8 5 "> 4 A A 60100200 OSREDNJA K 'JJ IŽNICA Primorski c nevmk Poštnina plačana v gotovim ~ Abb. postale i gruppo Cena oOu lir Leto XXXV. Št. 179 (10.398) TRST, nedelja, 5. avgusta 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ^ °vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, PRVO VLADO OSME ZAKONODAJNE DOBE SESTAVLJAJO MINISTRI KD, PSDI IN PLI Cossiga predložil Pertiniju seznam ministrov Še ta teden glasovanje o zaupnici v parlamentu Predsednik vlade in ministri bodo danes zaprisegli Republikanci zavrnili ponudbo za vstop v vlado - Štirje ministri več kot v prejšnji Andreottijevi vladi RIM — Sestavljena je prva lada osme zakonodajne dobe. anes lahko že rečemo, da bo ada prejela zaupnico v parla-v^ntu. Sestavlja jo 24 ministrov, tirje več kot v prejšnji Andreot-!jev' vladi. Cossiga si je dejan-k° «izmislil» štiri nova ministr-_tVa: znanstvene raziskave, jav-e uprave, odnose s parlamentom n trgovinsko mornarico, ki je , eJ sodila v pristojnost ministra 23 Prevoze. 0 novi vladi lahko rečemo Predvsem, da je nastala z nače-®m. da je treba zadovoljiti vse. ossiga je zadostil pričakovanjem 'beralcev z vključitvijo dveh nji-°vih predstavnikov na zelo vid-, mesti, Altissima na ministrstvo 3 zdravstvo, Valituttiia pa za šol-v’o. Popustil je nasilju socialde-okratov in potrdil njihovo «pre lzn° ekipo strokovnjakov*: Ni-°*azzija, Ariosta, Di Giesija in Pretija, od katerih sta prva dva vljudno zamenjala stolčka (Ni-colazzi, ki je bil prej minister za industrijo je prevzel javna dela, Ariosto pa je preskočil s turizma na kulturne dobrine), medtem ko je Pretiju demokristjan Evangelisti z ustanovitvijo ministrstva za trgovinsko mornarico odvzel «polovico stolčka*. Ekipa pa je, kot že rečeno, ostala nespremenjena. Da je Cossiga lahko vključil v vlado kakega resničnega strokovnjaka je moral precej mešetariti s svojo stranko, da je zagotovil obstanek v vladi nekaterim predstavnikom, ki so na ministrstva zelo navezani. Pri tem mu je odpoved republikancev zelo olajšala delo. Tako je vstopil Evangelisti, ki bi moral prevzeti pošto, vendar je na tem ministrstvu trdno zakoreninjen Vittorino Colombo, velik Donatt Cattinov prijatelj. Ta- Začasnost vlade Ue sme biti izgovor er kot šest mesecev ie minilo B 31. januarja, ko se je z odsto-t ? Giulia Andreottija formalno j. eI° vlfidna kriza. Dolgo obdo-v katerem se je Italija sč-t 31 s stalnim naraščanjem te-lZma. in tudi čedalje večjo go-2°darsko krizo, ki je ni mogoča ^Pkcistično pripisati petrolej-hkH1- moy°tcem- ampak je treoa vzorke zanjo globoko v itn-(anski družbeni stvarnosti, se je festavo Cossigove vlade for-a!n° končalo. Ko se Začeh je pred šestimi meseci a vladna kriza in so se po- t Prve hipoteze o predčasnih te ie marsikdo prikazoval volitve kot zdravilo, ki bo o-tuvsaj politično, če že ne j, 1 gospodarsko krizo. Izkazalo ~ se ie, da so bile napovedi pre-ene in rfa predčasne volitve lija re^e ključnih vprašanj ita-s anske politike in niso omogočile stQ«e trdne in učinkovite vlade. ^lacia. ki jo je včeraj sestavil Cev' ministrski predsednik Fran-BaSc° Cossiga, je torej prehodne-mpolitičnega razči-naj bi tako prišlo čez ne- . značaja mesecev demokrščanskem ital9reSu’ k' pomeni ca danasmo (jt 1ionsko politično stvarnost o n;£° večjo priložnost za razčisče-2' kot same volitve novega par vu.enfa- Vendar pa se že širijo °rice. da bo Cossiga ostal rni tS,eclv‘k vlade do prihodnje po im.,' to ie do upravnih deželnih e« leta 1980. ®IQd)StW0' ,e W,a sestavljena s0c- •. ki bo verjetno ob vzdržanju ,,LtaHstov že v tem tednu prejela jje ■ parlamenta, še nikakor fe> domeni, da je politična kriza ena. Pa čeprav vsaj začasno. velja to za vlogo, ki S(J. 50 imajo v italijanski družbi tku isti- Crazijev neuspeu oo-sj. S’ da sestavi vlada, je dejan-novost za italtjansko ^ 'ko. ne samo zato, ker bi Ho Tli;- prwe0a socialističnega predsed-(jj a vkide, ampak tudi zalo, kej na ta način priznana so- ^išn dni stranki nova vloga. V levosredinskih vladah je m0k Vsa teža na Krščansko de tie>Q«a?0' ki le imela v r0kah t>g vso oblast; vsi njeni za- Crq ' so igrali podrejeno vlogo JpfeJev P°skus pa je p omenil \ dernbo razmerja sil pri vode-tl°ge r?aw®. Pomenil je priznanje litič,,. SOciaHstov v italijanski po % stv<,rnostii ovrednotenje laič-iti ^ rank p okviru vladne večine » kS***" drugačnih odnosov že 0gU,,islično partijo, ki je sicer dg l vsega začetka napovedala, ttiokfi , 0st'a^a v opoziciji, če de-ho pJ .]ani ne pristanejo na n jezo n:_s°tnost v vladi, vendar pa hjem voditelji z izrednim zani gledali na poskus tajnika socialistične stranke, da sestavi vlado. Prav,, zato je Krščanska demokracija zaigrala ostro in ni izpustila iz rok predsedstva vlade. Pri tem pa ni bila enotna; notranji odnosi v stranki so tudi tokrat odigrali svoje, kajti kongres KD predstavlja trenutek boja za o-blast, v stranki in v državi, edin stveno priložnost, ki je noče nih če zamuditi. V teh okoliščinah je vlada Fran-cesca Cossige trenutna rešitev, rešitev «pr:čakovanja», «premirja* in «premisleka», ki ne more trajati, ker nima prave politične osnove. Prav zaradi pomanjkanja politične osnove pa ta počitniška vlada ne bo mogla biti kos resnim vprašanjem, pred katera bo postavljena. Vsaka izbira, ki bi lah ko zaslužila pridevnik politična, bo predmet pogajanj in predmet sporov, kajti Cossiga se bo mora1 vedno soočati s številkami v parlamentu, ki mu bodo ob vzdrza nju socialistov in republikancev sicer omogočile «administriranjei>, ne bodo pa mu mogle jamčiti večine, ko bo šlo za razpravo o do Uličnih sklepih. Kako se bo torej Cossiga lotil gospodarske krize in kako se bo lotil terorizma? Ob pomanjkanju političnega in programskega sporazuma in glede na kratkoročni mandat, ki mu je bil zaupan, bo verjetno načel le najnujnejša vprašanja in se bo v vseh ostalih primerih izognil rešitvam, ki bi bile za velik del parlamenta nesprejemljive. Z dru gimi besedami pa to pomeni, da se bo kriza nadaljevala, družbena, gospodarska in politična, vse dokler ne bodo razčiščena osnovna vprašanja in ne bo sestavlje na nova vlada, osnovana na dejan ski politični večini, ki pa nika kor ni mogoča brez stvarnega sodelovanja levice, to je večine, ki naj bi na en ali na drug način odražala nujnost državne solidarnosti. Ta stvarnost začasne rešitve vladne krize pa Cossige in nje govih ministrov ne razrešuje velike odgovornosti, ki so si jo vre-vzeli. Italijanska družba potrebuje danes velikih sprememb, da se bo lahko razvijala in da bo premostila sedanji kritični trenutek, h dnem v dan se na mizi predsed nika vlade in ministrov kopičijo velika vprašanja, med katerimi je tudi vsa odprta problematika slo venske narodnostne skupnosti v Italiji. Dejstvo, da sedanja vlada ne razpolaga z osnovo političnega sporazuma med strankami, ne more biti izgovor, da se teh vpra šanj ne bi lotevala in jih tudi ne bi rešila, saj kljub svoji šibkosti prevzema vse obveze, fci jih je sprejela prejšnja Andreottijeva vlada. ko je nastalo novo ministrstvo za trgovinsko mornarico. Tudi Andreotti je lahko zadovoljen. Od njegovih prijateljev o-stajata v vladi Scotti in Stamma-ti, pa tudi Evangelisti mu je zelo blizu. Fanfanijeva struja je izgubila Forlanija in Antoniozzija, v vlado pa sta stopila Malfatti, ki je prevzel Forlanijevo mesto na zunanjem ministrstvu in D’A-rezzo, ki je postal minister za turizem. Sicer pa je tudi Adolfo Sarti zelo blizu Fanfaniju. Pomemben je tudi skok Vita Scalie, «diamantne konice* skrajnega desnega krila krščanske demokracije. Skratka, sestava vlade je naslednja: 16 demokristjanov, vključno z «neodvisnima» strokovnjakoma Andreatto in Lombardinijem, ki se nista nikoli niti za ped oddaljila od KD, razen takrat, ko je bilo treba navezati odnose s Fiatom, oziroma z ENI. štirje so socialdemokrati s strankinim praporom v roki, dva liberalca in dva devičar-sko usmerjena) strokovnjaka: Re-viglio in Giannini. Nihče ne diši po bršljanu, potem ko je vodstvo republikanske stranke v petek ponoči potrdilo, da ne bo noben republikanec vstopil v vlado. Tako so izginili Spadolini, Visentini in Com-pagna, nejasno pa je še zadržanje republikanske stranke v parlamentu do vlade, čeprav je verjetneje, da se bodo republikgpcj,v|5drjg-li, kot pa da bi glasovali za Cossi-go. Sicer pa to ni pomembno, saj bo imela vlada ob vzdržanju socialistov, kljub vzdržanju republikancev, zadostno večino. Danes dopoldne bodo ministri prisegli predsedniku republike. Danes in jutri bodo na hitro napeli možgane, da pripravijo programsko skrpucalo*, ki ga bodo predstavili v torek v poslanski zbornici. Nekaj dni kasneje bo 24 ministrov prešlo v senat in v soboto, po zaupnici, ki jo bodo izglasovali z dvignjeno desnico in s kopalkami v levici, se bodo vsi odpravili na morje. P. P. DUBROVNIK — Generalni sekretar komunistične partije Španije Santiago Carillo je v petek dopotoval v Dubrovnik, kjer se bo zadržal na krajšem oddihu. Santiago Carillo je v Jugoslaviji gost predsedstva CK ZKJ. Sestava nove vlade Predsednik vlade: Francesco Cossiga (KD) Posegi za Jug: Michele Di Gie-si (PSDI) Odnosi s parlamentom: Adolfo Sarti (KD) Javne uprave: Massimo Severo Giannini Zunanje zadeve: Franco Maria Malfatti (KD) Notranje zadeve: Virginio Ro-gnoni (KD) Pravosodje: Tommaso Morlino (KD) Proračun in gospodar ' načrtovanje: Beniamiro Andreatta (KD) Finance: Francesco Reviglio Zaklad: Filippo Maria Pandol-fi (KD) Obramba: Attilio Ruffini (KD) Šolstvo: Salvatore Valitutti (P LI) Javna dela: Franco Nicolazzi (PSDI) Kmetijstvo in gozdarstvo: Gio-vanni Marcora (KD) Prevozi: Luigi Preti (PSDI) Trgovinska mornarica: Franco Evangelisti (KD) Pošta in telekomunikacije: Vittorino Colombo (KD Industrija, trgovina in obrtništvo: Antonio Bisaglia (KD) Delo in socialno skrbstvo: Vin-cenzo Scotti (KD) Zunanja trgovina: Gaetano Staminati (KD) Državne soudeležbe: Siro Lom-bardini (KD) Zdravstvo: Renato Altissimo (PLI) Turizem in prireditve: Bernardo D’Arezzo (KD) Kulturne in prostorske dobrine: Egidio Ariosto (PSDI) Znanstvene in tehnološke raziskave: Vito Scalia (KD) PO ZADNJIH ODLOKIH ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Ukrepi v SFR Jugoslaviji proti prekomernemu naraščanju cen Poleg odloka o zamrznitvi cen je jugoslovanski ZIS sprejel tudi odlok o novih pogojih za najemanje potrošniških posojil BEOGRAD — Ker so se cene proizvodov in storitev v zadnjih mesecih povečale nad dogovorjenimi stopnjami, so Zvezni izvršni svet in Republiški izvršni sveti sprejeli ukrepe, ki naj bi preprečili nadaljnje naraščanje cen. V letu 1979 želijo doseči, da cene industrijskih proizvodov do konca leta ne bi dosegle 13-odstotne-ga povečanja, da bi cene kmetijskih proizvodov narasle za največ 18 odstotkov, ter da se življenjski stroški ne bi povečali za več kot 19 odstotkov. ZIS je zamrznil cene storitev in proizvodov iz svoje pristojnosti, medtem ko je slovenski Republiški izvršni svet na petkovi seji že sprejel odlok o določitvi najvišjih ravni cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti republike. Poleg odloka o zamrznitvi cen, pa je jugoslovanski Zvezni izvršni svet sprejel tudi odlok o novih pogojih za najemanje potrošniških posojil. Po novih, ostrejših pogojih, naj bi poslej občani pri najemanju po- sojil plačevali za 50 odstotkov večjo udeležbo v primerjavi z do sedaj veljavnimi zneski. Izjema so le štedilniki in peči na trda goriva, pri katerih ostaja potrošnikova udeležba pri najemanju posojila še vedno 10 odstotkov. Omenjeni ukrep je Zvezni izvršni svet sprejel zaradi tega, da bi odpravili motnje v blagovno-de-narnih odnosih. Eden izmed vzrokov, ki so spodbujali «pregreto» konjunkturo, so bili tudi potrošniški krediti, zaradi katerih je notranje povpraševanje pogostokrat precej presegalo ponudbo. Zgovoren je že sam podatek, da je vsota teh kreditov znašala 31. maja letos 52 milijard dinarjev, kar je za 24 odstotkov več kot v enakem času lani. Vsi navedeni ukrepi, vključno z zamrznitvijo cen, so seveda začasne narave in jim morajo slediti drugi, samoupravni in učinkovitejši ukrepi ekonomske politike. (dd) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii ZADOSTOVALA JE VEST 0 REDNI DOBAVI BENCINA IN NAFTE NA ITALIJANSKIH AVTOCESTAH PONOVNO KILOMETRE DOLGE VRSTE AVTOMOBILOV Tudi tuji turisti navalili čez mejo - Tragičen obračun budih prometnih nesreč: pri Noventi di Piave štirje mrtvi, pri Tridentu pa tri smrtne žrtve in en hudo ranjen nemški turist Poslanec Zamkrldti v Hanoiu? SINGAPUR — Poslanec Zamber-letti, ki koordinira dejavnost italijanske vlade v prid indokitaj-skih beguncev, naj bi včeraj prispel v Hanoi. To je vsaj interpretacija italijanskega veleposlanika v Bangkoku Francesca Ripandel-lija, ki se mu je zdelo čudno, da se Zamberletti ni vrnil iz Vietnama. Pa tudi nihče ni demantiral novice, po kateri naj hi sa Zamberletti zares nahajal v vietnamskem glavnem mestu. RIM — Zadostovala je vest o podpisu sporazuma med zasebnimi avtoprevozniki in petrolejskimi družbami, da so se številni, ali bolje rečeno večina Italijanov oddahnila in v hitrici stlačila prtljago v avto ter se odpravila na toliko pričakovane počitnice. Prav zaradi tega, verjetno zadnjega počitniškega vala, je prišlo včeraj do dolgih zastojev, posebno na avtocestnih vhodnih in izhodnih postajah. Najdaljšo pločevinasto kačo so zabeležili pri Milanu -Melegnanu, kjer je bilo avtomobilov za celih 14 km. Nič boljše ni bilo na brennerski avtocesti, kjer se je 12 km dolga vrsta, in baje je bilo za 7 km avtomobilov tudi onkraj meje, le počasi pomikala delno tudi zaradi neurja, ki je zajelo področje, proti jugu. Na cesti Carnia - Videm je bil promet, posebno zaradi avstrijskih in nemških turistov, zelo živahen tudi v nočnem času. Zelo dolge so bile vrste tudi pred bencinskimi črpalkami na avtocestah, ker so si ljudje hoteli do vrha napolniti rezervoar. Nekateri, verjetno pesimistično razpoloženi, so si napolnili bencin tudi v plastične posode in jih spravili v prtljažnik. Seveda se ti ljudje ne zavedajo kakšno nevarnost predstavlja bencin v pregretem prtljažniku in marsikdo je to nepremišljenost pošteno plačal: včeraj so namreč na italijanskih cestah našteli nič koliko požganih avtomobilov. Ker so avtocisteme dovažale ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiu PO PETKOVIH VOLITVAH VELIKO HOMEINIJEVIH PRISTAŠEV V IRANSKI USTAVODAJNI SKUPŠČINI V posameznih deželah izvoljeni verski voditelji, za katere se je potegoval ajatulah - Odziv volivcev nižji kot pred štirimi meseci? TEHERAN — V Iranu še vedno niso znani dokončni rezultati petkovih volitev, na katerih so morali Iranci izbrati svet strokovnjakov (73), ki bodo morali v teku enega meseca pripraviti tekst nove iranske ustave. Vendar nekaj rezultatov je na razpolago in kaže, da je stranka islamske republike, ki jo vodi ajatulah Homeini prejela cel «plaz» glasov. Po zadnjih podatkih iranskega notranjega ministrstva, naj bi bili v vseh pokrajinah izvoljeni verski voditelji, ki sp po mišljenju zelo blizu Homeiniju. Čeprav so se volitve odvijale mirno in brez incidentov, pa je treba kljub vsemu povedati, da je bil dotok volivcev na volišča znatno nižji kot pred štirimi meseci, ko je kar 98 odstotkov iranskega ljudstva oddalo glasovnico na referendumu za islamsko republiko. Kot poročajo iranski dnevniki so se torej volitve odvijale v normalnih pogojih, čeprav so se nekatere opozicijske stranke pritožile, da tudi tokrat nj šlo brez «sleparije in zvijačnosti* O nizkem dotoku volivcev pa dnevniki ne črhnejo, saj se je v petek sam Homeini zagnal proti »sovražnikom revolucije in islama, ki širijo v državi in svetu strupeno propagando, češ da je iransko ljudstvo do volitev rav nodušno*. Ob vseh teh protislov- jih in polemikah pa je jasno, da bodo petkove volitve po 25. letih monarhije odprle vrata republikanski ustavi. Kar zadeva včerajšnje dogajanje v Iranu gre tudi zapisati, da se po petkovem sporazumu med kurdskimi predstavniki Marivana in iransko vlado, prebivalci tegfi mesta počasi vračajo na svoje domove. Vest so potrdili tudi kurdski viri v Sanandaju, ki pripominjajo, da je 11 tisoč meščanov Marivana zapustilo svoje šotore ob meji z Irakom. Kot znano. so prebivalci mesta tri tedne od tega odšli iz Marivana, da bi protestirali proti prihodu «stra žarjev revolucije*. Po zadnjem sporazumu pa se bodo le-te umaknile z mesta, javni red bo vzdrževala redna vojska, ki bo tesno sodelovala z mestnim občinskim svetom. V tekstu sporazuma je tudi rečeno, da prebivalci Marivana obljubljajo zvestobo ajatu-lahu Homeiniju. Bivši iranski prvi minister Bak-htiar je že nekaj dni zelo glasen. Včeraj je ponovno obtožil Homeinija, da sledi «šiitski ekspanzio-nistični politiki* s ciljem, da bi prenesel svoje prvenstvo na ves islamski svet. V intervjuju pariškemu tedniku v arabskem ieziku «An N'ahar Arabe et International*, je Bakhtiar izjavil, da je prav ta politika kriva, če so od- nosi med Iranom in drugimi a-rabskimi državami zelo napeti. Kar zadeva Palestince pa je bivši predsednik vlade povedal, da je že on sam, pred prihodom Homeinija, nameraval odpreti urad PLO v Teheranu in prekiniti _s prodajo petroleja Izraelu in Južni Afriki. In že ko smo pri Homeiniju, ki je brez dvoma središčna iranska figura in ki vsak dan ore-seneča svet s svojimi odločitvami, je treba omeniti tudi zadnjo. Ženske ne bodo smele več česati moških, moški pa ne bodo smeli več nuditi svojih frizerskih služnosti ženskam Tej odločitvi pa se je združenje frizerjev UDrlo in svoj protest utemeljilo s tem. da bi ukrep še stopnjeval brezposelnost in bi prekinil »kariero* specializiranega osebja. Včeraj je tudi Kuba izrazila svojo podporo iranski revoluciji in predlagala obnovitev diolomat-skih odnosov med obema državama. ki so bili prekinjeni aprila leta 1976. To je bilo izrečeno v tiskovnem poročilu ob koncu večdnevnega obiska kubanskega ministra za kemično industrijo A;*» tonia Esquivela Yebre v Iranu. Kaže. da ie iranska vlada sprejela tudi povabilo, naj se udeleži vrha neuvrščenih držav, ki bo prihodnji mesec v Havani na Kubi. (mč) gorivo celo noč in tudi včeraj popoldne, je bil bencin skoraj povsod na razpolago. Težave so samo na Tridentinskem - Južnem Tirolskem, a tudi tu se bo položaj v kratkem normaliziral. Kljub opmmistdčnemu razpoloženju pa se širijo vesti o možnosti ponovnega pomanjkanja bencina. Dokler tega dovažajo iz tako imenovanih «prostih» skladišč, bo dobava zagotovljena, ko ga bo pa zmanjkalo, bo treba seči po zalogi v rafinerijah. In tega ne bo mogoče odpeljati, če ne bo carinska služba, posebno danes, delala. Prav zaradi tega upajo, da bodo pristojni organi poskrbeli za carinsko osebje, ki bi bilo voljno delati tudi ob nedeljah. Tudi na letališčih in še posebno pri Fiumicinu in Ciampinu, se je položaj toliko izboljšal, da je promet ponovno redno stekel. Žal smrt včasih poseže tudi na asfaltu in marsikdo po svoji ali po krivdi drugih ne pride do toliko zaželenega cilja. To se je zgodilo včeraj zjutraj na brennerski cesti nemški družini, ki se je pri izhodu za Trident zaletela s fordom v tovornjak grške registracije, ki je bil ustavljen v pasu za prehitevanje. Trije so bili na kraju mrtvi, četrtemu pa v bolnišnici skušajo rešiti življenje. Tridentinski preiskovalni sodnik je po ogledu prizorišča nesreče odredil aretacijo grškega šoferja. Še huje pa se je pripetilo dvema moškima in dvema ženskama, ki so se včeraj zjutraj vozili med silovitim neurjem s tovornjakom po cesti Trst - Benetke. Pri Noventi di Piave je začelo vozilo, verjetno zaradi mokrega cestišča, zanašati prav na mostu nad Piavo. Tovornjak je najprej oplazil guard rail na levi in nato zavil na desno, kjer je podrl ograjo in zgrmel 10 m globoko, kjer je prevrnjen obstal na koruzni njivi. Potnikom niso mogli več pomagati, ker so vsi izgubili življenje v zmečkani kabini. Policija, ki je prišla na kraj, spočetka ni mogla identificirati potnikov. Našla je le vozniško izkaznico na ime Bruna Orlanda. starega 28 let, stanujočega v Turinu. Kasneje je preiskovalcem usnelo dati žrtvam imena: Orlando je bil šofer tovornjaka in z njim je bil tudi 20-letni Andrea Giuseppin iz Setti-ma Torinese, ki je bil tudi solastnik težkega vozila, s katerim sta peljala tovor lesa. V nesreči sta izgubili življenje tudi 28-let-na Orlandova žena Giuseppina in 18-letna GinseDpinova zaročenka Franca Panico. stovsko plačo bodo tako vsi odvisni delavci prejeli 15 tisoč lir poviška. To je sklep včerajšnjega zasedanja pristojne komisije, ki na osnovi naraščanja cen na tržišču vsako trimesečje določi število točk draginjske doklade. Povišek je sicer nižji od prejšnjega, -o je draginjska doklada poskočila za osem točk. vendar pa znaša letošnji povišek (februarja, maja in avgusta) skupno 20 toč' to je toliko, kolikor je narari’ draginjska doklada lansko leto v vsem letu. Če se naraščanje cen ne bo zaustavi'^, bo leto:, ja draginjska doklada presegla celo 24 točk leta 1977, ko je naraščanje cen doseglo pravi rekord. ATLETSKI EP V TURINU Že v prvem dnevu odlični dosežki TURIN — Prvi dan sedmega evropskega atletskega pokala v Turinu je navrgel kopico odličnih dosežkov. V prvi vrsti gre omeniti svetovni rekord vzhodne Nemke Marite Koch v teku na 400 m; za lep podvig pa je poskrbel tudi zahodni Nemec Harald Schmidt, ki je včeraj osvojil kar dve zmagi, v teku na 400 m ovire pa jp izboljšal evropski rekord. Tudi Italija je posegla po zlatu: o-svojil ga je Pietro Mennea, ki pa se je «proslavil» tudi zaradi neokusne ekshibicije. ■ tV obeli konkurencah vodi na skupnih lestvicah Vzhodna Nemčija, ki je v ženski konkurenci poskrbela še za en podvig: izenačenje svetovnega rekorda v štafeti 4x100 m. Tekmovanje se bo končalo danes. Medtem pa se nadaljuje polemika v zvezi z reševalno akcijo v Kitajskem morju. Včeraj je sovjetska agencija Tass obtožila sedmo brodovje ZDA provokatorske dejavnosti proti Vietnamu. Po mnenju sovjetske agencije naj bi prisotnost ameriških enot v bližini vietnamskih teritorialnih voda spodbujala določene skupine ljudi na protizakonit beg iz Vietnama. To pa povzroča hanojski vladi še dodat : preglavice in težave pri izvajanju sporazumov, ki so jih sklenili julija letos v Ženevi na mednarodni konferenci o indokitajskih beguncih. p --'VV, --------- TT«............. S' .. f||§|| Draginjska doklada poskočila za šest točk RIM — Draginjsk doklada je poskočila za šest točk. Z avgu- Avtocisternam so včeraj sledile do črpalk dolge vrste avtov s skoraj prašnimi rezervoarji (Telefoto ANSA) PrTriiorški "dnevnik TRŽAŠKI DNEVNIK 5. avgusta 1979 IZJAVE DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA INDUSTRIJO RINALDIJA Država je dolžna zajamčiti finansiranje načrta Sl RT Preusmeritev proizvodnje v bivši steklarni nujna, ker se utegnejo sicer izdatki zanjo še občutno povečati Vprašanje preusmeritve proizvodnje v bivši tržaški steklarni Vetrobel v smislu načrta SIRT je ponovno obtičalo na mrtvem tiru, čas pa naglo teče in z njim narašča nevarnost občutnega povečanja stroškov za uresničitev pobude. Tako je izjavil tisku deželni odbornik za industrijo Rinaldi, potem ko so se vsi zadnji sestanki na teniški in politični ravni za izhod iz slepe ulice izkazali kot brezuspešni. Za problem je treba torej čimprej in kar najbolj odločno zainteresirati novo vlado in pritisniti na njene pristojne dejavnike, da nemudoma odpravijo zapreke, ki zaenkrat na vsedržavni ravni onemogočajo izpeljavo proizvodno - preusmeritvenega načrta. Glede na neuspešni tehniško - finančni posvet pri kreditnem zavpdu ICIPU, oziroma glede na odložitev seje upravnega sveta tega javnokreditnega organizma, morajo za ugodno