Stenografiern zapisnik
tretjo seje
MMMer KrW
der dritten Sitzung
v Ljubljani
dne 5. decembra 1. 1885.
Nazoči: P r v o s e d n i k : Deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. — Vladni zastopnik: Deželni predsednik baron Andrej Winkle r. — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. M i s s i a.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika o II. deželno-zborni seji cine 2. decembra
1.	1885.
2.	Naznanila deželno-zborncga predsedstva.
3.	Priloga 22. — Poročilo deželnega odbora z računskim sklepom deželnega zaklada za 1. 1884.
4.	Priloga 24. -— Poročilo deželnega odbora z načrtom postave občinskega reda in občinskega volilnega reda za deželno glavno mesto Ljubljansko.
5.	Utemeljevanje nasveta gospoda poslanca Kluna glede spremembe §§. 13. in 15. deželne postave dne 29. maja 1884., št. 10., zadevajoč deželni volilni red.
6.	Ustno poročilo upravnega odseka o volitvi: a) enega poslanca iz volilnega okraja mesta Idrije, in b) enega poslanca kmetskih občin volilnega okraja Kočevje-Ribnica-Velilce Lasiče (k prilogi 19.).
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o duhovni službi v prisilni delalnici in o dotičnili stroških (k prilogi 12.).
8- Ustna poročila finančnega odseka:
«) o prošnji strokovne šole za lesorezlanje v Kočevji za podporo;
V) o prošnji Jovane Mašek, da bi še za naprej dobivala miloščino;
c)	0 prošnji Jarneja Pečnika glede podpore za rimska izkopavanja;
d)	o prošnji podpornega društva slovenskih vseučiliščnikov v Gradci za podporo;
e)	o prošnji gimnazijskega vodstva v Kočevji za podporo ubogim dijakom;
des ütiuniftfien litiidfitges
pt Ilmtmch
mn 5, ippmttlrcr 1885»
Anwesende: Borsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thurn-Balsassina. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Freiherr v. Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Mi s si a.
Sagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der II. Landtagssitzung vorn 2. Dezember 1885.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 22. — Bericht des Landesausschusses mit dem Rechnungsabschlüsse des Landesfondes pro 1884.
4.	Beilage 24. — Bericht des Landesausschusses mit dem Gesetzentwürfe einer Gemeinde-Ordnung und Geineinde-Wahlordnung für die Landeshauptstadt Laibach.
5.	Begründung des Gesetzantrages des Herrn Abgeordneten Klun ivegen Änderung der §§. 13 und 15 des Landesgesetzes vom 29. Mai 1884, Nr. 10, betreffend die Landtags-Wahlordnung.
6.	Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses über die Wahl:
a)	eines Abgeordneten aus dem Wahlbezirke der Stadt Jdria, und b) eines Abgeordneten der Landgemeinden des Wahlbezirkes Gottschee - Reifniz - Großlaschiz (zur Beilage 19).
7.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend den Seelsorgedienst im Zwangsarbeitshause und die Kostenbestreitung für denselben (zur Beilage 12).
8.	Mündliche Berichte des Finanzausschusses:
a)	über die Petition der Fachschule für Holzindustrie in Gottschee um Subvention;
b)	über die Petition der Johanna Mašek um Bewilligung zum Fortbezuge ihrer Gnadengabe;
c)	über die Petition des Bartlmä Pečnik um Subvention für römische Nachgrabungen;
d)	über die Petition des Unterstützungsvereines der slovenischen Universitätshörer in Graz um Subvention;
e)	über die Petition der Ghmnasialdireetion in Gottschee um Unterstützung für dürftige Schüler;
22
UL seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885. — HI. Sitzung des krain. Landtages am 5. Dez. 1885.
/) o prošnji Ivana Bobek-a, učenca zdravništva v Gradei, za podporo;
g)	o prošnji podpornega društva modroslovcev na Dunaji za podporo;
h)	o prošnji „Glasbene Matice11 v Ljubljani za podporo;
i)	o prošnji slovenskega dramatičnega društva v Ljubljani za podporo;
L) o prošnji občine Struge glede podpore za prezidanje farovža.
9. Ustno poročilo gospodarskega odseka o §. 3., marg. št. 5.,
glede uravnavanja hudournikov Šica in Dobrovka.
Obseg: Glej dnevni red razim točke 9., interpelacija gospoda poslanca barona Apfaltrern-a in tovarišev, in samo-stalna predloga gospoda poslanca Šuklje-ta in tovarišev, zadevajoča uravnavo spodnje Krke in revizijo volilnega reda za deželni zbor kranjski.
fj über die Petition des Mediciners Johann Bobek in Graz tun Unterstützung;
g)	über das Subventionsgesuch des juridischen Unterstützungsvereines in Wien;
h)	über die Petition der „Glasbena Matica“ in Laibach um Subvention;
i)	über die Petition des slovenischen dramatischen Vereines in Laibach um Subvention;
k) über die Petition der Gemeinde Struge um Subvention für den Pfarrhof - Umbau.
9. Mündlicher Bericht des volkswirthschastlichen Ausschusses über §. 3, Marg. Nr. 5, betreffend Regulirung der Wildbäche Šim und Dobrovka.
Inhalt: Siehe Tagesordnung mit Ausnahme des Punktes 9, Interpellation des Herrn Abgeordneten Baron Apfal-trern und Genossen und die selbstständigen Anträge des Herrn Abgeordneten Šuklje und Genossen, betreffend die Regulirung des Gurkflusses und die Revision der Landtags - Wahlordnung für Srnin.
Seja se začne ob 15, minuti čez 10, uro,
Beginn der Sitzung 10 Uhr 15 Minuten.
ni. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885. — III. Sitzung des kram. Landtages am 8. Dez. 1885.
23
Landeshauptmann:
Ich constatire die Beschlußfähigkeit des hohen Hauses und eröffne die Sitzung.
1, Branje zapisnika o 2, deželno-
zborni seji dne 2. decembra 1.1885.
1. Lesung des Protokolles der 2. Landtags-sihnng vom 2. Dezember 1885.
Landeshauptmann:
Ich bitte den Herrn Schriftführer das Protokoll der letzten Sitzung vorzulesen.
(Zapisnikar prebere zapisnik druge seje v nemškem jeziku — Der Schriftführer verliest das Protokoll der zweiten Sitzung in deutscher Sprache.)
Landeshauptmann:
Wünscht Jemand der Herren eine Berichtigung des vernommenen Protokolles?
(Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.)
Nachdem dies nicht der Fall ist, erkläre ich das Protokoll für genehmigt.
Izročile so se sledeče peticije:
2. Naznanila deželno-zbornega predsedstva.
2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Herr Deschmann überreicht die Petition des Vereines zur Unterstützung dürftiger und würdiger Hörer an der k. k. Bergakademie in Leoben um eine Subvention. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Pakiž izroča prošnjo okrajno - cestnega odbora Velikolaškega za odpisanje deželnemu zakladu dolžnega zneska 315 gld. 60 kr. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Obreza izroča prošnjo okrajno-cestnega odbora v II. Bistrici za denarno podporo za odpravo klanca „Globovnik“. (Izroči se finančnemu odseku — Ibtrb dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
„. Herr Klun überreicht die Petition des Mathias Hsii, gewesenen Schullehrers, derzeit in St. Michael bet Seisenberg, um eine Gnadenpension. (Izroči se fi-gereff™)1 o^llu — Wird dem Finanzausschüsse zu-
Jaz izročam prošnjo Miroslava Drenik-a v Lju-njani da sme od 1. 1886. naprej kot izprašan pomočili uradnik pri deželnemu knjigovodstvu službovati, a da se mu normalna starost pregleda. (Izroči se lugctov^6™)11 0l^se^11 ~ Wird dem Petitionsausschnsse
. Gospod Klun izroča prošnjo Jakoba Medic-a, giobokopa v Ljubljani, za povekšanje letne odškod-
nine 180 gld. za pokopavanje v bolnici umrlih ubozih bolnikov. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod dr. Dolenec izroča prošnjo soseske Se-nabor za podporo za uredbo vodotoka „Bela“. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Pfeifer izroča prošnjo občine Kot za uvrstitev ceste od Krke do Vinice mej deželne ceste. (Izroči se gospodarskemu odseku — Wird dem volks-wirthschastlichen Ausschüsse zugewiesen.)
Gospod Pfeifer izroča prošnjo Jarneja Pirnat-a, učitelja v Prečini, za 2. in 3. starostno doklado. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod dr. Sterbenec izroča prošnjo Vincenci-jevega društva v Ljubljani za podporo. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod dr. Vošnjak izroča prošnjo učiteljev v Postojnskem okraji za povekšanje dohodkov. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Prejel sem samostalni predlog gosp. poslanca profesorja Šukljeta in tovarišev. Prosim g. tajnika, da ga prebere :
(Tajnik Pfeifer bere — Sekretär Pfeifer liest:)
Predlog poslanca prof. Šuklje-ta in tovarišev o uravnavi spodnje Krke.
„Slavni deželni zbor naj sklene: visoka vlada se naprosi, po državnih tehnikih takoj preiskati vprašanje uravnave spodnje Krke ter potrebno ukreniti, da se zabranijo večine povodnji ob dolenjem teku te reke.“
V	Ljubljani, 5. decembra 1885.
Prof. Fr. Šuklje.
Dr. Dolenec.
Obreza.
Dr. Samec.
M. Lavrenčič.
P. Pakiž.
Hren.
Kersnik.
Deželni glavar:
Utemeljevanje tega predloga postavil bom na dnevni red prihodnje seje.
Dobil sem še drugi samostalni predlog od gospoda profesorja Šukljeta.
Prosim gosp. tajnika, da ga prebere.
(Tajnik Pfeifer bere — Sekretär Pfeifer liest:)
Predlog poslanca prof. Šuklje-ta in tovarišev o reviziji volilnega reda.
„Slavni deželni zbor naj sklene: naroča se deželnemu odboru, da pregleda volilni red kranjskega deželnega zbora ter do prihodnjega zasedanja priredi načrt novega volilnega zakona.“
V	Ljubljani, 2. decembra 1885.
24	in. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885.
Prof. Šuklje.
Jan. Kersnik.
Dr. Papež.
M. Lavrenčič.
P. Pakiž.
Mohar.
Dr. Dolenec.
Obreza.
Oton Detela.
Hren.
Deželni glavar:
Tndi s tem predlogom se bode ravnalo po opravilnem redu.
Weiters ist mir eine Interpellation vom Herrn Abgeordneten Baron Apfaltrern nnd Genossen überreicht worden. Ich bitte den Herrn Sekretär dieselbe zu verlesen.
(Tajnik Pfeifer bere — Sekretär Pfeifer liest:) Interpellation.
