Stev. 223, Izhaja vsak delavnik popoidne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144'— 23 po) leta K 72'— V Ljubljani, torek, 4. oktobra 1921. (»oltnliui platana v getovinh Leto 1. (EKrttesni Uredništvo m upravnistvn « Kopitarjevi ulici stav. 6 — Telefon nredništva štev. 50 — Telefon = upravniStva štev. ?28 *=r CENE PO POSTI: za četrt leta K 36’— za en mesec K 12'«— v UPRAVI STANE MESEČNO K10"- OI3JL LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN. Občina in zidanje malih stanooanj. Država določi z zakonom le glavne *™ce socialne politike v stanovanjem vprašanju naloga pokrajinske sa-,,.»U?r?ve *n, samouprave občin pa je, da ' ^vedejo do podrobnosti, Nova sta-v.iVan/ka naredba je v tem oziru napra-j a dober korak naprej: določa namreč, val S'° n?es^ne občine z nad 10.000 prebi-prv"1 Pn!norane 2idati mala stanovanja, v kusi VrS^* 23 svo*e uslužbence, Ako preiz-na lni? ^o zdravo določbo samo z ozirom a”as,° Ljubljano, nam postane jasno, da ma(j' t 0 ^c^orn enega lefa in pol vsi nov S ltradniki zdrava družinska sta- ub v izpraznjena pa bi se naselili So ten^vfr-^1 ’n brezstanovalci. Ogledi v rokali ^C'r se^ai mestna uprava sPoda b^r.an^ z ve^ mani socialno-go-činslja k * Programi. Ako se osnuje ob-čina j °munalna banka, bo mestna ob-de]0 . drž. podpore prav lahko šla na k&piH ,an^neSa čistega dobička, če nese jra ?. 12 mestne hranilnice profit »Ja-. > ga bo lahko tudi »komunalni«. Hor ^ °^^’na n' hotela izrabiti trga »Ta-tj| * ?a drevored in ljudsko igrišče, bi ji sttto prav sedaj kot stavbišče za me- obč' »Sokol« in njega podporniki so Ci ,ln° 2 ropom trga »Tabor« mestu v so-v. neitl oziru oškodovali za stotisoč kron. 6 ij dalekovidnost? So nove naredbe odreja dalje, da 0 o čin e dolžne odstopiti svoja stavbišča, j.®e Prihajajo v poštev za zgradbo občin-HuH drugih javnih poslopij ali zavodov, imajo po tem zakonu pravico s»k stanovanja, Pri starem občin- Tak1 sc ic delalo ravno nasprotno: 2as«bisfi*f€e^e 6,0 se ceno Pr°daial0 so bjjcWn *Pekulantom in celo parcele, ki PosloDi' Ustvarjene za zidanje javnih W n n n'n‘mo se samo na zadevo sn0Sf' 1 u^ah! Ta naredba take gorosta* p naravnost onemogoča. $6da 0rnem^na ie sledeča določba, ki iz-ilicjs.i na mah prav centralistično-po- in 2a a je skozinskoz socialno pravična stu p anašnje razmere popolnoma na me-'!«o S3!"3. se za pravilo, da se neza- tako gotovo bo šepala njih H0s^tVltev v javnem življenju ob nezmožno ' uPravnega centralizma. Pač predo-I-iui f!ani je znano da je službena pot iz Pot rne v Belgrad mnogo daljša kot peš b0 » sveta; zato smo prepričani, da iv u j , samouprava posameznih dežela, er‘ bo socialna politika prepuščena beSe .^Pravnim organom, izrekla končno ni 0 in zapisala zadnji in tudi ozdravil-VafiisUept mizei‘iji> ki se imenuje stano-avton Pri^° Potom nadvlade 0di5rl-°mistov, sedanji centralisti 1 °či, je vseeno. Jedro teh določb je ob n' ^'rei;)a je, da g. minister Kukovec }&rn vstraja. V svoji stranki bo naletel gan ^ašen odpor. Če ga bo zlomil, bo moji ‘ . di pa se, da bo odpor močnejši ko m,nister. Jos. Kremen. Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Včeraj se je ministrski svet na svoji seji bavil z albanskim vprašanjem, o katerem se je razpravljalo na zadnjih sejah Zveze narodov v Ženevi, vendar pa se definitivno ni rešilo,temveč bo konečno rešeno na sestanku predsednikov antantnih vlad. Pri Zvezi narodov je zastopal naše stališče Spalaj-kovič in to ne ravno z dobrim uspheom, dočim se je albanskim delegatom s pomo- čjo italijanske diplomacije posrečilo, da se vprašanje ni rešilo v našem smislu. Ministrski svet je sestavil noto, ki jo bo odposlal poslanikom, ki se v kratkem sestanejo. Kljub temu, da italijanski časopisi najostrejše pobijajo naše stališče v tej zadevi, je upanje, da bo vprašanje albanskih meja napram Jugoslaviji rešeno nam v prilog. Riadikaici a detno-Ssraf. > Zagreb, 3. oktobra. ;,Riječ poroča, da se bodo pogajanja med demokrati in radikalci nadaljevala. Obstajata dve kombinaciji: da se sestavi medstrankarski parlamentarni odbor, ki bo reguliral ukazna vprašanja in, da se ustanove pri ministrstvih mesta državnih tajnikov, in sicer na ta način, da dobi minister-radikalec za tajnika demokrata in obratno. List piše, da je ministrski predsednik Pašič končnove-Jjavno opustil svojo namero potovati v inozemstvo. Ministrski predsednik bo obvestil kralja o notranji in zunanji politiki države najbrže pisemno. Eelgrad, 4. oktobra. (Izv.) Po dolgih razpravah v demokratskih in radikalnih vodilnih krogih stoji vprašanje nadaljnje koalicije med obema: strankama še vedno nerešeno in še vedno ni izdelan program delovanja Pašičeve vlade v zakonodajni skupščini. Govori se, da se bo program sestavil na enem prvih sestankov delegatov obeh strank. Na tem sestanku se bo tudi konečno odločilo glede rekonstrukcije kabineta, ki se bo gotovo izvršila. V demokratskih krogih se govori, da so pripravljeni prepustiti notranje ministrstvo radikalcem, zahtevajo pa v tem slučaju zase ministrstvo zunanjih del — kot njihov kandidat za to mesto se imenuje dr. Ilija Šumenkovič — in ministrstvo agrarne reforme. Upajo, da bi na ta način tudi zadovoljili radikalce iz Vojvodine, ki so v svoji znani resoluciji zahtevali notranj« ministrstvo za radikalce. VpraSanJa Ser. Šiezife pred re&liiofto. Berlin, 3. okt. ^Berliner Tageblatk poroča iz Londona: Po vesteh, ki so došle semkaj, je sklenil svet zveze narodov objaviti svojo končnoveijavno odločitev v vprašanju Gorenje Šiezije dne 11. novembra 1921. Brezposelnost na Hugleškem. London, 3. oktobra. Kakor poročajo listi, je današnja konferenca med Lloyd Georgem ter industrijskimi in bančnimi izvedenci pojasnila položaj. Lloyd George je, kakor javljajo listi, prejel jako resna poročila o brezposelnosti in možnosti velikih demonstracij brezposelnih; takojšnja izjava o namenih vlade je sedaj potreb-nejša kakor kdaj prej. Pred novo »lado na Relti? Zagreb, 2. oktobra. Večer« poroča z Reke: Po vesteh iz Rima je sklenila italijanska vlada z Zanello sporazum, po katerem bi posta! Zanella predsednik reške vlade, ki bi tvorila koalicijo Zanellovih pristašev in fašistov. V vladi bi imeli večino pristaši Zanelle. Ko bi bila vlada definitivno sestavljena, bi Zanella zopet poiskusil začeti pogajanja z Jugoslavijo glede baroške luke. Zahteval bi severni del luke Baroš za Reko- Zakonodajni odbor. Belgrad, 3. oktobra. Prva -sekcija zakonodajnega odbora, ki ima nalogo proučevati naredbe finančnega ministrstva, je imela danes popoldne sejo, na kateri je referiral dr. Dulibič o organizaciji finančnega ministrstva, o državnih posojilih in o državnih posestvih. Vsi predlogi glede organizacije finančnega ministrstva so bili odgodeni dotlej, dokler se ne sprejme zakonski načrt o centralni upravi. Uveljavljena je bila na seji nadalje naredba o začasnem upravnem sodišču za Hrvatsko in Slovenijo, naredba o organizaciji finančnih institucij na področju Bačke in Banata, na-deba o organizaciji finančne kontrole, o 7 odstotnem investicijskem posojilu ter naredba, s katero se proglaša lastnina bivše