List 21.
Politični oddelek.
Časnikarski shod.
Binkoštne dni se je vršil v Ljubljani IV. shod slovanskih časnikarjev avstrijsko-ogrske monarhije.
Sprejem je bil sijajen in presrčen, vse slovesnosti so se sijajno vršile — zahvala^ za to gre_jg*QL-rpziteti mestna. občine — in tudi udeležba od strani čSSHTftarjev je bila znatnejša, kakor na katerem koli drugem kongresu.
Uspehe tega shoda je označil „Novi Lista na Reki takole:
1. Kongres je mnogo pripomogel k mejseboinemu spoznavanju slovanskih novinarjev, ter je položil temelj časnikarski organizaciji;
*        2. Kongres ie vse  udeležnike  navdal   s   hvaležnostjo, jjmpatijo  in iskreno   ljubeznijo do Slovencev,
To so po sodbi reškega „Novega Listaa pozitivni uspehi tega shoda.
Ker nameravamo o nekaterih zadevah tega shoda nekoliko govoriti, moramo pred vsem priobčiti poročilo o shodu.
I.  Časnikarski   shod.
Shodu je predsedoval slovaški novinar M. Dula.
O slovanskem korespondenčnem uradu je poročal P. Gregr. Referat o tej zadevi pravi:
Na Krakovskem in Dubrovniškem shodu se je predlagalo, naj se na podlagi časnikarskega shoda v Pragi ustanovi »Slovanska korespondenčna pisarna0. Na shodu v Pragi je bila sprejeta resolucija za pre-potrebno ustanovitev „lastne informačne korespon-denčne pisarne", in praški odbor shoda je imel delati na to, da se predlogi v tej smeri uresničijo. Odbor I. shoda je izdelal načrt za tako pisarno in ga je v okrožnici razposlal vsem uredništvom večjih slovanskih
listov. Veliko jih ni odgovorilo. O tem je bilo poro-čano na krakovskem shodu, kjer se je sprejela resolucija, ki priporoča ustanovitev časnikarskih odborov v posameznih slovanskih deželah, ki bi bili med seboj v stalni zvezi, organizirali dopisovatelje v svojem okrožju ter izdelali natančne predloge za definitivno ustanovitev »Slovanske korespondenčne pisarne" za III, shod slovanskih časnikarjev.
K tej resoluciji je dodal 1. gosp. I. Hruby: da se odbori v posameznih deželah smejo medsebojno dogovarjati še pred III časnikarskim shodom; 2. dr. Merunowicz: naj se pretresa, ali bi ne bil Dunaj primeren za »Slovanske pisarne" in 3. urednik K o p i n s k i: naj se napravi direktna telefonska zveza med Krakovom in Prago, kajti zveza z Dunajem na-pravlja veliko ovir.
Tudi III. shod v Dubrovniku se je pečal z do-tičnim vprašanjem in se je sklenilo: 1. naj se dela I na to, da se ustanove časnikarski odbori v posameznih slovanskih deželah kot središča poročevalske službe; 2. naj izvoli III. shod novinarjev v Dubrovniku za vsako deželo delegata, ki bi poskrbel za ustanovitev odborov in naj o tem poroča drugim središčem.
K temu je dodal dr. Ryba: Državni poslanci, zlasti pa poslanci žurnalisti, naj se kar odločneje upro krivičnemu in naravnost razžaljivemu proteži-ranju državne tiskovne pisarne nemškim interesom in naj se potegnejo za to kar najodločneje, da zavod, ki ga vzdržuje država, tudi glede slovanske publicistike se vede pošteno in nepristransko. 2. Gospod urednik Hovorka: Predsedništvo shoda pozivlje osrednjo vlado c. kr. korespondenčne pisarne na Dunaju, naj njene filijale v posameznih deželah oskrbujejo uredništvom poročila v jeziku dotične dežele.
Vse to dovolj izpričuje potrebo slovanske tiskovne pisarne. Dejstvo, kako se o dogodkih po slovanskem svetu poroča v c. kr. korespondenčni pisarni
Stran 202
in potem v sovažnem nam časopisju, zahteva izpre-memb, in to nalogo ima izvršiti slovanska korespon-denčna pisarna, ki bo informirala tujino o vseh važnejših političnih dogodkih med Slovani, in sicer strogo nepristransko; ob enem bo imela tudi nalogo takoj izpodbiti laži, razširjevane o Slovanih. Razun tega naj se tudi med slovanskimi listi goji medsebojno poročevanje in tako omogoči organizacija slovanstva v avstrijskih deželah
Vzlic temu, da se spoznava potreba pisarne, napredujejo priprave zanjo jako počasno, a na Škodo bi nam bilo, ako bi ostajale resolucije posameznih shodov samo na papirju. Praški odbor shoda je vselej pripravljen pomagati pri organizacijah poročevalske službe v drugih središčih ter informirati o vsem potrebnem, in kadar bodo ustanovljeni posamezni odbori, stopi takoj ž njimi v dotiko. Izdelani so bili tudi natančni proračuni za češko središče „ Slovanske tiskovne pisarne" in se je pokazalo, da, dokler ni več denarja, pisarna ne more začeti s svojim delovanjem. Praški odbor časnikarskega shoda se je torej obrnil do češke javnosti s prošnjo, naj njih akcijo povspe-šuje, in narod se je odzval s pritrjevanjem, dasiravno se je s pobiranjem doneskov začelo šele pred nekolikimi tedni. Do 12. maja 1. 1902 je bilo dano v gotovini 6200 kron, subskribiranih 3000 kron in veliko se jih je zglasilo za letne podpornike. Bržčas se bo s koncem leta moglo pričeti s pošiljanjem poročil. V Pragi se je ustanovila tudi informacijska češka pisarna, ki ima nalogo, informirat? francoski tisk. To priporočam tudi za druge dežele. Slovanska tiskovna pisarna mora biti zgrajena na močnem temelju. S tem, da jo oživotvorimo, podamo dokaz, da stojimo na višini dobe in da od nas osnovana organizacija ne zaostaja za enakimi organizacijami pri drugih narodih. Slovanska tiskovna pisarna mora biti toli važna, da bodo njena poročila potrebna ne le za slovanske, temveč tudi za vse svetovne liste, kateri hočejo ve Ijati kot najbolj informirani listi.