In der Sitzung des Landtages vom 25. Sept. 1883 wurde die hohe Regierung darüber interpellirt, aus welchen Gründen die Kundmachung des von Sr. Majestät am 13. Juni 1882 sanctionirten Landesgesetzes betreffend die Ablösung der aus Realitäten haftenden Geldgiebigkeiten und Naturalleistungen für Kirchen, Pfarren und deren Organe bis dahin nicht erfolgt sei, trotzdem das Reichsgesetz über die Stempel- und Gebührenfreiheit für die betreffenden Ablösungsacte, an dessen Erscheinen das Jnslebentreten des Landesgesetzes geknüpft war, bereits am 3. März 1883 unter Zahl 33 im Reichsgesetzblatte publicirt worden war. Zugleich wurde der dringende Wunsch ausgesprochen, dass diese Kundmachung nicht länger verzögert werden möge.
In der sofortigen, in derselben Landtagssitzung erfolgten Beantwortung dieser Interpellation anerkannte der Herr Landespräsident die volle Berechtigung der zum Ausdrucke gebrachten Wünsche und er theilte mit, dass die Durchführungsinstruction in der Arbeit sei und dass er, obwohl diese Ausarbeitung mit Rücksicht auf die hierländischen Verhältnisse mit einigen Schwierigkeiten verbunden sei, dem Wunsche der Interpellation in der allernächsten Zeit zu entsprechen bestrebt sein werde.
Seit dieser Zeit sind nun wieder mehr als zwei Jahre verflossen und dass vor 3'/a Jahren von Sr. Majestät sanctionirte Gesetz ist auch heute noch nicht kundgemacht.
Diese Verzögerung und die Suspendirung eines sanctionirten Gesetzes, dessen Kundmachung als dringend nothwendig anerkannt und schon vor 2 Jahren für die allernächste Zeit in bestimmte Aussicht gestellt worden ist, muss umsomehr befremden, als die Thatsache feststeht, dass das hohe Landespräsidium bei der Ausarbeitung minder dringlicher und seinem amtlichen Wirkungskreise nicht directe zufallender Gesetzentwürfe, wie z. B. der heute auf der Tagesordnung gestellten Gemeindeordnung und Gemeindewahlordnung für Laibach, so wie einer unlängst in Circulation gesetzten neuen Gemeindeordnung und Gcmeindewahlordnung für Kram in der umfassendsten und maßgebendsten Weise mitzuwirken in der Lage war, und daher wohl kaum zu der
— III. Sitzung des kram. Landtages am 5. Dez. 1885.
seiner ausschließlichen Competenz und Jngerenz zugewiesenen Ausarbeitung der Durchführungsinstruction für das in Frage stehende sanctionirte Landesgesetz nicht auch Zeit gefunden haben sollte.
Angesichts dieser Lage erlauben sich die Gefertigten an den Herrn Landespräsidenten die wiederholte und dringende Anfrage zu stellen, ob und welche Gründe die Kundmachung des Landegesetzes vom 13. Juni 1882 noch immer verzögern und wann den berechtigten Wünschen in dieser Beziehung endlich entsprochen werden wird?
Laibach, am 5. Dezember 1885.
Otto Br. Apfaltrern,
Schwegel.
Frh. v. Taufferer.
Dr. Ludwig Ritter von Gutmannsthal-Benvenutti. Auersperg.
Dr. Gustav Mauer.
Br. Lichtenberg.
Deschmann.
Faber.
Laudespräsident Aaron Winkler:
Ich bitte ums Wort! Ich werde mich beehren, die soeben an mich gerichtete Interpellation sofort zu beantworten. Die. Publicirung des in Rede stehenden Gesetzes hängt von der Ausarbeitung der betreffenden Durchführungs-Instruction ab. Es ist mir zum Vorwürfe gemacht worden, dass ich mit anderen minder wichtigen Angelegenheiten in der Zwischenzeit mich zu beschäftigen für gut befunden, hingegen dem gedachten Gesetze und der Durchführungs-Instruction zu demselben keine Aufmerksamkeit zugewendet habe. Ich muß dein widersprechen. Die Landesregierung hat sich mit der Angelegenheit vor nahezu zwei Jahren beschäftigt und hat auch die Durchführungs - Instruction entworfen. Nun ist es nicht richtig, dass die Publicirung einer solchen ausschließlich in die Competenz des Landespräsidenten gehöre. Eine derartige Durchführungs-Instruction, welche in das Ressort verschiedener Ministerien eingreift, hängt von der Zustimmung eben dieser Ministerien ab. Nun befindet sich die Durchführungs-Instruction, wie gesagt, seit längerer Zeit beim hohen Ministerium, aber sie ist bis jetzt noch nicht genehmigt und zurückgestellt worden, damit ich sie gleichzeitig mit dem Gesetze hätte publiciren können.
Übrigens glaube ich, dass mit der Verzögerung der Publicirung der Sache selbst kein wesentlicher Nachtheil zugefügt wurde. Ich bitte zu erwägen, was unsere Bezirkshauptmannschaften alles für Geschäfte zn besorgen haben, Geschäfte, von welchen man, als die ersteren im Jahre 1867 organisirt wurden, großen Theils gar keine Ahnung hatte. Die neuere Gesetzgebung hat nämlich viele neue Geschäfte zu Tage gefördert, welche den Bezirkshauptmannschaften zur Behandlung zugewiesen worden sind und deren Thätigkeit in einer Weise in Anspruch nehmen, dass es ihnen mit anderen außerordentlichen Geschäften sich abzugeben kaum möglich ist. In die Zeit seit 1867 fallen z. B. alle Schulangelegenheiten, welche früher in die Competenz der kirchlichen Behörden gehörten und nun seit dem Jahre 18P' in erster Instanz in die Competenz der Bezirkshaupt-mannfchasten gehören. Dies ist eine Agende von
III. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885. — III. Sitzung des kram. Landtages am 5. Dez. 1885.
25
größtem Umfange. Vom Militär-Taxgesetze will ich gar nicht reden. Ferner ist es die Grnndsteuer-Reguli-rung, die kaum abgeschlossen worden ist, kurz die Be-zirkshauptmannschaften sind in einer Weise in Anspruch genommen, dass von ihnen eine sofortige Durchführung von Gesetzen, wie das in Rede stehende, nicht verlangt werden könnte, zumal inzwischen auch andere höchst wichtige Gesetze die Allerhöchste Sanction erhalten haben, unter diesen das Gesetz über die Aufhebung der Pfarr-arinen-Jnstitute, welches sich eben in der Durchführung befindet und wie ich Ihnen, meine Herren, versichern kann, den Bezirkshauptmannschaften einen bedeutenden Zuwachs an Geschäften gebracht hat, so dass es wirklich für dieselben physisch unmöglich gewesen wäre, die Geschäftslast zu bewältigen, wenn sie auch das sogenannte Collectur-Gesetz hätten durchführen sollen.
Seit dem Jahre 1867 hat sich die Geschäftslast der Bezirkshauptmannschaften mehr als verdoppelt, ohne dass sie deshalb an Kräften irgend einen Zuwachs erhalten Hütten. Ich zweifle nicht, dass die Durchführungs-Instruction zum Collectur-Gesetze in Bälde vom Ministerium an mich gelangen werde. Sie wird dann mit dem Gesetze selbst kundgemacht werden, und mit Eifer werden die Bezirkshauptmannschaften an die Durchführung des Gesetzes gehen, wenngleich sich bisher vielleicht ein dringendes Bedürfnis der Durchführung nicht gezeigt hat; wenigstens sind mir Wünsche in dieser Beziehung von Seite der Gemeinden in keiner Weise bekannt geworden. Aber wie dem auch sei, wenn die Durchführungs-Instruction vom hohen Ministerium zurückgelangt sein wird, so wird auch dieses Gesetz von den politischen Behörden zur Durchführung gebracht werden.
3. Priloga 22. — Poročilo deželnega odbora z računskim sklepom deželnega zaklada za L 1384=
B. Beilage 22. — Bericht des Landesausschusses mit dem Rechnungsabschlüsse des Landesfondes pro 1884.
(Izroča se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
4. Priloga 24. — Poročilo deželnega odbora z načrtom postave občinskega reda in občinskega volilnega reda za deželno glavno mesto Ljubljansko.
4. Beilage 24. — Bericht des Landesausschusses mit dem Gesetzentwürfe einer Gemeindeordnung und Gemeinde-Wahlordnung für die Landeshauptstadt Laibach.
Deželni glavar:
Predlagam, da se ta priloga izroči upravnemu odseku. (Sprejeto — Angenommen.)
Pri tej priliki usojani si omenjati, da se bode slovenski tekst, ker še ni prišel iz tiskarne, pozneje razdelil gospodom poslancem.
5, Utemeljevanje nasveta gospoda poslanca Kluna glede spremembe §§. 13= in 15= deželne postave dne 29. maja 1384=, št. 10., zadevajoč deželni volilni red,
5. Begründung des Gesetzesantrages des Herrn Abgeordneten Kinn wegen Änderung der §§. 13 und 15 des Landes-gesetzes vom 89. Mai 1884, Nr. 10, betreffend die Landtags - Wahlordnung.
Poslanec Klun:
Slav n izbor!
V zadnji seji izročil sem slavnemu deželnemu zboru samostalni predlog, da naj se spremenita §§. 13. in 15. zdanjega volilnega reda za deželni zbor kranjski. Danes hočem v kratkem povedati uzrolce, zakaj sem ga storil, ker vendar vsakdo ve, da komaj poldrugo leto obstoji ta postava.
Najprej sem hotel rešiti slavnemu ministerstvu oziroma njegovemu zastopniku gospodu sekcijskemu načelniku Kubinu dano besedo. Spominjali se bodete, gospoda moja, da se je bilo Najvišje potrjenje od nas pred dvema letoma sklenjene premembe volilnega reda pri ministerstvu dolgo zavleklo, in ko smo državni poslanci popraševali po uzrokih in zaprekah, odgovoril nam je ministerstva predsednik, da naj idemo k sekcij skemu načelniku baronu Kubinu, kateri nam bode povedal svoje pomislike in uzrolce, zakaj da vlada ni mogla predložiti te postave v Naj višje potrjenje. Šel sem tedaj z gospodom dr. Vošnjakom h gospodu baronu Kubinu, kateri je poklical referenta in od naju zahteval marsikako pojasnilo, katero sva njemu tudi dala po svoji moči in vednosti. Najhuje spodtikala se je vlada nad §§. 13. in 15. od nas sklenjenega volilnega reda, češ, da se je deželni zbor kar naravnost postavil v nasprotje z državnim volilnim redom in da vlada ne more take omejitve volilne pravice priporočati v potrjenje. Ko sva dr. Vošnjak in jaz omenila, da smo to največ sprejeli zavolj tega, ker je to stališče v odseku volilne reforme zagovarjala vlada Kranjska in sva prosila, da naj s tolikim j trudom sprejete in dovršene volilne postave ne vržejo v koš, rekel nama je, da bode vlada sicer predložila to premembo volilnega reda v potrjenje, ali da mora naša prva skrb biti, prej ko bode mogoče, odpraviti nasprotje, katero se nahaja v tej postavi v primeri z volilnim redom za državni zbor. Z gospodom dr. Vošnjakom odgovorila sva, da hočeva po svoji moči za to skrbeti in to je uzrok mojega prej omenjenega samostalnega predloga.