Avstro-Ogrske za našo državno imovino. Pri razpravi glede uprave državnega posestva Belje je zahteval poročevalec dr. Dulibič, da se imenuje koreferent, za katerega je bil imenovan poslanec Šečerov. — Prihodnja seja bo v soboto, dne 8. t. m ob 9. uri dopoldne. Zapadna madžarska. Dunuj, 3. okt. Uradno se poroča: Zadnjo noč so streljale mažarske tolpe na nas pri Brucku ob Litavi. Ustreljen je bil brambovec Kupp. Budimpešta, 3. okt. Sinoči je dospela V zunanje ministrstvo nota entente, ki poziva mažarsko vlado, naj odpošlje v Italijo pooblaščence. Sestanek mažarskih in avstrijskih pooblaščencev se pa ne bo vršil v Rimu, ampak v Benetkah. Mažarska vlada je vzela poziv entente na znanje in obve- KIJALJ tudi podpisal posojilo. t}el ^apeb, 3. oktobra. r.Riječ« poroča h tla a’ .(^a ie kra,j Aleksander določil, jjn„Se. v njegovem imenu podpiše 420.000 ,arJev investicijskega posojila. Širite ..NOVI fcHS“ Skopnk. Spisal Henrik Conscience — prevel M. J. (Dalje.) »Ali ne vidiš? Denarja ji bo dala!« »Ah da, ono, kar je ravnokar zaslut-žila pri gostilničarki, ko jc šivala otroške obleke. O, ta Cecilija! Vse, kar prisluži, razda. Naj bi vedel to njen stric!« »Kaj se pečaš s takimi stvarmi, Vana? To nam nič mar,« »No., no, saj sem izpovedala le kar mislim!« Medtem pa se je Kaet zahvalila materi Ann za njen gostoljubni sprejem. Cecilija se je še enkrat nasmehnila Bartu, kar je ta takoj razumel in nato se je poslovila od vseh, želeč jim nasvidenje popoldan. Prijela je za roko revno deklico in skupaj s Kaet zapustila prijazno hišo. Kakih sto korakov so že šli, ko so še vedno molčali. Na koncu, pešpota je Cecilija —’ pazno se ozirajoč na okoli, v zatišju nekaterih hrastov — vprašala ženo s pritajenim glasom: »Vam je ime Kaet Melsens, ali ne?« »Da, ljuba deva,« se je glasil odgovor, »moj ranjki je v svoji mladosti stanoval pri Vašem očetu,« *.Vem, vem, Kaet, In ali vam ni niče- sar pripovedoval o tem, kar se je takrat pri nas zgodilo?« »O pač, o nekem velikem požaru;( od česar so postali njegovi prsti na levi roki mrtvi in se skrivili.« Cecilija se je za hip srepo ozrla v tla in je bila videti silno razbeljena. Mala deklica se je sočutja polno ozrla na njo da bi jo razveselila in ji razmeglila žalostne misli. Vdova je bila nekoliko presenečena in je motrila Cecilijo brez besed. Črez nekaj časa js ta prijela svojo tovariico za roko, rekoč: »Veste tudi, Kaet, da me je vaš ranjki mož % veliko nevarnostjo rešil iz onega požara? Da, da, brez njega, brez tega človečanskega Jana, bi bila jaz že zdavnaj prah in pepel,« »Toda to bi na njegovem mestu, tudi vsakdo drugi napravil. Ne bodite zato vznemirjena!« »Ne, Kaet, radi tega nisem vznemirjena. 1 oda oib misli na vašega dobrega moža, bi za vaše otroke tako rada skrbela in jih rešila revščine, a glejte sama nimam sredstev.« »Plemenito srce, ljuba deklica, je tudi dar za uboge in sicer najljepši dar.« »Čujte me, žena — toda ne govorite o tem vzemite teh sedem goldinarjev, a če pridete jutri z vašimi otroci k meni, vam bom še kaj dodala. Iz oblek, ki jih }e nosila moja Hpiri* mati, b*>m nar.edila, obMs-. ce za vaše male, da jim bo gorko. Mogoče najdem tudi za vas kaj. O, da bi mi pri tem pomagal tudi Bog!« Vdovo je to dekliško sočutje in usmiljenje tako ganilo, da je začela na glas jokati. Njene solze so pomočile dekliška roko, ki jo je nesrečnica poljubila in trepetaje govorila: »Ah, ljuba deklica, jaz sem bila tako nesrečna, da sem čestokrat že bila skoio ob razum in bi že umrla, če bi mi bilo usojeno. Toda kdo bi potem skrbel za te uboge črvičke? Teda dobrota vašega srca in vaše prijateljstvo sta me nekoliko odvrnila od mračnih misli in povzročila, da sem pozabila na bedo. O, kako goreče bom molila za vas in v svoji borni koči bom s svojimi otroci na kolenih prosila, naj vas nebesa blagoslove in osrečujejo!