K debati se oglasijo gg.: dr. Vergun, Chylin. ski, Smolski, Pasaric, dr. S tj. Radie, Mon-čalowsky, Hovorka, Klofač, Končno se sprejmeta naslednji resoluciji, oziroma dodatka dr. Radiča k referatu:
I.  Kongres naj izbere trojico svojih članov, enega Poljaka, ter enega Jugoslovana (Hrvata ali Slovenca) ter jih naj pooblasti, da pozovejo osebno v imenu kongresa ministra notranjih zadev, da korespondenčni bird poroča resnično vsem slovanskim listom v njih jeziku.
II.  Naj vsi slovanski listi prinesejo češki poziv (referat Gregra) za slovanski biro ter naj za to bir6 pobirajo vse slovanske redakcije v monarhiji.
K II. točki o ustanovitvi strokovne organizacije so govorili gg.: Hovorka, Chylinski in Szcze-panski.
K III. točki poroča o tečajih za žurnaliste dr. Radič ter predlaga resolucijo, naj se to vprašanje izroči osrednjemu odboru v pretres in rešitev.
O zadnji točki referira dr. VI. Preis, naj bi se slovansko časnikarstvo bavilo intenzivneje z narodnogospodarskimi vprašanji. Njegova res strokovna izvajanja izidejo v tisku.
Sprejele so se tudi še naslednje resolucije:
Shod slovanskih časnikarjev prosi, da bodo v c. kr. dopisovalnici (agenturi) zastopniki uredniki vseh slovanskih narodov avstrijskih.
IV. shod slovanskih časnikarjev jemlje na znanje poročilo o zvezi časnikarskih društev in poživlja bodoči odbor te zveze, naj stori vse, da bi se ustanovila časnikarska društva za vsaki slovanski narod v državi in da pristopijo k zvezi.
IV. shod slovanskih časnikarjev, izražaje udanost narodnim prerokom, kateri so vsi verovali v ideal svobode in slovanskega pobratimstva ter ga prikazovali svojim ljudem, izreka svoje prepričanje, da je najvažnejša naloga in glavna dolžnost časnikarstva vseh ljudij in narodov slovanskih neprestano in sistematično delovanje na duševnem in kulturnem približevanju in pobratimovanju širokih množic slovanskega ljudstva, da bi obudili samozavednost v ljudstvu in ga prepričali o rodovinski enakosti in sorodstvu njegovih vkupnih narodnih idealov in potreb. — Dolžnost započetja tega delovanja in njegovega stalnega in sistematičnega nadaljevanja, brez ozirov na trenotne nesloge ali prepire vsakdanjega družabno-političnega življenja, počiva tudi poglavitno na časnikarstvu vseh slovanskih narodov.
IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani smatra kakor neobhodno sredstvo k temu velikemu namenu brezodločno ustanovo „Splošne slovanske Matice", katera bo imela nalogo razširjati in popularizirati med vsemi Slovani misli slovanskega sorodnega pobratimstva in združenja.
K temu koncu delovala bode „VsesIovanska Matica" s pomočjo sistematičnih, cenenih popularnih izdavanj iz življenja, zgodovine, literature vseh slovanskih narodov v vseh živečih slovanskih jezikih in ' kolikor mogoče tudi v narečjih.
Da životvori »Splošno vseslovansko Matico" IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani, izvoli opravljajoči odbor, ki se bo pečal z upeljevanjem in organiziranjem dela v vseh krajih slovanskih, da bi se ustanovile zveze, društva in odbori in izvrševanjem notranje organizacije „Matice" ter izmisli obenem način nabiranju fondov na izdavanje. Ta odbor bo imel najširše prave kooptacije. Izvoljeni odbor bo o uspehih svojega delovanja poročal na prihodnjem shodu slovanskih časnikarjev.
IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani izraža željo, da bi uredništva vseh slovanskih časnikov pri razglasu  te  resolucije  obenem kar naj topleje po-
Stran 203.
živali k dobro voljnim  skladom  za izdajateljski  fond .Splošne slovanske Matice*4.
Pred zaključkom zborovanja se sklene na predlog Hovorke, da se priredi prihodnji, t. j. V. shod slo vanskih Časnikarjev v Plznu. Sklep se sporoči brzojavno županstvu plzenskemu, ki je takoj tudi odgovorilo, da sprejme srčno rado slovanske goste. Končno se pozdravijo brzojavno tudi županstva v Pragi, Kra-kovu in Dubrovniku, kjer so se vršili prvi trije časnikarski shodi.