rešitev zadeve posredovati ministrstvi za industrijo in zaklad ter samo predsedstvo vlade; njihov poseg pa mora zajamčiti u-veljavitev svoječasnega odloka ministra za industrijo, katerega je še poprej odobril medministrski odbor za industrijsko načrtovanje CIPI, po katerem naj ICIPU dodeli 24 milijard lir za uresničitev jeklarskega obrata v nekdanji steklarni. Krajevni zainteresirani dejavniki — deželna uprava, deželna finančna družba Friulia in Krožni sklad — so svoje finančne obveze že izpolnili, sedaj naj jih še ICIPU ne glede na okoliščino, da je njegovo delovanje predmet sodne preiskave, meni Rinaldi. Odbornik nazadnje označuje kot nesprejemljivo tezo, po kateri državna telesa niso sposobna zagotoviti spoštovanja ministrskega odloka, ki je iz vseh vidikov veljaven ter za’ "učuje z u-gotovitvijo, da bi pomenilo zelo hud udarec za Trst, ko bi ne odprli sodobnega obrata za izdelovanje specialnih jekel; tudi zato, ker jih Italija še veliko uvaža, (dg) • Včeraj zjutraj sta se župan Ce-covini in odbornik za urbanistiko Rossi sestala s predstavniki Za druge gradbenih podjetij iž Trsta. Omejitev dobave vode na Krasu ACEGA sporoča, da bo dobava vode na Krasu v noči med nedeljo in ponedeljkom in sicer od 21. uri do 7. ure zjutraj v ponedeljek zmanjšana. Do te omejitve je z istim umikom prišlo že v noči med soboto in nedeljo. Do ukrepa pa je prišlo zaradi kritičnega stanja, ki ga je povzročila prevelika poraba vode na omenjenem področju. Seveda je vsemu temu kriva velika suša;nadpovprečno porabo pa so zabeležili prav zadnje dni. Zmanjšanje porabe je nujno, da se ohrani dovoljšna količina vode v openskem hranilniku. Vsi porabniki omenjenega področja so naprošeni, da v tem obdobju čim bolj omejijo porabo vode. Na delovnem srečanju so se pogo varjali o splošnih stanovanjskih problemih in posebno pregledali stanje na področju Sv. Ane. Liter mleka za čilske otroke V okviru svetovnih manifestacij ob praznovanju Mednarodnega leta o-troka ima tržaški odsek Združenja Italija - Čile na programu nekaj prireditev, ki se bodo zvrstile v Trstu in drugod po naši deželi ob koncu septembra. Pripravili bodo razstavo umetniških del, pri katerih bodo sodelovali umetniki iz naše dežele. Zaslužek pa je namenjen kampanji, ki bo po celi Italiji pod geslom «od vsakega italijanskega otroka liter mleka za čilske otroke*. Tudi včeraj hude težave z bencinom Tržaški vozniki so bili tudi včeraj v hudi stiski, ko je bilo treba priliti bencin v avtomobilske rezervoarje. Le malokatera črpalka je bila odprta, zato je tilu treba dolgo čakati, preden si prišel na vrsto. Kolone vozil pred črpalkami so vidno otežkočale reden potek prometa, kar je marsikaterega vročekrvnega avtomobilista spravilo ob živce. Mnogi so čakali v vrsti pred črpalko tudi več ur. Na avtocesti Trst - Videm - Benetke je bilo od skupno dvanajstih odprtih sedem črpalk, toda kaj, ko je bencina super, po katerem je največje povpraševanje, kmalu zmanjkalo. O plinskem olju pa že itak ni ne duha ne sluha. Pravijo sicer, da bi se morale njegove dobave v prihodnjem tednu temeljito pomnožiti, kot bi se moral povečati tudi dotok bencina, bolje pa je, da bi se ne predajali pretiranemu optimizmu. Na mejnih prehodih z Jugoslavijo je bila včeraj, kot že sploh zadnje čase, precejšnja gneča. S turističnim bencinskim kuponom je tam gorivo pač cenejše, predvsem pa ga zagotovo najdeš. Obenem prebivalstvo se torej lahko potolaži in pomisli na ljudi v notranjščini, ki prebijajo mnogo bridkejše urice... VPRAŠANJE MINISTRU ZA POŠTO IN TELEKOMUNIKACIJE SEN. GERBEC ZA UVEDBO SLOVENSKIH TV ODDAJ Nujnost podpisa konvencije med državo in radiotelevizijsko ustanovo • Potrebna takojšnja reforma RAI-TV Slovenska komunistična senatorka Jelka Gerbec je naslovila ministru za pošto in telekomunikacije vprašanje z zahtevo po pismenem odgovoru v zvezi z vestjo, po kateri naj bi se tretji televizijski program 'v Italiji začel brez oddaj, posvečenih narodnostnim in etničnim manjšinam; to pa zato, ker še ni bila podpisana konvencija med državo in radiotelevizijsko ustanovo. Senatorka ugotavlja, da je vest izzvala nezadovoljstvo, zaskrbljenost in proteste, tako med drugim med samim osebjem RAI, v mnogih druž-beno-političnih organizacijah ter v obdobju italijanskih dežel za radiotelevizijsko službo. Reakcije so še zlasti vidne v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer sta tudi predsedstvi deželnega odbora in deželnega sveta zavzeli za uvedbo televizijskih oddaj za narodne manjšiine. Parlamentarka želi zvedeti od ministra: če je seznanjen s stališčem upravnega sveta RAI-TV, da se tele- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiii||1|||||||,imiM,|||,||||||||||t|||f||||l|||iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB PO UVIDEVNOSTI OBČINSKE IN POKRAJINSKE UPRAVE Zagotovljen nov sedež za slovenski poklicni zavod za industrijo in obrt Novi prostori bodo v paviljonu B bivše psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu - Letos vpisanih v prve razrede 50 dijakov, skupno pa bo na zavodu nad 130 dijakov Poklicnemu zavodu za industrijo in obrt v slovenskem jeziku je pretila nevarnost, kot smo že večkrat poročali, da ostane z novim šolskim letom brez sedeža. Pogodba za sedanje prostore je potekla že februarja letos, lastnik prostora rabi zase in dovoli bivanje le do začetka novega šolskega leta. Že od zime sem si zavodski svet šole prizadeva, da bi rešil pereče vprašanje prostorov, za katere je pristojna občina. Z dobro voljo občinske uprave in prizadevnostjo pokrajinske uprave je končno le prišlo do ugodne rešitve. Štiriindvajsetega julija je pokrajinska uprava sprejela sklep, da ponudi del paviljona B v komprenzori-ju bivše psihiatrične bolnice občinski upravi za namestitev poklicnega zavoda za industrijo in obrt v slovenskem jeziku, V ponedeljek. 30. julija pa je občinska uprava odobrila sklep, da najame del paviljona B za sedež slovenska poklicnega zavoda. Pokrajinska uprava si zdaj priza deva, da bi prišlo do čimboljše uporabe praznih poslopij bivše psihiatrične bolnice. Velik del terena je dodelila univerzi, v komprenzoriju že nekaj let deluje državni otroški vrtec, veliko trinadstropno poslopje paviljona B pa je pred nekaj leti določila trgovskemu zavodu Ž. Zois in, po zadnjih skupnih dogovorih med šolama, delno v najem tržaški občini za potrebe slovenskega poklicnega zavoda. Prejšnja občinska uprava je v svojem urbanističnem načrtu lansko pomlad slednjo možnost ovrgla, češ, da tam niso predvidene višje flllllllllllllltf IIIIIIIIIIHHMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIHItJHHHMIIf IKIlIttlllllllllllllllltMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU DR. ŽARKO SIMONIČ ŠESTDESETLETNIK Pričujoči zapis bi moral iziti pravzaprav jutri, ker pa jutri ni dnevnika ga objavljamo že danes, da ne bomo v zamudi, saj šestdesetletnica vendarle ni vsakdanji dogodek, vsaj za tistega ne, ki jo doživlja. Slavljenec pa je dr. Žarko Simonič, zdaj že polnih 18 let ravnatelj slovenske Tržaške kreditne banke v Ul F. Filzi. Žarko se je rodil 6. avgusta 1919 na Opčinah v znani in zavedni slovenski družini. Starši so imeli gostilno nasproti openske tramvajske postaje, ki so jo upravljali še nekaj let po tej vojni. Ker so se v njej shajali openski Slovenci na svoje pomenke ob kozarcu vina in ker je tudi družina bila na *črni listi*, je bila fašističnim o-blastnikom napoti in so zato Žar-kovemu očetu leta 1929 odvzeli o-brtniško dovoljenje. V tistih letih je zloglasna Gentilejeva reforma ukinila tudi poslednje slovenske šole in Žarko je moral šolanje nadaljevati v italijanskih šolah. Po dokončani srednji šoli na liceju Dante Alighieri se je vpisal na univerzo in leta 1943 dokončal pravno fakulteto v Trstu. Bila so to leta vojne, ko je narodnoosvobodilni val že preplavil Primorsko in povezal v gibanju ve- liko večino zavednih tržaških Slovencev. Med njimi je bil tudi Žarko, ki je že prej bil povezan v slovenski dijaški družbi in se z njo udeleževal prireditev in izletov po Krasu, ki so bili obenem priložnost za utrjevanje borbene zavesti v slutnji prihajajočih zgodovinskih časov. Kako globoko je bil Žarko zasidran v tej aktivnosti dokazuje dejstvo, da ga je fašistična policija že leta 1940 aretirala. Zaprt je bil najprej v tržaških in nato v koprskem zaporu, kjer je ostal kakih osem mesecev, po izpustitvi pa je moral obleči vojaško suknjo. Kot nezanesljivega in sumljivega so ga, kot veliko večino slovenskih primorskih fantov, vtaknili v «posebne bataljone*, zaradi bolezni pa je prišel domov še pred kapitulacijo Italije in dobil mesto asistenta za rimsko pravo na tržaški pravni fakulteti. Kmalu po vrnitvi iz vojske se je Žarko vključil v Osvobodilno fronto in deloval kot član openskega krajevnega odbora fronte. Spomladi 1944 je odšel v partizane. Dodeljen je bil najprej kraški Kosovelovi brigadi, kot pravnik pa je potem opravljal dolžnosti na raznih položajih. Ob osvoboditvi se je vrnil v Trst. Bil je najprej zaposlen na pravnem oddelku Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora v Trstu in nato premeščen na poverjeništvo v Ajdovščino, kjer je ostal do leta 1947, ko se je ponovno vrnil v Trst in se posvetil trgovski stroki. Prevzel je več predstavništev, leta 1961 pa je bil imenovan za ravnatelja Tržaške kreditne banke in na tem mestu je še danes. Skrb za vzorno poslovanje našega denarnega zavoda in za njegov nenehni razvoj je zanj seveda prva dolžnost, toda istočasno živo spremlja vse naše narodnostno, gospodarsko, politično in kulturno življenje. Redno ga videvamo na naših prireditvah, bodisi v Kulturnem domu, bodisi v okolici. Ob življenjskem jubileju naj mu gredo tudi naše čestitke in želje za še dolgo, plodno in zdravo življenje. (j.k.) srednje šole. Sedanja občinska u prava se z varianto 25, ki zadeva komprenzorij bivše psihiatrične bol niče, ne strinja in jo namerava spremeniti. Medtem pa je sklenila najeti od pokrajinske uprave ponu jeno pritličje paviljona B za namestitev slovenskega poklicnega zavoda. Tako občinska kot tudi pokrajinska uprava sta torej zadevne sklepe sprejeli, pokrajinska uprava sedaj prazni paviljon B, občinska uprava pa bo takoj zatem poskrbela za dezinfekcijo poslopja in najnujnejša dela. Upati je torej, da bo 18. septembra pouk že lahko stekel v no vih učilnicah tega poslopja. Za zdaj pa bo zavod še vedno uporabljal laboratorije zavoda Galva ni, medtem ko bi morala sleči dela za njih ureditev v svetoivanskem ppslopju. Tako bo slovenski poklic ni zavod dobil sedež v bližini ostalih višjih slovenskih srednjih šol, želeti -pa-je, • rinetila v Detek tudi hud°’ nato P3 si ’e fant °P°- o Tisteca dne mocel' Zaradi morebitnih notranjih .8. uri. I istega dne trebušnih ^ in domneVnih zlomov nekaj reber, so ga zdravniki sprejeli na opazovanje. Trije mladi slovenski skavti in skavtinja s Tržaškega so se v petek v poznih popoldanskih urah ponesrečili v hudi prometni nesieči na cesti, ki pelje z Mangarta v Log pod Mangartom, kjer tržaški skavti prav v teh dneh končujejo svoj «jamboree». Avtomobil, v katerem so se vozili, je iz še neznanih razlogov v ovinku zavozil s ceste in zgrmel na spodnji travnik ter se pri tem tudi večkrat zakotalil. Ponesrečence, ^-letnega Marjana Cianija s Kontovela 218, 15-letnega Marka Štoko s Proseka 522, 16-let-nega Davida Metelka s Proseka 158 in 15-letno Klaro Stefani iz Križa 23, so po nesreči z rešilci jugoslovanskega Rdečega križa prepeljali v bolnico v Šempetru pri Novi Gorici, kjer so sedaj na zdravljenju. Od vseh štirih je najbolj zaskrbljujoče stanje Marjana Cia nija, ki je zadobil hude poškodbe na glavi; Marko Štoka bo ostal nekaj dni na opazovanju zaradi morebitnih notranjih poškodb, medtem ko sta David Metelko in Klara Stefani dobila manjše poškodbe ter sta si že nekoliko opomogla od šoka. Nesreča se približno ob 18. uri. Tistega sta se Marko in David odpravila na «hajk», kot pravijo skavti samostojnemu pohodu v naravo s prenočitvijo ali v kaki koči ali kar v spalni vreči pod milim nebom. Popoldne pa je začelo deževati, zato se je njun prijatelj Marjuči. kot imenujejo znanci Marjana Ciani ja, odločil, da jih gre poiskati s svojim renaultom 16, da bi se čimprej . vrnila v tabor. Z njim je šla tudi Klara. Na poti, ki pelje na Mangart, sta res srečala Marka in Davida, ju vzela v avto in nato so se vsi skupaj začeli vračati proti taborišču. Pot navzdol proti Logu je polna ostrih ovinkov in na enem od teh na kraju, ki mu pravijo «pri Mlinčku* v neposredni bližini Strmeča, se je pripetila nesreča. Morda je temu botrovalo slabo vreme, raz močeno cestišče, morda zavore ali slabo menjana prestava: avtomobil je v ovinku zaneslo s ceste, zape Kot smo zvedeli iz šetnpetrske bolnice, se Klara in David počutita bolje. Klara ima po teh informacijah le nekaj udarcev in bo najbrž že čez nekaj dni zapustila bolnico. Davidu so dali roko v mavec, bo pa tudi on kmalu lahko odšel domov. Starše ponesrečencev so o nesre či obvestili že včeraj ponoči, le starša Davida Metelka sta zvede la za nesrečo pozneje, ker sta se mudila na letovanju blizu Bohinja. Svoje tovariše je v bolnici obiska lo tudi mno^o skavtov z željo, dr bi čimprej okrevali. Vest o nesreči pod Mangartom je včeraj že v donoldanskih urah močno odieknila tudi oo Kontovelu. Proseku in Križu, vaseh, v kate rih živijo Marjuči, Marko. David in Klara, saj so med domačini do bro znani. Marjuči opravlia poklic električarja v neki tovarni v trža ški industrijski coni, medtem ko obiskujejo ostali slovenske višjp srednje šole. Poleg tega. da so skavti, sodelujejo tudi pri drugi! vaških društvih. Tako ie na nrimr! Marko član Godbenega društva Prosek. David r>a igra nogomet pr domačem Primorju. Vsem ponesrečencem, še posebni na Marjučitu, želimo iz vsega srca da bi čimprei okrevali ter sp vrni' med svoje drage, (šč' Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi VALENTIN JERC0G Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 7. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev. Žalujoči: žena Marija, hči Meri in sin Darko z družinama Dolina, Boljunec, 5. avgusta 1979 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega predragega ANTONA ŠKABARJA Posebna zahvala dr. Grudnu in dr. Simoniču, zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini, župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja, tistim, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Žalujoče družine Škabar in Škerk Veliki Repen, Kontovel 5. avgusta 1979 ZAHVALA Ob smrti moje drage sestre ANE se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala župniku Župančiču, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoča sestra Marija Veccbiotti Barkovlje, 5. avgusta 1979 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANTONIJE PUNTAR vd. DANEU .iKiiflr r -BiRma se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način po-častili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Sin Berto in hči Laura Kontovel, 5. avgusta 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LEOPOLDA VVIDMARJA se iskreno zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru Vesna, Fani® Sedmak ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Zdravku Bizinu za prizadevanje. Svojci in prijatelji Križ, 5. avgusta 1979 ZAHVALA Ob tragični izgubi naše predrage žepe, mame in none JUSTINE VUGE roj. KRALJ se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nam1 sočustvovali. SVOJCI Trst, 5. avgusta 1979 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomag^ naši mami ANGELI KACIN roj. TUŠAR v dolgotrajni bolezni, ki so se udeležili pogreba in darovali cvetj6, ki so nam izrazili sožalje in ki so nam bili v teh težkih dn«*’ v oporo. Posebna zahvala naj gre openskemu župniku prof. Viljerrltl Žerjalu, škofovemu vikarju msgr. L. Škerlju, msgr. F. Močnikll, g. F. Pohajaču in g. F. štuhecu za opravljene verske obred®« cerkvenemu pevskemu zboru za petje pri pogrebni maši, sU°r Piji za ljubečo nego, ki jo je izkazovala pokojnici. Družina Kacin Trst, 5. avgusta 1979 PrimmfcH^vnik 5. avgusta 1979 OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Več kot 70 maturantov iz Gorice in Trsta na izletu v Jugoslaviji Z letalom do Beograda, nato z avtobusi v Niš, Skopje, Prištino vse do albanske meje F - ^ r ... ■ •••... .. . .. .. .*................... Maturantje pred samostanom sv. Nauma pri Ohridu 'Ko (Foto Marta Verginella) OD 12. DO 15. AVGUSTA Tradicionalni Tabor na Opčinah Priprave na letošnji Tabor na Opčinah so v polnem teku. Organizatorji se trudijo, da bi se številni obiskovalci, ki na veliki šmaren že vrsto let obiskujejo dvorišče Prosvetnega doma na Opčinah, tudi letos prijetno počutili ob dobro založenih kioskih z domačo kapljico in drugimi dobrinami v prijetnem hladu košatih lip in kostanjev. V okviru kulturnega programa bo osrednja točka nedeljskega popoldneva brez dvoma nastop godbe na pihala iz Kastavščine ali kakor še uradno imenuje Limena glazba «Spinčiči» — Kastav (Beka). Ta 50-članski ansambel se bo prvič predstavil v Italiji in bo gotovo z modernim načinom igranja pritegnil mlade in stare poslušalce. V sredo, 15. avgusta, je na programu nastop domačih otroških folklornih skupin in koncert domačih pesmi gostujočega ansambla Veseli planšarji iz Ljubljane. Za večerno zabavo bosta skrbela: v nedeljo, 12., in ponedeljek, 13.. dobro uveljavljeni domači ansambel Pomlad, v torek, 14., in sredo, 15., avgusta, pa vidnejši predstavnik zabavne glasbe v domovini, ansambel Veseli planšarji iz Ljubljane. S. V. PO LETU DNI ZAVLAČEVANJ Kdaj h§do popravili in odprli javnosti cerkev na Repentabru? Darko in Magda Grgič se zahvaljujeta vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, organizacijam, kolektivoma ZTT in SSG za prejete čestitke ob svoji poroki. SP Obče znano je, da je v italijanskem sistemu, predvsem kar zadeva javna dela, birokracija zelo globoko ukoreninjena in zavlačevanja preko vsake znosne mere strpnosti in potrpežljivosti so vsakodnevna praksa. K takemu razmišljanju in zaključkom nas vedi tudi primer re-pentabrske cerkve, ki je že leto dni v ospredju zanimanja, vendar pa se birokratski postopek zaenkrat še ni premaknil z mrtve točke. Dogodka se naši bralci prav gotovo še spominjajo: ob inšpekciji so tehniki zavoda za spomeniško varstvo ugotovili, da je zob časa nevarno načel strešno strukturo cerkve in da obstaja nevarnost, da se stavba zruši. Na osnovi teh ugotovitev je bil repentabrski župan prisiljen, da odredi zaprtje cerkve javnosti. Kot nam je povedal župnik Tone Be- »Shskegi smo z letalom DC-9 jugoslo- ti r '"®3 aerotransporta leteli pro-n ie?8radu, je bilo vse za nami. . . J~\ea je bila matur: , Ji, daleč šola, ki bila matura, daleč profe-j uaieč šola, ki smo jo nekaj Pfej pogledali mogoče še zad-^c: Zdaj so bili le oblaki, tisti, ^ Fh je obsevalo jutranje sonce, dal'80 me*:ali svojo senco na od-t»Jena P°lja. ki so jih geometrično ^ Predali • beli cestni trakovi, tisti, so nam zakrili zemljo, ko smo j. s*oznje prebili, da smo pozabili n., skrbi in uprli svoj pogled v J?končno modrino neba. Maturantom ^isti tradicionalni matu-j^otski izlet, ki ponaša že vsako ® zamejske visokošolce po matič-jjdornovini, se je začel z novim, jP°Pisnim občutkom svobode in "°stosti J\° uradnem programu smo iz ^sta in Gorice odpotovali sicer jZ*1 Prej, 22. avgusta, toda datumi tft,nas niso bili važni, pa tudi sponi,,11?®10 posvečali posebne paž-jjT Važni so bili le občutki, sku-js^skost in povezanost, ki smo jo ki ’ ko smo sedli za mizo v ho-SoU' ko smo v avtobusih peli o ki zahaja in o partizanu, ki in v družbi nad sedemdese-u„ tržaških in goriških maturan-.s° bili tudi naši spremljevalci, njsorji s Tržaškega. JSori^fca. j, Avenije, pa tudi vodica Ijubljan-Bovga. Kompasa, katerima je bila l'dlog^ena orSamzacijsko - izvršna ^tretjim dnem smo po obvezni vjT” v Kruševcu zabredli v zgodo-jj ko prisotnost turškega imperi-C glasnik njene krutosti je bila at niševska «Cele Kulaš, spo-srbskim rodolju-so ga postavili že Turki ko so v nekaj metrov visok vzidati lobanje srbskih u-l- lk°v, medtem ko so njihovo Z mislijo smo postali v Kragujevcu,-kjer smo obiskali spomenik in muzej talcem. Fizična pripadnost dijaškim vrstam nas je tu neprestano vznemirjala: nihče ni pozabil datuma 21. oktober 1941, ko so Nemci pobili v Kragujevcu nad 7000 ljudi, med katerimi tudi 300 dijakov in profesorjev. Njihovi zvezki, njihove knjige so bile podobne našim. In vsakemu izmed nas so v živi luči poezije odjeknili preprosti a globoki verzi Desanke Maksimovič: Bilo je to u nekoj zemlji seljaka Na brdovitom Balkanu, Umrla je mučeničkom smrču Četa djaka U jednom danu ... Ko smo zadnji dan obiskali Beograd, smo bili z mislijo že v Trstu in Gorici, zagrabile so nas vsakdanje skrbi, oči so bile uprte v bližnjo prihodnost. Kaj sedaj? je bilo vprašanje vsakega izmed nas, ki se je zavedal, da je matura zaključila neko obdobje našega življenja. Odločitev bo morala pasti v kratkem in niti maturantski izlet je ni mogel oddaljiti kljub svoji lepi razpoloženjski nastrojenosti: študij, delo, delo študij... Kam sedaj? Od te odločitve nas niso odvrnili niti oblaki, ki so žareli v yečernem soncu, ko smo se z letanj fŠftubljano. Miran Košuta b^k hrabrosti katni P°rn; gtjj to predhodno poslali v Cari-v znak svoje zmage. Po* *SU dan proti večeru nas je Dojif^Peljala v Skopje, najsodob-bjc 0 'zmed jugoslovanskih prestol-' so uhajale na soparni lot k^ki dan izpred šestnajstih . Sa je zemlja zamajala do sPremenila v oblak prahu dan SCe gorate Makedonije. Tisti tih- ®il še živo v očeh mimoido-slcij, i® bilo po dolgih skop- !Hxtrevoredih največ in maketi? Prestolnica je v svojih že-T“?mnskih konstrukcijah ob rafte )zlmh kristalnih palačah, ki jim to are do živega niti potres deve-PiostTopnje Mercallijeve lestvice, kihoH UperJ'eno v prihodnost. To n°st pa je drago plačalo. Sponam P® smo še drugo lice Skopja, lita}, Srn° Sa v ozkih, kratkih u-hjed nizkimi razpadajočimi ki so se razlikovale od kot j ^ran stoječih nebotičnikov od noči. To je bilo Skopje htM-j ln bazarjev, kjer lahko ba-®ta, n, (-a ceno. . . kavbojk iz Tr-je °čutki so se prepletali tudi, Za bl*° makedonsko glavno me-°ami in smo se v potu svo-^ 3,Knraza (temperatura je bila vozili proti Ohridu — bi-bigjo 80rate Makedonije. In ker i-vs* izleti svojo glavno 1 qLPotem moramo reči, da je ?ft)o s ld naš glavni postanek, saj ^ pol6 *u ZE*držaii kar dva dni tu h-m smo, čeprav z drugačno j taiki, odkrili dvojno lice. . bi>J5 , tt° najlepše: nedotaknjeno: .eh jezera, ‘Od °^°h_ jezera, mehki izglajeni Sla? fiista voda, vrbe, ki se a., 0 zelenja spuščajo nanjo S'?1, ki smo skušali s kopa-t '^ioo 1H?ati morečo popoldansko • h>rugo lice je bilo lice (lat? PrePQhiih hotelov in de-.e8istpa ’.. tisočih avtomobilov tuje (J^ili u’ lice vode, ki se peni ;%ov eljnatih madežev motornih ^ srw,J »balah, ki jih gost kaj iv bil J^ePi v smetišča. Kateri pa vkpskf8 p,ravi biser Ohrida? . . . k?ho vojaki, ki smo jih rado-? si jjPkzovali na Sv. Naumu, da %!faf| d°bro vtisnili v spomin: .Ko lanje je prepovedano. & pp°,z avtobusom prekoračili kr aa tJKhke Makedonije in vsto-ta hat °fovo in v Metohijo, je krstil:llnk° teden dni, odkar smo £ - niK-*'1 ki Pa ga, resnici na ki P«, P* pogrešal. Priština, iw}>iie*-aKruševac in Kraljevo v? zvf?as® Pove etape ob ritmič-toa tirabrazilske sambe ali im-v%v, TV .tasedbi čilskih Inti-ilH-“■šsbj j?8' občutki so bili tedaj ’ ki smo jo sami ustvarjali. Zadnja pot Antona Škabarja Kako je bil Anton Škabar priljubljen v domačem kraju, jasno dokazuje veliko število pogrebcev, ki so ga v torek pospremili na zadnji poti iz hiše žalosti v Repnu na pokopališče na Colu. Pokojni Anton je zagledal luč sveta pred 74 leti v repenski kmečki družini. Ker je bila za štiri otroke kmetija premajhna, se je že v mladih letih izučil v Trstu za mizarskega mojstra in ta poklic je pretežno opravljal skozi vse življenje. Nekaj časa ie bil sicer zaposlen tudi pri podjetju Selad, leta 1942 pa so ga odpeljali v Nemčijo in kar 22 mesecev je moral pre živeti daleč od svoje družine. Družino si je ustvaril leta 1931, ko je izbral za svojo življenjsko družico Štefanijo iz Vogelj, ki mu je povila tri otroke. Z velikimi napori sta si kupila domačijo in si ustvarila svoj dom. Bil je zelo veselega in živahnega značaja, dober družinski oče in zelo delaven, saj je skoraj do zadnjega rad pomagal vaščanom. Že precej časa je bolehal, zadnji dve leti pa ga je mučila neozdravljiva bolezen, ki jo je vzorno in potrpežljivo prenašal. Naj mu bo lahka domača gruda, hudo prizadeti družini in svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. (bs) f Čestitke Danes praznuje 50. rojstni dan IVAN BAN. Vse najboljše mu želijo žena Marcela, sinova Walter in Andrej, mama ter sestre Marija, Anica in Marta z družino. Jutri praznuje dr. ŽARKO SIMONIČ svoj 60. rojstni dan. Še na mnoga zdrava, srečna leta mu želijo mama Tonči, brat Stanko in teta Iva. MORANA FERLUGA praznuje 30. rojstni dan. Še na mnoga leta ji kličejo teta Milija, Tone, Malja in Just. SEKCIJA KPI - KRIŽ organizira danes, 5. avgusta PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA Program: — ob 10. uri ex tempore — ob 17. uri nastop folklorne skupine «Castellani» iz Ca-stel an Pietra - Bologna — od 21. ure do 24. ure ples z ansamblom «HARMONY - SOUND» Dobro založeni kioski, domače vino. VABLJENI! .......................................................................... SVEŽA GOMILA NA KONTOVELU MOJSTER LINOTIPIST POSLEJ SAMO ASTROLOG Ob upokojitvi našega dolgoletnega strojnega stavca Salvatora Kollwitza P o 45 letih t iskarskega poklica, od katerih 17 za Primorski dnevnik, je s 1. avgustom odšel v pokoj naš li-notipist Salvatore Kollmitz. Kar nekam čudno se nam zdi, ko med brnenjem tiskarskih strojev ni slišati več njegovega «prmejdun nazaj» v za naše razmere malce eksotičnem ljubljanskem narečju in ko nimamo več nikogar, na katerega bi se o-brnili za kakšno astrološko informacijo ali pa za katerikoli strokovni nasvet iz tiskarske stroke. Skratka, nekaj nam bo poslej manjkalo, na kar smo bili navajeni, kot na neločljivi del našega uredniškega vsakdana. Salvatore Kollmtz je začel svojo življenjsko pot 23. julija 1919 v Trstu, toda usoda ga je že kot triletnega otroka odtrgala od rodnega mesta. Znašel se je v Ljubljani, kjer ga je posvojil ljubljanski Nemec Kollivitz, po poklicu nadfaktor v takratni Jugoslovanski tiskarni. Prav ta okoliščina mu je tudi odločila življenjski poklic. Po končanem osnovnem in nižjesrednjem šolanju se je zaposlil kot strojni vajenec najprej v Jugoslovanski tiskarni in nato kot ročni stavec (še vedno vajenec) v takratni Učiteljski tiskarni, kjer se je tudi strokovno usposobi! v grafični stroki in postal mojster. Potem je prišla vojna in čeprav je imel italijansko državljanstvo, so ga italijanske okupacijske oblasti od- gnale v internacijo v Gonars in Renicci. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano in v stroko, kmalu po osvoboditvi pa je naredil prošnjo za povratek v Trst. Zaposlil se je v takratni Zadružni tiskarni v Ul. sv. Frančiška. Vendar ne več kot ročni, marveč kot strojni stavec. Za krajšo dobo je potem delal kot prv1 linotipist v tiskarni Jadran v Kopru, leta 1950 pa se je dokončno vrnil v Trst in se zaposlil v tiskarni Založništva tržaškega tiska. Tu je delal dve leti, naslednjih 11 let pa v bivši tiskarni Graohis, da se je leta 1964 spet vrnil v tiskarno našega dnevnika in ostal član našega kolektiva do upokojitve. V tem povojnem obdobju ga skoraj ni bilo slovenskega in tudi naprednega italijanskega tiska, revije ali kakšne druge publikacije naših Založb, kjer he bi bilo prisotna tudi njegovo delo. Kot odličen poznavalec tako slovenskega kot italijanskega jezika je lahko stavil e-nako natančno v obeh jezikih, kakor je bil eden največjih ekspertov za komplicirane stavčne izdelke komercialne zvrsti. Obenem pa je bil tudi mentor, učitelj in svetovalec kar celi generaciji mladih tiskarjev, ki so postopno nadomeščali starejšo generacijo, katere je bil Kollvritz eden zadnjih predstavnikov v našem mladem tiskarskem kolektivu. In zakaj ne bi tega priznali, pogosto je bil svetovalec tudi nam časnikarjem,. in včasih tudi diskretni korektor. Skratka, s Kollmitzem smo ostali brez resničnega mojstra stare grafične šole, za katero so bile značilne strokovna podkovanost, resnost in ljubezen do poklica. V zasluženem pokoju, saj mu je v zadnjih letih tudi zdravje kdaj ponagajalo, bo našel dovolj priložnosti, da nam bo v sili še koristen, na kar je tudi pripravljen. Dolg čas pa si bo preganjal s svojim konjičkom — astrologijo, saj ima v pripravi kar dve knjigi o tej zanimivi tematiki. Ta zapis naj bo tudi priložnost, da se mu kot časnikarski kolektiv in kot založništvo zahvalimo za njegov delež pri vsakodnevnem rojevanju Primorskega dnevnika in da mu zaželimo še dolgo, zdravo in mirno življenje. j. k. SLOVO OD PARTIZANSKE MATERE ANTONIJE PUNTAR VD. DANEV Pretekli teden je po nekaj mesecih hude bolezni za vedno zapustila svoje drage zavedna Slovenka, partizanska mati Antonija Puntar vd. Daneu s Kontovela. Domačini in znanci so jo v torek pospremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče. Antonija Puntar se je rodila pred 84 leti v slovenski družini. Že od mladih let je bilo njeno življenje posuto s trnjem, saj se je morala vsak dan boriti za svoj kos kruha, eden od njenih srečnih trenutkov pa je bila poroka z domačinom Antonom Daneuom. V zakonu mu je povila deset otrok, od katerih sta dva še živa. - Anton je bil po poklicu potapljač ter je delal po raznih krajih v Italiji, Antonija pa mu je zvesto sledila. Za časa druge svetovne vojne je preživela Antonija Puntar najtežje trenutke svojega življenja, ki pa jih je junaško prenašala. Ena od r.jenih hčera, Marta Daneu, je kljub rani mladosti (imela je komaj 19 let) odšla v partizane. Zaradi tega so fašisti ob vsaki uri, podnevi in ponoči vdirali Antoniji v hišo in ji prebrskali stanovanje do zadnjega kotička, da bi morebiti staknili Marto, tako da ni imela Antonija miru pred njimi. Marca 1943 jo je prizadela prva tragedija. Med delom v Grčiji so nacisti zajeli njenega moža ter ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Od takrat ni imela o njem včč nobenih vesti. Komaj šest mesecev kasneje jo je doletela še druga presunljiva vest: med boji pri Šempetru 1 pri Gorici je junaško padla njena hči, partizanka Marta. Ni ji bilo niti 20 let. Vse te muke je Antonija Puntar prenašala z vero v boliši jutri. Skrbela je za otroke, odhajala je po živež v Furlanijo, kot je to delalo mnogo slovenskih žena v tistem bolečem obdobju. Po svetovni vihri se je za vrsto let zaposlila kot kuharica v proseški šoli, zadnja leta pa je preživela v zasluženem pokoju. Draga Antonija, naj ti bo lalika domača kontovelska gruda, za ka teto sl v zgled bodočim rodovom toliko pretrpela in se žrtvovala. Hčerki Lauri, sinu Albertu in družinama naše iskreno sožalje. denčič, je bila nemudoma vložena na nadzorništvo za spomeniško varstvo, ki je pristojno za take objekte arhitektonske vrednosti, zadevna prošnja za dodelitev potrebnih sredstev za postavitev novih nosilnih tramov in preureditev celotne strešne strukture. Kljub številnim urgencam pa ni po enem letu pristojni urad v Rimu še izdal dekreta, čeprav zaradi tega grozi nevarnost, da nastane še večja škoda, verski obredi pa se pod silo razmer vršijo v obnovljeni srenjski hiši ob cerkvi. Gospod Be-denčič je sicer najavil, da bo 15. t.m., na dan vnebovzetja, ko je Re-pentabor tradicionalna romarska in turistična točka, izjemoma odprl cerkev javnosti. Tudi repentabrski župan dr. Pavel Colja je izrazil svojo zaskrbljenost nad tolikšnim zavlačevanjem in občinska uprava je že večkrat posredovala za takojšnjo u-godno rešitev te zadeve, vendar zaman. Preko našega dnevnika ponovno pozivamo pristojne oblasti, naj čim-prej dodelijo potrebna finančna sredstva, da bi lahko popravili tudi cerkev, kot trenutno restavrirajo zvonik, vendar s sredstvi, ki jih je zavod za spomeniško varstvo dodelil že pred nekaj leti. že danes pa je gotovo, da se bo tudi letos tradicionalna Kraška ohcet dne 2 septembra odvijala na odprtem oziroma v najboljšem primeru v srenjski hiši. Upajmo, da take zasilne rešitve ne bodo postale kronične... i — bs — Kino UREDNIŠTVO DNEVA sporoča bralcem, da revija avgusta ne bo izšla. Razlog za to so dopusti tiskarskega osebja (tiskarna avgusta meseca ne o-bratuje) in urednikov. Naslednja številka DNEVA bo izšla zato septembra. Uredništvo Ariston 21.30 «Cagnaccio di Basker-villes». P. Cook, D. Moore, D. Elliot. Ritz 16.00 «1 vichinghi*. Kirk Douglas, Tony Curtis, Ernest Borgni-ne, Janet Leeight. Barvni film. Eden 16.00 «1 misteri delle Bermu-de». Barvni film. Excelsior 17.30 «Cuori solitari*. U-go Tognazzi, Senta Berger. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00—22.20 «Duri a mo-rire». Luc Merenda. Barvni film. Mignon 15.00 «La pantera rosa*. Peter Sellers, David Niven, Claudia Cardinale. Filodrammatico 14.30—22.00 «La por-no ninfomane* in «Seximanie di una moglie». Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «L'isola degli uomini pesce». B. Bach, C. Cassinelli, R. Johnson. Moderno 16.00 «Arriva un cavaliere libero e selvaggio*. Jane Fonda. Barvni film. Aurora 16.00 «Una calibro 20 per lo specialista*. Clint Eastvvood. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «L’Umanoide». R. Kiel. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «H tocco della medusa*. Prepovedan mladini pod 14 letom. Gledališča ROSSETTI Danes, 5. t.m., ob 18. uri tretja predstava operete «Scugnizza» na glasbo Marie Costa. Vstopnice so v prodaji v Pasaži Protti. GRAD SV. JUSTA Jutri, 6. t.m., ob 21.15 nastop tržaškega rock ansambla «Revolver» in pevke disco-music Jennifer. Predstave ne bodo ponovili. Prodaja vstoDnic v Pasaži Prorti. Koncerti Na Trgu Unua oo jutri, 6. t.m., ob 20.30 koncert mestne godbe «Giu-seppe Verdi* na pobudo Avtonomne letoviščarske ustanove. Na sporedu Orsomandove, Suppejeve, Puccinijeve, Straussove, Bizetove in Fu-cikove skladbe. Prosveta Razstave V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bodo v avgustu nasled nje razstave: do 11. — Femando Goina Gordini in Mauro Travan; od 12. do 17. — Ex tempore «Nt 'rada Trga Unita d’Italia»; od 18. do 26. — Bruna Bertotti Frau-sin in Paolo Gerli; od 27. do 3. 9. — Simonetta Ferfo glia in Mario Salvo. « * « V galeriji kavarne Tommaseo je v teku 3. posmrtna razstava slik ittora Piccinija. Izleti SPDT prireja od 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julij: :v, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zani mal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304). PD Ivan Grbec iz Skednja prireja 26. avgusta izlet v Metliko - Bela krajina. Vpisovanje "sak dan od 18. do 20. ure v društvenih prostorih. Danes, NEDELJA, 5. avgusta MARINKA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.29 — Dolžina dneva 14.36 — Luna vzide ob 18.07 in zatone ob 2.48 Jutri, PONEDELJEK, 6. avgusta VLASTA Vreme včeraj: najvišja temperatura 30,5 stopinje, najnižja 24, ob 18. uri 29 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, veter 14 km na uro za-hodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 26 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Dne 4. avgusta se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 oseb. RODILI SO SE: Luca Zacchigna, Paola Martingano, Alessandro Fer-luga, Andrea Crevatin, Fabia Or landini, Francesca Colbasso. UMRLI SO: komaj 15 minut star Stefano Rocco, 79 letna Maria Šego vd. Ljudeh, 74-letni Carlo Bajc, 58-letni Ferruccio Brandolin, 67-letna Ada Dorsani por. Menzaziol, 73-letna Bruna Mercusa por. Mo-setti, 82-letna Rosa Coslovich vd. Orsan, 70-letna Rosalia Bassa vd. Gei, 87-letni Giuseppe Ferluga, 84-letni Ugo Illini, 73-letna Giustina Vigini por. Ledovich, 69-letni Ric-cardo Gropaiz. OKLICI: knjigovodja Dario Zu beri in solnica Irma Lubiana, Da rio Barbo in solnica Rita Susov-sky, uradnik Roberto Nolda in trg. pomočnica Maria Tropeano, gradbeni tehnik Oldrich Tich.y in študentka Dana Meznikova, avtoelek-trikar Claudio Stefani in trgovka Ro salba Madotto, univerzitetni študent Fabio Niero in trgovka , Leonarda Manziv urejevalec izložb Giampao Včeraj - danes chini in otroška vzgojiteljica Giu-liana Dudine, Ronald Thorpe in študentka Antonella Robustelli. lo De Santi in trgovka Letizia Man-zi, uradnik Edoardo Allegro in u-radnica' Tiziana Marcato, uradnik Roberto Cattaruzza in uradnica Lo redana Cvitko, novinarski praktikant Gianfranco Carbone in družbena delavka Laura Degrassi, u-radnik Sergio Furlan in uradnica Donatello Flego, varilec Raffaele Berton in strežnica Maria Candu-sdo, mehanik Rossano Bisioli in u radnica Mariella Penco, brivec Francesco D'Alia in gospodinja Vit toria Bukovec, geolog Tullio Benet in uradnica Daniela Memon, mare- šalo finančne straže Gualtiero Mac-chiavelli in študentka Rossana Mu-ni, zdravnik Raimondo D'Aronco in univerzitetna študentka Nada Berce, uradnik Flavio Marangoni in otroška vzgojiteljica Giuliana Pe-rentin, delavec Alessandro Pauluz zi in bolničarka Daniela Bais, u-radnik .Giorgio Paussa in študent ka Grazia Fracassi, finančnik Vin cenzo Carmine Labbate in gospodinja Maria Rasulo, kirurg Raffaele Barisani in gospodinja Raffaella Rossi, gasilec Corrado Paoletti in gospodinja Marisa Moro, finančni stražnik Renzo Cecotti in trg. pomočnica Maddalena Marcella Rad-da. finančni stražnik Luigi Sanni no in gospodinja Rosaria Granato, uradnik Miloš Cossutta in otroška vzgojiteljica Marina Milic, inženir Luigi Ramponi in uradnica Graziel la Gnesda, zidar Salvatore Bossi ir. gospodinja Dorotea Trampuš, bolničar Franco Naglein in uradnica Eleonora Ruzzier, mehanik Mario Mari in trg. pomočnica Marina Sel-les, elektrikar Diego Barnabš in frizerka Rosa D’Aniello, letalski pomočnik Paolo De Corte in pomožna režiserka Maria Teresa Fon-temagi, odvetnik Cosimo D’Ales-sandro in pravnica Laura Pasqui-ni, trgovec Maitrizio Comunello in uradnica Sonia Costa, gasilec Gian franco Manzo in trg. pomočnica Franca Febbi, mehanik Aniello Giu-gliano in uradnica Marina Miorin tehnični uradnik Vittorio Carnevali in uradnica Elga Rigo, izvedenec za telekomunikacije Guido Fran- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33; Ul. Roma 16; Ul. L. Stock 9; P.le Valmaura 11 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 27 46 30 51 23 CAGLIARI 87 83 13 24 12 FIRENCE 77 32 45 78 63 GENOVA 31 56 10 69 88 MILAN 19 27 77 43 57 NEAPELJ 47 8 76 29 13 PALERMO 52 33 74 56 87 RIM 80 59 65 85 68 TURIN 38 62 61 15 80 BENETKE 2 53 14 2S 35 PD Primorec iz Trebč prireja fotografski natečaj na temo «Mačka». Slike (belo-črne ali barvne, format minimum 20 za 25) sprejemam i od 20. 8 do vključno 23. 8. v ljudskem domu v Trebčah od 20.30 do 22. ure. Fotografije bodo razstavljene na društvenem prazniku 25. in 26. avgusta. Razna obvestila Narodna in studijska knjižnica sporoča obiskovalcem, da bo zopet odbrterv^bdtiedeljčk, 3. septembra 1979. Pisarna TPPZ bo do konca tega meseca zaprta. Pokrajinsko združenje rejcev obvešča svoje člane, da bodo uradi zaprti od 6. do vključno 19. avgusta. Zahvaljujeva se vsem prijateljem, znancem in organizacijam za prejete čestitke in za veselo razpoloženje, ki je spremljalo najino poroko. Vlasta in Branko Grgič ODBOR RICMANJSKE GODBE VABI danes, 5. avgusta, ob 18. ljubitelje glasbe v Rocol uri na koncert GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ dirigent: Eni j Krizanovsky Na sporedu so razne koračnice, klasične in moderne operete iri venček tržaških pesmi. Odbor OSMICA Miroslav Žigon — Zgonik — toči svoje domače črno in belo vino. PD JOŽE RAPOTEC PRIREDI 5. IN 6. AVGUSTA ŠAGRO V PREBENEGU PROGAM: DANES, 5. avgusta — ob 9. uri odprtje kioskov — ob 9.15 ex tempore — ob 18. uri nastop godbe na pihala «BREG» — ob 20. uri nastop pevskega zbora «JADRAN» — ob 20.30 ples z ansamblom «SUPERGROUP» JUTRI, 6. avgusta — ob 18. uri odprtje kioskov — ob 20.30 ples z ansamblom «VESELI GODCI* iz Boljunca. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in specialitetami na žaru. VABLJENI! GORIŠKI DNEVNIK NOVE MOŽNOSTI RAZVOJA KMETIJSTVA NA KRASU S primernimi zakonskimi ukrepi zaščititi in podpreti pridelovanje kraških vin Nekajletna prizadevanja naših vinogradnikov za ustanovitev konzorcija za pridelovanje zaščitenih vin še niso obrodila pravega uspeha Že nekaj let trajajo prizadevanja, da bi vinom, ki jih pridelujejo na območju Krasa, v šestih občinah tržaške pokrajine ter v šestih občinah na Goriškem, priznali mesto, ki jim upravičeno pripada, tako po kakovosti, kakor tudi zaradi specifičnih lastnosti. Skratka, za kraška vina naj bi veljale zaščitne norme, ki že veljajo za druga vinorodna področja v naši deželi, kakor recimo za Brda. Povedati je treba, da kraški vinogradniki doslej niso ostali samo pri začetni pobudi, ampak so že precej napravili, da bi prišlo do čimprejšnje ustanovitve konzorcija za zaščito kraških vin. Tako že imajo osnutek pravilnika, ki bi ga morale odobriti pristojne deželne oblasti, nato pa priznati še pristojni urad EGS. Menda pa se je prav pri tem postopku nekaj zataknilo. Na deželni ravni so se namreč v zadnjem času pojavile težnje, da bi sedanjo ureditev pridelovanja in komercializacije vin z geografskim poreklom precej spremenili oziroma poenotili. Nastal naj bi en sam konzorcij. No, to je zapreka, ki jo bodo lahko rešili edino le pristojni deželni organi v soglasju z rimsko vlado in EGS. Bolj zanimiv je vpogled v osnutek pravilnika za pridelovanje kraških vin z geografskim poreklom (DOC), predvsem kar zadeva določitev območja. Zaščiteno področje naj bi obsegalo vseh šest občin na Tržaškem, občino Doberdob v celoti ter deloma ozemlje občin Tržič, Ronke, Fo-ljan - Sredipolje, Zagraj in Sovod-nje. Mejnik naj bi predstavljala železniška proga Tržič - Gorica, v sovodenjski občini pa Vipava. Sicer pa je še nekaj nejasnosti, ki jih bo treba odpraviti. Tako n.pr. še ni rešeno vprašanje poimenovanja zaščitenih sort v nekaterih občinah na Tržaškem (Trst, Milje, Dolina), kjer namesto krasa prevladuje fli-šnat svet. Najbrž vina s tega pod-dročja ne bi smela soditi v kategorijo «kraških» vin. Osnutek pravilnika nadalje predvideva posebno zaščito za štiri vrste vina: za rdeče kraško (Carso rosso) iz refoška, belo kraško (Carso bian-co) iz istrske malvazije in vitovske garganje v razmerju največ 85:15, kraški teran (refosco Carso) iz refoška z dovoljeno primesjo (največ 15 odstotkov črnega pinota ali druge črne sorte) ter beli pinot. Bi taka ureditev koristila napredku kraškega vinogradništva? Nedvomno, saj si naši vinogradniki (pri tem velja še posebej poudariti, da gre predvsem za naše ljudi) že vrsto let prizadevajo za večjo uveljavitev tudi v deželnem in mednarodnem o-ziru. Pri tem bi želeli opozoriti na številne vinske razstave, ki jih v nekaterih krajih prirejajo že vrsto let, v drugih pa so s takimi pobudami začeli šele pred kratkim. Tako recimo v Doberdobu, kjer so letos pripravili že drugo vinsko razstavo in kjer, tako pravijo domačini, imajo velike možnosti, da bi v nekaj letih za nekajkrat povečali količino pridelanega vina. Zdaj ga vsako leto iztisnejo okrog 1.000 hektolitrov, v glavnem merlota, tokajca in malvazije. Problemov s prodajo ni, saj ga večinoma stočijo v domačih o-smicah in to v zelo kratkem času. Letos se cena suče okrog 800 lir za liter, kar je sicer precej, še zmeraj pa malo v primeri s cenami briških ali drugih vin, ki jih ustekleničijo. — Upoštevati bi bilo treba nadalje, pravi Jožef Gergolet - Dacov, eden od prvih pobudnikov za zaščito kraških vin, posebne družbene o- Priznano mednarodno avtoprevozniku podjetje LA G O R IZI A N A GORICA - UL Duca D'Aosta 180 - teL 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Ln GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC S PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ POKLICNI FOTO STUDIO BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL HITRE USLUGE Giuseppe Assirelli GORICA VIA SAN GIOVANNI 9 koliščine v Doberdobu. Ljudi, ki bi se bavili izključno z vinogradništvom, ni, pač pa je veliko delavcev, ki v prostem času ali po delu obdelujejo (in to vzorno) tudi lepe vinograde. Kar pa je najvažnejše, veliko je opuščenih njiv, ki bi jih bilo mogoče zasaditi s trto. — V zadnjih letih je veliko govora o valorizaciji kraških vin. So se do-berdobski vinogradniki v tej zvezi odločili za ureditev novih nasadov? — Nekaj malega že, vendar mislim, da gre za nasade omenjenega obsega, bolj za domačo porabo. Veste, priprava zemljišča je pri nas draga stvar. Ni kakor v Brdih, kjer je teren razmeroma mehak. Tu je treba tudi napeljati zemljo, kjer je ni dovolj, razriti skale. — Ce prav razumem, bi bila potrebna finančna pomoč. — In to precejšnja. Vsekakor pa bi morala pobuda priti z vrha. Recimo, v našem primeru bi lahko odločilno prispevala kraška gorska skupnost. Pred meseci je sicer bil govor, da bodo uredili poljske poti, menda pa je zdaj vse šlo v pozabo. — Doberdob, kakor vse kraške vasi nasploh, je bil nekdaj znan po živinoreji. Zdaj se s to dejavnostjo ukvarja le še nekaj kmetov, oziroma polkmetov. Mislite, da bi vinogradništvo, seveda kolikor vam bo uspelo ustanoviti konzorcij za zaščito kraških vin, lahko odtehtalo po vrednosti pomen živinoreje? — Težko je odgovoriti na to vprašanje, z gotovostjo pa lahko rečem, da bi samo v Doberdobu, namesto sedanjih 1.000 hektolitrov dobrega vina, lahko pridelali in to že v nekaj letih, petkrat ali šestkrat toliko. — Kdo pa bo obdeloval tolikšne površine, saj je znano, da si je večina ljudi poiskala zaposlitev v industriji, mladim pa se upira delo na zemlji? — Vidite, pri nas že opažamo nasproten pojav. Nekdanji kmetje in polkmetje se spet vračajo na zemljo. Ne redijo sicer več živine, niti nimajo drugih pridelkov, če pa le morejo, si uredijo vinograd. To s sodobno mehanizacijo niti ni težko. V. K. OD 1. DO 15. AVGUSTA Bogat spored prireditev v avgustu v Ronkah V petek zvečer so nastopili pred številno publiko domači pesniki in pisatelji Kako domači pesniki lahko pritegnejo zanimanje zelo velikega števila poslušalcev, smo bili priča prejšnji večer v Ronkah, kjer se je skupina pesnikov in pisateljev tržiškega območja odzvala vabilu ronskega turističnega društva, ki je prireditelj več kot dva tedna trajajočega -Kronskega avgusta*. Okrog odra, na katerega so stopali pesniki in pisatelji ali pa recitatorji, ki so brali njihova dela, se je nabralo več sto ljudi, ki so pozorno poslušali dela domačih avtorjev. Vse je predstavil prof. Silvio Cumpeta, ki se tudi sam udejstvuje na literarnem področju. Culi smo pesmi in prozo tako v bizja-škem narečju kot v italijanskem jeziku. poslušali smo, kako gledajo na dogajanje v tovarni delavci-literati tržiške ladjedelnice in tudi kako spremljajo življenje na našem Krasu, kjer živi slovenski človek. Večer je zares uspel in priredite- ljem vsa čast, da niso tak večer zožili v kako ozko predavalnico, marveč da so ga nudili najširši publiki, ki je prišla na prireditveni prostor tudi, da bi tam videla razne razstave