« .fr »O, da bi bila bogata!« je zavzdihnile Cecilija. »Bogata?« je odvrnila prosjakinja: >nekoč boste in sicer zelo bogata!« »Motite se, Kaet. Tudi ljudje tako govore, toda tudi oni so v zmoti.« »Ali ne boste dedinja stričevega premoženja?« »Moj stric je reven, uboga debra žena; hiša, ki v njej stanujemo in nekaj obresti — to je vse, kar ima.« »Ne, ne, on ima mnogo, zelo mnogo čistega zlata. Moj mož je bil zidar in je Stran 2. >Novi Cas«", dne 4. oktobra 192f. Štev. 223» stila poslaniški svet, da bo poslala v smislu poziva svojega zastopnika k pogajanjem v Benetke. Glede osebe mažarskega pooblaščenca pride v prvi vrsti v poštev zunanji minister grof Banffy. Bopronj, 3. okt. Danes popoldne ob sedemnajstih je bil v uradnih prostorih šo-pronjske ententne generalne misije sestavljen zapisnik, ki je bil podpisan s strani Mažarske po kraljevem mažarskem pooblaščencu feldmaršallajtnantu Hegedušu, s strani Anglije po generalu Gordonu, s strani Francije po generalu Hamelinu in s strani Italije po generalu Ferrariju. Objavljen je bil nato nastopni službeni akt: Ma-žarska vlada je izpolnila določbe trianonske pogodbe, ki se nanašajo na Zapadno Mažarsko, ker je izpraznila dotično ozemlje po načrtu medzavezniške misije v Šo-pronju, ki je bil aprobiran po poslaniškem svetu. Šopronjska medzavezniška generalna misija je poslala poslaniškemu svetu poročilo, da je kraljeva mažarska vlada izpolnila mirovno pogodbo. Vsled te okoliščine je padla tudi zadnja zapreka med Avstrijo in Mažarsko v zapadno-mažarskem vprašanju. Budimpešta, 3. okt. Mažarski korespondenčni urad poroča: Danes se prične vojaška izpraznitev druge zapadno-mažar-ske cone. Na zahtevo medzavezniške generalne misije ostane še nekaj orožništva v dotičnem ozemlju v svrlio zagotovitve javne varnosti. Šopronj, 3. okt. Vladni nadkomisar grof Szigray je zapovedal predstojnikom treh zapadno-mažarskih kt mitatov, naj ob-drže do nadaljnjega svoja mesta. Grof Szi-gray se je odpeljal nocoj v Budimpešto, da poroča ministrskemu predsedniku o položaju. Dunaj, 3. okt. Kakor doznava »Poli-tische Korrespondenz-, je italijanski minister za zunanje posle Delit Torreta izjavil, da je pripravljen priti k posvetovanju v Benetke, da tako omogoči avstrijskemu zveznemu kancelarju udeležbo. Dan teh porazgovorov se še določi. FAŠISTI NA TIROLSKEM. Innsbruck, 3. oktobra. Listi poročajo h Južne Tirolske, da se je podalo odposlanstvo mesta Bozna v Trient, da bi poročalo generalnemu komisarju Credaru o sadnjih napadih fašistov. ŠPANSKA OFENZIVA V MAROKU. Melilla, 3. oktobra. Španci so napredovali od Nadorja in so po energičnem de-Iflvanju artiljerije in letalskih bomb osvojili po ljutem boju močne sovražne postojanke. PROMET RUSIJE Z NEMČIJO. Moskva, 3. oktobra. Ljudski komisa-rijat za trgovino z inozemstvom je poslal prvi, 80 vagonov broječi transport sirovin V Nemčijo. IZID VOLITEV NA ŠVEDSKEM. Stockholm, 3, okt. Končni izid volitev v drugo zbornico državnega zhora je ta: socijal. dcmokratjc so dobili 640.000 glasov, 93 mandatov (prej 75), konzervativen 454.000 glasov, 62 mandatov (preje svoje čase mnogo delal v hiši vašega strica. V vsej vasi je le ena oseba, ki dobro pozna razmere pri vas, in to sem jaz!