe z biseri in ce¬ kini, ostalo pa vloži nazaj. Nato skrbno zapre zaboj, pokrije ga s prstjo in kamenjem, vtepta tla nad njim, potrese je s peskom in se odpoti nazaj. Obogatel je na nagloma. Kakšna izprememba usode! Pred malo tedni še najrevnejši jetnik na . Ifu —- in zdaj neizmerni bogataš! Vrnil se je k *) Turški menih. ■ 56 svojemu čolnu s trdnim sklepom, da bo izvrševal le dobra dela. Koze so ga spremljale brhko ska- kaje do morske obali in smejal se je Dante zbok prestanega strahu, ki mu ga je prizadela pri vhodu v „ hudičevo brezno “ radovedna koza. Od¬ vezal je svoj čoln in veslal proti Sardiniji, katere primorje se je pred njim vzdigovalo kot veli¬ kansko zidovje. „Bog si ga vedi, kolikokrat se bom vračal tod veslaje,“ mrmral je sam s seboj, „ako to-le porabim za dobre namene.“ — Okolica je bila samotna in divja, zaklad je toraj počival varno in mirno in Danteju ni se bilo bati ogleduhov. Deseto poglavje. Pomoč v sili. Veletržec Morelj je zamišljen sedel v svoji pisarni. Na mizi pred njim je ležala velika tr¬ govska knjiga odprta. Bil je bledega lica ko stena. Vnovič in vnovič je sešteval številke, a znesek je bil vedno isti. „Oh, izgubljeni smo!“ vzdihnil je ter odložil pero, „hiša Moreljeva je propadla. Nobena moč na celem svetu nas ne more več rešiti. Tri ladij e so se mi razbile v letu dni, komu se je kdaj zgodila taka nezgoda ? Oh, in niti culice vsega dragocenega blagajni bilo moči rešiti!" Tako je tarnal nesrečni gospod Morelj v svoji pisarni, in že se je raznesla po mestu vest, da gre njegova hiša na kant. Celo mesto Marselj je bilo iznenadeno. Mislil je vsak, da je Moreljeva tvrdka trša od skale in zdaj se je reklo hipoma: „Prišel je na boben!" 9 58 Od vseh strani so prihajali upniki, da si izterjajo, kolikor mogoče; ali s tem se je le hi¬ treje približaval propad veletržca. Kako so se torej pogledovali Marseljani, ko so čitali v jutranjih novinah nastopni poziv: „Podpisani, ki ni izgubil zaupanja v slavno- znano trgovsko tvrdko Moreljevo, obvezuje se, da pokupi vse zadolžnice imenovane tvrdke ter prosi upnike, da se zglase v hotelu „Roa.“ Ob jednem pa tudi naj seboj prinesejo dolžna pisma, iz ka¬ terih je razvidna njihova terjatev. Viljem Hudzon iz Londona. “ Mislilo je največ mestjanov, da je vse to le šala, posebno, ko je tudi izjavil Morelj sam, da tega Angleža ne pozna in da ne ve, iz kakih razlogov mu hoče toli velikodušno pomagati. Nekaj upnikov je poskusilo svojo srečo in ko so odha¬ jali vsi plačani v gotovem denarji, rinili so še ostali tje, ki so imeli kaj tirjati. Čudni Anglež je sedel za dolgo mizo, na kateri je imel nakopičenega denarja v zlatu in v vrednostnih papirjih. Natanjko je vsakemu pre¬ gledal dolžno pismo ter mu potem odštel denar. Govoril je slabo francoski, le z nekoliko navad¬ nimi besedami je občeval s prihajalci. „Ali Vas smem vprašati, zakaj se trudite tako velikodušno, da rešite trgovsko hišo More¬ ljevo?" vpraša ga nekdo izmed upnikov. 59 „ Goji m zaupanje do veletržca," odvrne Hud- zon hladno, „ menim pa tudi, da s tem naredim dobro kupčijo." „Samo, da se ne zmotite, gospod," pristavi vprašalec. „Morelju so se namreč v kratkem po¬ topile tri ladije — izgubljen je!" „Počakajmo!“ meni Anglež malomarno. Po tem takem seveda ni prišla Moreljeva hiša na kant in čudno, Viljem Hudzon še ni izplačal zadnjih upnikov, ko pride Morelj sam, ves presenečen v njegovo pisarno. „Meni je ime Morelj," predstavi se mu tr¬ govec. Anglež vstane in natančno pregleda prišleca. „Prihajam Vam naznanjat," oprošča se Mo¬ relj, „da Vam spoštovani gospod, ne bode žal Vaše blago dejanje, ker ravnokar mi je prišla vest, da se moja ladija ni razbila pri Kapu v Afriki, ampak, da srečno pljuje proti domu. Njeno blago samo že lahko pokrije Vaše potroške." „Dobro, dobro," povzame Anglež, „pa vse jedno zdaj ne zahtevam plačila, ampak puščam Vam vse