in se seveda tudi pozabavala Sicer pa so v Ronkah zares iznajdljivi, saj se prireditve vrstijo vsak večer od 1. do 15. avgusta. Poleg obrtne in fotografske razstave je vsak večer kaj novega. Sinoči so imeli nastop domačih kotalkarjev, danes ob 19. uri bo tekma radijsko vodenih malih avtomobilčkov, zvečer pa je na vrsti briškola. V prihodnjih dneh so na vrsti razne športne prireditve, v torek znana skupina plesalcev «Club Diamante*, v četrtek bo nastopil neki švicarski pevski zbor, v soboto pa godba na pihala iz Turjaka. Odveč bi bilo povedati, da so na voljo tudi dobro založeni kioski. To je za šagre nekaj normalnega. POLETNE MISLI ZA JESENSKE ŠOLSKE DNI Slovenski dijaki so v glavnem pravočasno poskrbeli za nabavo novih šolskih knjig V primerjavi z lanskim letom so se cene knjig le rahlo dvignile Kako je letošnjimi šolskimi knjigarni, sm0 se pozanimali v goriški Katoliški knjigami, t.j. v knjigarni, kjer si dijaki slovenskeh šol v Gorici že dolga desetletja nabavljajo šolske knjige. Bistvenih podražitev ni bilo, je bil odgovor na naše vprašanje, ker gre v večini primerov za knjige, ki so jih izrecno za potrebe slovenskih dijakov tiskali že pred leti z državno dotacijo (gre tako za izvirnike kot za prevode) in so zaradi tega tudi cene ostale nespremenjene. Seveda pa se cena spremeni, ko gre za pretisk ene ali druge knjige, za čisto novo knjigo o tem ali onem predmetu, za novo knjigo, ki pride iz Slovenije ali pa za knjige, ki izidejo pri italijanskih založbah in ki jih uporabljajo tudi v naših šolah. Doživeli pa smo tudi pravo čudo: V PETEK ZVEČER SO URADNO ODPRLI STANDO V prenovljenih prostorih spet deluje največja goriška veleblagovnica Tudi Eorica je tako pridobila sodobno veleblagovnico z več kot 3.000 kv. metri prodajne površine ■ Standa v Gorici deluje že 40 let Izšli so akti arheološkega simpozija rp-izdaji z naslovom d ferro nel- Vlsontmo». Gre zan^or posegov na simpoziju o tem predzgodovinskem obdobju, ki je bil v palači Attems pred dvema letoma. Na tem simpoziju so zgodovinarji in arheologi preučili najnovejše ižsledske raziskovaU cev iz naše dežele in sosedne Slovenije. V knjigi je enajst poročil. Dr. Ugo Furlani poroča o izsledkih na Goriškem v povojnem času in še posebej obravnava raziskave ob vznožju Brd, od Moša do Bračana ter *ca-stellierije» m goriškem Krasu. O ljudeh, ki so živeli na tem področju sta poročala tudi prof. Giorgio Sta-cul s tržaške univerze in dr. Marina Moretti z zavoda za arheološko varstvo iz Trsta. V knjigi je tudi poročilo arheologa Draga Svoljšaka iz Nove Gorice o izkopavanjih pri Mostu na Soči v letih 1971 - 78. O tem smo v našem listu že poročali. Tudi dela drugih avtorjev obravnavajo predvsem arheološka najdi- Nad tri tisoč kvadratnih metrov površine bo v prenovljeni veleblagovnici Standa, ki so jo v petek zvečer svečano odprli. Prodajni pulti so za sej a j razvrščeni v treh nadstropjih (klet, pritličje in prvo nadstropje), do konca leta pa bodo najbrž usposobili še tretje nadstropje, kjer bodo v glavnem prodajali pohištvo in športne rekvizite za kampiranje in smučanje. Gorica je tako dobila zares sodobno veleblagovnico, kot smo jih vajeni videvati v sosedni Jugoslaviji ali v drugih evropskih državah. Prodajna površina pa se je skoro potrojila, saj je je bilo v stari blagovnici le 1.200 kv. metrov. Goriška prodajalna Standa je ena najstarejših tega podjetja, ki ima danes več sto podobnih prodajaln v državi. V Gorici so jo v vogalni stavbi Verdijevega korza in Ul: Con tavalle odprli že leta 1939. Prej je bila, g tej stavbi stara in častitljiva 'Trti?'danajskega tipa, rt zahajali goriški meŠMmiifldhiiiibi ^popili kavo in prp brdffftffRŠfriT?1 Vfth jff^e zahajal tudi, pred odhodom iz Gorice, slikar Lojze Špacapan in ker ni občasno imel denarja za plačilo kave, je kar pri priči napravil sliko, ki jo je dal natakarju. Kdo ve, če je katera teh šličic še danes ohranjena. Na petkovi otvoritvi je predsednik upravnega sveta Stande Mario Lupo povedal, da so v zadnjem času docela .obnovili notranji ustroj Stande v vsedržavnem merilu in da beleži družba danes spet finančne uspehe. Goriška veleblagovnica ni bila nikdar med pasivnimi in to je treba pripisati izrednemu položaju mesta ob meji. To posebnost je poudaril tudi direktor združenja trgovcev dr. Antonio Scarano, ki je dejal, da je naše mesto ne le stičišče različnih kultur marveč tudi gospodarsko stičišče različnih narodov in da se morajo prav jugoslovanskim kupcem zahvaliti, da je danes goriška trgovina tako cvetoča. Oglasil se je tudi goriški župan Pasquale De Simone, ki je pozdravil to obnovljeno pobudo velikega trgovskega podjetja in de- jal tudi, do so obstajale težave z izdajo gradbenega dovoljenja (seveda pa je pozabil ob tej priliki povedati, da je bil sredinski odbor nasproten temu dovoljenju in da so ga izdali le pod pritiskom levičarskih strank, sindikatov in uslužbencev Stande). Veleblagovnica bo torej služila ne le tukajšnjim kupcem, marveč predvsem Jugoslovanom, saj so pred obnovitvenimi deli računali, da je bilo kar 70 odst. kupcev v tej trgovini Jugoslovanov. V goriški Standi je sedaj zaposlenih 67 ljudi (pred tremi leti jih je bilo 90), od teh jih 13 dela po sistemu part-time, torej samo pol dneva. Črnogorski otroci v Furlaniji Sredi tedna pride Ki? JU-,-,, v . videmsko pokrajino skupina 40 otrok iz Črne gore v spremstvu dveh vzgojiteljic. Dva tedna bodo gostje sindikata gradbenih delavcev v Vidmu. Gre za izraz solidarnosti furlanskih gradbenikov do otrok iz jugoslovanske republike, ki jo prizadel potres. Poškodovan nos Včeraj popoldne so sprejeli v gori-ško bolnišnico Ladislava-Ratkota Cotiča z Vrha štev. 24/a. Padel je z zidarskega odra v Ul. sv. Mihaela v Štandrežu in si poškodoval nos. *« I Obveščamo cenjene člane in stranke, da bodo uradi SDGZ v Gorici, Travnik 11, zaprti zaradi dopusta od 7. do 22. avgusta. Slovensko deželno gospodarsko združenje knjiga se je pocenila. Gre za slovensko knjigo «Naš jezik*, ki jo uporabljajo v 2. razredu nižje srednje šole, Lani je stala 2.800 lir, letos pa samo 1.000 lir. Sicer smo kmalu razvozlali uganko. Gre za precej skrajšano knjigo z istim naslovom. Najdražja sta slovenski in italijanski pravopis. Slovenski pravopis stane 19.000 lir, «dizionario Palazzi* pa 16.500 lir. Cene drugih knjig pa so precej nižje, za nekatere je treba odšteti le po nekaj tisočakov. Sicer pa je popolna oskrba s šolskimi knjigami kar precej draga. Dijak, ki zapusti osnovno šolo in se vpiše v prvi razred nižje srednje šole, si mora nabaviti približno 20 knjig in starši bodo morah v ta namen plačati približno 80.000 lir. V naslednjih letih nižje srednje šole bodo stroški precej nižji, ker nekatere knjige tudi v drugem in tretjem letniku. Nekaj manj je treba odšteti za nakup kompleta knjig, ki bodo služile v prvih razredih klasične gimnazije, učiteljišča in trgovske šole. Kako pa je z naročili smo hoteli vedeti pri upravnici Katoliške knjigarne. Več kot polovica dijakov je knjige že naročila. Nekateri se še niso odločili za nakup. Precej dijakov kupi knjige iz druge roke, kolikor so seveda še uporabne. Najdejo pa se tudi taki, ki odlašajo z naročilom, knjig in ti jih bodo naročili le kak dan pred začetkom šolskega leta. Tako bodo šli v šolo, ne da bi imeli knjige in pouk bo že od vsega začetka trpel. Če so cene knjig nekoliko ustaljene, pa ni tako z zvezki in drugim pisarniškim priborom. Papir se je v zadnjih letih večkrat podražil in za navaden zvezek je treba obšteti že po več stotakov. Začetek šolskega leta pa se naglo bliža. Kot poročajo uradni viri, se bo to pričelo 18. septembra. Zamudniki z naročili knjig naj kar pohitijo. Naš Mirko Kuzmin slavi danes 80. rojstni dan Danes slavi 80. rojstni dan Mirko Kuzmin iz Sovodenj, soustanovitelj in dolgo vrsto let aktiven član društva Skala v Gabrjah, prosvetni delavec, režiser samouk, in organizator, ki je pomagal na noge sovodenjski dramski skupini. Pa še nekaj. Mirko, pravzaprav njegova številna družina, saj je v družini š'est (itrok, jb' bll/u«ibn TISKOVNA KONFERENCA UPRAVITELJEV BAZENA SREDI NAJHUJŠE POLETNE VROČINE OMEJITVE V POSLOVANJU BAZENA? Goriška občina ne spoštuje sprejetih obveznosti za kritje primanjkljaja (49 milijonov lir) plavalnega bazena - Župan obljubil svoje zanimanje Zaradi primanjkljaja v bilanci u-prave goriškega občinskega bazena, ki je v letošnjem letu dosegel te 49 milijonov lir, in znatnega zmanjšanja obiskovalcev, grozi, J bo sredi poletja uprava prisiljena zmanjšati umik ali celo do nadaljnjega zapreti bazen za javnost. Ta problem, je bil glavna tema srečanja s predstavniki tiska, ki so ga sklicali odgovorni pri Cesta GORICA - TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI Sovodnje - Gorica ■ IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE, TRGOVINE, GOSTIŠČA ■ RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA ■ SESTAVLJIVE POLICE 1 šča na Krasu. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiimiiimiiiniiiiiimiiiiinimiiiiiiiiiiiii...........................um ŽE NA JESEN BO DOSEGEL ANHOVO Plinovod bo kmalu dajal metan tovarnam na področju Nove Gorite V bodoče mislijo plinovod povezati z italijanskim Ko gremo na izlet v okolico No ve Gorice, tu pa tam vidimo delavce, ki kopljejo reve in vanje polagajo debele cevi, cevi bodočega plinovoda., Po Vipavski dolini so ta dela opravili že letos spomladi. Kmalu, najbrž že v oktobru, bodo s plinovidom povezali tudi anhov- INTER CENTRO ŠPORT Tržaška cesta (nasproti GORICA letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda) Tel. 30910 - 32731-2-3 VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK — vse za tenis — oprema za podvodni ribolov — velika izbira gumijastih čolnov — ski-rolke za smučanje po travi — oprema za alpinizem VSE PO KONKURENČNIH CENAH — šotori in rekviziti za kampiranje — počitniške prikolice — športni čevlji najboljših znamk — športna konfekcija OBIŠČITE NAS sko cementarno in že takrat bo ta velika tovarna pričela delovati s plinom-metanom. Kot je znano, se je v zadnjih letih vsa Slovenija povezala s plinovodom, ki ga uporabljajo tako v industrijske kot gospodarske namene. Plin dobavljajo iz vzhodnoevropskih držav. Iz Sovjetske zveze so speljali plinovod tudi v Avstrijo in kmalu bo dosegel tudi Italijo. Italijansko plinovodsko o-mrežje pa bo kmalu povezano tudi s plinovodom iz Alžirije, tako da bo v državo metan pritekal kar iz dveh krajev. Medtem ko je v Italiji metan še vedno cenejši od gorilnega olja-mazuta, pa je v Jugoslaviji metan dražji od mazuta do petnajst odstotkov. To tudi, ker so sovjetske prodajne cene tega plina zelo visoke in vse države, ki ga uporabljajo, to ceno precej občutijo. Na področju Nove Gorice bodo plin uporabljale številne tovarne: že omenjena anhovska cementarna, Meblo, Gostol, Goriške opekarne, Solkanska industrija apna. Salonit v Anhovem bo eden od največjih uporabnikov plina. Trošil bo 20.000 kubičnih metrov plina na uro. Sicer pa so naprave nove tovarne, ki so jo zgradili pred komaj dvema letoma, pripravne tako za uporabo plina kot mazuta in tudi premoga. Načrtovalci so namreč imeli preu seboj možnost, da bo eno ali drugo gorivo iz uvoza tu pa tam zmanjkalo. Med Novo Gorico in Gorico so svoj čas tekli pogovori, da bi na našem področju povezali italijanski plinovod z jugoslovanskim in tako izkoriščali plin z ene ali druge strani v trenutkih, ko bi na eni ali na dragi strani prišlo do pomanjkanja. Ti pogovori so za sedaj obtičali, najbrž pa bo postalo kar nujno, da se ta namera uresniči. Na Peči je umrla Matilda Prinčič Pred dnevi so se na Peči poslovili od 77-letne Matilde Prinčič vd. Marušič. Rodila se je 27. aprila 1902 v Cerovem, avgusta leta 1924 se je poročila na Peč. Imela je štiri o-troke, vendar so ji vsi trije sinovi umrli: eden je padel v partizanih, drugi je umrl zaradi posledic prometne nesreče, tretjega Ludvika, ki je bil nekaj časa tudi predsednik presvet nega društva Skala, pa je pobrala bolezen pred štirimi leti. Živa je le hči Marija, ki se je poročila v Lom bardijo. Zadnja leta je pokojnica živela pri snahi Jolandi. Kljub temu, da jo je življenje več krat hudo bičalo, je znala ohrani ti veder značaj in z njim prjljublje nost pri znancih. Bila je tudi zvesta bralka našega časopisa. združenju «Gorizia nuoto*, da bi o-brazložili javnosti vse težave, s katerimi se srečujejo pri upravi bazena. Pred tremi leti, ko se je zaključila gradnja težko pričakovanega objekta, ki je goriško občinsko upravo stal skoraj eno milijardo lir, ga je prevzela v upravljanje «Gorizia nuoto*, ki je bila prav takrat ustanovljena s sodelovanjem raznih organizacij iz naše občine. V prvem letu delovanja je obiskovalo omenjene prostore precejšnje število ljudi. Večkrat so morali zaradi prevelikega števila obiskovalcev kar sredi dneva zapreti vhodna vrata, saj so našteli tudi do osemsto ljudi, četudi zmorejo prostori največ do petsto plavalcev. Naval iz prvega leta, ko .je bil bazen za Gorico nekaj novega in je vladalo za ta objekt precejšnje zanimanje, je kmalu začel poje- j mati. Po dvoletnem delovanju se jej zmanjšalo obiskovanje za celih tiri- ] deset odstotkov. Poleg tega, da se je zmanjšalo j število obiskovalcev, kar je že sa-j mo po sebi privedlo do precejšnjega primanjkljaja, je občinska uprava j odklonila organizaciji cGorizia nuo-; to* vsakršni prispevek za vzdrževa- j nje objekta, četudi pogodba predvi- j deva 10 milijonov lir letno. To pr,; je po mnenju predsednika goriške j plavalne organizacije Olive privedlo | do velikega primanjkljaja v bilanci, ki je v letošnjem letu dosegel 49 mi-lijonov lir. Predsednik Oliva in odbornik Hvalič sta obtožila goriško občinsko u-pravo, da ne spoštuje dogovorov, ki so jih sprejeli ob prevzemu upravljanja kompleksa občinskega bazena s strani »Gorizia nuoto*, sklicujoč se na neobstoječe pomanjkljivosti v statutu zgoraj omenjene organizacije. Če občinska uprava ne bo v najkrajšem času poskrbela za kritje finančnega primanjkljaja, kot predvideva pogodba, bo uprava občinskega bazena prisiljena sprejeti nujne ukrepe, ki bi v precejšnji meri prizadeli vse ljubitelje plavanja iz Gorice in okolice. Prvi taki u-krep bo verjetno stopil v veljavo v kratkem in predvideva zmanjšanje urnika od sedanjih dvanajst ur na šest, od 13. do 19. ure. S tem bi odpustili skoraj deset delavcev (vse nestalne, deset rednih delavcev bi ostalo na delu), kar bi, privedlo do zmanjšanja primanjkljaja za pet milijonov lir. Po mnenju odbornika Hvaliča je to alarmni zvonec, ki najavlja večjo krizo, ki bi lahko pri- vedla do prekinjenja obratovanja izredno pomembnega objekta. Še pretluo je tisk objavil poročilo o tej tiskovni konferenci, so o njej izvedeli tudi na občini. Včeraj popoldne je goriški župan De Simone poslal predsedniku združenja «Go-rizia nuoto* pismo, v katerem se obvezuje, da bodo stvar na občini temeljito preučili. Zaradf tega, tako so nam sporočili včeraj popoldne z združenja «Gorizia nuoto*, velja do nadaljnjega urnik odprtja bazena od 10. do 22. ure. je ponoj kot prvih raznašalcev našega dnevnik* in je to delo skrbno in vestno opravljal skoraj 25 let. Za n® dnevnik pa se je tudi druga« zanimal. Ko ga je navsezgodaj p*[ sil od hiše do hiše, se je povs0“ pozanimal, kaj se v vasi doga)3-. Če je bilo kaj novega, je tsk°J telefonsko poklical naše goriško uredništvo in opozoril na novost Bil je tako naš vsestranski **■ tradnik. Slavljenec se je rodil v SoW^ njah, v družini, ki je menda pr»la v naše kraje iz daljne Vojvodin*' Življenjsko družico si je poi»" v Sovodnjah. Dolgo vrsto let J delal v tržiški ladjedelnici, kjer Je dočakal tudi upokojitev. Takoj P? vojni se je za nekaj časa dseo v Kranj, kamor naj bi odšla tu* družina. Po vrnitvi domov, se zaposlil v ladjedelnici, kjer je čakal predčasno upokojitev, vojni invalid. Tudi kot upokojenec se je v'f' stransko zanimal za prosvetno « javnosti na vasi tor se redno ud*" leževal vseh prireditev. Sicer P rad stopi v bližnji kulturni do® tudi zdaj, čeprav ga jc težka ope racija kar precej zdelala in i® osem križev le svojo težo. Dragi Mirko, iskrene čestitke današnjem jubileju, iskrena hrt* za dolgoletno požrtvovalno P0^ pri širjenju in raznašanju naše* dnevnika ter srčna želja, da te še mnogo let imeli med naš'1* zvestimi bralci. Prijatelji iz uredništva in uprave’ Danes praznuje v Sovodnjoh 80. rojstni dan tata MIRKO KUZMINOV Ob visokem jubileju mu če' stitajo otroci z družinami. Razna obvestila Mladinski krožek iz Gorice PrlL di v sodelovanju z Mladinskim borom SKGZ tudi letos mladji seminar v Bohinju in sicer od ' do 9. septembra. Prijave sprti? majo na sedežu SKGZ (Mladih* odbor) v Ul. Malta 2. c Otroci, ki so v koloniji v , VtMttjf," sč",'bodo vrnili domo? . Gorico, 'ha Travnik, 10. avgusta; 12.30. Ofii-Jz kolonije v Gorjah P 13. avgusta. Kdor hoče pisati kom v kolonije, lahko piše na naslov: Počitniška kolonija bljana center 52394 Savudrja 'f Hrvaško Primorje (Jugoslarij*' tel. (053) 74617; Počitniška kolo®« Zgornje Gorje pri Bledu 65, m" Slovenija (Jugoslavija). Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «1 ragazzi v*® ti dal Brasile*. G. Pečk in liver. Prepovedan mladini ^ 14. letom. CORSO Zaprto zaradi dopusta-VITTORIA 15.30—22.00 «Sexomaria. Prepovedan mladini pod 18 leV> Tržič EXCELS1()R 15.00—22.00 «Contrtrf pina». PRINCIPE 15.00-22.00 «La »v® zione sessuale in America*. DEŽURNA LEKARNA V GORfC’v Danes ves dan in Donoči J®i Gorici ves dan in ponoči dežurna lekarna Villa^jj. Giusto, Corso Italia 244, tel. ZAHVALA Ob težki izgubi naše- nepozabne MATILDE PRINČIČ vd. MARUŠIČ 1 1 se toplo zahvaljujemo g. župnikom, darovalcem cvetja, p®v' skemu zbora Rupa - Peč in vsem, ki so nam v bridkem trenutku stali ob strani ali na kateri koli način počastili njen spomin- Hči Marija in zet Lodovico, nevesti Jolanda in Rozina z nečaki in drugi sorodnik’ Peč, 5. avgusta 1979 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujejo vsem, ki so z nami sočustvovali izgubi našega dragega MARIA SAHERJA Posebna zahvala pevcem in pevovodji, g. župniku, govorčkom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način P0' častili njegov spomin. Žalujoči žena Lucia, hči Francesc* in drugo sorodstvo Pevma, 5. avgusta 1979 ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre in tete MARIJE VIŽINTIN vd. TAVČAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji P0**' Posebna zahvala gospodu župniku Komjancu in darovalce01 cvetja. Brat Ivan % družino, sestra Ana , in nečaki Zagreb, Sovodnje, 5. avgusta 1979 KULTURA ' >./.;/ -v-f. jV£fc4J PODATKOV^ OB KONCU SEZONE^ 1978-79 V SEDMIH SEZONAH IMEL TPPZ NAD 3 MILIJONE POSLUŠALCEV $Qmo v minuli sezoni je zbor imel 28 nastopov in nad 40.000 poslušalcev - Poprečno je bilo na odrih 120 članov zbora , Tržaški partizanski pevski zbor 1® Pfejšnjo soboto z nastopom v “®glianu pri Ronkah zaključil svojo sedmo sezono. Dirigent O-s*ar Kjuder vodi o delovanju zbo-natančno evidenco, zato ni ni-Koli v zadregi, ko posreduje po-oatke. Predno pa si bomo po-orobneje ogledali, kako je zbor p* >n potoval od lanskega sep-*on>bra do prejšnje sobote, ne bo ?“Več, če podamo tudi nekaj globalnih številk od začetka do danes. V sedmih letih je zbor imel 187 nastopov, S 131 avtobusi je na svo-fS turnejah prevozil nr. stotisoče Suometrov in imel po približnih n^nah 3.011.000 poslušalcev. Pel j*.* * * * v desetih jezikih. Največ pes-l na njegovih programih je bi-0 seveda slovenskih in ostalih Jugoslovanskih narodov, ostale pa s° bile ruske, italijanske, poljske. Panske, nemške, grške, angleške * Pesmi drugih narodov. Pesmi narodnoosvobodilnega boja in odporništva je bilo na programih od *j\do 70 od sto, ostale pa so bile Uelavske pesmi in pesmi narodov retjega sveta v njihovih priza-evanjih za svobodo in boljše živ- ‘Jenje. . Nastopal je pretežno po Sloveniji j1* Jugoslaviji ter po naši deželi f1 v Italiji, pot pa ga je vodila Udi v druge evropske države. Pel je Pred preprostimi poslušalci, de-avci jn brneti, pred mladino, biv-■rni borci in aktivisti, pel pa je Udi pred visokimi državniki s Predsednikom SFRJ Titom na če-U- Na svojih potovanjih je bil v pretežni meri gost raznih bor-evskih in drugih organizacij, naj-^nukrat na povabilo Zveze borcev , [oveni je in Jugoslavije, zveze *vsih partizanskih borcev Italije Nnn ANPI, Zveze bivših borcev . Koroške, komunistične parti-Je> društev, ki so včlanjena v Slo-unsko prosvetno zvezo oziroma .. UZ, raznih občinskih in pokra-, J'nskih uprav in drugih organi- *9nj. » ^ svoje ustanovitve do danes, e, izvzamemo prvi dve leti ob-> -F je zbor naštudiral tri zao-rozene programske cikluse in t"Upno okrog 85 pesmi. Naslovi jf " ciklusov so: Partizanski mi-].n8. Partizanska balada in Zem-JU in narodi. Ta poslednji c.klus ? deli na tri pododdelke: delav-*e' borbene in pesmi tretjega ,.eta. Kraju in času primerno [ugent kombinira program japs-. J*.lz vseh treh ciklusov tako. da Puje za pretežno slovensko občin-?Vo največ slovenskih pesmi, za Fetežno italijansko največ ita- “Janskih itd. zb)! Prav'kar zaključeni sezoni je v°ur nastopil 28-krat, največkrat Sloveniji oziroma Jugoslaviji in * naši deželi. Poprečno je bilo na šji e® koncertu okrog 1500 poslu- cev ali skupno okrog 42.000 v Koni. Razen tega je imel zbor še Vo® snemanje za koprski radio in "prenosov Partizanske balade na vaje in včasih tudi na bližnje koncerte, mnogokrat pa je število nastopajočih odvisno tudi od velikosti odrov. Med pevci je še vedno okrog 70 bivših borcev in aktivistov, o-stali so že njihovi sinovi ali drugi mladi ljudje. Poprečna starost je tako sedaj od 40 do 45 let. V minuli sezoni so se v zbor vključili štirje novi pevci in trije orkestra-ši. V tej zvezi je Kjuder dejal, da zbor nobenemu pevcu ne zapira vrat in vsakdo, ki ni član kakšnega drugega delujočega zbora, je v vrstah partizanskih pevcev dobrodošel. In še nekaj besed o načrtih za novo cezono. Tretji program bo ostal še vedno na repertoarju in seveda tudi prejšnja dva. Četrti za zdaj še ni v zamislih, čeprav idej zanj ne manjka. Novo sezono bo zbor začel že v septembru in najprej bo 2. septembra nasto- pil v dirigentovi domači vasi Lo-njerju za praznik tiska, nato pa v septembru še v Chioggi in v Padovi na povabilo VZPI - ANPI, 6. oktobra pa bo gost ZZB Slovenije in sicer na zaključnem srečanju delegacij bivših partizanskih borcev iz vse Evrope, ki so se borili v drugi svetovni vojni na slovenskih tleh. Koncert bo v Portorožu. Potem so že načrtovani nastopi v Mariboru, v Ravnah na Koroškem in še kje. V načrtu je tudi nova stereo plošča. Problemi: mnogo jih je, toda glavni je vprašanje prostorov. Soba za vaje v Bazovici je mnogo pretesna, pretesna postaja tudi za inventar, ki je iz leta z leto obsežnejši. Sama partizanska vztrajnost za rešitev prav vseh problemov najbrž ne bo zadoščala, pomagati bodo morale javne in slovenske ustanove, (jk) OB ALTIERIJEVI RETROSPEKTIVNI RAZSTAVI V GRADIŠČU Dolgo in plodno ustvarjanje temperamentnega umetnika Prvine slikarjeve resničnosti so onstran «zaznavnega», ali bolje v svojskosti zaznavnosti barv Duo Miloš Pahor (flavta! - Dina Slama (čembalo) z napovedovalko v narodni noši med koncertom na dvorišču »Kraškega muzeja« v Repnu j® koprski in ljubljanski televizi- 95 ri te nastope je imel skupno jj, VaJ, To pomeni, da je zbor tu-v v pretekli sezoni obdržal ra-n prejšnjih sezon kar zadeva stope, ki se vedno sučejo med 45 'n 30. minuli sezoni je zbor štel 135 ariov (pevcev, ^rkestrašev in rektorjev), seveda pa vsi niso vedno K.ast°Pali tako, da ie popreč-l?fi 0 na vsakem koncertu okrog j. ^stopajočih. To je tudi ra-2^ ‘jivo, saj so zborovi pevci iz hrihas’ od Nabrežine do Miljskih turi- v’ kar predstavlja za mnoge fari* nemaJhno finančno žrtev za-Prevozov z lastnimi sredstvi .........................n.............................".. TRIDESETE DUBROVNIŠKE POLETNE IGRE Imenitna jugoslovanska in mednarodna družba umetnikov z različnih področij Dobro so letos zastopani v repertoarju tudi slovenski glasbeni umetniki Tridesetič so dvignili festivalsko zastavo z geslom LIBLRTAS, tridesetič ta festival, ki skuša vsako leto zbrati, kar je v Ju goslaviji najboljšega na področju umetniškega ustvarjanja iz preteklosti in sedanjosti, potrjuje svojo pomembno kulturno vlogo tudi v svetovnem merilu, v posredovanju kulturnih vrednot drugih narodov. Mesto Dubrovnik s svojo bogato kulturno tradicijo zlasti na gledališkem področju, sa.i je znano, da so imeli gledališče na prostem že sredi XV. stoletja, pa tudi tovrstna literatura izpričuje intenzivno gledališko ustvarjalnost, prav tako zanimivo po syojih i glasbenih u-stvarjalcih, .je bilo kot najbolj primemo in poklicano, da na eni strani oživi umetniška dela iz stare kulturne zakladnice v kar najdbo ljši h interpretacijah, na drugi pa. da vzbudi ustvarjalna snovanja sodobnih umetnikov. Saj je prav dubrovniški festival posredno pomagal odkrivati vrednote in lepoto starih del. ob katerih so rasle in se še nadaljujejo proučevanja z raznih gledišč. Poleg umetnikov in umetniških ansamblov iz vse Jugoslavije se oglašajo tudi znanstveni proučevalci in ocenjevalci kulturnih zapuščin, ki s svojimi prispevki nemalo pripomorejo pri razčiščevanju zgodovinskih in estetskih problemov. Poleg tega dubrovniški festival najbolj široko odpira vrata vrhunskim umetniškim ustvaritvam drugih narodov z vseh področij: dramske, glasbene, scensko glasbene in gibne umetnosti. Predaleč bi prišli, če bi se spuščali že samo v uprizoritve Shakespearovih del (ki jih je bilo 16 v 314 izvedbah), ali v predstave del Marina Držiča, kaj šele v ogromno število koncertov najboljših domačih umetnikov in u-metniških ansamblov, kakor so Slovenska filharmonija, Zagreb- ški solisti. Zagrebška filharmonija, Zagrebški simfoniki RTV Zagreb, Simfonični orkester RTV Ljubljana, Beograjska filharmonija. simfonični orkester RTV Beograd, iz inozemstva pa slavni orkestri iz Leipziga, Češka filharmonija, orkestri iz Londona, Le ningrajska filharmonija ter Solisti di Roma, da navedem le nekaj od številnih še drugih, ki so se zvrstili v 30 letih v Dubrovniku. Pa še razni domači in inozemski operni ansambli, večji ali manjši vokalno - instrumentalni ansambli, specializirana za reprodukcijo glasbe iz določenih u-stvarjalnih epoh, baletne in druge plesne skupine, ljudsko-plesne skupine ter ansambli za sodobna glasbena ustvarjalna stremljenja. Nemogoče bi bilo vsaj približno predstaviti bralcem ogromno število izvajanih del na do sedaj dokumentiranih preko 2501! prireditvah dramskih uprizoritev in opernih predstav, recitacijskih večerov, koncertov solistične, komorne, simfonične in vokalno-in strumentalne narave, baletnih in drugih plesnih nastopov ter večerov ljudskih pesmi1 in plesov jugoslovanskih in drugih narodov. Že po teh bežnih podatkih lahko pretehtamo pomembnost dubrovniškega festivala, ki dostojno posreduje vključevanje kulturnega in umetniškega potenciala jugoslovanskih narodov kot prinos k splošnim kulturnim prizadevanjem človeštva, kakor na drugi stran, tudi enako posreduje kulturne in umetniške vrednote drugih narodov — v obogatenje lastne kulture. To pa že samo po sebi služi k medsebojnemu spoznavanju in pristnejšemu zbliževanju. Prednost Dubrovnika ni samo v tem, da njegova arhitektura in mestna prostorska struktura znotraj obzidja in v starih trdnjavah nudi prekrasne ambiente za prizorišča in vse vrste koncertov revije št. 83 S8* ®d nama je nova številka me- a Dan. Uvodno stran je ""•■II ........................um.■•■milili........................umili'........................................•>••■*•'"••• Za Stolpec mladih sta tokrat svoja sestavka napisali mladi zamejski «ustvarjalki» Tatjana Rojc in Marija Kostnapfel. Mladi, a vsekakor obetajoči avtorici, sta zapisoma dali naslov Minevanje, vredno človeka, oziroma In si sam. Marija Kostnapfel je s pesmijo In si sam prejela na tekmovanju ob Mednarodnem letu otroka, prvo nagrado. Sledi razgovor z mladim inženirjem Emilom Abelafom, ki nosi naslov Ljubim Kras in vedno bolj se nanj navezujem. Na vrsti sta še dve pesmi; Vladimir Kos Konfi-teor na koncu binkoštne nedelje in Milena Merlak Počastimo spet Odrešenikovo skrivnost. ku ^Prepustil« svojemu uredniku -'u Mermolji, ki je svoje-vrajstavku dal naslov Trdne Not °^e' ^aP*s Di lahko označili slov spodbudo k nadaljemu delu nJoi^ke manjšine v Italiji. Mer-j W zaključuje svoj prispevek jo .^lednjimi besedami: »Težko liltirK 'sati t°. kar srno s' z ve‘ ka» kbftom priborili, to kar pobe napredku celotne druž- ba p- ^ članek Karla Siškovi-Ulf "J nosi naslov Kako smo vo-■ Na vrsti je tretje r.adalje- v4n. ___ ttim!6 .Radije' z naslovom Boj za ga Avtor izredno zammive- Ujkmka je mladi znanstvenik pravi,Koren- Breda Pahor je pri-h-žači razgovor z Marto Ivašič, ta j 0 občinsko svetovalko. Mar-klaivi Poučuje na slovenskem Čovin ern liceju filozofijo in zgo-kert ° !n Je prav gotovo ena iz-Venk naiaktivnejših zamejskih Slo-lakv' ^ celotnega razgovora bi So a Povzeli nekatere misli, ki Iva^goie najizrazitejše. Marta da' č je v pogovoru podčrtala, s°var 'e Prod v sem vredno pote-haka-1 Pa to, kar verjameš, za «ai r kar ti daje zadoščenje, haJ® vredno živeti le, ko nekaj Pfen?- iz lastnega hotenja in Mari 'va,nia' Sledi zapis Marka ^lank 'Ca P^šču; v svojem Pjeno" 50 j® avtor lotil Gorice, it, skoraj provincialne zaprto-skih nJenoga odpora do mladin-kpat J*°. k živa Gruden je to-član .Prispevala izredno zanimiv »ter, ( °ziroma nasvet za kori-V ot, ki nosi naslov Vabilo bočijo. Zapis bogatijo pre- lepi fotografski posnetki, ki nas kar vabijo v Benečijo. Že smo pri rubriki Globus, kjer beremo, da tudi trava govori. Na vrsti sta spominski zapis Sergija Premurja z naslovom Spomin na otok m članek Kako v hribe, ki ga je prispeval Duško Jelinčič. Vojko Colja pa je objavil sestavek, ki se popolnoma sklada z nevzdržno vročino letošnjega poletja z naslovom Pozor. Nevihte! Bistra Soča. Sledi članek Rudija Pavšiča Samo Bron. Miha Renko je pričujoči številki prispeval prozni tekst Vajenec — odlomek iz daljše povesti; ilustriral pa ga je Silvan Bevčar. Na zadnjih straneh so Vilfanova pisma sinu m še rubrika Ocene m misli. Ub koncu beremo še zapis Dušana Jelinčiča o pevcu Bobu Dylanu in prispevek Borisa štreklja z naslovom Nevarnost stekline, (vb) MLADIKA ŠT. 6-7 Pričujoča 6. in 7. številka Mladike se zečenja s sestavkom^ V iskanju novih političnih poti. Sledi nadaljevanje dnevnika Lada Piščanca V zelenih daljavah božje bodočnosti. Na vrsti je rubrika Pod črto s tremi zapisi in sicer Ti nepoboljšljivi vključevala, Tv omrežje za Slovence in televizijska nadaljevanka »Holokavst*. Ivan Artač je prispeva! prozni sestavek z naslovom Prvi maj. Novela je prijela tretjo na brado na natečaiu Mladike. Na vrsti je članek Vinka Ošlaka z naslovom Ali res povsod napre duiemo. Avtor je razmišljanje prioravil za Šmarnice 19. maja 1979 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Že smo pri rubriki Za žene in dekleta; Bruna Pertot je zapis namenila zdravilnim rastlinam in mu dala naslov Šopek opoja: ža-belj. timijan in rožmarin. Iz dnevnika mlade družine je »Ona* prispevala sestavek Zarečenega kruha se največ poje. Profesor Martin Jevnikar je v svojem članku orisal zgodovino in delovanje revije Dan; pričujoči številki je prispeval še recenzijo pesniške zbirke Miroslava Košute Pesmi. Na vrsti so še tri rubrike in sicer Staro in novo, Antena in Ocene; le tej je pisatelj Lev Detela prispeval zapis Pisateljsko srečanje na Koroškm. V vasici Breze na Koroškem se vsako leta shajajo pisatelji iz mnogih evropskih držav, kjer se poglabljajo o nekaterih značilnih aktualnih problemih in o vlogi literature. Sledita članka Pavla Merkuja Žive besede v naših narečjih in prispevek Drobci iz manjšinskega sveta s oodnaslo-vom World minorities II, ki ga je zapisal Ivo Jevnikar. (v. 1.) pod vedrim nebom, temveč tudi v tem, da s festivalom tesno živi in na razne načine, vsaj posredno. sodeluje vse mesto, tako da tudi pri tujih turistih vzbuja občutek neke domačnosti. Vsi koncerti, kakor tudi druge prireditve, so razprodani. Zlasti veliko je mladih poslušalcev oziroma gledalcev in to domačih kakor iz inozemstva. V mestu, kakor okolici izven obzidja, je pravo festivalsko vrvenje, povsod se srečuješ z umetniki, kolegi-poroče-valci, radijskimi in televizijskimi delavci, povsod se vrstijo razne scenske in svetlobnostne priprave, vrstijo se konference za tisk in radio... kar. vzbuja posebno navdušujoče, svečano vzdušje že mimo samih prireditev m koncertov. V okviru 30-letnice Dubrovniških poletnih iger pa je že bilo in še bo v nadaljnjem nekaj pri-godnih, dogodkov. Ansambel ljudskih pesmi in plesov »Taneč* iz Skopja je v Dubrovniku, kjer vsako leto uspešno nastopa na festivalu, proslavil 30-letnico svojega obstoja in delovanja. Zagrebška diskografska hiša »Jugoton* bo predstavila gramofonsko ploščo z deli dubrovniških skladateljev Ivana Mane Jarnoviča in Luke ter Antona Sorkočeviča. Prav tako bo ista ustanova izdala gramofonski plošči z izvajanji baritonista Vladimira Ruždjaka in pianista Juriče Mura ja in pa ploščo s fragmenti iz «Dubrovniške trilogije* Iva Vojnoviča ter ploščo s poezijo dubrovniškega pesnika Lu: ke Paljetka. Pregled programa v prospektu kaže, da je le-ta sestavljen z deli od renesanse do sodobnih iskanj; kar zadeva jugoslovanske avtorje jih pretežno predstavljajo zbori Branko Krsmanovič iz Beograda, zbor Collegium cantorum iz Prištine in Slovenski vokalni oktet, med večjimi deli pa sta Papando-pulov oratorij Čredo in Ivančiče-va Maša v D-duru, nadalje komorna simfonična dela Stjepana Šuleka, Dimitrija Žebreta, Saka-ča, Slavenskega, Maleca, Sorkočeviča, Jarnoviča, Bručija, Kuljeri-ča, Proševa, Gotovca, Kamila Ma-ška in Horvata. Med pomembnejšimi domačimi solisti in ansambli naj navedem tudi udeležence iz Slovenije: mezzosopranistka Eva Novšak - Houš-ka, flavtistka Irena Grafenauer, dirigent Anton Kolar, simfonični orkester RTV Ljubljana z dirigentom Samom Hubadom in Slovenski vokalni oktet. V večje izvajalske skupine sodijo Zagrebški simfoniki RTV Zagreb z zborom RTV Zagreb in Beograd ter z mladinskim zborom «Pavao Markovac*, ki so pod Oskarjem Danonom izvedli Papandopulov Čredo, dalje zagrebška filharmonija, ki je z zborom »Ivan Goran Kovačič* pod Lovrom Matačičem ter s solisti Margaret Priče, Ružo Pospiš-Bal-dani, Nikolajem Geddn in Luigi-jem Ronijem izvedi i Verdijev Re-quiem: med ostalimi solisti so i-mena: Vladimir Ruždjak, bariton, pianista Juriča Muraj in Vladimir Krpan, basirt Miroslav Čan-galovič in violinist Jovan Kolundji-ja. Med inozemskim pa pianisti: Alexis Weissenberg Pariza, Rudolf Firkusnv iz ZDA, Aleksander Slobodianik ter Vladimir Kraj-njev iz ZSSR, violinist Gideon Kre-mer iz ZSSR, Godalni kvartet iz Avstralije, dirigent Ernest Bour iz Pariza, violinist Henryk Sze-ryng, ki so ga pred nekaj dnevi imenovali za častnega člana an sambla Zagrebških solistov. Les percussions de Strassbourg, Praš ki madrigalisti, Martha Graham Dance compan.v iz ZDA, violonč" list Paul Tortelier iz Pariza, Ali-rio Diaz — kitara — iz Venezuele, pianist Farnes Tocco iz ZDA, Collegium vocale iz Koelna, orkester Filharmonia iz Londona, organist Garri Grodberg iz Moskve, Leningrajska filharmonija in drugi. Kakor vidimo, poleg jugoslovanskih umetnikov in umetniških ansamblov tudi pomembna mednarodna udeležba. O nekaterih koncertih, ki smo jih obiskali, bomo poročali v prihodnjem prispevku. IVAN SILIČ V zapovrstju antoloških razstav, ki jih občina Gradišče že deset let sem prireja v poletnih mesecih umetnikom naše dežele, je letos v palači Tomani na vrsti retrospektivna razstava slikarja Sergia Altierija. Razstavo so z velikim zanimanjem pričakovali ljubitelji Altie-rijevih olj posebno našega ožjega, goriškega prostora. Slikar je namreč doma iz Koprivnega, kjer živi in dela nekam odmaknjen, vendar pa zelo poznan in popularen, kar je podčrtal ob otvoritvi razstave tudi kritik T. M. Maniacco. Podčrtal pa je tudi nekaj, kar nas je nekoliko presenetilo, in sicer, da je treba AL tierijev opus motriti ne le skozi barvnost, pač pa predvsem prisluhniti problemom, ki so bili pravi kvas umetnikovemu snovanju, v prvi vrsti njegovi socialni tematiki. Upravičeno smo iskali odgovora na to vprašanje na ogledu razstave, ki naj bi bila bistven pregled njegove tridesetletne likovne dejavnosti: upravičeno tudi zato, ker nam slikar «doma» skopo postreže z osebnimi in sploh z razstavami (po dolgem času in srečnem naključju je bila zadnja pred letom dni v Pas-sarianu). Altderi je namreč eden redkih slikarjev ki se poklicno ukvarja s slikanjem, zato je razumljivo, da gredo njegove slike prej v prodajo kot pa na razstavo, se pravi da slika Dogosto po naročilu. To pa je tudi krivo, da pričujoča razstava n« vsebinsko tako pregledna, kakor bi bilo pričakovati. Maniaccova trditev o Altierijevi socialni komponenti posameznega obiskovalca ne prepriča, pač pa ga izziva, da jo raziskuje v vseh možnih namigih predvsem prvega slikarjevega obdobja. Dejstvo pa .je, da se iz začetnih namigov slikar temu vprašanju čedalje bolj odmika. Slikarjeva razvojna pot je torej že od samega začetka kazala, da se pomika v drugo smer. Če mu je prve likovne napotke posredoval sosed iz Krmina sli- kar Gigi Castellani, se je pa Al-tieri likovno osveščal v širšem prostoru: Goričana Gianandrea in Cenisi sta mu bila ob strani in ga navduševala s prijaznimi in dragocenimi nasveti, toda mladega slikarja je vse bolj prevzemalo tedanje furlansko razburjeno likovno ozračje. Furlanski prostor je bil v likovnem pogledu ob vstopu v današnjost tako rekoč dvojna mi-meza: po eni strani je bil odvisen od beneške kulturne preteklosti, po drugi pa je imel do mačo realnost za folkloro. V pr vih letih po prvi svetovni vojni je nova stvarnost zahtevala novih prijemov, kulturna elita pa je bila še vsa zagledana v zlato pre teklost in s tem utrjevala furlansko provincialnost. Mlajša generacija se je komaj prebila iz splošne letargije in se oglasila v letih 1930-31, in že je morala umolkniti. Bratje Basal-della (Mirko, Dino, Afro) so se izselili in se razvili drugod. Afro se je zadnji trenutek rešil pred režimskim »svetopisemstvom*! O-stali, med temi Zigaina, se bodo razvili šele po drugi svetovni vojni. Zato si lahko predstavljamo kakšno pogorišče je bil furlanski likovni prostor takoj po drugi svetovni vojni. Obnova se je začela dobesedno v odporniškem razpoloženju. Strnila pa se je okrog dveh osebnosti: to sta bila Pasolini in Žigama. Prvi je dia-lektalnost (v nasprotju s folklor-nostjo) zagovar.jal v besedi, drugi pa v slikarstvu. Altieri je navdušeno prisluhnil Zigainovemu in Pasolinijeveinu »neorealizmu*. Ni šlo za obujanje in pogrevanje nekdanjega Courbe-tovega realizma, pač pa za osveščanje nove stvarnosti zato je bil njihov neorealizem predvsem bojni krik proti vsej zlaganosti in provincialnosti. V stilnem pogledu se niti sam glasnik Zigaina ni zlepa orientiral, in se je mimo Rouditovih Kristusov ter Picassovega »posilstva* šele počasi dokopal do nove tematike in ustre- s: v ■ • ... / ' ' - -. - « - -- Simfonični orkester RTV Ljubljana z dirigentom Samom Hubadam in madžarskim pianist*« Deszojem Rankijem na Dubrovniških poletnih igrah 1979 zne govorice, se pravi do svojih «kmetov». Altierijev pristop k takšni tematiki nam zgovorno potrjuje razstavljena slika z naslovom »Ljudski praznik v Furlaniji* (1955), ki bi jo površni gledalec danes, po plohi naivcev, prisodil kar naivskemu razpoloženju, v resnici pa je hotel biti slikar pri tem motivu vesten in prodornejši zapisnikar, in zabeležiti kot pomemben vsak še tako neznaten podatek: iz ozadja furlanskih gričev je izčrtal nekakšno piramido in vanjo zgnetel ljudi iz vse bližnje okolice, živahnost vaškega praznika je tako rekoč ponazoril s pisanim mozaikom ljudi. Pravega realističnega vzdušja in socialnega občutja pa tu ne razberemo, kakor tudi ne v ostalih dveh »neorealističnih* delih v prvi dvorani. Po vsej verjetnosti je bilo to v njegovem snovanju le oklepaj, ki mu ga je narekovala tedanja likovna iniciativa, dejanske pa .je umetnik bil na tem, da bo po tej poti zašel spet v folkloro. V resnici pa se je Altieri ta čas že drugam usmerjal in vse bolj samostojno razvijal: čim smo se namreč iz prvega razstavnega prostora pomaknili v drugega, se nam zdi, da imamo o-pravka če že ne z drugim slikarjem, pa vsa j z drugim obdobjem istega slikarja. V resnici pa gre za dela, ki so nastala v istih letih kot prejšnja, če že ne pred temi. Njegova »Bela koča* (1349) je eden od prvih »spopadov* z barvno snovnostjo: gosta, kar se da «materialna» barva, težko razmazana po površini, Rouoltovo očrtane barvne mase so zaenkrat pravo prizorišče njegovih izrezov, ki so v motivnem pogledu bistve no že definirani in kot podatki skrajno nepomembni in celo indiferentni, če že ne nemarni: saj se napr. večkrat ponavlja naslov »Na griču*, kjer zaman iščeš kaj pregnantnega ali pa simboličnega pridiha; slikar kaže, da s* vsemu temu izmika. Tudi pogosta iteracija motiva o ljubimcih je sama po sebi generičen podatek. Se pravi človeška figura, ki je nekje v ospredju slikarjevega zanimanja, zaenkrat sploh ne kaže posebne fiziognomije, pač pa je enakovreden podatek z drugimi v prostoru, in v svoji indiferentni prisotnosti je le element v ritim dogajanja. Barvna gostota se je kmalu razredčila, ko se je vanjo prilila svetloba. Tu je Altieri jeva govorica dokončno dozorela. Osnovni motiv je odslej pravzaprav tišina, v kateri se razodevajo barvi ni prividi. V desetletju od 1359 do 1969 je predvsem značilno, kako si slikar išče pravo barvno «lego» za svoje meditacije: včasih se utaplja v morje zelenine, včasih pa ga še vznemirja očrtovanie («Park beneške vile*) z ekspresionističnimi «plameni» (»Na griču*, 1968), v zadnjem desetletju pa se razpoloženje pomiri in slikar je že onstran dogajanja: iz skrivnostne, vseobsegajoče temine in tišine se v luči rsizodeva.jo osladno rožnate v lilast odsev se prelivajoče prikazni. Altieri kaže, da se je tu neposredno povezal s flamsko in beneško preteklostjo in rehabilitiral barvni svet Tintorettovega in Rembrandtovega iluminizma. S tem si je poiskal najprimernejše sred-MILKO RENER (Nadaljevanje na 6, strani) ..milit...................................................................mi.. miiiii»inmi**«imiiiMiiiinHTH» TA N, NJEGO VO DELO IN SMRT» Zbornik člankov, razprav in zapisov zgodovinarja dr. Toneta Ferenca, ki se skoraj v celoti nanašajo na medvojne dogodke na Primorskem Najnovejše delo našega znanega zgodovinarja dr. Toneta Ferenca pod naslovom «Satan, njegovo delo in smrt*, je v bistvu zbornik njegovih člatč-ov, razprav in spisov, za katere je, kot pravi avtor sam, značilno, da so nastali poleg njegovega temeljnega raziskovalnega dela. «V domačih in tujih arhivih*, pravi avtor, «sem namreč našel nove dokumente in podatke o fašističnih zločinih, partizanskih akcijah itd., pa sem menil, da bi morda zanimali našo javnost. Druga značilnost mojih prispevkov je ta, da sem v njih bolj kot v drugih svojih razpra vah pustil besedo odkumentom samim. Sodil sem namreč, da je predvsem pri obravnavi fašističnih zločinov - in večina knjige obravnava prav nje — prav, da bralec čim več zve iz dokumentov samih. Pri nekaterih prispevkih pa gre sploh za prvo objavo po merobnejših dokumentov z obsežnejšimi pojasnili. Tretja značilnost teh prispevkov je, da so bili že vsi objavljeni v reviji Borec in na kateri zaradi svoje zanimivosti tudi v drugih časnikih Založba Borec je zato sklenila, da jih zbere v po sebni knjigi, ki ima naslov po pr vem in najobsežnejšim prispevku «Satan, njegovo delo in smrt*. Ta prispevek je uporabilo tudi tržaško sodišče v sodni obravnavi proti zločincem iz t i. akcijskega oddelka »Reinliard* od februarja do aprila 1976 in»me kot pisca in zgodovinarja povabilo za pričo. Prispevkov nisem uvrstil v knjigo po časovnem zaporedju njihove prve objave, temveč sem jih združil po sorodnosti v štiri tematska področja: fašističie zločine, nove okupatorjeve in nove partizanske dokumente ter partizanske akcije.* TaKo pravi skromno v uvodu dr. Tone Ferenc k svoji najnovejši knjigi, ki zaradi svoje aktualnosti, zgodovinske tehtnosti in marsikatere novosti terja morda mal če daljši razbor. Že omenjeni, prvi daljši prispe vek o esesovskem zločincu Chri sianu Wiirthu pomeni v nekem smislu dokončno razkritje in .ired stavitev morda enega najhujših nacističnih zločincev, ki je našel svojo smrt prav pri nas na Primorskem in ga je kazno”ala par tizanska krogla. Vendar sta bili doslej VViirthovo satansko delovanje in njegova smrt bolj malo raziskani, dr. Ferenc pa je na po dlagi dokumentov in raziskav ta ko najbolj pretresljivo in dokumentarno neizpodbitno postavil pred nas podobo tega satana v človeški podobi, ki si ni umazal rok in duše samo na Poljskem, temveč tudi pri nas in v tržaški Rižarni, kjer je samo nadaljeval s svojim profesionalnim poslom zločinca in krvnika. Zato ni nič čudnega, če je njegovo pričevanje v Trstu odmevalo na široko v ita- lijanski javnosti, saj je Ferenc s svojim delom sodišču v Trstu predložil dokumente, ki so se nekaterim zdeli celo eksplozivni, kar zadeva Rižarno v Trstu. Tudi drugi prispevek pod naslovom «Lalka» v Trstu, Gorici in Vipavski dolini in s podnaslovom »Kralj smrti* iz Treblinke, Kurt Franz, učitelj slovenskih in italijanskih kolaboracionistov, nam razkriva biografijo in delov-.nje drugega velikega nacističnega zlikovca, ki je po opravljenem »krvavem* delu v Trebim1« m Poljskem svojo profesijo nadaljeval po naših, konkretno primorskih tleh. Tudi tu je dr. Ferenc z neusmiljeno logiko dokumentov in pričevanj prikazal podobo Kurta Franza ne zato, da bi ga »populariziral*, kot pravi v sklepni besedi tega svojega prispevka, tc -več je hotel z njim prikazati le moralni »lik* človeka (ali bolje: nečloveka!), ki je uril in vzgajal slovenske in italijanske kolabo racioniste in ga je končno tudi doletela roka pravice, sicer pozno, ko ga je 3. 9. 1965 poro io sodišče v Diisseldorfu zaradi zločinov v Treblinki obsodilo na najvišjo ka zen v ZR Nemčiji, na dosmrtno ječo. Tudi tretji prispevek, »Dva od njih so obglavili s sekiro*, zadeva Primorsko in sicer znani o-kupatorjev zlo” v Idrskih Krnicah. Dr. Ferenc je pojasnil ta zločin, našel tudi zločince in tudi ugotovil, kako so te, naravnost dantejevske fotografije, našle pot v partizane in tako v širšo javnost, čeprav pri tem žal ni mogel ugotoviti identitete obeh partizanskih žrtev. Četrti prispevek pod naslovom «Komandant z žel:mo roko* govori o pokolu na Orehovici pri Izlakah. Tudi v tem prispevku spoznamo delovanje in lik es-sovske-ga zločinca Lindnerja, ki ga je na naših tleh dohitela zaslužena krogla. V nadaljevanju objavlja naš av- tor nemški dokument o zločinu v vasi Strmec pod Mangartom, prav tako zanimivi pa so tudi italijanski viri o požigu Ustja pri Vipavi, ki so objavljeni v članku pod naslovom «Kazenska ekspedicija se je izrodila v vandalizem in ropanje*. Zelo tehten in z novimi doku-meni podprt je tudi prav tako nadaljnji prispevek pod naslovom »Velika izdaja pri Trstu in na južnem Primorskem v začetku leta 1942 , kjer s'a pojasnjeni vlogi Cvetka Grilanca in Sergija Živca, ki sta bila v bistvu zaupnika generalnega inšpektorata javne varnosti zf Juli iško krajino in povzročila veliko škodo narodnoosvobodilnemu - ibanju tako v Trstu kot v njegovem neposrednem zaledju. S prispevkov »To ni lepo!