Pa to ni edini uzrok; imam še mnogo druzih važnejih razlogov, da prej ko mogoče naznanjene zadržke odpravimo. Dobro se spominjate, da smo o raznih prilikah culi pritožbe o različnem razlaganji
26
III. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dee. 1885. — III. Sitzung des train. Landtages am 5. Dez. 1885.
volilne postave. Ali take različnosti kakor zdaj, v teni razlaganji volilnega reda ni bilo nikdar poprej, tudi takrat ne, ko je bila na krmilu nam najbolj neprijazna in protivna vlada. Nekateri okrajni glavarji n. pr. so v volilni imenik sprejemali ljudske učitelje, drugi pa ne, dasiravno natanko določuje §. L, točka 2., lit.f., občinskega volilnega reda, da imajo volilno pravico samo višji učitelji in načelniki ljudskih učilnic. Pri čudni praksi dotičnih okrajnih glavarjev prišla je toraj prečudna prikazen na dan , da so pri volitvah v državni zbor take volilce v imenik postavili, kateri nimajo pravice voliti niti v občinski zastop in niti v deželni zbor. In glavno načelo volilne pravice je vendar to, da kdor nima volilne pravice za občino, je tudi nima ne za deželni in ne za državni zbor.
Zopet nekateri okrajni glavarji so v ravno istem času, ko so drugi z mesti in trgi v eno politično občino združene vasi iz volilnih imenikov izpuščali in ko je tudi slavno deželno predsedstvo n. pr. zavrglo pritožbo nekega posestnika iz Zaprec, ki so takorekoč del Kamniškega mesta, da ni smel voliti z mestom, zopet nekateri okrajni glavarji, pravim, so posestnike daleč oddaljenih vasi vpisovali v volilne imenike mestne skupine, dasiravno dotične vasi, kakor se vsakdo lahko prepriča, nikdar niso volile za naš deželni zbor z dotičnim mestom, in dasi postava naravnost pravi, da take vasi tudi nimajo pravice voliti z mestom ali trgom za državni zbor. Naš deželni zbor je, če se ne motim, uže L 1863. obravnaval razmere med takimi vasmi in mesti ter trgi in takrat celo zavrgel neko volitev, ker je neka vas volila s trgom. Tudi deželna vlada in ministerstvo samo je tedaj razsodilo, da se take vasi ne smejo prištevati k mestom in trgom, in vendar vse to ni nič pomagalo; dotični okrajni glavar se je postavil nad deželni zbor Kranjski, postavil se je nad deželno vlado in celo nad ministerstvo, ker je v mestni volilni imenik sprejel celo tropo takih vaških volilcev.
Še večja in čudnejša razlika pokazala se je pri razvrščevanji davkov.
Marsikateri okrajni glavar všteval je tisti davek, katerega plačuje volilec od v mestu ali trgu ležečega posestva in odpisovali so mu davek, katerega je moral odrajtovati od posestva združenega z dotično hišo, med tem, ko so v drugih krajih vštevali ne samo davek v dotični občini, ampak tudi davek, ki ga plačujejo v drugih katastralnih občinah in celo davek njihovih žen. Toda v vseh teh prilikah bi zadostovale že dozdanje določitve in so dovolj jasne, ter bi se ne godile take nepriličnosti, ako bi politični uradniki edino to pred očmi imeli, da se hočejo postave držati in bi se zavedali svoje dolžnosti, ne da bi se ozirali na desno ali na levo, ne da bi jim bilo mar za onega ali za tega, ampak edino le za to, da se volitev po postavi vrši. In ako bi se morebiti vendar katera razlika pokazala, mislim, da bi primeren nä-vod od zgoraj pomagal, da bi se v vseh okrajih jed-nako ravnalo, in bi se politični uradniki ne bili takorekoč med seboj poskušali, kdo bo postavo bolje zvil, da bi se temu ali onemu bolj prikupil.
Največja razlika pokazala se je pa ravno pri onih paragrafih, katerih spremembo sem nasvetoval.
Od kar je državni zbor sklenil postavo, s katero je priznal pravico voliti tistim, kateri plačujejo najmanj pet goldinarjev direktnega davka in katero j
je sprejel tudi naš deželni zbor, začeli so se volilni imeniki sestavljati na lahek, pa čuden in postavi nasproten način. Nekateri politični uradniki si niso nič glave belili s tem, kako bi pri napravi volilnega imenika ravnali. Mislili so namreč, da zdaj samo tisti voliti smejo, ki plačujejo pet goldinarjev direktnega davka, ter so na primer v kakšni občini pogledali v volilni imenik, kdor še zadnji plačuje pet goldinarjev davka, tam so naredili črto in kar jih je spredej zapisanih, vsem tem se je priznala volilna, pravica, vsim drugim pa se je vzela. To bi bilo prav, ako bi bila volilna pravica dana sploh samo njim, kateri najmanj pet goldinarjev davka plačujejo; to pa se je prezrlo, da se po novi določbi ni nobenemu volilna pravica vzela, katero je že dozdaj imel; le podelila se je še nekaterim, kateri je do zdaj niso imeli. Nova postava nima pomena za revne občine, ampak le za bogate, kjer je do zdaj veliko posestnikov občinskih davkov s priklado plačevalo 15 do 18 gld., pa vendar niso imeli volilne pravice, 8 to novo postavo se toraj niso odpravile nobene glavne določbe prejšnje volilne postave; ona je le dodatek k poprejšnim splošnjim načelom, in je tudi naravnost povedano, da razun njih, ki so volilno pravico že dozdaj imeli, to pravico odslej zadobe še oni, kateri najmanj pet goldinarjev cesarskega direktnega davka plačujejo.
Ako se hoče pravilno napraviti volilni imenik, se ne sme samo ozirati na volilno reformo dne 4. oktobra 1882. in na našega deželnega zbora novelo dne 29. maja 1884., ampak ozirati se moramo na prejšnje še zdaj veljavne glavne določbe. Po teh določbah imajo v krajih, kjer so trije volilni razredi, volilno pravico vsi občinski volilci prvega in druzega razreda. Kadar hočem sestaviti imenik, vzamem toraj volilce prvega in druzega razreda ter jih zapišem v poseben zapisnik in izpustim le ženske in one, ki še niso spolnili 24. leta, ker taki nimajo pravice voliti. Vsi drugi pa imajo volilno pravico ne glede na to, koliko davka plačujejo.
Kar dalje veleva postava, je le dodatek, ki se glasi: „razun njih, kateri imajo po glavni določbi volilno pravico, jo imajo tudi še tisti, kateri plačujejo najmanj pet goldinarjev davka“. Po tem volilnem dodatku bodem toraj pregledal, ali je kdo še med ostalim tretjim razredom, ki plačuje pet goldinarjev davka; te bodem tudi pripisal k onim, in vsi ti imajo volilno pravico. Konečno bom pripisal še one, ki imajo volilno pravico brez ozira na to, ali plačujejo davek ali ne, kakor duhovni pastirji, višji učitelji, častni občani i. t. d. Tako se toraj pravilno sestavlja imenik pri treh volilnih razredih.
Kaj pav krajih, kjer imajo manj ko tri volilne razrede?
Glede tacih krajev je volilni red za državni zbor onemu za naš deželni zbor v nasprotji. Iver je pa volilni red za deželni zbor podlaga volilnemu redu za državni zbor, zato bi se utegnilo kaj lahko primeriti, da bi se pri volitvi za deželni zbor ali za državni zbor volilni imenik postavil na krivo podlago. Da se to zabrani in nemogoče stori, je namen mojemu predlogu. Razloček bodemo zopet sprevideli, ako zopet pokažem, kako je sestaviti imenik za deželni in kako za državni zbor. Tudi pri sestavi tega volilnega imenika moramo imeti pred očmi, kaj veleva glavna določba in kaj dodatek.
III. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885. — III. Sitzung des kram. Landtages am 5. Dez. 1885.
27
Glavna postavna določba v krajih, kjer je manj ko troje volilnih razredov pravi:
■Volilno pravico imate dve tretjini vseh po visokosti davkov razvrščenih občinskih volilcev. “
A ko tedaj hočemo volilni imenik za državni zbor pravilno sestaviti, moramo pregledati ves imenik za občinsko volitev po visokosti davkoplačevalcev razvrščen in potem vzamemo dve tretjini vseh teh volilcev , jih zapišemo v poseben zapisnik in vsi ti imajo po glavni določbi postave volilno pravico ne glede na davke ter je morebiti kateri med njimi, ki pet goldinarjev davka ne plačuje. Ali, gospoda moja, vedite, da je to vže dozdaj veljalo. Še se bodete spominjali gospodje, ki ste z menoj sedeli v odseku za volilno reformo, da smo našli med Višnjegorskimi volilci več takih, ki so komaj po dva goldinarja davka plačevali, ki pa imajo še dandanes pravico voliti.
Ko tedaj sestavljamo volilni imenik, moramo gledati ne samo na glavno določbo, temveč tudi na dodatek k volilni postavi; in kaj pravi ta dodatek? On pravi, da razun teh dveh tretjin imajo volilno pravico še vsi oni, kateri pet goldinarjev davka plačujejo. Pogledal bom toraj še tretjo tretino občinskih volilcev, in ako v njej nahajam davkoplačevalce z najmanj petimi goldinarji direktnega davka ali še več, pripisal bom vse te prvima tretjinama. Ta dodatna določba zopet vpljiva le na bogate občine, ne pa na revne, kjer se lahko zgodi, daje vže med drugo tretjino več volilcev, ki ne plačujejo po pet goldinarjev davka.
Ko sem tako sostavil volilni imenik, potem bodem vsem tem pravilno po drugem dodatku volilne postave pripisal še tiste, kateri imajo volilno pravico brez ozira na to, ali plačujejo davek ali ne, namreč častne občane, profesorje, nadučitelje, duhovnike itd. Tako se toraj mora sestavljati pravilni volilni imenik. Ko bi volilno načelo bilo, katerega se, kakor sem rekel, v resnici mnogo političnih uradnikov drži, da ima samo tisti volilno pravico, kateri plačuje najmanj po pet goldinarjev davka, potem bi se pri Višnjigori lehko zgodilo, da bi volilno pravico izgubili mnogi, katerim je pa po glavni določbi volilne postave zagotovljena.