te svote kot posojilo za tri odstotke obresti, dokler se Vaša velekupčija zopet ne po¬ stavi na trdne noge." ,,Gospod moj, s čim sem zaslužil toliko blagodušnosti! “ vsklikne Morelj presrečen. „Ne 60 zamerite, ne poznam Vas, in tudi v celem Lon¬ donu ne vem za tvrdko s tem imenom." „Nič zato, dragi gospod," reče Hudzon, Jaz imam zaupanje do Vaše kupčijske tvrdke in to zadošča, da Vam priskočim tudi v prihodnje, če hi Vas utegnilo zadeti kaj jednakega." Morelj se uljudno prikloni, in na lici se mu je bralo še večje iznenadenje. „Prosim besede, predno se ločiva," dostavi Anglež. „Ni bil svoje dni v Vaši službi mlad mož Edmund Dante po imenu. Seznanila sva se v Carigradu; bil je, ako se ne motim, častnik na jedni Vaših ladij. Ni tako?" „Gotovo!“ odvrne Morelj. „In kje je zdaj ta človek?" „Zaprli so ga že pred kakimi štirinajstimi leti in kakor je nedavno izjavil kraljevi namestnik na Ifu, umrl je pred kakimi šestimi meseci," pripoveduje Morelj. „Vsi smo ga ljubili in čislali, njegova nevesta še celo dandanes žaljuje po njem. Imenuje se Mercedes. Oh, res se mi smili ubožica!" „Kje pa živi?" „Pri svojem očetu, ki je reven ribič," pravi Morelj. Hotel sem njima nekaj pomagati, pa od¬ klonila je vsako podporo." „Dobro!" konča Anglež vidno ganjen. 61 Morelj se poslovi, Hudzon pa, ko se odstra¬ nijo tudi vse stranke, koraka razburjen po sobi sem in tje. „Zdaj je čas,“ mrmra sam s seboj, „da končam njeno trpljenje in bedo.“ To rekši, za¬ klene denar, zavije se v plašč in odide. Kazalo je vse, da mu mesto Marselj ni bilo neznano, ker korakal je naravnost in brez obotavljanja proti svojemu cilju. Srečal je bogato kočijo. Bleda, jetična oseba ( je sedela notri, od zadej pa je stal služabnik v bogati, z zlatom obrobljeni opravi. Peljal se je generalni pravdnik Lujvilj. Poznalo se mu je že na lici, da ga drži smrt za vrat. Ljudje sreča- £ vajoči kočijo, ozirali so se pomilovaje za njim. — „Ta ne živi niti četrt leta več,“ deje nekdo mimo hitečih. Vstavi se .tudi Hudzon in oči mu zažare liki razjarjenemu levu. Toda Hudzon jedva spoznavši na pravdniku I pečat neozdravljive bolezni, spremeni lice, in jeza, ki ga je bila popadla, poleže se takoj. „Ta mož ječi' pod prokletjem, 11 šepeče sam s seboj. „Bog je sodil — torej je molčati nam ljudem!“ Hudzon koraka najprej in kmalu ima mesto za seboj. Prekrasna okolica razvije se mu pred očmi. Ne ozre se ni na levo, ni na desno, nego pogled upre le v revno ribiško kočo. Pred njo sedi ženska in prede. Bliža se ji previdno — Mercedes je. Njeno prej cvetoče lice je bledo, z oči pa ji odseva neka otožnost. Zdajci poluglasno zapoje staro narodno pesem, ki se glasi: „Žaljuje srce In stoka boječe; Kdo pozna gorje Tolike nesreče? On daleč je preč Med groznimi zidi; Ne prosim si več, Kot: pridi oj pridi!“ Hudzon posluša časek, potem pa stopi glo- ■ boko ganjen pred njo. Mercedes se dvigne. „Kdo ste? Kaj zahtevate?“ vpraša ga ne- vstrašno. „Kaj me ne poznaš več, Mercedes?" vsklikne tujec. Z glasnim krikom šine dekle proti njemu. „Jaz sem, tvoj Edmund Dante," dostavi prišlec. „Ne boj se me; in ne moj duh, ampak z dušo in telesom stojim tukaj pred teboj! Bog, ki je vslišal tvojo molitev, rešil me je na čudežni način." 63 Mercedes se delj Časa ni mogla usrčiti, na¬ posled jo vender mine slednji dvom in bila je presrečna. Ko se poleže prvo veselje nepričakovanega svidenja, vpraša jo Dante tudi o Renardu in Danglarju ter izve, da sta oba poginila na morji. „ Hotela sta naju spraviti v nesrečo, toda Bog jo je spremenil v srečo, reče Dante vesel svoji nevesti. Le malo še imamo dostaviti naši povesti. Dantč se je v kratkem s svojo ženo preselil na Laško. Prepeljal se je še mnogokrat na kozji ostrov po nove pomočke za dobra dela; vetržec Morelj pa je vnovič neznanski obogatel ter s tem dokazal resnico pregovora, ki pravi: „Dobra dela prinašajo obresti."