« Cecilijo je to silovito osupnilo. »Ne povem vam iz ošabnosti, toda po Vsej pravici vaim razkrijem, da vas smem imenovati svojo — nečakinjo, kajti pokojna žena vašega strica je bila sestra matere mojega moža. Tako je na vaseh: ta ima srečo, drugi nesrečo; in tako se raztresejo ljudje na vse strani za kruhom in konečno se ne spoznajo več.« »Torej je ta ljubka mala z menoj v sorodu, in sem jaz njena tetka?« je vprašala Cecilija in pobožala otroka, »Da, to sorodstvo je na zelo široko ,razpredeno,« je odvrnila vdova, »in če bi vladala na svetu pravica, bi tudi jaz dobila del premoženja vašega strica. Toda Tis, ta hinavski in goljufivi svetoliznik, on bo že preskrbel za to, da ne bo od naše strani nikdo ničesar dobil.« »Moj stric je pravičen!« je rekla Cecilija, »Dasiravno je način njegovega življenja nekoliko čuden, je vseeno njegovo srce pošteno!« »Že vem, toda poznate li Tisa?« Deklica jo je začudeno pokledala, 71), liberalci 332.000, 41 mandatov (preje 48), Kmetska zveza 185.000 glas., 21 mandatov (prej 29), levičarski socialisti šest mandatov (prej 5), komunisti 7 mandatov (prej 2). Meščanske stranke so torej izgubile 24 mandatov na korist socialistov in komunistov. STAVKA V PARIZU. Pariz, 3. oktobra. Strokovna organizacija stavbnih delavcev v Parizu je sklenila stavkati, da prepreči znižanje mezd. tfolitični dogodki. -F Nepristranska priča. Bivši ameriški poslanik v Berlinu J. W. Gerard je nedavno napisal razpravo o razorožitvi in trajnem miru. Na to razpravo mu je v zelo lepem in stvarnem članku odgovoril socialist Norman Thomas, ki dokazuje, da je resnična, popolna razorožitev in odprava imperializma ob sedanjem kapitalističnem gospodarskem sistemu popolnoma izključena. V podrobnostih navaja Thomas, da bi bil eden glavnih pogojev popolne razorožitve splošna odprava vojaške obveznosti, česar se Gerard v svoji razpravi ni niti dotaknil. Thomas piše: »Tukaj je Gerard izpustil nekaj, na kar ni opozorila nič manjša avtoriteta nego papež. V izjavi, ki je bila pripravljena v Vatikanu meseca avgusta 1917., ki pa ni iz političnih razlogov bila dana v javnost, je papež opozarjal, da obstoja glavni pogoj za razorožitev v odpravi »krvnega davka«, to je v odpravi obvezne vojaške službe.« — Thomas seveda ni kričač in po vsej priliki tudi ne futuristični pesnik, ampak resen in izobražen pristaš socialističnega nauka, ki pa objektivno prizna vsak pošten trud za rešitev družbe iz okov kapitalističnega imperializma. — + »Omnium Serbe« in radikalci. Kakor poročajo iz Beigrada, bo o umazani aferi »Omnium Serbe 7 interpeliral vlado v skupščini poslanec dr. Momčilo Ivanič. Ivanič je radikalec. Interpelacija bo pa v prvi vrsti prizadela Nikola Pašiča, dasi ima sokrivce tudi med demokrati (za ponudbo reparacijske komisije sta pravočasno vedela tudi finančni minister Kumanudi in še neki drug demokratski veljak). Kakor kaže, radikalna stranka ni več voljna, iti za Pašičem skozi drn in stm. + Bogataški patriotizem. Naši demokrati vohunijo med našim ljudstvom, koliko podpisuje državnega posojila in denun-cirajo duhovščino, češ da ne kaže dovolj vneme v agitaciji za to posojilo. Tu gre za žuljave novčiče in pristradane prihranke malih ljudi, ki se oropajo vseh razpoložljivih sredstev, ako podpišejo državno posojilo. Tu pritiskati in izsiljevati pod geslom patriotizma je pač krivično in kruto. Vse bolj bi se našim demokratom izplačalo patriotično vohunjenje in moralni pritisk za podpisovanje državnega posojila med demokratskimi kapitalisti in bogataši — doma in v Belgradu. Vsak izmed teh državotvornih velmož bi mogel podpisati cel milijon ali vsaj lepe stotisoče, ne da bi se to njegovemu žepu kaj preveč poznalo. Ker je sedanja država urejena baš v prilog njihovim interesom in bo nedvomno velik del investicijskega posojila stekel nazaj v njihov žep, bi bili ti patrioti dvakrat dolžni z vso vnemo podpisovati državno posojilo. Toda kako je v resnici? Sam belgrajski »Balkan« ugotavlja pod naslovom: ^Bogataši, ali vas ni sram?