Drugače pa je pri volitvi za deželni zbor kranjski na podlagi pred dvema letoma sklenjene premembe. Po naši postavi v občinah z manj ko tremi volilnimi razredi volilne pravice nimate dve tretjini občinskih volilcev, ampak samo tisti občinski volilci, kateri plačujejo prvi dve tretjini celega davka. Vzemimo sledeči izgled: Ko bi občina imela 45 občinskih volilcev, in 300 gl. davka, imate za državni zbor in bi po mojem nasvetu tudi za deželni zbor imele pravico voliti dve tretjini vseh volilcev, to je 30 volilcev; po naši sedanji postavi pa bi to pravico imeli samo tisti, kateri bi plačevali prvi dve tretjini davka, to je prvih 200 gl. Zdaj pa naj bode n. pr. v občini pet takih, ki plačujejo vsak po 40 gl., tedaj skupaj 200 gl. davka in drugih 40 plačevali bi od 1 do f gl. skupaj zadnjih 100 gl. V takem slučaji bi nneli za naš deželni zbor samo prej omenjeni peteri volilno pravico, drugih 40 pa bi je ne imeli in bi toraj bilo 25 volilcev za deželni zbor manj, kakor za državni zbor. Zato nama je — kakor mi bode gospod dr. Vošnjak lehko pritrdil — gospod sek-C1,jski načelnik Kubin naravnost rekel, da vlada ni-
kakor ne more priporočati take postave v potrjen j e, v kateri bi se volilna pravica tako krčila kakor pri nas, ker vlada nima namena, komu vzeti volilno pravico, in zato je on tolmačil postavo tako, kakor sem je jaz zdaj tukaj razložil. Ali še drugi pomislek je, kateri odločno zahteva, da se ta postava prej ko mogoče odpravi. Kakor sem omenil, je deželni volilni red podlaga za državni volilni red, in prav lehko bi se zgodilo, da bi kdo pri volilnem redu za državo za podlago jemal določbe naše leta 1884. sklenjene postave, in da bi se na krivo podlago postavil volilni imenik za državni zbor, kakor se je na nekem kraji res zgodilo. In ko se je v tem slučaji reklamiralo, se je politični uradnik na to skliceval, da po našem volilnem redu imajo volilno pravico oni, ki dve tretjini davkov plačujejo ne pa dve tretjini občinskih volilcev, dasiravno bi moral dotični gospod voditi, da §. 9. starega volilnega reda za državni zbor in tudi novele dne 4. oktobra 1882. v zadnji točki naravnost določuje, da nobena pozneja prememba deželnega volilnega reda nima vpljiva na volilni red za državni zbor, ampak, da veljajo poprejšnje določbe. Postava, katero smo toraj mi sklenili pred dvema letoma, nima nikakega nasledka za državni volilni red, in ako se je dotični gospod res oziral na našo volilno premembo, zgodilo se je to v nasprotji s postavnimi določbami državnega volilnega reda.
Ne bodem preiskaval, je-11 dotični uradnik iz nevednosti tako ravnal, ali ne, to pa lehko rečem, da iz nevednosti tega menda ni storil, ker ne morem verjeti, da bi slavna vlada kje na Kranjskem imela kakega uradnika v službi, ki ne bi poznal postav, in ki bi se ne obrnil na višje mesto za potrebna pojasnila, ako bi mu kaj ne bilo dovolj jasnega. Da se take razlike ne bodo godile, ampak da bodete obe postavi v soglasji, zato sem nasvetoval premembe, katere največ takih razlik napravljajo, in prosim, slavni deželni zbor naj iz tega stališča razsoja moj nasvet.
Novega nič ne predlagam, ampak le to, kar je za državni zbor veljavno in kar je uže poprej veljajo tudi za naš deželni zbor.
Slavni vladi pa živo na srce pokladam, strogo čuvati na to, naj se politični uradniki pri sestavljanji volilnih imenikov strogo drže postavnih določeb, in naj povsod ravnajo po enakih načelih. Ako se to zgodi, potem bodo nehale pritožbe, ki so se čule od vseh strani in potem se bode zopet povrnilo zaupanje do vladnih organov, katero je enako častno in potrebno za vlado in za ljudstvo.
V formalnem oziru predlagam, naj se moj predlog v posvetovanje izroči upravnemu odseku. (Pohvala v sredini — Beifall im Centrum.)
Deželni predsednik baron Winkler:
Slavni zbor!
Znano mi je določilo opravilnega reda, po katerem je tak predlog, kakor smo ga zdaj čuli, izročiti brez razgovora dotičnemu odseku v razpravo, in tudi jaz se ne bodem spuščal v razpravo bistvenega dela današnjega predloga. Ker sem čul, da se je vmes napadalo deželno predsedstvo in tudi neka-I teri politični uradniki, primoran sem spregovoriti,
; da branim vlado zoper take napade.
28	III. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885.
Povedal nam je gospod predgovornik, da je on z gosp. dr. Vošnjakom govoril z njegovo ekselencijo sekcijskim načelnikom gosp. baronom Kubinom o volilni reformi, katera je tukaj sklenjena bila pred dvema letoma, in da je cul iz njegovih ust, da največ! pogrešek v volilnem redu je tisti, katerega hoče ravno gospod predgovornik odpraviti z današnjim svojim predlogom.
M mi znano, kaj je gosp. sekcijski načelnik gospodu Klunu razodeval in kaj mu je on odgovarjal; to mi je pa znano, da kar jeden ali drugi cesarski uradnik privatno ali zasebno pripoveduje, s tem ni cesarska vlada nikakor zavezana, in zdi se meni, da bi vendar dostojnejše bilo, da bi se to, kar je gosp. sekcijski načelnik komu zaupljivo razodel, danes tukaj ne razpravljalo. . (Poslanec Hren: res je!)
Očital je gosp. predgovornik deželnemu predsedniku, da je ravno on najtoplejše zagovarjal tista dva paragrafa, katera hoče predgovornik predrugačiti.
O tem moram res obstati, da mi ni znano, kako sem postopal pri prestrojitvi raznih paragrafov deželne volilne postave; gospod predgovornik pa je bil tudi sam član dotičnega odseka, in bilo mu je dano na voljo, kaj boljšega predlagati, da bi se bilo sprejelo. Tudi drugi gospodje so veliko govorili o omenjenih dveh paragrafih, in mislim, da sta bila v odseku dvakrat postavljena na dnevni red. Koliko sem jaz kot vladni zastopnik pri tem imel vpljiva, mi ni znano; to pa, kar sem o tej stvari govoril, sem govoril z dobrim namenom, in vlada s tem ni bila nikakor zavezana, kajti jaz nisem govoril v imenu cesarske vlade, ker je dotični predlog stavil deželni zbor po svoji inicijativi, in jaz nisem imel nikake instrukcije od visokega ministerstva. Če sem tedaj z dobrim namenom pomagal, da bi se pravo sklenilo, ne bi se mi smelo to očitati.
Tudi je nam gosp. predgovornik razodel, kako krivo da so razne paragrafe tolmačili uradniki posameznih okrajnih glavarstev pri zadnjih volitvah. Pričakoval sem, da bode gosp. predgovornik — da se prihodnjič v okom pride temu, kar se je krivega ravnalo — potrebno predlagal. Ali o tem ne vidim nobenega predloga gosp. predgovornika, in po njegovih dveh paragrafih se ne odpravijo tiste napake, kakor jih je naštel, napake, katere on zmatra za take, ki pa, kakor se zdi meni, jih ni. On namreč tolmači posamezne paragrafe po svoje, posamezni okrajni glavarji pa tudi tako, kakor se njim zdi primerno, da se izpolnijo po duhu in besedah dotične postave.
Obžaluje gospod predgovornik, da deželna vlada ni vpljivala na okrajne glavarje, da bi bili tako, ali tako obračali volilni red pri zadnjih volitvah. Jaz mislim, da to ne spada v moje področje, da nimam pravice, v tem oziru ukazov dajati. (Prav! na desni.) Vsaka dana postava mora se tako obračati, kakor veleva dober razum in kakor je vsak zavezan, obračati jo po svoji vesti; tem menj pa smem vpljivati na razlaganje volilne postave, ali celo zaukazavati, kako je to postavo razlagati in obračati. Kajti deželna vlada je druga stopinja, katera mora soditi o tem, kako so okrajni glavarji sodili, namreč vsled pritožeb, katere bi vladi došle. Prej ukazati, kako je soditi, in pozneje v drugi instanci soditi, vendar ne bi bilo nikakor pravilno.
— III. Sitzung bež kram. Landtages am 5. Dez. 1885.
Nadalje je nam gospod predgovornik povedal mnogo neprilik, katere so se godile pri zadnjih volitvah ; ali z današnjim svojim predlogom jih, če res so kje bile, ne odpravi.
Sicer ni danes moja naloga, spuščati se, kakor sem rekel, v bistveni del predloga; o tem bode v odseku še prilika dalje govoriti, in tudi tedaj, kadar se bode stvar razpravljala v slavnem deželnem zboru.
Ker misli gosp. predgovornik, da je bilo toliko pomanjkljivosti pri razlaganji deželnega volilnega reda, bi bil mislil, da bo kaj druzega nasvetoval, da bi se v okom prišlo tem pomanjkljivostim. Nikar pa naj ne misli gosp. predgovornik, da s prenaredbo paragrafov 13. in 15. našega deželnega volilnega reda po svojem nasvetu doseže svoj namen.
Da bode vlada strogo čuvala nad tem, da se bodo postave spolnovale, tega ni treba gosp. predgovorniku priporočati. Vem, kaj je moja dolžnost; vpljivati pa ne morem in ne smem in ne bodem vplji-val na to, kako je mojim podložnim posamezne paragrafe tolmačiti.
Poslanec Klun:
Prosim besede! (Ugovor na desni — Widerspruch rechts.) Poznam, gospöda! opravilni naš red; jaz se ne bodem spuščal v debato, ampak izustil le dejanjski popravek. (Nemir — Unruhe.) Meritorično govoriti pridržujem si za konečno obravnavo; danes le hočem na to odgovarjati, kar mi je očital gospod deželni predsednik.
Jaz pravim, da ni res, da bi se bili mi z gospodom sekcijskim načelnikom Kubinom privatno raz-govarjali; kajti gospod ministerski predsednik sam nam je naročil, naj gremo k gospodu sekcijskemu načelniku in mu damo potrebna pojasnila. To tedaj nikakor ne moram smatrati za privaten razgovor.
Protestu]em tudi, da bi bil hotel deželno na-čelništvo napadati; saj bode stenografični zapisnik pokazal, da se to ni zgodilo.
Kar se tiče političnih uradnikov, sem tudi samo omenil, kako so ravnali, nisem nobenega z imenom imenoval in tudi ne kraja povedal, kje se je to ali ono godilo.
Poslanec dr. Vošnjak:
Gospod poslanec Klun pripovedoval je o neki razpravi, katero sva imela z gospodom sekcijskim šefom Kubinom. Jaz moram izreči, da sem jaz za svojo osobo smatral pogovor čisto privatnim ter da nisem mislil, da ga bode gospod poslanec Klun v javni zbornici pripovedni, ker bi se njegov predlog tudi brez tega bil dal dobro utemeljiti.
Abgeordneter Baron Apfaktrern:
Ich Bitte um's Wort! Ich bin mir vollkommen bewußt, dass in dem gegenwärtigen Stadium des Am träges eine Debatte nicht stattfinden kann. Um jedoch die Art und Weise, wie meine Wenigkeit und meine Gesinnungsgenossen über den Antrag abstimmen werden, zu motiüiren, erkläre ich, dass wir im Principe gegen den Gesetzentwurf sind, weil er eine Erweiterung de Wahlrechtes zur Folge hat, welche wir dem Jntereg des Landes als abträglich ansehen.