*, H obravnava oE-mator-D. Ž. (Nadaljevanje na 6. strani) OB TRADICIONALNI VAŠKI ŠAGRI V PREBENEGU V vasici, ki zre v Istro, Trst in Milje je ponovno oživela prosvetna dejavnost Pogled na Prebeneg in na Istro Vzpenjajoča asfaltna cesta pelje iz Doline v majhen zaselek — Prebeneg, ki čepi vzdolž grička in gleda na kraje v Bregu ter nudi lep razgled daleč v Slovensko Istro, Tržaški zaliv in Milje. Hiše so kar se da nagnetene. Sivkasto kamnito zidovje priča o starosti vasice in mnogo je še o-ken, ki gotovo že pol stoletja gledajo v svet. Redke so mrežaste ali kamnite ograje, saj so sami prehodi med hišami zelo tesni. Sredi vasi, «Pr lipe*, stoji majhna cerkvica, ki je ravno pred kratkim dobila nove zvonove. Enega so ji namreč zaplenili Italijani, ko so leta 1935 šli v Afriko. Prebenežani so malce zaprti vase in se neradi pogovarjajo o preteklosti. Vseeno pa smo lahko iz njihovih skopih stavkov marsikaj zvedeli. Prebeneg je bil nekoč zgolj kmečka vas, saj je bilo pri vsaki družini nekaj glav živine. Možje so delali na polju pod vasjo, zvečer pa je njihova slovenska pasem zadonela ob pristni domači kapljici. Najraje so se družili v gostilni na socerbskem gradu, kjer je tudi večkrat prišlo zaradi slovenske besede do prerekanja s fašisti. Žene so gospodinjile doma, v kuhinji, hlevu in na vrtu je bilo namreč mnogo dela, da so si le redkokdaj privoščile počitka. Poleg tega so nosile mleko v mesto ali pa »prale štrace za babe*. jih je bilo pred v- j o o-' 60 do "1. Domačini pa dobijo še nekaj prostega časa, da se po končam m delu pos’otij0 kmetijstvu. • Dolgo in plodno (Nadaljevanje s 5. strani) ' stvo za svoje lirično izživljanje. Pri tem ima človek občutek, da se umetnik utaplja v popolno de-kadenčno razpoloženje in take rekoč prisostvuje lastnemu razkrajanju. Geografsko odrinjen na rob furlanskega prostora kaže da je Al-tieri tudi v ustvarjalnem pogledu za naš čas nekaj izjemnega. Njegova barvnost je morda na prvi pogled verna posodobljenost že podoživetega, nekakšna literarna idila, tod? prvine slikarjeve resničnosti so onstran »zaznavnega*, ali bolje v svojski zaznavnosti barv. Da se njegova barvnost izživlja iz beneškega kulturnega vira, je znak, da je v tej zapuščini nekaj trajnega, pravzaprav nekaj takega, kar se je že spremenilo v osnovno motivno prvino. V retrospektivnem smislu je razstava žal nekoliko fragmentar na. Daje vtis, da je bila, kar zadeva gradivo, ne ravno »marljivo* organizirana. Vsekakor pa v bistvu dovolj jasno priča o dolgi in plodni ustvarjalni poti temperamentnega umetnika, ki je obšel današnje «izme» ne morda iz pomanjkanja umetnikove odgovornosti, pač pa da bi lažje prisluhnil svojemu notranjemu imperativu. Katalog je v »ilustrativnem* pogledu bogat, v tehničnem pa ne ravno najbolje dovršen. V «besednem» 'pogledu pa je precej izčrpen, bodisi v predstavitvi M. De Michelija, bodisi tudi v izrezih iz kritičnih zapisov o prejšnjih razstavah in bibliografiji. Nekoliko nenavadna pa je priloga malce preveč »družinskega* fotografskega albuma (čeprav je avtorjev komentar po »voje dragocen). Posebno zanimivo je tudi, da so imeli Prebenežani svojo posebno govorico, ki se je delno do danes ohranila. Na primer namesto hiša, so rekli lišahinje, v bistvu so torej nekoliko spremenili besedo z dodatnima zlogoma li- in nje-. V drugi svetovni vojni so Prebenežani marsikaj preizkusili in pretrpeli. Veliko so pripomogli v narodnoosvobodilnem boju, saj je vas dala 22 partizanov, kar ja razmeroma veliko glede na število vaščanov (približno 150). Pet mladih kurirk in starejšega domačina so Nemci ustrelili na Opčinah, dva pa sta umrla v koncentracijskem taborišču. V spomin na žrtve so si postavili nad vasjo spomenik, da bo lahko vse čase opominjal poznejše generacije, kako so domačini trpeli in darovali življenje za boljšo bodočnost. V Prebenegu so pred kratkim obnovili prosvetno društvo. Domačini se zavedajo, da je kultura Že od zdavnaj živijo v Trstu ljudje različnih veroizpovedi, ki sc se s časom združili v lokalnem verske skupine in si tu sezidali svoja svetišča. Ta svetišča prede stavljajo danes velik del tržaškega kulturnega bogastva. Srbska pravoslavna cerkev sv. Spiridi-ona je ena od najbolj razkošnih. Tu so shranjene dragocene ikone ir drugi liturgični predmeti neprecenljive vrednosti. Skupnost srbskih pravoslavcev obstaja v Trstu že več kot 230 let in ni le verskega značaja, temveč tudi kulturna in dobrodelna ustanova. Prvi Srbi so se naselili pri nas že leta 1736, prihajali pa so pretežno iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Boke Kotorske in po poklicu so bili trgovci ali pomorščaki. Glavni vzrok za priselitev je bila tržeška luka, ki je nudila priložnost za delo tn zaslužek. Istočasno s Srbi so se prikazali ti ui p. vi Grki in njim je cesarica Mar' b Terezija dovolila, da ustanovijo pravoslavno skupnost. Srbi so Grkom pomagali pri zidanju cerkve in ko je bila dokončana, so redno sledili liturgičnem obredom. Ker pa so maševali v grščini, srbski verniki niso razumeli jezika in po zato prosili za srbskega duhovnika. Avstrijska vlada je tedaj odločila, naj bo obred eno nedeljo v grščini, drugo pa v srbščini. Grki so se temu uprli in se odcepili od Srbov. Sezidali so si novo cerkev na obrežju in jo posvetili sv. Nikolaju. Leta 1861 so Srbi podrli staro cerkev sv. Spiridiona in sezidali novo, ki stoji še dandanes. V devetnajstem in v začetku dvajsetega stoletja je srbska pravoslavna skupnost dosegla višek svojega razvoja. Premožnejši Srbi so zgradili številne stavbe, ki so še dandanes last srbske pravoslavne skupnosti. Z denarjem, ki ga letno donaša najem teh stavb, skupnost krije svoje stroške (preko 100 milijonov letno). Srbi so v Trstu imel; tudi svojo šolo, ki pa je leta 1974 prenehala delovati zaradi prenizkega števila učencev. Od takrat je ta šola za učenje srbohrvaškega jezika namenjena tujcem. Srbska verska skupnost je vedno priznavala za svojega poglavarja enega od srbskih pravoslavnih škofov ali pa naravnost patriarha. To vse do leta 1963, ko je nacističnemu kolaboracionistu Dragoljubu Vurdelji uspelo, da odcepi tržaško cerkveno skupnost od srbske pravoslavne Cerkve in jo podvrže oblasti bivšega škofa Dionizija v ZDA, ki ga je matična srbska pravoslavna Cerkev izobčila. Vurdelja je to napravil iz političnih razlogov, ali kot je povedal sam, da »se upre srbskemu patriarhu Germanu, sužnju komunizma*. Celih dvajset let je Vurdelja gospodoval v tržaški pravoslavni skupnosti in širil protijugoslovansko propagando. Po svoji volji je odpuščal in sprejemal člane v »Bratstvo skupštine* (9 jih je izobčil in pet jih je prostovoljno odstopilo) ter menjaval duhovnike (24 v petnajstih letih). Cerkveno premoženje je upravljal tako, da je onemogočil potrebna in da se do nje pride tudi z organiziranim udejstvovanjem. To naj bi predvsem koristilo mladini in otrokom, ki jim do sedaj še ni bila na razpolago kaka vaška organizacija, kjer bi se lahko kulturno udejstvovali. Prosvetno društvo pa potrebuje svoj sedež, oziroma primerno urejen prostor, saj je srenjska hiša že v razpadu. Zato je dolinska občinska uprava obljubila, da bo v kratkem začela z obnovitvenimi deli in bo tako tudi prebeneško društvo dobilo svoj urejeni prostor. Tu se bodo lahko vaščani shajali in ustvarili svoj delež za rast in obstoj naše slovenske manjšine v zamejstvu. Obnovljeno društvo nosi ime po zaslužnem prosvetnem delavcu in domačinu Jožetu Rapotcu. Že kot mladi fant, je Rapotec prevzel vodstvo domačega pevskega zbora in se je tega dela držal tudi v dobi fašizma, čeprav je bila slovenska beseda prepovedana, dokler ga ni- vsako kontrolo. Ogromne vsote denarja so izginjale na skrivnosten način. Podpirali so ga mnogi desničarski krogi v Trstu in tako je svojo »službo* lahko nemoteno opravljal vse do svoje smrti. V ZDA se je medtem zač sla sodna razprava, kajti tamkajšnji srbski pravoslavci so zahtevali ponovno priključitev beograjski Cerkvi. Vrhovno sedišče je lani razsodilo v korist patriarha Germana, ki je za svojega zastopnika v Ameriki imenovala škofa Firmihjana. Kljrb vsemu pa je tržaška pravoslavna slapnosl odvisna ob a-meriškega škofa. Kako to? Sedanji predsednik in tudi nekateri člani Bratstva še vedno nočejo priznati srbskega patriarha in to še vedno iz političnih razlogov. Odnosi z matično cerkvijo so se v zadnjih letih veliko izboljšali, toda še vedno ostajajo zapreke, ki jih bo treba premostiti. Nujni so tudi nekateri popravki v statutu. Giorgio Molossevich je v preteklem letu objavil knjigo v italijanščini «Srbi v Trstu* (I Serbi a Trieste), kjer govori o preteklost srbske pravoslavne skupnosti pri nrs, o njenem kulturnem bogastvu in o vlogi srbske ko'"nije v zgodov ni našega mesta. »Knjigo sem nr pisal predvsem zato,* pravi avtor, «da bi italijanskim someščanom dokazal, da sega naši kultura daleč v preteklost in da nikakor ne zaostaja za italijansko. In še to, da je prav srbska skupnost na marsikateri način pripomogla k razvoju Trsta. Č-; ne sedaj, vsaj v preteklosti.* (lap) • llllltlllHIIftllHIIHIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllll • Satan (Nadaljevanje s 5. strani) jev dokument o zločinih v Sr! ji jeseni 1941. leta zakliučuje Ferenc prvi razdelek svoje knjige. V drugem razdelku pod naslovom «Novi okupatorjevi dokumenti* je najprej objavljen okupatorjev dokument o 22. juliju 1941., slede okupatorjevi dokumenti o hajki na Gorenjsken 8. in 9. avgusta 1941, dr" okupatorjev dokument o Raširi, okupatorjev dokument o uničenju Radomeljske čete na Golčaju in okupatorjev so leta 1939 poslali v Afriko. Leta 1944 pa se je vključil v partizansko vojsko, toda žal so ga kmalu aretirali in odpeljali v nemško taborišče Dachau. Tu je po končani vojni, 28. maja 1945, umrl, ne da bi še enkrat videl priljubljenih domačih krajev. Domačini pa niso pozabili nanj in tudi ne njegovega dela in tako so poimenovali po njem svoje prosvetno društvo. Novo prosvetno društvo si je zadalo nalogo, da poleg kulturnega delovanja, skrbi tudi za vaške probleme. Tako je v načrtu športni center, ki bi služil predvsem kot razvedrilni prostor za vaški naraščaj. Center bodo domačini uredili na srenjskem zemljišču «Pr pila*. Treba je tudi omeniti, da so vaščani rešili marsikateri vaški problem z udarniškim delom, seveda s pomočjo občine. Tako so si na primer zgradili čakalnico, izboljšali stezo, ki pelje na polje . .. To je hvalevredno, saj je tudi dolinski župan izrazil zadovoljstvo nad takimi pobudami. Za konec naj omenimo, da se v teh dneh vaščani pripravljajo na tradicionalno šagro, ki bo 4., 5. in 6. avgusta. Marljivi Prebenežani so že začeli urejevati prostor in postavljali kioske, da bodo lahko nudili obiskovalcem tri prijetne večere ob poslušanju glasbe in pestrega kulturnega sporeda. Letos so si zamislili, da bi pripravili v okviru šagre tudi nekaj za o-troke. Na skupnem sestanku so prišli do zaključka, da je morda najlažje izvesti slikarski «ex tem-pore», pri katerem bi mladi ustvarjalci lahko pokazali svoje zmožnosti in spretnosti. Omeniti je treba, da se šagra vrši na zasebnem zemljišču in si bodo zato morali Prebenežani preskrbeti primeren prostor, da bodo lahko v naprej ohranili to staro in lepo tradicijo. dokument o streljanju talcev v Celju. V tretjem razdelku pod naslovom Novi partizanski dokumenti je na prvem mestu objavljeno »Izgubljeno prvo dnevno povelje brigade Ivan Cankar*, ki ga je Ferenc odKril preko italijanskih dokumentov. In končno je v tem razdelku objavljen tudi prispevek za zgodovino Vojkove brigade pod naslovom »Ustanovitev Vojkove brigade*. Zadnji in četrti razdelek pod naslovom Partizanske akcije nam uvodoma prinaša spis pod nas’o vom »D. a nemška policijska ge nerala pred Dražgošami «in odgovarja na vprašanje*, kdo je bil generallajtnant Georg Sclire-yer. Nadaljnji prispevek pod naslovom »Koir.u nagrado za Vojkovo glavo?* z dokumenti priča, ka ko so si takrat visoko nagrado v višini 50.000 lir razdelil tisti pri padniki italijanske vojske, ki so sodelovali v boiih, v katerih je bil Vojko hudo ranjen in kasneje tem ranam tudi podlegel. Naslednji prispevek govori o eni najuspešnejših partizanskih akcij v Slovenskem primorju poleti 1943, o partizanski zmari v Razorih in fašističnem požigu Vojskega pod nas'nvom »Napad je bil n-"-'-'er. močan in kratkofrajen», rr~''1''m ko tudi predzadnji sestavek zadeva Primorsko, saj gre za dokumentacijo o smrti nemškega majorja Franca Steudela pri Kobaridu pod naslovom »Partizanska pravica udarja brez milosti*. Zadnji sestavek tega razdelka in tudi kniige same pa je posvečen sovražnikovi dokumentaciji o «par-topu* in nosi naslov «lzstrelek i-ma veliko razstrelilno moč*. Ferencova najnovejša knjiga je torej izredno zanimiva, prinaša celo vrsto novosti in na podlagi številnih novih dokumentov pojasnjuje celo vrsto dogodkov in usod posameznikov v bojih na naših tleh. Pri tem je tu najti še številno fotografsko dokumentarno gradivo, ki skupaj s številnimi pripombami k posameznim prispevkom v knjigi znanstveno neoporečno prispeva marsikaj k razsvetlitvi nekaterih dejstev, za katere smo doslej menili, da so dokončna in osvetljena. Knjigo dr .Toneta Ferenca je izdala založba Borec v opremi Cvete Stepančičeve. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimuiiiN IZ ZGODOVINE TRŽAŠKE SRBSKE-PRAVOSLAVNE CERKVE Doprinos srbske skupnosti k razvoju tržaškega mesta NEDELJA, 5. AVGUSTA 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanai 10.50 Razmišljanja o evangeliju 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 13.00 O deželah in ljudeh, 2. oddaja 13.30 DNEVNIK 18.15 Biti ženska na najrazličnejše načine 19.10 Ali je dovoljeno? 20.00 DNEVNIK 20.40 Kapetani in kralji, film Režija: Douglas Heyes 21.30 Oko. ki ubija Male norčije z Martyjem Feldmanom, 8. nad. 22.00 športna nedelja 22.45 Napoved programov za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 L'altra domenica estate: Koncerti pop, rock in jazz 16.15 DNEVNIK 2 — Neposredni šport Iz Livorna Svetovno mladinsko prvenstvo v jadranju V evroviziji iz Turina: Lahka atletika — Evropski pokal 1979 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 — Nedelja sprint 20.40 Včeraj in danes, program, ki ga vodi Luciano Saice 21.50 DNEVNIK 2 — Dossier 22.45 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.00 Program z Robertom Mu-rolom JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.15 POROČILA 10.20 Od vsakega jutra raste dan: Logatec 11.10 S. Stojanovič: Več kot igra, nad. 12.00 V 80 dneh okoli sveta, oddaja iz cikla Priljubljene zgodbe 12.30 Kmetijska oddaja 15.05 V domovini Kake, dok. film 15.25 Azrieje in členaste kakteje, oddaja o gojenju rož 15.40 POROČILA 15.45 April v Parizu, film 17.20 šoortna poročila 17.30 Turin: Atletska tekmovanja za evropski pokal 19.55 Muppet show (Florence Henderson) 20.20 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 D. Kovačevič: Med nebom in zemljo, nanizanka 21.43 Prooagandna oddaja 21.45 Slovenci v drugi avstrijski reDubliki, oddala iz ciklusa Žive nai vsi narodi V tem dokumentarnem, filmu je ekipa TV Ljubljana obiskala karošk° Slovence od Podjune do Zilje. Skušala je z besedo in sbko prikazati današnji utrip življenja slovenske narodnostne skupnosti skozi prizmo političnega, gospodarskega TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Potočila; 8.00 Glasba za dobro juro, 8.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Maša; 9.45 Mali koncerti; 10.30 Ntdiški zvon: 11.05 Mladinski o-der: »Ostrostrelec*; 11.45 Motivi z malih zaslonov; 12.15 Nabožna glasba; 13.00 Glasba po željah; 14.10 Poslušajmo jih spet; 15.30 Nedeljsko popoldne. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 Poletni čas; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.15 Dogodki in dmevi; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Or-ester The Love Unlimited; 11.45 Festivalbar; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I; 14.00 Avtomobil story; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Cim parade; 15.00 Sezimo si v roke; 15.35 Z nami je . . .; 16.00 Svet plošč; 16.30 Koncert na trgu; 17.30 Crash; 18.00 Glasbena fantazra: 19.15 Poje Miro Hun-gar; 19.30 Koncert za godala. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.55, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.05 Narodnozabavna glasba; 9.30 Jutranja reportaža; 9.40 Zborovska glasba; 10.00 Prenos RL; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Na planerico igra Oskar Kiuder; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah: 16 00 Reportaža: 16.15 Igra orkester Ialo Schifrin; 16.30 Sijaj mi sončece - spored slovenskih ljudskih pesmi; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zabavna glasba; 17.25 Programi tedna; 17.30 Male skladbe velikih mojstrov; 18.00 Poje Andrej Šifrer; 18.15 Primorska poje 79; 18.50 Prenos RL. in kulturnega življenja leteli. Koroški Slovenci govore o sebi, o svojih uspehih in težavah pa o načrtih na gospodarskem in kulturnem področju. Slovenska šola je boleča točka, posebno osnovna, saj so starši primorani sami prijavljati otroke k slovenskem jeziku. Slovenskih otroških vrtcev ni. V zadnjem času sta zrasla dva v okviru slovenskih manjšinskih organizacij, to pa avstrijske oblasti ne odvezuje dolžnosti, ki so jih sprejele s podpisom državne pogodbe, namreč da bo koroškim Slovencem zagotovljena popolna šolska izobrazba v slovenskem jeziku. Čas spreminja tudi gospodarsko podobo Koroške. Kmetijstvo se umika industriji in terciarnim dejavnostim, vendar je industrije premalo, zato se koroški Slovenci selijo iz domačih krajev. Več novih delovnih mest bi o-mogočilo življenje ljudem tam, kjer so se rodili. Tako bi se ohranilo tisto, kar je bilo z velikanskimi napori doseženo skozi stoletja. Kljub vsem težavam pa je gospodarsko, kulturno in prosvetno življenje koroških Slovencev v zadnjih letih zelo napredovalo. Iz dneva v dan smo priča novim pobudam na prosvetnem področju v krajih ob Zilji, v Rožu in Pcdjuni. To dokazuje trdno voljo mlajših generacij ne samo obdržati tisto, kar so jim izročili prejšnji rodovi na 'IOroškem, temveč tudi napredovati. 22.30 TV DNEVNIK 22.45 Festival v Saint Vincentu 23.20 Športni pregled Koper 17.30 Atletika: Evropsko prvenstvo iz Turina 20.00 Spartakiada iz Moskve — nosnetek 21.00 Pregled sporeda za nasled-n;i teden 21.15 Nered za nič, film Režra: Michele Lupo Igrajo: Franco Franchi, Ciccio Ingrassia, Lina Ro-sales 22.55 Parada zvezd Zagreb 11.00 Otroška oddaja 11.30 Skrivnost pletenega koša, film 12.00 Narodna glasba 16.00 Poletno popoldne 18.45 Mladinski film 19.15 Siniska alka 21.00 A. Marčdič: Poti in stranpoti, nad. 21.45 Naš čas: Atomska bomba ŠVICA 17.30 Atletika — Evropski pokal 20J0 Gospodova beseda 20 20 Simfonični koncert 20.50 XXXn. mednarodni filmski festival 21.45 Rdeči šal. film RADIO 1 8.00, 10.lo, iJ.uo, 19.00 Poročili; O.Uo Ulisoeno prebujanje; 8.40 Glasba za praznični dan; 9.30 Maša; 10.13 Kaj delamo v senci?; 11.15 Jaz v nedeljo, program z Albertom Lupom; 12.00 Glasbeni program s Fredom Bon gusiom; 12.30 Rally; 13.15 II Cal-derone; 16.30 Paparaciann, poletni alnanah; 20.00 »La clemenza di Tito*, opera. KADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.00, 19.30 Poročila; 6.00 Nekega drugega dne; 8,15 Danes je nedelja; 8.45 Hit Parade; 9.35 Vesela nedelja vsem, 12 let oddaje Gran Varietš; 11.00 Alto gradi-mtnto; 12.00 Srečanje z Alanom Sorrentijem; 12.45 Spomini in dobra glasba; 13.40 Belič epoque; 14.00 Nedelja z nami; 17.00 Glasba in šport; 19.50 Lovec na bisere; 20.50 Spazio Formula 2, LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.52 Skladbe za mladino: 10.05 Še pomnite, tovariši. . .; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Listi iz notesa; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Pri nas doma; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra: Nedeljsko kosilo; 19.33 Glasbeni intermezzo; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer. PONEDELJEK, 6. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Veliki izvajalci Zino Francescatti 13.30 DNEVNIK 18.15 Pravljica dneva: Osamljeni golob 18.20 Pink Panter 18.25 Velike reke: Visla 19.20 Lassie: Domotožje, film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 7 prostovoljcev iz Texasa 22.15 Sotto il divano, program z Adriano Asti Ob koncu DNEVNIK, Drugi kanai 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Koncert pianistke Drahomi-re Biligove 13.45 Cingoli: Sidecar Motokros Iz Misana: avtomobilske dirke Svet. prvenstvo formule 2 Program za mladino 18.15 In sella ragazzi! 18.45 Dominove dogodivščine, risanka 18.50 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Šport 19.10 Srečanje z Aquamanom in Supermanom 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio A. Vivaldi — opera v dveh dejanjih 20.40 Juditha Triumphans — Sa-crum militare oratorium, 22.30 Izvir življenja, program o judovskem življenju in kulturi Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 POROČILA 19.05 Dopoldanski in popoldanski otroci, glasbena pravljica Tokrat se bo v nizu glasbenih pravljic pod skupnim naslovom 7 stopnic do glasbe predstavila v televizijsko glasbeno pravljico prirejena zgodba Marije Cerkovnikove Dopoldanski in popoldanski otroci. Glasbo je prispeval skladatelj Dane Škerl, ris- AVGUSTA 1979 be je izdelala Marjanca Je-mec - Božičeva, na sceni Jožeta Spacala pa so nekaj prizorov odigrali učenci osnovne šole dr. Jože Potrč ir. Ljubljane. Režijsko je oddajo izoblikoval Miro Pribela. Pa še kratek povzetek vsebine za tiste, ki zgodbe ne poznajo iz knjižne izdaje: skupina otrok se je lotila u-rejanja vrtička, ker pa so biii eni dopoldne v šoli, drugi pa popoldne, so si pisali sporočila v dolgem pismu-Srečali so se šele v nedeljo in takrat so se oboji razve selili ob pogledu na vrtiček. 19.20 Po sledi belega žerjava, dok. film 19.35 Obzornik 19.45 Rock koncert 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 F. Hadžič: Centrala, pred stava Primorskega gledali šča Nova Gorica 22.00 Kulturne diagonale 22.40 TV DNEVNTK 22.55 Mozaik kratkega filma: La paloma Koper 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 TV DNEVNIK 21.30 Zadnji vlak za Charlija Pceja, film 22.20 Osma ofenziva, 4. del 23.15 Baletni večer: Folklora SZ — Berliozka Zagreb 19.15 Iz pravliice v pravljico 19.30 Miti in legende 19.45 Rock koncert 2Lfifl TV drama 22.10 Srečanja, kulturna oddaja 23.10 Plesalka Dušica Tomič ŠVICA 19.10 Poletni programi za mla dino. Oranžni oblak 19.15 Urobe gre v penzijo? 20.15 Georse gre na taborjenje. TV film 21.45 Grandi magazzini, film Režita: Mario Camerini V glavnih vlogah igrata Vit-torio De Sica in Assia Noriš TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem, radijska antologija; 9.30 Pravljica v nadaljevanjih: «carovnica Čirimbara*; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Ribe in morje, radijski variete; 13.15 Zborovska' glasba; " 13.45 Naši ansambli; 14.10 Za ..prijetno popoldne; 14:45 Roža. mogo-ke; 16.30 Rezervirano za. . .; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Vesela glasba; 9.32 Lurianovi dopisniki; 10.10 Mali radijski oder; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Veselo popoldne; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Šport; 15.10 Iz melodije do melodije; 16.00 Neuvrščenost; 16.07 Klasična glasba; 16 55 Pismo iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash: 18 00 Srečanje z našimi pevci; 18.32 Opera skozi čas; 19.32 Plošče. KOPER (Slivenski program) 7.30, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Od Matajurja. Rezije, Kanalske doline do Jadrana; 14.37 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Mali izvajalci; 18.00 Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 1?.