« — da so med podpisovalci izključno le ubogi mali ljudje: srednji trgovci, srednji posestniki, uradniki, delavci in drugi ljudje, ki svoje prihranke zaslužijo s trdim delom in si jih pritrgajo takorekoč od ust. Bogatašev pa ni blizu! »Narod« in »Jutro« — puc! -f Kralj pride v Belgrad baje okrog 15. oktobra. Ta vest se pa nam ne zdi verjetna, ker jo beremo v — »Jutru«. + Tudi »izvirno«! Današnja izdaja Jutra.: ima tudi to-le »izvirno« vest, da »trije člani klerikalnega poslanskega kluba hočejo izstopiti iz kluba in pristopiti k radikalom«. Ker se »Jutrovcem« vsled ra-dikalske poplave njihovih pristašev na Slovenskem sedaj noč in dan sanja o raznih »prestopih k radikalom«, je umevno, kako in kedaj je nastala ta »izvirna« Jutro-va novica. 2)nevnl dogodki — Prijateljem petja, Pevska zveza bo imela v nedeljo 9. t, m. občni zbor, s katerim bo združila pevske nastope raznih podeželskih zborov. Ob pol 10. uri bo sv. maša v frančiškanski cerkvi; peli bodo združeni pevski zbori. Po sv, maši bo predavanje in občni zbor v unionski dvorani; popoldan ob 2. uri pete litanije v frančiškanski cerkvi, ob 3. uri nastopi pevskih zborov posamič in skupno v Unionski dvorani. Vstopnina je izjemoma nizka. Vstopnice se dobivajo v Unionski trafiki — Stavka v Trstu. V Trstu je izbruhnila stavka celokupnega delavstva, izvzem-ši železničarje, ker so ladjedelnice odpustile na tisoče delavcev. Trst je brez vode (liter vode stane 10 lir), brez luči; trgovine so zaprte, tudi živil že primanjkuje. Delavstvo izjavlja, da hoče vztrajati do konca, dokler se lastniki ladjedelnic ne udajo. Baje hoče vlada rekvirirati ladjedelnice, če prej ne pride do sporazuma. Položaj je resen, posebno, ker je stavka razširjena tudi po drugih mestih Julijske Benečije. Baje so tudi karabinijerji nezadovoljni s položajem. — Izseljevanje v Ameriko. Zagrebški ameriški konzulat naznanja, da bo izdajal vizum za potne liste v Ameriko samo še do 1. decembra t. 1.; okrajna glavarstva sprejemajo prošnje za potna dovoljenja samo še do 20, t, m. Po 15. novembru t. 1. se sploh noben izseljenec v Ameriko ne bo več pustil preko naše meje. — Razsvetljava na vlakih. Zagrebška trgovska in obrtna zbornica se je bila obrnila na zagrebško železniško ravnateljstvo z vlogo, v kateri je prosilo, naj bi se na osebnih vlakih skoro zopet uvedla razsvetljava. Sedaj je navedeno ravnateljstvo zbornici naznanilo, da je dobilo na merodajnem mestu zagotovilo, da se razsvetljava v kratkem uvede na vseh osebnih in brzo-vlakih. — Napad na Mallvjev avtomobil. Jan. Dobre iz Kovorja, Trdinov Jarrz mu pravijo po domače, je nedavno prišel s Petrom Praprotnikom in z drugimi kovorskimi fanti na Pristavo, kjer je začel Dobre brez vsakega povoda na glavni cesti razsajati. Okoli 6. ure popoldne je privozil iz Kranja proti Tržiču avtomobil tovarnarja Mallyja iz Tržiča. V avtomobilu se je vozil Herman Mally s svojo ženo in rodbino. 