HI. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885. — IH. Sitzung des kram. Landtages am 5. Dez. 1885.
29
Poslanec Hren:
Prosim besede! Ker opravilni red zabranjuje, se že danes spuščati v meritorično obravnavo ravno utemeljenega predloga gospoda poslanca Kluna, zadevajočega reformo volilnega reda, čeravno bi marsi-kojega nas mikalo konstatirati, ka se z vsemi nazori in izpeljavanji gospoda nasvetovalca ne strinjamo, — se usojam za zdaj le v formalnem oziru sledeče izjaviti :
Ker je razun poprej omenjenega nasveta gospoda Kluna danes stavil gospod poslanec Šuklje drugi, od naše strani podpirani samostalni predlog, ki se tiče onega istega predmeta, pa dalje sega kakor nasvet gospoda Kluna, ker namreč namerava pregledanje ali revizijo celega volilnega reda, in toraj obsega tudi to, kamor gospoda Kluna predlog' meri, — izjavljam v svojem imenu in v imenu več svojih tovarišev, da bodemo mi glasovali za to, da se gospod Klunov predlog po §. 18. opravilnega reda izroči upravnemu odseku za daljo obravnavo; konstatiram pa ob enem, da to nikakor ne prejudicira našemu stališču v tem vprašanji, ter svoječasnem našem glasovanji.
Deželni glavar:
Bodemo glasovali.
Po opravilnem redu §. 18. ima slavni deželni zbor pravico, v formalnem oziru glasovati, ali se predlog izroči kateremu odseku.
O tem ima zbor vselej pravico svoje mnenje povedati, kar je gospod predgovornik tudi storil.
Wir schreiten zur Abstimmung.
Prosim tiste gospode, kateri so za to, da se predlog gospoda Kluna izroči upravnemu odseku, naj blagovolijo se vzdigniti.
(Obvelja — Angenommen.)
6. Ustno poročilo upravnega odseka o volitvi: a) enega poslanca iz volilnega okraja mesta Idrije, in b) enega poslanca kmetskih občin volilnega okraja Kočevje-Kihnica-Velike Lasiče (k prilogi 19.).
6. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ansschuffes über die Wahl: a) eines Abgeordneten aus dem Wahlbezirke der Stadt Jdria, und b) eines Abgeordneten der Landgemeinden des Wahlbezirkes Gottschee - Reifniz - Großlaschiz (zur Beilage 19).
Poročevalec Murnik:
Slavni zbor!
Ker ni upravni odsek o poročilu deželnega od-otai katero zadeva volitvi dveh poslancev in sicer enega poslanca:
a) v volilnem okraji mesta Idrija in
b) ^ enega poslanca kmetskih občin volilnega okraja Kočevje, Ribnica in Velike Lašice, nič spremenil ; ker je predlog in poročilo v rokah gospodov poslancev uže precej časa, prosim, da bi me oprostili branja tega poročila, čeravno je kratko in da bodem prečital le samo predloga.
Deželni glavar:
Ako ni ugovora — (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich) prosim prebrati le predloga.
Poročevalec Murnik:
Prvi predlog se glasi:
Slavni deželni zbor naj sklene: „Volitev gospoda Feliksa Stegnarja deželnim poslancem za volilni okraj mesta Idrija se potrdi.“
Der hohe Landtag wolle beschließen: „Die Wahl des Herrn Felix Stegnar als Landtagsabgeordneten für den Wahlbezirk Jdria wird als gütig erklärt."
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Murnik:
Drugi predlog se glasi:
Slavni deželni zbor naj sklene: „Volitev gospoda Jakoba Hrena deželnim poslancem za volilni okraj kmetskih občin Kočevje, Ribnica in Velike Lašice se potrdi. “
Der hohe Landtag wolle beschließen: „Die Wahl des Herrn Jakob Hren als Landtagsabgeordneten für den Landgemeinden-Wahlbezirk Gottschee, Reifniz und Großlaschiz wird als gütig erklärt."
(Obvelja — Angenommen.)
7. Ustno poročilo finančnega odseka o duhovni službi v prisilni delal-nici in o dotičnih stroških (k prilogi 12.).
7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend den Seelsorgedienst im ^wangs-arbeitshause und die Kostenbesireitnng für denselben (zur Beilage 12).
Berichterstatter Deschmann:
Es ist den Herren Abgeordneten aus der schon längere Zeit in ihren Händen befindlichen Landtagsvorlage des Landesausschusses Nr. 12 bekannt, dass bezüglich der Kostenbestreitung der Seelsorge im Landeszwangsarbeitshause zwischen der Landesregierung und dem Landesausschusse eine Differenz vorgekommen ist. Diese Kosten wurden bis November 1884 aus dem Re-ligionsfonde in der Höhe von 420 fl. bestritten, der Landesausschuss hatte keinen Grund sich eine nähere Information einzuholen, aus welchen Gründen dieser Fond die gedachten Kosten übernommen hat. Für ihn war einzig und allein jene Verwahrung maßgebend, welche der Landesausschuss bei der Übernahme des Zwangsarbeitshauses abgegeben hat, nämlich dass er es nur unter der Bedingung übernehme, dass alle bisher den
6
30
lil. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885. — III. Sitzung des Imin. Landtages am 5. Dez. 1885.
verschiedenen Fonden obliegenden Leistungen anch fernerhin aufrecht verbleiben. Erst im Jahre 1884, als der Zwangsarbeitshausgeistliche Keršič gefährlich krank war, ergab sich die Gelegenheit mit der kaiserlichen Regierung diesfalls in Verhandlungen zu treten.
Nach seiner Wiedergenesung konnte nämlich dieser Pater bei schlechtem Wetter den Weg znm Zwangsarbeitshause nicht mehr machen. Er stellte daher das Ansuchen, ihm diesfalls einen Fiaker beizustellen. Es ist dies auch geschehen, zugleich aber hat sich der Landesausschuss an die Regierung mit dem Ansinnen gewendet, dass, weil die Seelsorge an der Anstalt überhaupt aus dem Religionsfonde bestritten wird, auch die Fuhrkosten von demselben übernommen werden mögen. Erst in Folge dieses Ansinnens des Landesausschusses hat die Regierung uns in einem längeren Expose die Ursachen entwickelt, wie denn der Religionsfond dazu gekommen ist, diese Kosten für den Seelsorger zu bestreiten. Es wurde darauf hingewiesen, dass die diesbezügliche Leistung des Religionsfondes eine inclebite Leistung gewesen sein soll, während der Landesausschuss auf dem Standpunkte verharrte, „ dass Verpflichtungen anderer Fonde, welche bei der Übernahme des Zwangsarbeitshauses in die Landesverwaltung bestanden haben, auch fernerhin denselben als solchen obliegen. Nun, die diesfällige Entscheidung des Ministeriums für Cultus und Unterricht wird noch erwartet, jedoch hat der Landesausschuss die Fuhrkosten für den betreffenden Geistlichen auf den Zwangsarbeitshausfond aus dem Grunde definitiv übernommen, weil für die Übernahme derselben auf den Religionsfond doch eigentlich kein stichhältiger Grund vorgebracht werden konnte, und dies wirklich für denselben eine neue Mehrleistung gewesen wäre. Dagegen hat er den Betrag von 420 fl. nur vorschussweise und unter Verwahrungen noch vor der Entscheidung über die Rechtsfrage weiterhin bestritten und auch für das Jahr 1885 beziehungsweise in das nächste Präliminare pro 1886 eingestellt, weil der Religionsunterricht an der Anstalt ertheil werden muss, und man sich nicht dem Vorwurfe aussetzen wollte, nicht für die weitere Aufrechterhaltung der Hausordnung vorgesorgt zu haben.
Der Finanzausschuss hat sich auch diesen Ansichten des Landesausschusses angeschlossen und beantragt derselbe:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Die vom Landesausschusse verfügte definitive Verrechnung der Fuhrkosten für den verstorbenen Seelsorger des Zwangsarbeitshanses P. Andreas Keršič mit 246 fl. 30 kr. beim Zwangsarbeitshausfonde, ferner die vom 1. November 1884 pro 1884 und weiterhin pro 1885 vorschussweise aus dem Zwangsarbeitshausfonde bestrittene Remuneration für den Seelsorgedienst wird unpräjudicirlich der definitiven Austragung dieser Angelegenheit mit der Staatsverwaltung betreffs der Verpflichtung des Religionsfondes zur Tragung der Kosten des Seelsorgedienstes im Zwangsarbeitshause genehmiget.
2.	Bei der Präliminirung des Zwangsarbeits-hausfondes pro 1886 wird unter dem nämlichen Vorbehalte die für den Seelsorgedicnst erforderliche Dotation per 420 fl. als eine vorschußweise Ausgabe in das Präliminare einzustellen sein.
(Obvelja — Angenommen.)
8. Ustna poročila finančnega odseka:
a) o prošnji strokovne šole za lesorez-lanje v Kočevji za podporo;
8. Mündliche Berichte des Finanzausschusses:
a) über die Petition der Fachschule für Holzindustrie in Gottschee mit Subvention;
Poročevalec Murnik:
Slavni zbor!
Dne 25. novembra 1885. izročila se je finančnemu odseku prošnja šolskega odseka strokovne šole za lesorezljanje v Kočevji za podporo. Uže lansko leto je slavni zbor tej šoli dovolil podpore 100 gld. V svoji sedanji prošnji navaja šolski odsek, da je ta šola svoje tretje leto dokončala, da je potrebna posebne podpore, da je treba učne pripomočke kupiti, da bode tako mogoče onim učencem, kateri so od šole oddaljeni, tudi kaj podpore dajati, in da bi se tako tudi število učencev pomnožilo. V svojim obširnem poročilu dokazuje, da obstoji odsek iz šestih članov in učilno osobje iz štirih moči in sicer dva za teoretične in dva za praktične predmete.
Sola se je zdaj tudi podaljšala namreč od 5 na 6 polleti in ker je ta učni načrt v smislu niini-sterske naredbe od 8. aprila 1884. št. 18094 ugajal, ga je tudi slavno ministerstvo za uk in bogočastje z odlokom dne 12. februarija 1885. št. 2149 pripustilo, ter dovolilo za letošnje leto 1000 gld. podpore.
V šoli je bilo letos 19 učencev in uspeh vseh teh je bil izvanredno dober. Podpore dal je šolski odsek pridnim učencem 179 gld. 54 kr. in to je bilo le mogoče, ker so dobrotniki šolo podpirali. Šola stopila je letos v novo dobo, ker se je preselila v svojo hišo, katero je gospod Janez Štampfel iz Prage daroval. Tam niso samo šolski prostori, temne tudi stanovanja za oba notranja učitelja. Letošnji stroški so znašali 3850 gld. 5 kr. in ker so različne podpore prejeli 6069 gld. 63 kr. jim je ostalo v bla-gajnici 2211 gld. 58 kr.