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.30 Glasbeni odmor; 9.00 Radio anciTio; 11.00 Graffia che ti passa; 11.30 Glasbeno srečanje z Mino; 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.03 Program z Robijem Matanom; 14.30 Herojska in fantastična opereta iz Ul. Pratel-lo; 15.03 Rallv; 15.35 Errepiuno -Poletje, popoldanska radijska srečanja; 15.40 Protagonisti resne glasbe; 17.00 II salotto di Elsa Maxwell; 17.30 Radio 1 — Jazz; 18.35 Dogodki, osebnosti in kultura pop glasbe; 19 30 Chiamata generale; 20.00 William Shakespeare: Timon iz Aten: 21.15 Festival - Bregenz 1979 ; 22.40 Srečanje z Edith Piaf in Charlesom Aznavo-urjem; 23.00 Danes v parlamentu in Preden zaspiš, draga. RADIO 2 6.30, 7.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Rdeča soba, radijska priredba; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Pes; mi za vsakogar; 12.45 Portreti pisateljev; 13.40 Belle epoque; 15.00 Radio 2 - Poletje; 15.30 Te->Č0jn bStlkbVčbv; 16.00 Thrilling;, 16.50 V.I.P.: 17.20 Seme brez cvetja (17:50 Hit1, farade 2; 18.40 Pra ticamente, no?, program s Pippom Francom; 20.00 Spazio Formula 2; 21.00 Mesec proze: H. Ibsen -Časa di bambola; 22.50 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11-00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Pobro jutro, otroci!; 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz na"h sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.40 Počitniški pozdravi: 10 05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 «Re' zervirano za*. . .: 13.10 Veliki revijski orkestri; 13 30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihrlne godbe na koncertnem dru; 14.00 Iz naših krajev; 14 30 Priporočajo vam. 15.05 Poio amaterski zbori; 15 25 Naši poslušalci čestitajo i pozdravljajo; 16 30 Zabavna glasba: 17 00 «Vrti!iak»: 18 00 Studio ob 18. uri; 19 00 Naša glasbena izročila; 19.55 Zvočni signali; 19 r' Mi nute za EP- 20 25 Obvestila in zabavna plasma: 20 55 Lahko noč. o trn'’’!: J5 Minute z ansamblom Viki’a ^21 00 Tz. našo diskoteko: 22 05 G'asba velikanov: 23 20 Popevke iz .jugoslovanski" studiev; 00.05 Lirični utrinki. Radio Ljubljana bo v ponedeljek, 6. avgusta, okrog 9.30 'j razširjeni in popularni oddaji Vij1 202, objavil pogovor s podpredsednikom Slovenskega deželne** gospodarskega združenja za Go-riško pokrajino Vilkom Nanutom Govoril bo o prizadevanjih ir’ govcev, obrtnikov in drugih P® slovnih ljudi ter krogov slovenske narodnostne skupnosti za napredek gospodarstva v Gorici i" okolici, tudi upoštevajoč možnosti, ki jih nudijo osimski sporazE mi med Italijo in Jugoslavijo. * oddaji bo posebno pozornost namenil združevanju slovenskih S®! podarstvenikov v razne oblike, " bi omogočile hitrejši razmah g® spndarstva na Goriškem. Oddajo je pripravil stalni pisnlk komentator RTV Ljubija' ne za deželo Furlanijo - J<*bj sko krajino, Marijan Drobež- JUGOSLOVANSKA TELEVIZUA OD 7. DO 11. AVGUSTA 1979 TOREK, 7. avgusta LJUBLJANA 19.00 Poročila; 19.05 Na sedmi stezi; 19.35 Obzornik; 19.45 Skupni boj; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Dimniki ob morju; 20.35 H. de Balzac; Cesar Birot-teau; 22.30 Baletne miniature; 23.00 TV dnevnik. KOPER 20.25 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Upor, film; 22.20 Aktualna tema; 22.50 Madžarska folklora. SREDA, 8. avgusta LJUBLJANA 19.00 Poročila; 19.05 Otroška oddaja; 19.20 Ne prezrite; 19.35 Ob- zornik; 19.45 Narodna glasba; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.05 Igre brez meja; 22.35 O-troci, dok.; 23.05 TV dnevnik. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Ljubezen v Parizu, film; 23.05 Telesport. ČETRTEK, 9. avgusta LJUBLJANA 18.35 Poročila: 18.40 Potovanje v izgubljeni čas, dok.: 19.35 Obzornik; 19.45 Nadobifdneži; 20.15 Risanka: 20.30 TV dnevnik; 21.00 Petulia, film; 22.45 Jazz na ekranu; 23.15 TV dnevnik. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 Risanka: 21.15 TV dnevnik; 21.30 Nevarni rop, film; 22.55 Cinenotes; 23.25 Jazz na ekranu. PETEK, 10. avgusta LJUBLJANA 18.50 Poročila; 18.55 Doživljaji mačka Toše; 19.10 Priljubljene zgodbe; 19.35 Obzornik; 19.45 Pihalna godba iz llolic; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Jadranska srečanja; 22.25 Colombo, film; 23.35 Poročila; 23.40 Balkanske atletske igre; 24.00 Nočni kino. KOPER 19.00 Telesport; 20.25 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 22.45 Glasbeni nokturno; 23.15 Atletika. SOBOTA, 11. avgusta LJUBLJANA 16.50 Poročila; 16.55 Snežni m«' za Afriko; 18.15 Naš kraj; 1®-L Nogomet: Želje2ničar Crvtm, zvezda; 20.15 Risanka; 20.30 1 dnevnik; 21.00 Hišica v najer®' nanizanka; 22.00 Nemoralo®2' film; 23.30 Poročila. KOPER 17.00 Telesport; 18.30 Nogon**) Željezničar - Crvena zvezda; ?®- , Otroški kotiček; 20.50 Stičišč®! 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevni*' 21.30 Beneške noči, film; čudovita leta filma: Gangster),' 23.30 Pregled sporeda za nasl®° ŠPORT ŠPORT ŠPORT 5. avgusta 1979 atletika V PRVEM DNEVU SEDMEGA EVROPSKEGA POKALA V TURINU NEKAJ IZREDNIH REZULTATOV M. KOCH (NDR) IN H. SCHMIDT (ZRN) V OSPREDJU VZHODNA NEMČIJA PRVA V OBEH KONKURENCAH Marita Koch postavila nov svetovni rekord v teku na 400 m - Schmidt dvakrat slavil, obenem pa je izboljšal evropski rekord na 400 m ovire - Odličen tudi Mennea na 100 m, neokusna pa je bila njegova ekshibicija po končanem teku - Italijani v glavnem zadovoljili - V jugoslovanskih vrstah najboljša Kopitar in Milič (Od našega dopisnika) rjT^JN — Nov svetovni rekord Ma-r? Koch, nov evropski rekord . “j^dta na 400 m ovire, izenačen etovni rekord v ženski štafeti, , °jno vodstvo NDR v ekipnih kon-urencah ter vrsta državnih rekor-2ri3-?P odličnih rezultatov so glavne aciinosti prvega dne tekmovanja “ avropski atletsk pokal v Turinu. . 2redn° razburljivih trenutkov ni s 0 Veliko, ker so favoriti v glavnem sj Ve.ren° zmagovali in to ne po za-mnf' ^ktike, temveč po zaslugi kr nj Tekmovanje se je začelo s , atko in tekočo slovesnostjo, potem svn'S° meta'c‘ kladiva že končali i. Je nevarno bombardiranje igri-zb*' ^akl41 40.000 gledalcev se je nih8 0 !"z mesta, ki je zaradi masov-jl1 Počitnic industrijskih velikanov ,®Jaj puščavsko prazno, število rih jCev’ mnogo jih je sicer iz dru-Vni i ap ‘ujcev je zelo zadoni™ organizatorje. Harald Schmidt 400 ^ 3e Prv> iunak tekmovanja. č« m ay're Jo pretekel v izrednem knS ^"05. kar je nov evropski re-i, d- Prejšnji je bil last Angleža j a'er>'ja ,ki je čas 48”12 dosegel 3^68 na olimpijskih igrah v Hje . - ■ Čas zahodnega Nemca po-{d*. da Američan Moses ni več Vrr° zanesljivo prvi na svetovnem u. Pričakovanja v tem teku je k-T^m izpolnil tudi Sovjet Arhipjen-0(.’ kl je skupno z zahodnim Nemcem nrl novo poglavje te panoge. » Tpnmdt je dobro uro kasneje zma-^jnto končal tudi tek na 400 m in Zahodi bil tc 6d ek'Pno lestvico. Izreden je n» v na ov>ratl tudi za Jugoslovani Kopitarja, ki je končal na 4. me-/-amudi) pa je priložnost, da bi tako važnem teku dosegel tudi nqv Qr‘avni rekord. svetovni rekord je tipkaj Pf^akp-jjno padel v ženskem teku na 400 m. arita Koch je svojo premoč poka- današnji spored oklepaju rekordi tekmovanja) ‘6.30 - palica ,,, (Kazakevvicz, Pol., 5,t56 m) 17-W- VIŠINA ž ,, (Ackermann, NDR, 197 cm) '•30-110 m OVIRI". (Munkelt, NDR, 13”37) troskok (Sanjcjev, SZ, 17,25 m) DISK M „ (Schmidt, NDR, 66,86 m) 7'45 I^O m M (Fromm, NDR, 1’45"7) 17-55 - isoo m ž ts (Marasescu, Rom., 4’02"7) 8’05 - 3000 m ZAPREKE is a« (Garderud, Šved., 8'16”2) 820 100 m OVIRE (Ehrhardt, NDR, 12”80) KROGLA Ž is at (Adam, NDR, 21,32 m) 8-35 - 200 m Ž „ (Stecher, NDR, 22”63) l8'45 - 200 m M ,j„ (Mennea, It., 20”15) 18’45 KOPJE M (Wolfermann, ZRN, 90,Cn m) daljina ž is (Rosendhal, ZRN, 6,80 m) S-55 - 300fl m ž (Bragina, SZ, 8'49”9) ‘9-10 - 5000 m lo a* (Puttemans, Bel., 13’25”2) S'30 - 4X400 m Ž 1(ljlc (NDR, 3’23”7) 9’45- 4X400 m M (ZRN, 3’02”7) bili ostalim dorasli. Nekateri pa so tudi razočarali. Na ekipnih lestvicah vodi dvakrat NDR, pri moških s 5 točkami pred rojaki Zahodne Nemčije in z 10 pred Sovjetsko zvezo, pri dekletih pa s štirimi pred Sovjetsko zvezo. Moška lestvica se bo danes le s težavo spremenila. Bruno Križman MOŠKI Kladivo 1. Riehm (ZRN) 78,66 m; 2. Litvi-nov (SZ) 76,90 m; Steuk (NDR) 75,76 m; 4. Urlando (It.) 72,22 m; 5. Golda (Pol.) 72,14 m; 6. Accam-bary (Fr.) 67,24 m; 7. Štiglic (Jug.) 64,52 m; 8. Buxton (VB) 64 m. 400 m ovire 1. Schmidt (ZRN) 47”85; 2. Arhi-pjenko (SZ) 48”35; 3. Beck (NDR) 48”58; 4. Kopitar (Jug.) 50”20; 5. Oakes (VB) 50”83; 6. Zorn (It.) 51”20; 7. Ršepakoski (Pol.) 51”36; 8. Curtil (Fr.) 53”16. 100 m 1. Mennea (It.) 10”15; 2. Woronin LESTVICA NDR 65 ZRN 60 SZ 55 Poljska 47 Italija 40 Velika Britanija 37 Francija 29,5 Jugoslavija 26,5 (Pol.) 10” 16; 3. Wells (VB) 10”19; 4. Ray (NDR) 10”39; 5. Yoncour (Fr.) 10”44; 6. Heer (ZRN) 10”45; 7 šljapnikov (SZ) 10”46; 8. Zarič (Jug.) 10’70. 1500 m 1. Straub (NDR) 3’36”3; 2. Wes-singhage (ZRN) 3’36”4; 3. William-son (VB) 3’38”4: 4. Abramov (SZ) 3'38"5; 5. Fontanella (It.) 3’39”7; 6. Maminski (Pol.) 3’40”7; 7. Dien (Fr.) 3’44”2; 8. Zdravkovič (Jug.) 3’46”5. &esel Zahodni Nemčiji dragocene I ! Schmidt (ZRN) 45”31; 2. Čer-Ki. ,e.za ekipno lestvico. Izreden je netski (SZ) 45”70; 3. Podlaš (Pol.) 46”11; 4. Bauer (NDR) 46"15; 5. Demarthon (Fr.) 46”33; 6. Alebič (Jug.) 46"54; 7. Wymark (VB) 46”6ff: 8. Bofghi (It;) 47”42. Daljina ............. 1. Dombrbwykr‘(NDRl 8,31 m; 2. Čibulski (Pol.) 8,03 m: 3. Podlužni (SZ) 7,95 m; 4 Stekič (Jug.) 7,90 m; 5. Deroche (Fr.) 7,80 m; 6. Ar-righi (It.) 7,78 m; 7. VersChel (ZRN) 7,76 m: 8. Mitchell (VB) 7,58 m. Krogla l. Beyer (NDR) 21,13 m; 2. Rei-chenbach (ZRN) 20,27 m; 3. Rariš-nikov (SZ) 20,25 m; 4. Milič (Jug.) 19,87 m: 5. Capes (VB) 19,75 m; 6. Gropelli (It.) 19,46 m; 7. Komar (Pol.) 18,50 m; 8- Beer (Fr.) 18,14 m. 10.000 m 1. Forster (VB) 28’22”9; 2. Antipov (SZ) 28’40”4; 3. Zimmermann (ZRN) 28’42"1; 4. Schildhauer (NDR) 28’ 57**7; (Pol.) 29’23”6; 6. Zar- cone (It ) 29’41”6: 7. Bouster (Fr.) 30’21”; 8. Jaujevič (Jug.) 30’51”5 Višina 1. Mocnebtirg (ZRN) 2,32 m; 2. Beil-schmidt (NDR) 2,30 m; 3. Grigo-rjev (SZ) 2,24 m: 4. Di Giorgio (It.) 2,24 m; 5. Trzepizur (Pol.) 2,20 m; 6. Bonnet (Fr.) 2,14 m; 7. Temim (Jug.) 2,14 m; 8. Foulger (VB) 2,08 m. 4x100 m 1. Poljska 38”47; 2. NDR 38"70; 3. Francija 38”71; 4. Italija 38”73; 5. VB 38”95: 6 ZRN 38’’98; 7. SZ 38”99; 8. Jugoslavija 40”33. ŽENSKE 400 m ovire 1. Makejeva (SZ) 54”82; 2. Rossley (NDR) 55”10; 3. Hollman (ZRN) 56”74; 4. Warden (VB) 57”24; 5. Stancu (Rom.) 57”45; 6. Dimova (Bol.) 58”12; 7. Cirulli (It.) 59”60; 8. Katolik (Pol.) 59”79. 100 m 1 Gohr (NDR) 11*03; 2. Kondratje-va (SZ) 11”15; 3. Richter (ZRN) U”22; 4. Hunte (VB) ll”31; 5. Ivanova (Bol.) 11”36; 6. Szewinska (Pol.) 11”39; 7. Miano (It.) 11”52; 8. Ionescu (Rom.) 11”83. 400 m 1. Koch (NDR) 48”60 (svetovni re-kard); 2. Kulčunova (SZ) 49”63; 3. Szevvinska (Pol.) 51”27; 4. Hart-ley (VB) 51”85; 5. Decher (NDR) 52”02; 6. Damjanova (Bol.) 52”23; 7. Samungi (Rom.) 53”42; 8. Rossi (It.) 55”03. Disk 1. Jahn (NDR) 68,92 m; 2. Melmko-va (SZ) 66,06 m; 3. Bojkova (Bol.) 62,82 m; 4. Tacu (Rom.) 61,62 m; 5. Ritthie (VB) 58,62 m; 6. Menecke (NDR) 56,78 m; 7. Majevvska (Pol.) 56.30 m; 8. Bano (It.) 50,88 m. 800 m 1. Shtereva (Bol.) 1’56”03; 2. Po-ryvkina (SZ) 1’57”6; 3. Weiss (NDR) 1’58”; 4. Janushta (Pol.) 1’58’ 9; 5. Lovin (Rom.) 1*59”; 6. Boxer (VB) 1’59”1; 7. Hook (ZRN) 2’ 00”8; 8. Possamai (It.) 2’08”1. Kopje ‘e prv’ Pol°v‘Ci in čas 48”60 tudi iasno sliko te tekačice in Bo Pokazal, da ji Sovjetinja Kulču- ^ 4n CA/Io 1 /'/-v ni A Do za sedaj še ni dorasla. luR: svetovnega rekorda bi kma-Jeniu18 0 tod' na 400 m ovire za 'astii ^°vjetinja Makeljeva pa je t>nkp° .toamko zgrešila le za 4 sto-hrbJj. ln tudi ona jasno pokazala vvhodni Nemki Rossley. Dr-2enk ' Ix’k(>r(tov posameznih udele-jik ji® bilo nekaj desetin .nekaj pa V(-’]javii° Zarac*‘ vetra verjetno raz- dau^°dni Nemec Dombrowski je v burV10 sk°čil odličnih 8,31 m, Mogen-- - .Pa v višino 232 cm. Mennea Je ion*' jt°rda m pretekel v času novega re-Ugn f '® T5 in samo za stotinko S| :1 Poljaka Woronina. Ob koncu K sr„Pr'v°ščiL svojevrsten «show». hibiof-‘ ‘e del gledalcev tako eks kliCj Jo ožigosalo z žvižganjem in s Hoto^uffone* (burkež) in s tem šani al;>. da je atletiki tako obna-oe odveč. ČakovVaai 80 v glavnem izpolnili pri-leg ]{lanja glede skupne lestvice. Po-gla ,nnee je državni rekord dosegi n^di štafeta 4x100 m, Videmčan sWu°Ig'° P0 je v višino zanesljivo j «4 cm. *tuUf0s,*°vani so obtičali na 8. me Fpanp..tremi točkami zaostanka za Viij i 1J0- Kcdmo mesto so si zapra-opfa ® s štafeto. Dobro sta nalogo Milu "a Kopitar (400 m ovire) ter S H SO c« H NEKAJ O LOKU Razvoj lokostrelstva se je začel tisti trenutek, ko je naš prednik napel med konca leskove ali druge palice črevo ubitega srnjaka. Kako in kdaj se je to zgodilo, ne bo nihče točno izvedel. , Lok je bila ena najbolj revolucionarnih dejanj v človeški zgodovini. Našemu predniku sta lok in puščica pomenila v nadaljnjem razvoju isto kot ukročeni ogenj. Človek je tako dosti lažje nadzoroval in krotil naravo, katere del je bil tudi sam. Vrhunec razvoja sta lok in puščica dosegla v času mongolskih osvajanj pod vodstvom Pžingiskana. Z iznajdbo smodnika pa sta zatonila v pozabo in šele v mtomski dobi» se je človek zopet približal starodavnemu orodju in orožju. Najprej med športniki v ZDA, od tam pa med ostalimi. Vojska ga je ponovno vpeljala kot orožje med drugo svetovno vojno. V boju z nacističnim okupatorjem so ga najbolj učinkovito uporabljali angleški komandosi v akcijah na Norveškem, kasneje pa Američani v boju z Japonci na Pacifiku itd. Seveda pa moramo upoštevati pri današnjih lokih novosti in izboljšave, ki jih je prinesel tehnični napredek. •l■l>all>■#tvBll«llIlllllllllll■lllll■lllll•vlltl■t•ltl■ltllIlllK1lf••v«lllllll|||||||l■l■al||||■■l||«|l|l|l|||,■|l|■l■l,trn,«lal■lllll,«,l■,,l,,,,l,,,,,,■lll•l,,l,,l,l,,ll■l,ll•*(,t|l|llllltllll•l•ltfln«lUl■fl■lllall«■lal■llllll■«||ll«||■■«v|||•||||l|||||||•l|||,l|ala,ll,l|alllllllllllllllalllualatV1|la|aaB||va|||||aaa|tt||VV|atltaB||S NOGOMET V DANAŠNJI PRIJATELJSKI TEKMI TRIESTINA Z NAJBOLJŠO POSTAVO V intervjuju za naš dnevnik je trener Tagliavini obljubil, da bo Triestina v prvem polčasu proti Zarji igrala s svojimi najboljšimi nogometaši - Srečanje v Bazovici se bo pričelo ob 18. uri Danes ob 18. uri bo v Bazovici prijateljska nogometna tekma med Zarjo in Triestino. Za to srečanje seveda vlada v našem in tudi tržaškem nogometnem krogu veliko zanimanje. Slovenski nogometaši so se za to tekmo «pošteno* pripravili in bodo skušali nuditi renomiranim nasprotnikom močan odpor. Po popoldanskem treningu smo počakali trenerja tržaškega tretje-ligaša Vasca Tagliavinija ter ga prosili, če bi lahko odgovoril na nekaj vprašanj glede na letošnjo Triestino. Vljudno je pristal, še posebno, ko smo mu povedali, da ne bo zbadljivih vprašanj. «G. Tagliavini, vas je vodstvo Triestine do lanskoletnem na splošno pozitivnem^ prvenstvu, kljub grenkemu koncu, potrdilo za trenerja. Kako vi ocenjujete to gesto?* Tagliavini: «Kot ste točno povedali, je bilo lanskoletno prvenstvo na splošno pozitivpo. O negativnem prvenstvu bi lahko govorili, če bi se uvrstili na primer na osmo mesto. Seveda pa ostane grenkoba poraza v odločilni tekmi s Parmo, ko smo igrali proti ekipi, ki je imela vso srečo na svoji strani. Resnici na ljubo moram reči, da je bila Parma takrat na vrhuncu svoje forme in da je igrala zares dobro. Seveda ni prav, da se organizira samo ena tekma, ko se odloča o desetih mesecih trdega dela. Tudi zato mislim, da so me odborniki potrdili kot trenerja.* «Sfe zadovoljni z novimi nakupi? Nam lahko odkrijete njihove vrline?* «Na splošno so letos pri Triesti-ni poskrbeli za res dober izbor i-gralcev in potrdili željo vsega Trsta. da se Triestina vrne med dru-goligašs. O novih nakupih moram reči. da so vsi odlični fantje in vem, da ne bodo zatajili. Najbolj me je presenetil Magnccavallo, ki bo zamemal Ceia. Ta igralec bo verjetno postal tudi idol tržaških naviiačev. Tudi Coletta bi moral kmalu biti nared, saj je bil lažje poškodovan. Paina pa ni še začel s treningi, ker je poškodovan. Na splošno so me vsi novi nakupi u-godno presenetili.* VTorej z novimi igralci in z Mi-trijem v B ligo?* «Jasno je, da s takim izborom moramo zaigrati glavno vlogo, čeprav vem, da to ne bo lahko, saj bo Triestina letos tista ekipa, ki ji bo trda predla skozi vse prvenstvo. Kot veste, se mnogokrat bcuje igra tem igra tudi okolje, kjer se odvi-s favoriti za končno zmago, kot pa ' ' -- ‘ ” z zadnjim na lestvici.* «Bo menjala tudi igra Triestine?* «Lahko zagotovim, da bomo zaigrali letos bolj napadalno z dvema pristnima napadalcema, kot sta Coletta in Panozzo.* «Ali bo v Bazovici na igrišču najboljša postava?*-«Da, vsaj v prvem polčasu.* «Druge predprvenstvene tekme?* «V sredo bomo igrali v Gradežu proti Monfalconeju, 11. avgusta z Genovo, 18. avgusta morda z La-ziom, nato pa bodo na vrsti tekme za italijanski pokal s Coneglianom in Pordenonom.* ‘’<8te'"zadoVdjni s potekom priprav?* -'((Kljub poškodbam upam, da bodo vsi isralci prav kmalu dosegli dobro formo. Eno glavnih vlog pri jajo treningi in kamor smo se tudi letos umaknili v predprvenstvene priprave. Na splošno so zadovoljni tudi igralci, saj so se že vsi vživeli in se med sabo dobro razumejo. Vse gre torej v najboljšem redu.* . Big BOKS De Luca ohranil naslov MEDERNO DEL GARDA (Brescia) — Giovanni De Luca je ohranil državni naslov prvaka v težki kategoriji. Njegov nasprotnik, Ri-nauldo Pelligzajvie,p?mne£ odstopil na koncu. 9. kroga zaradi rane nad očesom. Pellizzari je tako zamudil izjeitino, priložnost, saj j je .iojel.pred odstopom eno točko prednosti nad nasprotnikom. NOGOMET ZA MARATONSKO TEKMO Mrzlično pričakovanje Neobičajna nogometna predstava bo 22. avgusta v Šempetru Bliža se 22, avgust in narašča zanimanje za nogometno tekmo stotih ur, ki bo pomenila nov jvetovni rekord v tej zvrsti. Na Novogoriškem in pri nas mrzlično potekajo priprave na to edinstveno prireditev. Sestanki se vrstijo, urejujejo se zadnje podrobnosti, tako da bo šem-petrsko igrišče nared za konec meseca, ko bodo ekipe stopile na igrišče in začele 100 ur neprekinjenega nogometa. V okviru priprav so nam prireditelji sporočili, da glede sestave zamejske ekipe, bo rok vpisa posameznikov (tu pridejo v poštev nogometaši iz Tržaške, Goriške in Benečije) zapadel v četrtek, 9. avgusta. Zato naj se vsi tisti, ki želijo sodelovati na maratonskem nogometu, zglasijo v uradih ZSŠDI v Trstu ali Gorici. Glede pravilnika n&gottetne tekme objavljamo nekaj podatkov, ki so nam jih PosredoyaliNpriroditelj;f.,uJ 1. Maratonski nogomet se odvija na rokometnem igrišču v Šempetru. viiiit*iaiaiii|iiaiiiiiviiiiiiaiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiaiiiiaiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiaiiaiiiBiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiBv*iiiiiiAmiiaiiiiiiiaiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiin NOGO M FT «MEMORIAL ŽARKO RACE» Dvanajst ekip na proseškem turnirju Velika nogometna predstava se bo pričela 20. avgusta - Ekipe razdelili v štiri skupine ■ Osmega septembra finalno srečanje za 1. mesto športno društvo Primorje bo tudi letos v zadnji polovici avgusta in v začetku septembra priredilo nogometni turnir za «1. memorial žarko Race*, v spomin na svoie^a dolgoletnega nogometaša in odbornika, ki je lani tragično preminil. Letošnje tekmovanje bo drugo po vrsti, saj je proseško športno društvo priredilo prvi turnir že lani, os voj'la pa ga je ekipa miljskega Fortituda, ki je v finalni tekmi premagala enajsterico Portualeja s tesnim izkom 4:3. Kot predvideva pravilnik, bo Memorial Žarka Raceta osvojila dokončno tista ekipa, ki bo trikrat zmagala na tem tekmovanju. Letošnji turnir, ki se bo, kot po navadi, odvijal v večernih urah na proseškem pravokotniku, se bo začel v ponedeljek, 20. avgusta, končal pa v soboto, 8. septembra, s finalno tekmo za prvo in drugo mesto Na grajevanje ekip bo v prostorih Kulturnega doma na Proseku v ponedeljek, 10. septembra. Na turnirju bo letos sodelovalo Nogometaši bazoviške Zarje se vestno pripravljajo pred današnjo prijateljsko tekmo s Triestino 12 ekip, in sicer: Breg, Costalunga, Fortitudo, Gaja, Kras, Opicina, Por-tuale, Primorec, San Marco, Vesna, Zarja in seveda domače Primorje. V prejšnjih dneh so v društvenih prostorih Primorja izvedli že žrebanje za porazdelitev enajsteric v štiri skupine ki so tako sestavljene: SKUPINA A Portuale...Vesna in Breg. SKUPINA B Fortitudo, Gaja in Primorec. SKUPINA C Primorje, Costalunga in Zarja. SKUPINA D Opicina, S. Marco in Kras. Kot predvideva pravilnik turnirja, se bo vsaka ekipa srečala z ostalima dvema v skupini, v nadaljevanje tekmovanja pa bo napredovala prvo-uvrščena ekipa vsake skupine. _ V prvi polfinalni tekmi se bosta srečali zmagovalki skupin A in C, ter v drugi zmagovalki skupin B in D. Skupno bodo torej odigrali na tem turnirju 16 tekem, kar bo seveda predstavljalo za organizatorja veliko breme. Domači športniki pa so že v prejšnjih letih dokazali, da zmorejo prebroditi vsake težave, zato smo prepričani, da bo tudi letos turnir potekal v najboljšem redu. Drugi del «1. memoriala Žarko Race* se bo začel v ponedeljek, 20. avgusta, s tekmo Primorje - Zarja, ki bo na sporedu ob 20.30 na proseškem nogometnem igrišču. ZA NOVO SEZONO 10. avgusta začetek priprav Primorja Članska ekipa Primorja bo začela s pripravami na novo nogometno sezono v petek, 10. avgusta. «Rde-če - rumene* bo letos vodil novi tre- v enotni SNL ekipa Vozil iz Nove Gorice, južno Primorsko pa ekipa Izole. To bo zelo kvalitetna liga, če vemo, da bodo nastopale naslednje ekipe: Drava (Ptuj), Ilirija, Mercator in Slovan (Ljubljana), Izola, Kranj, Lendava, Mura, Šmartno ,U-nior (Slov. Konjice), Vozila ter Železničar (Maribor), kar pomeni 12 ekip. Enako bodo v enotni ligi nastopale mladinske ekipe naštetih ligašev in to v predtekmah. Tako bo zares kvaliteta zagotovljena in nogometni simpatizerji se bodo zopet v večjem številu vrnili na igrišča. Sporedno temu se slovenski nogometni ligaši že več ali manj pripravljajo. Tako so nogometaši NK Vozila iz Nove Gorice malo zakasnili s treniranjem zaradi dopustov, popravljanja igrišča ter še vsled čakanja novega profesionalnega trenerja, ki je nastopil 1. avgusta. Ne seznamu je kar 30 nogometašev za člansko selekcijo enotne SNL, katero bo trener zbral in obdržal v tej konkurenci okoli 20. Novi trener Milan Miklavič je doslej 2 leti bil trener v Avstriji, zato nogometni simpatizerji in vodstvo kluba pričakujejo solidno uvrstitev v tej vrhunski republiški ligi. Dogovorjene so že nekatere tekme prijateljske doma in zunaj, tako z NK Jesenice, NK Tabor - Jadran iz Sežane, 1-2 v zamejstvu, NK Primorje iz Ajdovščine ter še katere v dogovoru. Tako so nogometna igrišča na Goriškem že ponovno oživela, da bodo številni ljubitelji nogometa prišli kmalu na svoj račun. Rudi Varl 2. Igralci morajo biti na igrišču v sredo, 22. avgusta, ob 16. uri. Tekma pa se bo začela uro kasneje. 