6 oseb je bilo v avtomobilu. Dobre, kateri je je še vedno razgrajal na cesti, je stopil na sredo ceste držeč v desni roki brovning i namenom, da bi bil ustavil avtomobil, šofer se pa ni oziral na Dobreta in je vozil naprej in se je moral Dobre za to umakniti, nakar je raztogoteni Trdinov Janez šestkrat streljal na avtomobil, toda na srečo ni nikogar zadel. Od 6 izstreljenih krogelj je ena zadela avtomobil v zadnji del pod rob naslonjača. Vsled strelov so bile vse v avtomobilu vozeče osebe v smrtni nevarnosti. Dobre je med svojim razgrajanjem podrl na tla tudi Amalijo Vodnik s Pristave, katera se je močno pretresla. Dobre se je po izvršenem napdu izgovarjal, da je bil popolnoma vinjen. — Ukradena koruza. Dne 29. septembra je neznani voznik ukradel posestnici Mariji Purkart iz Škofljice 3 vence koruze v vrednosti 300 kron. — Ukradene akcije. Dne 1. oktobra je bilo v brzovlaku Dunaj—Zagreb ukradenih večje število delnic eskomptne banke v vrednosti 300.000 K. — Vlom v Malem Lipoglavu. Na deželo se še niso vrnili tisti dobri predvojni časi, v katerih si lahko pustil hišo odprto, ko si šel od doma in ko si se vrnil nazaj, je bilo vse nedotaknjeno. To je skusil 2. t. m. gostač in krojač Janez Brovšek na Malem Lipoglavu. Šel je zjutraj med 6. in 7. uro k sv. maši, ko se je vrnil domov, je našel stanovanje odprto, ker so vlomili tatovi in mu odnesli blaga v vrednosti 2830 K; rav-notam stanujočo Marijo Skubičevo so pa oškodovali za 1930 K. JCaša društva. d Kanina gorica. Delavsko bralno društvo vprizori v nedeljo, dne 9. t m. ob 3. uri popoldne v zadružnem skladišču Anton Medvedovo igro v petih dejanjih: Čmošolec. Konec pred 6. uro. Vabimo. d Šentpeterski Orel v Ljubljani vabi vse člane k prvemu rednemu fantovskemu večeru, ki bo v sredo ob 8. uri v prostori Šentpeterskega prosvetnega društva. -J Predsednik. d Krekova prosyeta. Zveza uradnic tf trg. nastavljenk vabi vse svoje članice s predavanju, ki se vrši jutri ob 7. uri zvečer v Alojzijevišču. Sprejemajo se tudi n«’ ve članice. — Odbor. £jubljanski dogodki. lj Sestanek zaupnikov SLS zajsotifo okraj se vrši nocoj ob 8. uri v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, III. nafr stropje. Vsi zaupniki in somišljeniki naj s® gotovo udeleže! ^ lj Šentjakobski krajevni odbor Si ima sejo v sredo zvečer ob pol 8. ur1 »Prosveti«. Pridite gotovo vsi! * < lj Pogreb Iv. Brenceta. Včeraj P°P°‘ dne se je vršil pogreb ustreljenega Iva®*, Brenceta iz Suhega bajerja. — Truplo s ob spremstvu velike množice ljudstva ® zastopnikov oblasti pripeljali na kolodv« v šiški, odkoder je bilo prepeljano vj kom v Dovje. Tu so ga danes zjutraj P0|f žili k večnemu počitku v rodni zemlji-.^, vojaškem strelišču je zapel nad pokojnil^ vo krsto pevski zbor »Ljubi:ane« dve z®* stinki. Ka«.or nam poročajo, je bilo trup pok. Brenceta v ilovnati zemlji šft dob ohranjeno, le glava je bila od strelov ra* bita in je razpadla. _ lj Smrtna nesreča železničarja. V J deljo zvečer je na postaji Grosuplje P0J,a zil novomeški vlak vlakovodja RuPetn; R a d i č n i k a. Ko je Radičnikov tov#, vlak pripeljal na postajo, je Radičnik s vlakovodja skočil z vlaka, da ponese P .j slovne listine v pisarno. V tem je P{lvIIl, da se z deli za podmorski predor nemud®' ma začne. Urednik in odgovorni urednik Franc Krem*af‘ Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani- F. BRUHAT LJUBLJANA IMtmlit MiiHIlm in mit po konkurenčni ceni. Mesini trg 25. I. Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon št. 21. Podružnice: D JAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatiijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in reserve skupno s afllljacijaml Cez K 50,000.000*—• Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. -7/——7£L~7/ z/—7/—7/—