Glede tedaj na to, da je ta šola v resnici potrebna, ker je še šola mlada in tako več učnih pripomočkov potrebuje, ter da bode šoli lažje mogoče revne učence podpirati, je bil finančni odsek za to, da bi se deželna podpora povekšala za 50 gld. in stavi toraj predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
„Šolskemu odseku strokovne šole za lesno obrt-nijo v Kočevji dovoli se za leto 1886. iz deželnega zaklada 150 gld. podpore.11
(Obvelja — Angenommen.)
Abgeordneter Aaver:
Ich bitte um's Wort!
Hoher Landtag !
Ich habe mich zum Worte gemeldet, mit meinen wärmsten Dank auszusprechen im Namen einer Bevölkerung, welche sich ans dem sterilen Boden kaum tu hinreichender Weise fortzubringen im Stande ist, und daher gezwungen ist, nach althergebrachter Sitte die
III. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885. — 111. Sitzung des kram. Landtages am 5. Dez. 1885.
31
Deckung ihrer Bedürfnisse durch den Hausierhandel zu erwerben. Leider ist der Hausierhandel von Jahr zu Jahr im Niedergänge begriffen und der Zeitpunkt ist nicht in weiter Ferne, wo derselbe gänzlich aufhören wird. Auf welche Weise ist nun der Hausierhandel zu ersetzen? Man suche dem Gottscheer Lande eine Industrie zu schaffen, um dessen Bevölkerung nicht am Hungertuche darben zu lassen. Die schönste Gelegenheit dazu bietet sich von selbst, da das Land glücklicherweise mit Holz allerlei Arten massenhaft versehen ist und also die Mittel an der Hand liegen, durch Verwerthung desselben sich für den Verlust des erwähnten Hausierhandels zu entschädigen. Vor 4 Jahren beschloß man zu diesem Zwecke eine Holzindustrieschule für Gottschee zu schaffen, die aus drei Jahrgängen besteht.
Hoher Landtag! Wer Gelegenheit hat, sich in dieser Schule von den Fortschritten in der Schnitzerei, Stockfabrikation, Dreherei und im Modelliren zu überzeugen, der wird auch nicht zweifeln, dass die Schule ihren Zweck, eine Hausindustrie zu schaffen, wirklich erreichen wird. Es befinden sich gegenwärtig in dieser Schule auch zwei Slovenen und zwar einer aus Planina, welchen der Arzt Herr Maier empfohlen hatte. Ich habe mich als Obmann dieser Schule um sein Fortkommen erkundigt und in Erfahrung gebracht, er sei thätig, sehr fleißig und stände im besten Einvernehmen mit seinen deutschen Genossen. Da das Bestehen der Schule nur durch Unterstützungsbeitrüge von Gönnern ermöglicht wird, und der hohe Landtag im Vorjahre 100 fl. und heuer abermals 150 fl. bewilliget hat, so suhle ich mich daher im Namen der Bevölkerung von Gottschee verpflichtet, dem hohen Landtage dafür den wärmsten Dank auszusprechen.
h) O prošnji Jovane Mašek, da bi še za naprej dobivala miloščino.
b) Über die Petition der Johanna Mašek um Bewilligung zum Fortbezuge ihrer Gnadengabe.
Poročevalec Murnik:
Slavni zbor!
Finančnemu odseku izročila se je prošnja sirote Jovane Mašek za podaljšanje letne podpore 50 gld. Slavni deželni zbor je tej siroti liže od 1. 1875. dovoljeval vselej za 3 leta malo podporo in to se je zadnjič zgodilo v seji 13. septembra 1882. za leta 1883., 1884. in 1885., v kateri seji se je prositeljici dovolilo, da ji deželni odbor iz šolskega zaklada izplačuje vsako leto po 50 gld.
V svoji prošnji sklicuje se na to, kar je že v poprejšnih prošnjah navajala in prilaga tudi ubožni list in spričevalo zdravnika, iz katerih se vidi, da ne more sama zaslužiti toliko, kolikor za življenje potrebuje.
Glede na te uzroke predlaga finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene: v „Ivanki Mašek -ovi, siroti glasbenega učitelja Gaspar Mašeka, dovoli se iz normalno - šolskega za-klada za leta 1886., 1887. in 1888. miloščina v letnem znesku po 50 gld.“
(Obvelja — Angenommen.)
c) O prošnji Jarneja Pečnika glede podpore za rimska izkopavanja.
c) Über die Petition des Bartlmä Pečnik um Subvention für römische Nachgrabungen.
Berichterstatter Deschmaun:
Hoher Landtag!
Aus dem Rechenschaftsberichte Seite 141 —147 wollen die Herren Abgeordneten ersehen, dass im Jahre 1884 und auch heuer sehr wichtige Antiquitäten - Ausgrabungen in Unterkam vorgekommen sind und die daselbst gewonnenen Funde wesentlich zur Bereicherung des Museums beigetragen haben. Das größte Verdienst in dieser Beziehung gebührt einem schlichten Manne Bartlmä Pečnik von Gurkfeld, welcher mit unverdrossenem Eifer den Nachgrabungen sowohl in den römischen als auch in den vorrömischen Gräberfeldern das ganze Jahr hindurch obgelegen ist.
Schon der im Vorjahre verstorbene Landtags- und Reichsrathsabgeordnete Ritter von Schneid war auf die Resultate der Thätigkeit des Pečnik aufmerksam gemacht worden und hat dem Landesmuseum einen Betrag von 100 fl. zum Ankauf der höchst interessanten Sammlung der Antiquitäten, die durch diese Ausgrabungen zu Staude gebracht worden ist, zur Verfügung gestellt. Auch heuer wurden diese Sammlungen fortgesetzt und es haben zum Beweise der Anerkennung und Würdigung derselben die k.k. Centralcommission für Kunst und historische Denkmale in Wien, ferner auch das Ministerium für Cultus und Unterricht Beiträge von je 200 fl. für die Fortsetzung dieser Nachforschungen gespendet. Auch von der krainischen Sparkasse sind Beitrüge gewidmet worden, so dass dem Museum ein ziemlicher Fond für die Ausgrabungen zur Verfügung stand.
Aus diesem Fonde wurde an Pečnik auch etwas abgegeben, was jedoch mehr als Taglöhnerlohn anzusehen ist. Allein man muß erwägen, dass derartige Nachforschungen viel Intelligenz und einen außerordentlichen Eifer erheischen, was alles in der Person des Genannten vereint ist.
Demnach war sein Ansinnen an den Landesausschuß um eine besondere Remuneration für seine erfolgreichen Bemühungen kein unbescheidenes.
Der Landesausschuß glaubte jedoch dieses Gesuch an den hohen Landtag leiten zu sollen, indem er wußte, dass gemeinnützige Bestrebungen im Interesse des Landes seitens der hohen Landesvertretung stets entsprechende Anerkennung finden.
Der Finanzausschuß hat diesen Gegenstand berathen und sich zur Antragstellung geeinigt:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Es werde dem Bartelmä Pečnik für seine erfolgreichen , die Sammelzwecke des Rudolfinums wesentlich förderenden archäologischen Forschungen in Unterkam und in der weiteren Erwartung, dass er auch bei fernerhin auszuführenden antiquarischen Nachgrabungen das Interesse der besagten Landesanstalt im Auge behalten werde, eine Remuneration von Einhundert Gulden aus dem Landesfonde flüssig gemacht."
32	m. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885.
Poslanec Klun:
Slišali ste, gospodje poslanci, koliko se trudi Jarnej Pečnik z izkopavanjem rimskih starin; znano je tudi uže iz drugih poročil, in mislim, da mi ni treba na drobno pripovedovati in naštevati, kaj je vse spravil na dan. In kdor se potrudi v naš „Ru-dollinum“, bode videl lehko stvari, katere so lcinč našega muzeja. Mislim pa, da je tudi uže iz tega, kar je gospod poročevalec rekel, razvidno, da 100 gld. ni nobena podpora za trud in delovanje Pečnikovo, ki je moral dostikrat dolgo časa kopati, preden je kaj takega najdel, kar je bilo zanimivo in dragoceno. Ne smemo pa tudi prezirati, da gospod Pečnik razun tega zasluži nekoliko več podpore, ker pri svojem marljivem delu ne more toliko gledati na družino, za katero mu je skrbeti. Če toraj dela za deželne namene, je tudi naša dolžnost, mu bolje pomagati in remuneracijo nekoliko povekšati.
Stavim tedaj predlog:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Gospodu Jarneju Pečniku dovoli se za njegovo ; uspešno izkopavanje rimskih starin, remuneracija 150 gld. iz deželnega zaklada.“
(Podpira se — Wird unterstützt.)
Poslanec dr. Poklukar:
V dolžnost sem si štel, oglasiti se, ker je finančni odsek iz čisto druzega stališča stavljal svoj predlog, kakor pa gospod poslanec Klun. V finančnem odseku se je obširno razgovarjalo o tej zadevi in priznalo se je, da je prosilec Pečnik spretno delal in daje veliko staknil, česar se drugim ni posrečilo.
Kar zadeva svoto remuneracije, omenjam, da se je tudi tam predlagala večja svota; ali oziraje se na to, da slavni deželni zbor zna uvažati njegove zasluge in da je v prvi vrsti Pečnik le človek, kateri je samouk v tej stroki, mislilo se je, da je ta remuneracija za odškodovanje njegovega delovanja zadosti visoka.
Razun tega vso začeli tudi v nasprotnem gorovji blizu Vidma na Štajerskem tudi starine raziskavati in so naprosili tega gospoda Pečnika, da jim pri tem delu pomore, kar mu seveda zopet obeta nagrado od Štajerske dežele. Zarad tega je obveljal predlog, da se mu za zdaj da le 100 gld. remuneracije, pa da se mu pristavi, da zna, ako bode v prihodnjič tako marljivo delal, zopet predložiti svoje poročilo in prositi za večjo podporo. Nasprotno pa, ako mu zdaj dovolimo večjo svoto, bode nekoliko časa delal, potem pa vse pustil in si mislil: Grem rajši v drugo deželo na Štajersko, kjer gotovo dobim nove podpore. In tako bi vsa naša stvar le škodo trpela.
To so razlogi, da se je sprejel predlog, naj mu damo 100 gld. podpore, kar je tudi popolnem primerno.