3. Vsaka ekipa bo igrala z 32 i-grald. Sestavljene bodo 4 podekipe z 8 igralci vsaka (od teh bosta 2 rezervi, ki bosta stopili na igrišče ob vsakem času). Predvideva se, da bo vsaka podekipa igrala 2 uri, 6 ur pa bo počivala. 4. Sodili bodo štirje registrirani sodniki. 5. Hrana se deli po določenem razporedu. 6. Igralci nimajo izhoda iz orosto-ra, ki jim je določen. S tem v zvezi dobijo igralci posebno izkaznico, s katero se bodo lahko gibali po športnem centru. 7. V tabor nima vstopa nihče, razen igralcev, kontrolne službe in ko-■misijeri'1 v “isu-ib 8. Igra se po pravilih malega nogomet«. 9i-Igralci (» Usti, ki bodo stalno na igrišču, morajo prinesti s seboj blazino ali spalno vrečo, primerna oblačila glede na vreme in noč, rezervni dres, primemo obutev in osebni pribor. 10. Vodje ekip so odgovorni za red in mir v taboru. Za vse probleme naj se igralci obrnejo neposredno k vodjem ekip. 11. V primeru slabega vremena ali nepredvidenih ovir, se sestanejo komisija in vodje ekip ted po skupnem dogovoru sklenejo za nadaljevanje ali prekinitev tekme. 12. Vse informacije glede celotne prireditve daje pooblaščena oseba. 13. Končni izid tekme in statistični podatki bodo objavljeni 12 ur po koncu srečanja. (pr) 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Neodločeno na Reki REKA — V anticipirani tekmi 5. kola prve jugoslovanske nogometne lige sta včeraj Rijeka in Sarajevo igrala neodločeno 1:1 (0:0). Strelca: Ružič ta Rijeko v 52. min. in Ferhatovič za Sarajevo v 75. min. 1:1 OBVESTILO ZSŠDI ner Ivan Marjon iz Čežarjev, ki jej obvešča, da je avgusta meseca u-lani treniral ekipo Dekanov pri' Kopru. VESTI Z ONSTRAN MEJE NK Vozila na pripravah Delegati nogometnih klubov z SR Slovenije so se odločili za novi tekmovalni sistem. Zdaj bo spet enotna SNL in to že to sezono 1979-1980. Tako je bilo odločeno na zadnji XI. konferenci NZS v Ljubljani 27. julija. Severno Primorsko bo zastopala rad odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in petkih pa tudi od 18. do 20. ure. AMSTERDAM — Polfinalna izida na mednarodnem turnirju »Amsterdam 704»: Ajax (Amsterdam) - Arsenal (London 0:0 (3:4 po 11 m) AZ 67 (Alkmaar) - Hamburg (5:4 po 11 m) JADRANJE Italijana druga LIVORNO — V peti regaU v razredu 420 za svetovno mladinsko prvenstvo je zmagala posadka Dick-son - Hamish, medtem ko sta bila Italijana Belgrano - Lanza k' maj enajsta. V TOREK NA OPČINAH Odprto prvenstvo ŠD Polet ŠD Polet bo priredilo odprto prvenstvo v šahu, v svojem krožku, v Konkonelski ulici na Opčinah. Vpisovanje, žrebanje in prvo kolo bodo v torek, 7. avgusta ob 20.30 Predvideno je 30 minut časa za razmišljanje po igralcu in za vsako partijo, tako da posamezne partije ne bodo trajale več kot eno uro. Turnir je odprtega značaja in se ga lahko udeležijo tudi člani drugih društev, ki so včlanjena v ZSŠDI. Sodobni loki so izdelani na podlagi mongolsko - turških izkušenj, le da so izdelani iz drugih fnovi. Steklena vlakna in aluminij sta glavna materiala za sodobne tekmovalne in lovske loke. Loke namreč delimo po namembnosti na tekmovalne, ki so daljši in opremljeni z raznimi merilnimi in ravnotežnimi napravami, in na lovske, ki so nekoliko manjši, zato pa. močnejši z večjo potisno močjo/ki je, potrebna za preboj. Puščice se izdelujejo iz aluminija, steklenih vlaken in lesa. O-premljene so z ostrimi in topimi konicami. Let puščice uravnavajo tri peresa na repu. Lahko so iz plastike ali iz -ptičjih peres. Moč- laka-se je z uporabo steklenih vlaken povečala. Moč se izraza d kilogramih in njihovo število pove. s kakšno močjo moramo lok napenjati. Za 'lovske loke velja vravilo, da niso «lažji* od 20 kg. Puščica, izstreljena s sodobnim lokom, je dolga okrog 70 cm, težka 35-45 gramov in ima začetno hitrost okrog 200 km na uro. če upoštevamo porazdelitev izstrelne moči po vsej njeni dolžini, si lahko predstavljamo, kakšno izredno prodornost ima. Če jo ustrelimo v vodo, prodre premočrtno več kot 5 metrov globoko — krogla iz vojaške puške pa pod vodno gladino kmalu *zapla-va» in nato potone na dno. Puščica opremljena z lovsko konico ima 2 do 6 ostrih rezil. Po vsem tem je jasno, da je to orodje in orožje lahko zelo uporabno in nevarno. srnjak TENIS Barazzutti izločen NORTH CONWAY (New Hamphi-re) — Italijan Corrado Barazzutti, ki je v prejšnjem kolu premagal Američana Tannerja, je izgubil s Špancem Higuerasom s 4:6, 6:4, 2:6. Poleg Higuerasa sta se v polfinale uvrstila tudi Američana Eddie Dibbs in Harold Salomon ter Argentinec Guillermo Vilas. KOLESARSTVO Barone prvi PERUGIA - V dirki po Umbriji je prvi dospel na cilj Carmelo Barone v času 6.27’. Potrebno je zabeležiti, da se dirke niso udeležili Moser, Saronni in Battaglin. Barone je končal svojo vožnjo s 50” prednosti nad ostalimi. Vrstni red (234 km) 1. Carmelo Barone 2. Pierino Gavazzi 3. Silvano Contini 4. G. B. Baronchelli 5. Alfio Vandi 6.27’ po 50” SREDOZEMSKE IGRE V BEOGRADU Izžrebali skupine v raznih športih BEOGRAD — V jugoslovanskem glavnem mestu so izžrebali izločilne skupine v nekaterih športih v okviru sredozemskih iger. RUGBY (6 ekip) Skupina A (Split): Francija, Tunizija in Jugoslavija. Skupina B (Makarska): Italija, Španija in Maroko. HOKEJ NA TRAVI Ena sama skupina. Sodelovalo pa bo šest ekip. Znano je tudi prvo kolo, ki se bo začelo 17. septembra: Jugoslavija - Francija, Malta - Španija, Egipt - Italija. VATERPOLO (8 ekip) Skupina A: Italija, Španija, Egipt in Turčija. Skupina B: Malta, Sirija, Jugoslavija in Grčija ROKOMET (8 ekip) Skupina A: Egipt, Italija, Jugoslavija in Turčija. Skupina B: Alžirija, Libija, Tunizija in Francija. ROKOMET (ženske) Ena sama skupina s štirimi ekipami, ki bodo prva medsebojna srečanja odpravile 23. septembra. Tekmi prvega kola: Alžirija - Italija, Jugoslavija - Španija. ODBOJKA (moški, 11 ekip) Skupina A: Tunizija, Španija, Grčija, Alžirija, Jugoslavija in Libija. Skupina B: Italija, Francija, E-gipt, Maroko in Turčija. ODBOJKA (ženske, 7 ekip) Skupina A: Jugoslavija, Egipt in Alžirija. Skupina B: Italija, Francija, Turčija in Španija. 11., 12., 13., 14. in 15. avgusta 1979 v BAZOVICI ŠPORTNI PRAZNIK Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije In podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir za mm 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ vlš 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel H v Italiji pri SPI. 5. avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in ttska I IZTT I Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Darovi in prispevki ZA POIMENOVANJE OSNOVNE SOLE V BARKOVUAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na Ivana Novaka darujeta družini Debeljuh in Slobez 10.000 lir. V počastitev spomina Justine Vuga darujeta Olga in Anton Pertot 10.000 lir. V isti namen darujeta družini Biber in Stoka 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina tovariša Mira Stepančiča daruje Grozdana če-bohin 5.000 lir. ZA SPOMENIK BAZOVIŠKIH JUNAKOV V počastitev spomina dr. Stanka Oblaka darujeta Grozdana in Ito Kolerič 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V REPNIČU Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Milič daruje Drago Milič 5.000 lir. V isti namen darujeta Mario in Sonja Milič 5.000 iir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU V spomin na drago mamo Antonijo Puntar vd. Daneu darujeta sin Al bert in hči Laura 50.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Silvijo Verginella daruje 100.000 lir. Ob prvi obletnici smrti Albine Ru-stja darujeta sestra Danica in Franc Puntar 5.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 7 obletnice smrti očeta Ljubo-ta Križmančiča darujejo žena in hčerki 10.000 lir. V spomin na drago Justino Vuga darujeta Silva in Livio Valenčič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Škabarja daruje Vida Gerlanc Men-nucci 3.000 lir. V spomin na nono Marijo Škabar vd. Milič daruje nečakinja Neva in družina 20.000 lir. V spomin na Marijo Škabar vd. Milič daruje družina Slavec (Prebe-neg) 10.000 lir. V spomin na Antona Škabarja darujeta Mara in Gigi 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Škabarja daruje Paulina Škabar 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Škabarja daruje Marija Pikiz (Repen 10) 3.000 Ur. V spomin na soseda Antona Škabarja darujeta Verica in Milan (Veliki Repen) 5.000 lir. V spomin na brata in strica Antona Škabarja darujejo sestra Lojzka in otroci 40.000 lir. V spomin na Antona Škabarja da ruje družina Doljak 5.000 lir in Alojzija Purič 2.000 lir. V spomin na Antona Škabarja darujeta Anica in Albin (VeUki Repen) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Škabarja daruje Julka Guštin (Col 21) 5.000 lir. V spomin na Antona Škabarja daruje Mara Guštin (Col 12) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Škabarja daruje Paola Raubar (Col 23) 5.000 lir. V isti namen daruje N.N. 20.000 lir. V spomin na Antona Škabarja da ruje Stanko Škabar 5.000 lir. V spomin na moža, očeta, nonota Antona Škabarja darujeta družini Škabar in Škrk 30.000 lir. Namesto cvetja na grob tete Marije Persinovič darujeta družini Sos-si in Tretjak 30.000 iir. Ob 3. obletnici smrti Avgusta Pa horja darujejo žena in otroci 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Škabarja daruje družina Lazar (Veliki Repen 87) 5.000 lir. V isti namen darujeta Marija in Mirko (Veliki Repen 91) 5.000 lir. V spomin na Antona Škabarja daruje Bruno z družino in nona vTr-novca) 10.000 lir. V počastitev spomina Justine Vuga daruje Tom Marc z družino 10.000 lir. V spomin na Justino Kralj vd. Vuga daruje družina Urdih 5.000 lir. # K * V spomin na drago mamo daruje družina Andro Vuga 50.000 lir za SSG. V spomin na drago nono Justino darujeta Luka in Marjana 30.000 lir za tabornike RMV. V spomin na drago Justinu Vuga daruje Lea Štolfa 30.000 lir za ta bornike RMV V spomin na Justino Vuga daruje Breda Štolfa - Sterle 30.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Matijo Gorelo daru jeta Vojka in Danilo Kocman 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Petra Štoko daruje Ivan Kapun 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Angeio Čok vd. Pečar daruje Enzo Foraus 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Angele Pečar darujeta Ema in Viktor Možina 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Iz hvaležnosti za uslugo storjeno v času bolezni daruje R.A. 25.000 lir za Zvezo vojnih invalidov. V spomin na Justino Kralj - Vuga darujeta Ito in Grozdana Kolerič 10.000 lir za PD S. Škamperle. V spomin na tovariša Ivana Novaka darujeta Ito in Grozdana 10.000 lir za združenje aktivistov NOB. V, počastitev spomina na Angelo Pečar roj. Čok daruje Grozdana Če-bohin 5.000 lir za Zvezo vojnih invalidov. V spomin na tovariša Ivana Novaka daruje Srečko Colja 10.000 lir za združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Namesto cvetja na grob Matije Gorela daruje družina Angel Milič (Salež 48) 5.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Justine Vuga darujeta Majda Ostan in Irena danes ob obali ■ Mali oglasi Srebotnjak 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Leopolda (Vidmarja darujejo Viktorija Košuta z družino 5.000 lir, Ivanka Sulčič z družino 5.000, Adelina Guštin z družino 5.000 in Marta Cah z družino 5.000 lir za ŠD Vesna. Ob 25. obletnici poroke darujeta Ema in Viktor Možina 10.000 lir za TPPZ. Ob priliki družabnega večera na Krmenki daruje Angel Veljak 6.000 lir za PD F. Venturini. V spomin na Angelo Čok vd. Pečar in na tovariša Ivana Novaka daruje Albina Bavčar 10.000 lir za Slovensko planinsko društvo. V spomin na drago Justino Vuga - Kralj daruje družina Okretič 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Justino Vuga darujeta Vida in Darjo Jagodic 15.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na iteopolda (Vidmarja daruje družina Gigi Bogateč (Bruži) 10.000 lir za ŠD Mladina. V isti namen darujeta Silva in Karmelo Sedmak 5.000 lir za Skdanc. V spomin na Leopolda (Vidmarja darujeta Oskar in Marija Košuta 5.000 lir za PD Vesna in 5.000 lir za ŠD Mladina. V isti namen darujeta Boris in Ljubo Košuta 5.000 lir za Skdanc in 5.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob nepozabnega prijatelja Poldota darujejo Lučana, Ančko in Sandor 30.000 lir za ŠD Vesna. V spomin na Leopolda (Vidmarja daruje Dušan Sirk 10.000 lir za ŠD Vesna. Namesto cvetja na grob Leopolda j (Vidmarja darujeta Eda in Dora In-dri 5.000 lir za Skdanc. V isti namen darujeta Mari in Rudi Pahor 5.000 lir za ŠD Mladina in 5.000 lir za PD Vesna. H. S. daruje 20.000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina Ivana No vaka daruje Frida Kalin 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Josipa Daneva (Ba-načeta) darujeta Juština in Anica Daneu 20.000 lir za ŠD Polet. V spomin na teto Zoro Ferluga daruje Nino Unussi z družino 20.000 lir za ŠD Polet. V spomin na drago mamo Antonijo Puntar vd. Daneu darujeta sin Albert in hči Laura 20.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Antonijo Puntar vd. Daneu darujeta Milva in Drago Čuk 20.000 lir za godbeno društvo FTosek. Ob 9. obletnici smrti dragega očeta darujeta Slavko in Magda Kalc 40.000 lir za godbeno društvo Prosek, V spomin na drago mamo Antonijo Puntar vd. Daneu darujeta sin Albert in hči Laura 50.000 lir za ŠD Kontovel in 20.000 lir za godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Antonije Puntar vd. Daneu daruje Vida Gerlanc Mennucci 3.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina sestre Ane daruje Marija Vecchiotti 200.000 lir za TPK Sirena. Marjo Matjašič (Barkovlje) daruje 5.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na tovariša Ivana Novaka darujejo: Rudolf Mahnič 10.000 lir, Emil Rapotec 10.000, Justina Marsič 5.000, Miro Furlan 3.000, Svetko Fornazarič 5.000, Dante Ru-bessa 2.000, Carlo Michelli 2.000, Franc Fabjan 1.500, Anica Gombač 5.000, Stanko Filipčič 2.000 lir, Slavko Sturman (Koper) 10.000 ND za Dijaško matico. V soomin na Justino Kralj in ob 40. obletnici smrti sestre Justine daruje Lojze Udovič 20.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Ivana Novaka daruje Nadja Kriščak 5.000 lir za odbor aktivistov NOB na Tržaškem. V spotriin na Angelo Pečar roj. Čok darujeta Sonja in Mario Milič 5.000 lir za ŠD Adria. V isti namen darujeta Valerija in Srečko Kosmač 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V počastitev spomina Justine Vuga daruje Tom Marc z družino 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Antona Škabarja darujeta Ivanka in Vojka Si-moneta 10.000 lir za ŠK Kras. KOPER: ob 18. uri in ob 20.30 mehiški EL MEXICANO IZOLA: ob 18. uri in ob 20.30 italijanski SORODNICA NENE. PIRAN: ob 18. uri in ob 20.30 nemški VROČICA POLETNE NOČI. DEŽURNE TRGOVINE Med sedmo in deseto uro bodo dežurale v piranski občini vse trgovine z živili, v Izoli pa Jestvina v Dantejevi ulici, Jestvina in mesnica Agraria v Ul. prekomorskih brigad in Živila v Ljubljanski ulici. PRIREDITVE Dekani: prireditve ob 500-letnici kraja (razstava, sprejem zdomcev, nastop godbe na pihala in skupine Platana). OPTIKA V I K J Ul. Buonarroti 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO ■ KINO MATERIAL in razvijanje filmov telefon (040) 79 46 72 PRODAJAM hišo v rustičnem slogu na Scali Santi. Telefonirati v ponedeljek ob uri kosila na tel. št. 422419. PRODAM enoinpoltonski tovornjak «OM-40», leto izdelave 1975. Pokličite tel. (0481) 24-60, vsak dan med 9. in 12. uro. FLY JUNIOR jadrnico v odličnem stanju, ugodno prodam. Tel. (040) 52-277. PRODAJAM zazidljivo zemljišče o-koli 1000—1200 kv. m, ob cesti Devinščina - Prosek. Telefonirati na št. 225333. MOTORNI čoln BORA-2, motor VOLVO 110 km, ležišča, kuhinja, (VC; za križarjenje in smučanje prodam. Brezovar, Postonjska 11, Ljubljana, tel. (061) 266-710. PRODAM malo motorno črpalko za namakanje vrt« in nasadov — je popolnoma nova. Prodam tudi u-metniške fotografije za okrasitev stanovanj in drugib prostorov. Li lija Bogomil, Bidovčeva 13/A Koper. PRODAM po zelo ugodni ceni 5-me-trsko jadrnico z lastnim privezom ob pomolu v Piranu. Informacije na tel. štev. 910148. TRGOVINA Mode Valentina pri Domju št. 89. Velika razprodaja oblačil vseh vrst! PRODAM FORD taunus 1600 SW, letnik 76, v odličnem stanju, av- toradio. Ulica Rapicio 7, telefon 763-107 Carli. LESNO podjetje «Segheria italiana» pri avstrijski meji nujno potrebuje tri delavce od 20 do 25 let, brezplačno bivanje, dobra plača. Pišite na: Industria importazione — commercio legnami 39031 Branico. V NABREŽINI - KAMNOLOMI prodajamo zasedeno trosobno stanovanje s sanitarijami. Tel. 732467. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZLATARNA U R A R N A tehnični servis za ure ---daje Proseska ul. 6 OPČINE KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI VSEM NOVOPOROČENCEM ter DRUŽINAM ZA NJIHOVE POTREBE OB VESELIH IN ŽALOSTNIH PRILOŽNOSTIH, nudimo posojila po znižani obrestni meri Obiščite nas ali pa telefonirajte nam na št. 200-186 za nadaljnja pojasnila MARINA VLACH ZA OTROKE GALLERIA TERGESTE0 TRST Ste pravi ljubitelji kave? ffumcaJjž PRIMOROVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. 0 CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFČ Vam nudi vedno najboljše Na razpolago |e v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah Artikli chfcdi ei vozički s stajice s otroški sedeži il nido, korzo italia 28 - trst R A Z P R O D A J A REVIJA DAN Z natečajem se želi DAN vključiti v številne pobude, ki spremljajo letošnje ((LETO OTROK«, hkrati pa nuditi vsem, ki se bavijo s fotografijo možnost, da na svojstven način prispevajo k boljšemu spoznavanju otrok in njihovega sveta. PRAVILNIK: razpisuje 1, Fotografi lahko pošljejo posamezne (barvne ali črno-bele) fotografije, ali tematsko zaokroženo skupino fotografij. FOTOGRAFSKI NATEČAJ 2. Fotografije (format poljuben) je treba poslati na uredništvo Dneva, Ul. 24 Maggio 6, 34170 Gorica, ali pa na ZTT, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, biti morajo brez podpisa, toda siglirane. Ime, priimek in naslov naj pošiljatelj napiše v prav tako siglirano kuverto (sigla mora biti enaka kot na fotografiji). 3. Fotografske prispevke sprejemamo do 15. septembra 1979. na temo 4. Posamezne fotografije in skupine fotografij bo ocenila posebna komisija, i-mena njenih članov bodo objavljena po roku, ki je predviden za sprejem prispevkov. OTROCI 1 lil 5. Prve tri najboljše ocenjene fotografije, oz. skupine fotografij, bodo nagrajene s fotografskimi potrebščinami. Za najboljša dela so predvidene tudi knjižne nagrade. IN NJIHOV SVET 6. Fotografije bodo razstavljene, uredništvo Dneva si pridržuje pravico, da najboljše prispevke objavi in jih honorira po navadnih cenah. 7. Komisija si pridržuje pravico, da ne podeli vseh treh prvih nagrad. - VOZNI RED VLAKOV V veljavi od nedelje, 27. maja TRST - BENETKE - BOLOGNA • RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA Odhodi': 4.30 D Benetke 6.00 R Benetke - Bologna - Firen- ce (preko Benetk); Milan -Genova Brignole (preko Mester) (*) 6.22 L Portogruaro (nadaljuje do S. Donaja do 31.5. in od 18.9. do 29.9.; razen ob prazni kih) od 1.7. do novega obvestila bo prevoz z avtobusi 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana). (Spalni vagoni Moskva-Rim) (1); pogradi L in 2. razreda Zagreb - Turin, Budimpešta -Rim in Zagreb - Rim; pogradi dragega razreda Zagreb - Rim, Varšava • Rim (2) 8.00 E Benetke 9.20 R Benetke - Rim (*) 9.35 E (Benetke Express) Benetke 10.46 L Portogruaro • Benetke 12.56 D Benetke • Milan - Turin 13.40 L Portogruaro 15.38 E Benetke 17.15 R Mesti e (brez vmesnih po- staj) - Milan Genova (*) 17.22 D Benetke • Bologna - Rim • Neapelj • Reggio Calabria Catania • Palermo Lecce (pogradi prvega in drugega razreda Trst Reggio Calabria; pogradi L in 2. razreda in spalni vagoni Trst -Catania, Trst • Palermo in Trst • Lecce) 17.35 L Benetne 18.05 L Portogruaro 18.40 D Benetke 19.23 L Portogruaro 20.00 E (Simplon Express) Benetke Rim ■ Milan ■ Domodossola Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst • Pariz, spalni vagoni Benetke Pariz; pogradi 2. razreda Beograd Zagreb • Pariz in Benetke Pafiz) 22.15 D Benetke - Milan - Turin Genova • Ventimiglia Marseille (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Turin, spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst • Genova) 22.25 E Mestre ■ Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst • Rim) Prihodi: 2.06 D Benetke 6.12 L Portogruaro (razen ob praznikih) 7.10 L Portogruaro 7.25 D Marseille - Ventimiglia • Ge- nova - Turin • Milan • Mestre (spalni vagotii in pogradi 1. in 2. razreda Gena va - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin ■ Trst) 7.45 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim • Trst) 9.25 D Benetke 10.36 E Ženeva - Domodossola - Zti- rich Chiasso - Milan - Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva - Trst) ob sobotah od 30.6. do 4.8. 11.04 E (Simplon Express) Pariz Domodossola - Milan - Rim - 11.10 R 12.30 E 14.07 D 14.24 L 15.16 D 16.05 E 17.45 D 18.40 R 19.17 L 20.22 E 20.44 R 21.03 R 22.57 L 23.27 E Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb - Beograd) - Lecce Bologna (pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Lecce - Trst) (Rialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*) Benetke Milan - Benetke Cervignano (razen ob praznikih; od 1.7. in do novega obvestila bo prevoz z avtobusi) Benetke Palermo - Catania • Reggio Calabria - Neapelj - Rim -Firence - Bologna - Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria - Trst; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Palermo - Trs. in Catania - Trst) Turin • Milan - Benetke Firence • Bologna - Benetke (*) Portogruaro (Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke-Beo-grad: pogradi 2 razreda Benetke - Atene, Benetke -Istanbul, Benetke - Skopje in Benetke - Beograd) Rim - Mestre (*) Genova - Milan (preko Me ster) (*) Benetke Turin - Milan • Rim • Benetke (spalni vagoni Rim ■ Moskva (3), pogradi 2. raz reda Rim • Varšava (4)) (*) Samo pni razred in obvezna rezervacija (1) Ne vozi ob petkih (2) Vozi ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 28.5. do 27.9. (3) Ne vozi ob sobotah (4) Vozi ob torkih, petkih in nedeljah od 29.5. do 28.9. TRST - OPČINE - LJUBLJANA -BEOGRAD - BUDIMPEŠTA VARŠAVA - SOFIJA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA Odhodi: 0.40 D Opčine • Ljubljana - Zagreb Budimpešta - Varšava (spalni vagoni Rim - Moskva (1), pogradi 2. razreda Rim Varšava (2)) 11.22 E (Simplon Express) Opčine Ljubljana Zagreb Beo grad (pogradi 2. razreda Pariz • Zagreb Beograd) 14.50 L Opčine - Ljubljana (3) 17 50 D Opčine Liuhljana (3) 19.35 D Opčine - Ljubljana (3) 19.55 D Opčine - Ljubljana - Zagreb Beograd (samo ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah) (pogradi 2. razre da Trst - Beograd (6)) 20.20 L Opčine 21.08 E (Benetke Express) Opčine Ljubljana - Skopje - Beo grad Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2 raz reda Benetke • Beograd; po gradi 2. razreda Benetke ■ Skopje, Benetke • Atene in Benetke Istanbul) Prihodi: 5.49 D Varšava - Budimpešta Zagreb . Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim (4), pogradi 2. razred* Varšava - Rim (5)) 7.30 D Beograd - Zagreb - Ljub" Ijana - Opčine (ob torkih* sredah, četrtkih, petkihjn sobotah; pogradi 2. razred* Beograd - Trst (6)) 8.55 E (Benetke Express) Istan' bul - Atene - Beograd - Skopje; Ljubljana - Opčine (pograd1 2. razreda Atene - Benetke« Istanbul - Benetke in Sk