Berichterstatter Aeschmann:
Mein unmittelbarer Herr Vorredner hat schon erwähnt, dass im Finanzausschüsse der Antrag auf eine höhere Remuneration gestellt worden war. Ich bekenne, dass ich derjenige war, der einen solchen Antrag einbrachte. Die Herren werden es daher erklärlich finden, dass ich
— III. Sitzung des krain. Landtages am 5. Dez. 1885.
eine feindliche Position gegen den Antrag des Herr» Abgeordneten Klun einzunehmen nicht in der Lage bi», obwohl ich als Berichterstatter für den Antrag des Finanzausschusses eintreten soll. Allein ich habe selbst am meisten Gelegenheit gehabt, die Bemühungen des Pečnik kennen zu lernen. Ich erlaube mir auf einen Umstand hinzuweisen. Es ist ganz richtig, dass der Betreffende selbst bei den Ausgrabungen ein Mithelfer ist, dass er selbst Hand anlegt. Allein wir dürfen nicht übersehen, dass sein vielseitiges Bemühen und Nach-forsd)en namentlich bezüglich der einstigen römischen und vorrömischen Gräberfelder mit solchem Eifer und Erfolg betrieben worden ist, dass uns die Daten, welche Pečnik diesfalls geliefert hat, wenn sie publizirt werden, die wichtigsten Fingerzeige für die Vorgeschichte Krams abgeben werden. Verschiedene Briefe, die er mir geschrieben, enthalten Ergebnisse seiner Nachforschungen im Tschernembler Bezirke gegen die Kulpa zu, im Nasfenfußer, Treffner, Sitticher Bezirke, dann in No-viodunum u. s. w. und werden immer ein werthvolles Materiale für die Urgeschichte des Landes bilden. Es ist wahr, dass er ein „samouk“ ist, allein obschon er einer höheren Bildung entbehrt, ist er sehr empfänglich für jede Belehrung und Mittheilung, er sieht sich im Lande viel um, er interessirt sich für Alles, was in Krain früher geschehen ist. Wenn also der hohe . Landtag literarische Leistungen mit wohlwollendem Auge betrachtet und ihnen Unterstützung angedeihen läßt, würde ich beantragen, auch in diesem Falle über jenen vom Finanzausschüsse beantragten Betrag von 100 fl. hinauszugehen. Obwohl ich als Berichterstatter des Finanzausschusses den Antrag auf eine Remuneration von 100 fl. befürworten sollte, werden mich die Herren schon entschuldigen, wenn ich aus den angeführten Gründen für den Antrag des Herrn Abgeordneten Kln» einzutreten mir erlaubte.
Landeshauptmann:
Es liegen zwei Anträge vor , der erste Antrag des Finanzausschusses und der zweite des Herrn Abgeordneten Klun.
Ich bringe zunächst den abändernden Antrag des Herrn Abgeordneten Klun zur Abstimmung, und bitte diejenigen Herren, die mit dem Antrage einverstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja — Angenommen.)
d) O prošnji podpornega društva slovenskih vseučiliščnikov v Gradci za podporo.
d) Über die Petition des Unterstützungs-Vereines der slovenischen Universttätshörer in Graz um Subvention.
Poročevalec Kersnik:
Čast mi je poročati slavnemu deželnemu zboru o celi vrsti prošenj, katere so nam stari znanci, ker vsako leto redno dohajajo. Slavni zbor naj tedaj privoli, da le kratko govorim o vsakej.
Prva prošnja se tiče podpornega društva slovenskih vseučiliščnikov v Gradci za podporo. To
III. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885. — III. Sitzung des train. Landtages am 5. Dez. 1885.
33
društvo uživa več let blagovoljnost slavnega zbora in dobivalo, je podpore tudi v letih, ko je druga večina vladala tukaj.
Finančni odsek ostaja tedaj pri starih tradicijah, in predlaga svoto, kakor je bila vlani dovoljena. Slavni deželni zbor naj sklene:
„Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci se dovoli za 1. 1886. podpore z 200 gld. iz deželnega zaklada.“
(Obvelja — Angenommen.)
e)	O prošnji gimnazijskega vodstva v Ko-čevji za podporo ubogim dijakom.
e)	Über die Petition der Gymnasialdirection in Gottschee um Unterstützung für dürftige Schüler.
Poročevalec Kersnik:
Gimnazijalno vodstvo v Kočevji je tudi letos prosilo zdatne podpore, in če mogoče vsaj toliko, kolikor se je vlani privolilo, kajti razmere na Kočevski gimnaziji se niso poboljšale in ravnateljstvo toži, da je materijalno stanje prebivalstva letos vsled slabe kupčije neugodnejše, nego v prejšnih letih; finančni odsek toraj ni mogel, da bi ne predlagal enake podpore kakor vlani in nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene:
„Ces. kralj, gimnazijalslci direkciji v Kočevji se dovoli v podporo ubogih dijakov svota 100 gld. za 1- 1886. iz deželnega zaklada.“
(Obvelja — Angenommen.)
f)	O prošnji Ivana Bobka, učenca zdravništva v Gradci, za podporo.
f)	Über die Petition des Mediciners Johann Bobek in Graz um Unterstützung.
Poročevalec Kersnik:
Glede prošnje stud. med. J. Bobka iz Gradca pa finančni odsek ni v tako prijetnem položaji, da bi jo mogel priporočiti. On si je bil v svesti, da dežela dijake s tem zdatno podpira, da skoro slehernemu podpornemu društvu, katero dokaže, da deli dijakom iz Kranjske svoje dobrote, daje večje ali manjše svote. Ko In se uvela navada posameznike iz dijaških krogov^ podpirati, bi ne bilo konca in kraja jednakih IwoüÜ? ln ^^hn zaklad bi to živo čutil, ako se o ik pritok. Omenjam naj tudi, ubožnosti ni prav tako, da
1' inančni odsek tedaj predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
no ,	Ivana Bobka v Gradci se
ne ushsi.“
(Obvelja — Angenommen.)
času ne
da priloženo spričevalo •n prošnjo podpiralo.
g)	O prošnji podpornega društva pravo-slovcev na Dunaji za podporo.
g)	Über das Subventionsgesuch des juridischen Unterstützungsvereines in Wien.
Poročevalec Kersnik:
Podporno društvo pravoslovcev na Dunaji prosi tudi letos podpore. Do zdaj se po navadi niso usli-šavale prošnje tega društva; letos pa je dokazalo, da je 27 dijakov iz Kranjskega podpiralo. Glede na to veliko število in glede na to, da so pri imenovanem društvu uživali naši dijaki podpore, če ravno je slavni deželni zbor vedno zavračal njegove prošnje, nasvetuje finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
„Podpornemu društvu pravoslovcev na Dunaji se dovoli donesek za 50 gld. za 1. 1886. iz deželnega zaklada. “
(Obvelja — Angenommen.)
h)	O prošnji „Glasbene Matice“ v Ljubljani za podporo.
h)	Über die Petition der „Glasbena Matica“ in Laibach um Subvention.
Poročevalec Kersnik:
Glasbena Matica prosi v nadaljevanje glasbenega pouka društvu potrebne podpore. Ona ima svojo glasbeno šolo in ta šola se jako veselo razvija. Ostalo je koncem šolskega leta 1882/3. samo 27, 1. 1883/4. uže 51 in 1884/5. že 105 učencev, ki so se podučevali v petji in raznih glasbenih umetnostih. Gmotno stanje društva pa je tako slabo, da zamore svoje stroške za vzdržavanje šole pokriti le po raznih podporah in
takih podpor se je uže lani nabralo:
Od slavnega deželnega zbora . . . 500 gld. od mestnega zbora Ljubljanskega . . . 500 „ od vis. c. kr. naučnega ministerstva . . 200 „ od Kranjske hranilnice.................50 „
skupaj . 1250 gld.
Proračun za šolsko leto 1885/86. kaže tudi, da ima društvo nedostatka 1250 gld., katerega bo treba pokriti na isti način.
Finančni odsek je uvaževal na eni strani nujno potrebo glasbene šole, na drugi strani pa je ozir jemal na to, da brez izdatnih podpor ni mogoče društvu shajati in vzdrževati šolo in zato predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
„Društvu ,Glasbena Matica1 v Ljubljani se dovoli za 1. 1886. podpora za 500 gld. iz deželnega zaklada, za vzdrževanje glasbene šole.“
(Obvelja — Angenommen.)
i)	O prošnji slovenskega dramatičnega društva v Ljubljani za podporo.
34	ni. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885,
i) Über die Petition des sloveuischen dramatischen Vereines in Laibach um Subvention.
Poročevalec Kersuik:
Slovensko dramatično društvo navaja v svoji prošnji, da je vsled sklepa visokega deželnega zbora od Kranjske dežele uživalo v 1. 1870. do 1877. letne podpore po 2400 gld., da je pozneje 1. 1878. deželni zbor to letno podporo odtegnil in da je vsled tega dramatično društvo omejiti moralo svoje delovanje.
V zadnjih letih sprejemal je slavni deželni zbor v proračun deželnega zaklada znesek za 1000 gld. v podporo slovenskih literaričnih in dramatičnih del in deželni odbor je bil pooblaščen od slučaja do slučaja deliti od te svote podpore v slovenske dramatične in literarne namene. In iz te svote je dramatično društvo tudi vsako leto dobilo primeren znesek.
Letos je dramatično društvo sklenilo, ustanoviti koncem 1. 1886. v Ljubljani stalno slovensko dramatično šolo in je poslalo nadarjenega predstavljalca Ignacija Borštnika na Dunajski konservatorij na dra-matsko šolo, da postane po absolviranji prvega letnika voditelj slovenskih gledališnih predstav s stalno plačo in proti večletni obvezi. Ob jednem pa hoče prihodnjo leto znatno popolniti svoj repertoir.
Ker to društvo ni le posebne važnosti za Ljubljansko gledališko občinstvo, — nego je sploh nava-ževanja vreden faktor v našem kulturnem razvoji,
— sklenil je finančni odsek predlagati, da se v §. 7. lit. d., pril. 17., pod naslovom: „za povzdigovanje slovenskih literaričnih in dramatičnih del“ v proračun deželnega zaklada sprejeta svota za 1000 gld. — dovoli vsa dramatičnemu društvu v podporo za po-vzdigo slovenskih dramatičnih namenov. Videti namreč ni, da bi v bližnjem času trebalo izdati za druge literarne namene kako svoto.
On toraj predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
„Dramatičnemu društvu dovoli se za 1. 1886. podpora 1000 gld. iz deželnega zaklada in sicer v izvrševanje slovenskih dramatičnih namenov. “
8 tem bi bila rešena tudi lit. d. alinea 7., pril. 17., v proračunu deželnega zaklada.
(Obvelja — Angenommen.)
k) O prošnji občine Struge glede podporo za prezidanje farovža.
k) Über die Petition der Gemeinde Struge um Subvention für den Pfarrhof-Umbau.
Berichterstatter Kreelkenz Aaron Schrvegek:
Die Gemeinde Struge im Gerichtsbezirke Reifniz hat eine Petition um Unterstützung für den Pfarrhof-Umbau eingebracht. In diesem Gesuche wird angeführt, dass die Gemeinde zum Aufbau eines neuen Pfarrhofes an der Stelle des alten, vor hundert Jahren erbauten, behördlich veranlaßt und dass in der Concurrenzver-
— III. Sitzung des train. Landtages am 5. Dez. 1885.
Handlung vom 3. Oktober 1884 ein Kostenvoranschlag von 4686 fl. 49 kr. vereinbart worden sei. Der Bau steht nun fertig da, von den concurrenzverpflichteten 151 Besitzern sind zur Deckung der Kosten bisher 3030 fl. aufgebracht worden. Se. Majestät der Kaiser habe» eine Unterstützung von 300 fl. gewährt und es erübrigt ein Betrag von 1350 fl., der nicht gedeckt ist. Motivirt wird dieses Gesuch durch die große Armuth der Gemeinde, welche 1002 Einwohner und darunter 151 Klein-Besitzer zählt. Ferner wird hervorgehoben, dass die Gemeinde Struge ein neues Schulhans mit einem Kostenaufwande von 3800 fl. erbaut und die Kirche vergrößert habe, dass neue Glocken angeschafft und zu anderen öffentlichen Zwecken namhafte Summen verwendet worden seien. Endlich, so wird in dieser Petition hervorgehoben, habe das hochwürdige Kirchenpatronat keine Verpflichtung zu diesen Ausgaben etwas beizusteuern und der größte Grundbesitzer in der Gemeinde sei zu einer Beitrags-leistnng nicht aufgefordert worden, weil er einer anderen Confession angehört.
Untersucht man nun diese Gründe, so gelangt man zu einer Schlußfolgerung, die nach meiner,, Ansicht mit den Conclusionen der Gemeinde nicht in Übereinstimmung gebracht werden kann. Schon die Concurrenz-verhandlung beweist, dass die Interessenten sich bewußt waren der Lasten, die sie damit übernommen haben und dass sie wahrscheinlich auch die übernommene Verpflichtung zu tragen in der Lage find. Dafür spricht auch der Umstand, dass diese Gemeinde ohne Unterstützung so bedeutende Bauten ausgeführt hat, wie es z. B. die Errichtung eines Schulgebäudes u. s. w. ist. Aus de» Ausweisen der Rechenschaftsberichte geht auch nicht hervor, dass in der Gemeinde Struge außerordentliche Umlagen nothwendig waren, sondern dass alle diese Kosten bisher unter normalen Verhältnissen bestritte» wurden. Auch der andere Grund, der sich ebenfalls aus dem Gesuche der Bittsteller ergiebt, nämlich das Wachsthum der Gemeinde, die jetzt 1002 Einwohner und 151 Häuser zählt, während im Jahre 1880 nur 870 Einwohner und 143 Häuser ausgewiesen waren, dient durchaus nicht zur Motivirung ihrer Behauptung. Ein derartiger Zuwachs der Bevölkerung und eine 311’ nähme der Wirthschaften ist nach meiner Ansicht doch nur als ein Beweis für den wachsenden Wohlstand anzusehen. Endlich ist auch das ein Beweis dafür, dass die Gemeinde das Vertrauen zu der eigenen Leistungsfähigkeit besitzt, weil sie weder das hochwürdige Kirchenpatronat, noch den Großgrundbesitzer, der einer anderen Confession angehört, zur Beitragleistung aufgefordert hat, was, wenn es geschehen wäre, gewiß für die Gemeinde einen entsprechenden Erfolg gehabt hätte. Nach meiner Auffassung würden diese Gründe alle!» schon für die Nothwendigkeit der Bewilligung einer Subvention zu dem bezeichneten Zwecke mcht sprechen.
Es tret.en jedoch noch ganz andere und zwar prinzipielle Bedenken hinzu, deren Erwägung sich der Finanzausschuß nicht verschließen konnte. Es wurde im Ausschüße constatirt, dass bisher eine Unterstützung zu diesem Zwecke aus Landesmitteln nie gewährt worden ist und der Finanzausschuß ist zur Überzeugung gelangt, dass er seiner Pflicht in dieser Beziehung nicht entspreche» würde, wenn er heute einen Präcedenzfall schaffe» wollte, dessen Folgen sehr weit gehen könnten und die mit den finanziellen Verhältnissen des Landes nur schwer vereinbar wären.
III. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885. — III. Sitzung des train. Landtages am 5. Dez. 1885.
35
Der Finanzausschuß hat sich also nicht bestimmt achmden, dieser Bitte um eine Unterstützung zu entsprechen und ich bin im Namen des Finanzausschusses in der Lage den Antrag zu stellen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der Landtag bedauert mit Rücksicht auf die finanzielle Lage des Landes dem gestellten Ansuchen nicht Folge geben zu können."
Poslanec Pakiž:
Slavni zbor!
Nekaj druzega bi bil pričakoval, da bode namreč gospod poročevalec popisal splošno revščino občine Struge; on pa je v svojem poročilu prav vse najboljše strani objavil in porabil za svoje ugovore. Ali vse te razmere so drugačne. Ko bi bil gospod poročevalec se potrudil osebno se prepričati o stanji farne občine Struge, ko bi on razmere poznal, bi gotovo bil vse drugače poročal.
Struge ležijo oddaljene od mesta in trga, nimajo cest in spadajo pod Ribniški sodni okraj. Ako hoče Stružan k svoji sodniji v Ribnico voziti se ali svoje blago prodavati, mora peš črez visoki hrib „Malagora“; voziti se pa le črez Dobrepolje sin Ve-likelašče, za kar potrebuje časa 4 — 6 ur. če ima kaj prodati, je to le malo, kajti tam raste le lešče-vina, katero prodajajo; en dan trpi, da jo naseka eno butaro, drugi dan jo nese v trg Ribniški; tam skupi 40 do 50 ali k večjemu 60 kr. in o tem mora živeti 2 dni.
Kar druge reči zadene, nimajo tam nobene obrtnije, in prebivalci se živijo le ob živinoreji, katera je pa seveda zarad pomanjkanja travnikov tudi le prav mala.
Možki so celo prisiljeni vsako zimo v Hrvaških in Slavonskih šumah delati, da rodbino preživijo. Število ljudstva je res narastlo, ali to je ravno žali-bog slabo, ker je vse revno. Blagostanje se namreč s ponmožitvijo ljudstva in na novo postavljenimi kočami ni pomnožilo; kajti to je le nasledek postave o prosti razdelitvi zemljišč na eni strani, na drugi strani pa prostega ženitovanja.
Jaz bi toraj toplo priporočal, da bi se dovolila neka podpora in sicer enkrat za vselej.
Nasvetujem toraj:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Farni občini Struge, okraja Ribniškega, dovoli se enkrat za vselej iz deželnega zaklada 200 gld. podpore za pokritje pri stavbi farovža nastalih stroškov.“
(Se podpira — Wird unterstützt.)
Landeshauptmann:
Wünscht noch Jemand der Herren zu sprechen?
(Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.)
Der Herr Berichterstatter hat somit das Schlußwort.
Berichterstatter Kreellenz Maron Schwegel:
8'	Vorredner hat sich darauf berufen, dass
ie Verhältnisse sich wesentlich anders verhalten als sie
in der Eingabe selbst dargelegt sind. Meine Ausführungen basiren sich auf die Ausführungen im Gesuche und Niemand ist eompetenter über die Verhältnisse in der Gemeinde richtiger zu urtheilen, als die Bittsteller selbst und ich habe genau und getreu reprodueirt, was sie als zu ihren Gunsten sprechend anführen. Ich glaube damit die Kenntniß der Verhältnisse, die hier maßgebendseinmüssen, genügend beleuchtet zu haben. Schlechte Communieationen, ja, meine Herren! diese allein aber sind doch nicht ein genügender Beweis für die behauptete Armuth, wie sie hier vorgebracht wird, namentlich bei dem Umstande, den mein Herr Vorredner selbst erwähnt, dass die Gemeinde Struge eine ziemlich bedeutende Viehzucht treibe. Nun, der Hauptreichthum des Landes ist ja eben in der Viehzucht gelegen. Jn-drustrie besitzen sehr wenige Gemeinden in Kram und wenn man die Industrie als die einzige Bedingung des Wohlstandes anführt, so wären überhaupt keine oder nur sehr wenige wohlhabende Gemeinden bei uns zu finden. Wo die Viehzucht blüht, da kann man wohl auch von einem relativen Wohlstände sprechen. Die Zunahme der Bevölkerung und die Vermehrung der Einzelwirthschaften gilt ebenso in der Regel als ein Zeichen des Wohlstandes und ich bedauere, dass ich in dieser Beziehung dem Herrn Vorredner nicht beipflichten kann.
Das Schwergewicht der Argumente gegen die Petition habe ich aber auf die prinzipiellen Bedenken gelegt, und diese waren es, welche mich in erster Reihe hinderten, auf das Ansuchen einzugehen. Mein Herr Vorredner hat die in meinen Ausführungen betonte Thatsache, derzufolge das hochwürdige Kirchenpatronat um eine Unterstützung nicht einmal angegangen wurde, weil es legal zu einer Beitragsleistung nicht verpflichtet ist, nicht berührt. Ja, meine Herren, ist denn der Landtag dazu verpflichtet? Noch viel weniger. Ich glaube, dass es weder recht noch billig wäre, an den Landtag, der mit den Mitteln des Landes vorsichtig und sparsam umgehen muss, mit solchen Ansprüchen heranzutreten. Wer die Mittel des Landes schonen will, sieht sich dem Gesuche gegenüber nur in die unangenehme Lage versetzt, dasselbe ablehnen zu müssen. Die prinzipielle Seite der Frage ist hier vor Allem im Auge zu behalten, und an dem Tage, wo Sie ein Präeedens für derartige Subventionen schaffen, glaube ich, dass wir eine neue Ausgabspost in unser Budget einführen, die sehr bald bedeutend anwachsen könnte. Ich warne Sie vor diesem Präeedens und vor derartigen neuen Ausgaben, für welche wir keine Verpflichtung und nicht die Mittel haben, und ich empfehle Ihnen auf das Wärmste den Antrag des Finanzausschusses.
Landeshauptmann:
Ich bringe zunächst den Antrag des Abgeordneten Pakiž zur Abstimmung.
Ich bitte die Herren, welche mit dem Antrage einverstanden sind, sich zu erheben.
(Predlog ne obvelja — Der Antrag wird abgelehnt.)
Ich bitte die Herren, welche mit dem Antrage des Finanzausschusses einverstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja — Angenommen.)
Zadnjo točko odstavim od današnjega dnevnega
reda.
36	lil. seja deželnega zbora kranjskega dne 5. dec. 1885. — IH. Sitzung beS kram. Landtages am 5. Dez. 1885.
Došla mi je še sledeča peticija: Gospod dr. Poklukar izroča prošnjo več posestnikov iz Brezja, Podolnice in Dobrove pri Ljubljani, da bi se občinska cesta z Dobrove do Horjulske okrajne ceste, vvrstila med okrajne ceste. (Izroči se gospodarskemu odseku — Wird dem volkswirthschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.)	Finančni odsek ima sejo ob 3. uri popolndne, Odsek za letno poročilo in upravni odsek imata sejo precej. Gospodarski odsek ima sejo v ponedeljek ob yg 10. uri dopoludne. Sklenem sejo.
Seja se konča ob 40. minuti čez 13 uro popolndne. —	Schluß -er Sitzung 12 Uhr 40 Minuten Nachmittags.
—n»